Pnlhifna ofaffana T (OfOvttA Leto XI. št. 6. LJubljana, četrtek 9« Januarja I930 Naročnina znaša inesečno 25.— Din. za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica & Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 440 Cctj«; Kocenova ul 3 Telefon St 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Cena 2 Din UpravniStvo: Ljubljana Prešernova uhca 54. - Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Iaseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova uhca 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Po praznikih v Beogradu Beograjska javnost in Haag — Pred imenovanjem savezne uprave SKI — Priprave za sprejem slovenske deputacije Beograd, 8. januarja, r. Danes je tretji dan pravoslavnih božičnih praznikov, ki se jutri zaključijo. Prestolnica je še vedno v prazničnem razpoloženju in dek> skoraj povsod počiva. V ministrstvih in uradih se vrši le najnujnejša dežurna služba, listi ne izhajajo in celo policija ima — pravijo — manj posla. Ministri katoliške vere se nahajajo skoraj vsi izven Beograda. Z velikim interesom zasledujejo politični krogi konferenco v Haagu, kjer se ima rešiti za nas predvsem intere-sarrtno vprašanje reparacijskih obveznosti Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Kar se tiče Avstrije, sporazum sicer še ni dosežen, vendar je Mala antanta pripravljena k največji popustljivosti. Sporna je točka tako zvanih upravnih dolgov. Avstrija odklanja, da bi se obvezala na plačilo onili dolgov, ki jih je bivša dunajska vlada kontrahirala za časa vojne za razne naprave in dobave v pokrajinah, ki tvorijo danes samostojne države. Upati je. da se bo tudi v tem pogledu našel izhod. Madžarska je ostala uporna in odklanja pravično regulacijo svoiih obveznosti, vendar njena stvar do včeraj še ni pri-šfla na dnevni red Bolgarija zahteva da-Iekosežne popuste, a tudi ž njo še niso pogajanja dospela v zaključni stadij. Vsekakor jc postopanje Male antante popolnoma solidarno in so njeni zunanji ministri, ki se vsi nahajajo v Haagu, v stalnem kontaktu. Prav nevšečno oa se tudi pri nas beležijo glasovi gotovega dunajskega časopisja, ki skuša izvajati pritisk na Malo antanto odnosno Jugoslavijo z namigavanji o tem, da bi se mogla naraščajoča intimnost med Avstrijo in Italijo pokazati za Jugoslavijo in njene zaveznice kot zelo nerodna. Taka namigavanja odločno ne morejo koristiti prijateljskemu razpoloženju Male antante napram Avstriji. Z velikim zanimanjem pričakujejo politični krogi tudi odločitve o definitivni organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije Imenovanje petih namestnikov starešine in glavnega odbora Saveza bo izvršeno takoj po praznikih. Za prihodnje dni se pričakujejo tudi nadaljnji ukrepi vlade v zadevi poenostavljenja in pocenitve centralne uprave. V tem oziru je zakon o organizaciji bansfcih uprav že določil nekatere sm-emnice, po katerih se bo sedaj postopalo. Prvi pomembnejši dogodek v Beogradu po praznikih bo prihod velike .deputacije zastopnikov občin Dravske banovine. Deputacija, ki prispe v soboto zjutraj v Beograd, bo, kakor ostale slovesno spirejeta ter ne le na kolodvoru, temveč tudi na občini slavnostno pozdravljena. Naravno, da vlada zlasti tudi med številnimi beograjskimi Slovenci naivečji interes za obisk ožjih rojakov. Kakor znano, bo deputacija slovenskih ob-ČMi sprejeta v slovesni avdi-jenci v nedeHo popoldne, ponoči pa se bo vrnila domov. Reorganizacija uprave na češkoslovaškem Finančni minister priporoča skrčenje uradov in omejitev šolstva — Pričakuje nova bremena iz miratvnih pogodb — Odgoditev zbornice zavoljo težkoč z zakonom o zlati valuti Praga, 8. januarja, gh. Finančni minister dr. Engliš je podal danes, ko je bil parlamentu izročen proračun, daljši ekspoee. v katerem je med drugim najavil reorganizacijo in racionalizacijo javnie uprave. Nepotrebne izdatke je označili kot obremenitev ravno najšibkejših davkoplačevalcev. Ako hočemo torej pomagati najšibkejšim, je dejal dr. Engliš. mora predvsem javna uprava postati bolj gospodarska. Edini izhod je le radikalno štedenje. Za to pa je predvsem pogoj racionalizacija javnouprav-iriih uradov. To pomeni ukinitev vseh nepotrebnih uradov na vseh poljih državne uprave ter osredotočenje poslov pri večjih uradih. Država trpi do leg tega na absolutni hipertrofiji šolstva. Glede reparacijskih plačil je dejal dr. Engliš, da pričakuje finančna uprava pod gotovimi okolnostmi nova bremena iz mirovnih pogodb. Vendar upamo, da se bodo ta plačila na pravičen način znižala na najnižjo mero. Za sedaj se ne morejo delati nobene dispozicije, ker ne poznamo višine naših obveznosti. Vendar pa upamo, da bo mogoče odvaliti ta nova bremena. Po tem ekspoze-ju in po volitvi odlborov se je zbornica odgodila do 16. januarja. Vzrok za to odgoditev je v težkočah. ki so se pojavile v posvetovanjih o zakonu o zlati valuti med stališčem poročevalca profesorja dr. Hodača in univerzitetnim profesorjem Macekom (socijalni demokrat). Poizkusi z novimi letali London. 8. januarja AA. Včeraj so bili ▼ Heston Air Partu zanimivi poskusi z av-to-aeraplani. Poizkuse je vodi! znani graditelj aeroplanov Servasse. Letalo se je dvignilo v napvični smeri. Prvi poskusi so bili azvršeni že leta 1936. Nato pa so bili ti aparati izpopolnjeni z novimi iznajdbami. Servasse je dokazal, da zadošča za dvig aeroplana v zrak prostor malega tenišča. Propeler je montiran na vrhu aeroplana. Predrznost kitajskih komunistov Fnčov, 8. januarja. Komunisti so udrli na neko slavnostno pojedino in z revolverji prisilili goste, da so se dali zvezati. Žrtve so odvedli nato s seboj in jih zadržali za talce. Med ujetniki so Jangšučuang, vrhovni poveljnik kitajske vojne mornarice, civilni guverner pokrajine Fukien in pet drugih članov vlade te pokrajine. Jangšučuang je ujet na neznanem kraju. Komunisti so se hoteli polastiti oblasti v pokrajini Fukien že večkrat, vendar nikdar niso bili tako predrzni kakor v tem primeru. Madžari iščejo kandidata za prestol Parfe, 8. januarja h- Po vesteh z Dunaja so nekateri člani madžarske vlade odpotovali v Italijo, da se pogajajo z vodečimi fršasb'5nfeni krogi o vprašanju. aH bi bilo mogoče, da bi nadvojvoda Aosta kandidiral na madžarski prestol. V krogih madžarskih legitimistov, ki še vedno računajo z Habs-bnrgovci so te vesti povzročile veliko vzne-roirjetre. Tatvina spfe»otv v zadevi Gajde Praga, 8. januarja, g. Kakor iorviljajo &sfri, so tesrinr® sodhj spisi gHede tožbe, ki jo je naporcf! bivši 5ef generalnega štaba m vodja fašistov Gaj-da proti svojemu bivšemu sftuigi So^ovjoviu. Domneva se, da gre za toSvrjno s pof.tfoniim ozadjem. Ga$da je toižffl Sofovjerva zaTadri razžaljernja časfii. ker Je H te v kmf®i. fci je naiperčema proti Gaijdi, imenovan kwt priča. Tiaitvina spisov je v »Ji Javnosti izzivata veliko serazaoijo. Posrečen prenos slik po radiu London. 8. januarja AA. Včeraj so bili izvršeni zanimivi poskusi s prenosom slik telegrafskim potom med Anglijo in Nemčijo. Izmenjano so bile fotografije in pozdravi med direktorjem britskih pošt in nemškim ministrom za pošte in brzoiav. Pozdravni govori kakor tudi slike so bile nenavadno jasne. Prenos je trajal 20 minut. Poizkusi so se pričeli ob 3. popoldn^ v prostorih glavnega poštnega urada. Rezultati so bili docela zadovoljivi. Merodaini krogi so sklenili, da uporabijo ta način prenosa slik in besedil za transmisijo čekov in legalnih dokumentov, kar bo velikega pomena za gospodarstvo. Besedovski pred sodiščem Moskva, 8. jatn-uarja. AA. Pred v^hovnom sodiščem se je za6o'ia razprava p>rotii bivš&mu sovjetskemu posfemrjfeu v PaTEzoi B-esedovskemu, ki j« obtoženi, da si je pjiiHasto! 365.000 frankov, kti so bifii last sovjefeikeiga paslanrStiva v Parfou. Ni divoma, da bo Besedovski dn cocftumacilaim obsojen wa snsnt . K odstopu španskega diktatorja Madrid, 8. jamuairija. AA. V iistiu »fcifioirmaoio-nes« ipiše bVši predsedniTk mrmislirskiega sreia grof Romanjoroes, da bi }»K stari potit-itoi pripravljeni prevzet«' kCTrrfo države, aiko bi bilo rešeno vpraša.itfie naslednja sedanjega ddk.taitoT.ja generala Prima de R^vierne. Bilanca protiaTkoh: fn ega zakona na Finskem Helsiitgfors, 8. Januarja. Po uradni staitisbJcj fe bito 10 odistotikov cetcikupnega prebiralsitvia mesta HefešnigfoTS sodbo kazrovamega z vzmmi de--nairtrano globami zaradi prestopkov proti profai-•bjoijsketfn« z.afccwiiu. Med obsojenca ije 5 cdstot/kov žensk i}n 3 odst. rrrladeničev. Letalska nesreča v Egiptu London, 8. januarja AA. Ministrstvo za letalstvo javlja, da sta trčila danes pri Abu Siieira v Egiptu dve angleški voaški letali Pri tem so našli smrt letalski poročnik Ri-chard Greenstade. tetalsk* častnik Charles Galpin. desetnik Wffiams in pilot Leonard Green- NOVA VAŽNA FUNKCIJA HAAŠKEGA RAZSODIŠČA Razsodišče bo nadzorovalo tudi izvrševanje Youngovega načrta — Nemci in Tardieu — Bolgari ponujajo 36 anuitet po 10 milijonov zlatih Srankov Pariz, 8. januarja . Agence Havas javlja iz Haaga: Pod predsedstvom ministrskega predsednika Tardieuja je francoska delega-ci a danes obširno razpravi ala o pogojih glede uporabe eventualnih sankcij prof Nemčiji, ako ta svojih obveznosti ne bi izpolnila- Francoska delegacija se je pridružila nemškemu predlogu, da se mesto reparacijske komisije čiie ukinitev predvideva poročilo strokovnjakov poveri mednarodno razsodišče v Haagu z nalogo, da ugotovi kršitve Nemčije. Potem bi se države upnice zopet poslužile versailleskega režime z vsemi posledicami, ki so v zvezi z izvedbo sankcij ako bi mednarodno razsodišče ugotovilo zamudo plačil od strani Nemčije in ako bi se Nemčija kl.ub temu branila plačati, Haag, 8. ian. AA. Na včerajšnji popoldanski seji odbora za vzhodne reparacije je sporočil bolgarski finančni minister Molov kot predlog Bolgarije, da je Bolgarija pripravljena plačevati 37 let po 10 milijonov zlatih frankov- To je maksimum obremenitve, ki ;o Bolgarra mire prenesti. Minister Molov tega predloga ni sporočil takoj ob početku seje, ki se je začela ob 17., nego je samo noudaril- da Bolgarija ne more nositi tistih bremen, ki iili od nje zahtevalo Sele potem, ko je predsednik Loucheur v odločilnih besedah izrazil svojo začudenost da Bolgarija odbija vse predloge, a sama ne stavi nikakršnih protipredlogov in iz'avil. da zdaj ni časa za zavlačevanje, je minister Molov prečital svoj predlog. Haag, 8. januarja- s- Konferenca je danes v znamenju velike nervozne napetosti in negotovosti o vsebini francosega stališča glede vprašanja sankcij, ki se pričaku'e za danes. Iziava, ki so jo danes dopoldne razširili francoski delegati očividno z namenom, da ustrašijo nemške delegate, je delovala v tej splošni nervoznosti, kakor olje v plamenu. Po tej izjavi je ministrski predsednik Tardieu na včerašnji seji odgovoril nemškemu finančnemu ministru dr. Moldenhauerju, ki zastopa nemško stališče, nasledn;e: >Po-stopanje nemške delegacije uničuje podlago celokupnega Youngovega načrta. Z ozirom na to stališče se je treba vprašati ali se zaradi tega ne bo docela izpremenila baza za pogajanja v Haagu- Nemška vlada ne more pričakovati od zaveznikov, da se bodo odrekli jamstev in varnosti. Zaradi objave tega sporočila so bili v krogih nemške dete«1 gacije zelo nerazpoloženi. Tardieu pa 'e danes takoj zagotovil, da mu ie zelo žal. ako se misli, da je imela njegova včerajšnja iz- java kako ost proti nemški delegaciji. Haag, 8. januarja s. Na izjavo, ki Jo Je dal francoski ministrski predsednik novinarjem o poteku včerajšnje seje in ki ie bila objavljena od polotficijelne strani, se ugotavlja, da je ta komunike prišel v javnost brez vednosti Tardieuja. Komunike vsebuje dva stavka, ki na seji nista bila izrečena. Gre za pasus, da »Nemci nimao zaupanja vase« in za pasus, da >da postopanje Nemcev dopušča dvome nad mo2nostjo pogajanj«. Tardieu bo izdal nov komunike, v katerem bo popravil ta dva stavka, ki sta ogorčšb nemške delegate- It^ija posreduje v korist Madžarski ^ Budimpešta. 8. januarja s- Posebnt poročevalec lista »Pesti Hirlap« iavlja iz Haaga, da ie Italija predložila nov posredovalo} predlog, ki obstoji v tem, da bi se Italija odrekla svojemu deležu na vzhodnih reparacijah, da bo mogla Rumunija odškodovatl madžarske optante- Na ta način upa Italija doseči olajšanje v pogajanib med Madžarsko in državami Male antante. Vsoto, ki jo ima Italija terati iz vzhodnih reparacij. M dala kot predujem za odškodnino madžarskim optantom. Konferenca za pomorsko razorožitev Anglija bo skrbela v prvi vrsti za varnost imperija -Hoover napoveduje dolgotrajno zasedanje in težavna pogajanja London, 8. januarja. Sinoči je imel prvi lord admiralitete Alexandcr v Wa-lesu važen govor o bodoči pomorski razorožitvam konferenci. V svojem govoru je naglasil. da ima pomorska raz-orožitvena konferenca velike cilje in da bo morala vse poizkusiti, da dovede veliki razorožitveni problem do srečnega konca. Ni problem, za katerega bi bilo potrebno toliko dobre volje in sodelovanja človeštva. Alexander je nadaljeval: »-Kdor je pozorno zasledoval priprave za pomorsko razorožitveno konferenco, je lahko opazil, da sta nastali takoj v početku dve značilni struji v javnem mnenju. Prva hoče izvesti razorožitev do kraja, druga pa zahteva, naj se pri rešitvi razorožitvemega vprašanja varujejo koristi britskega imoe-rija in naglaša, da bi vsaka prenagljena razorožitev pod m mir ala varnost britskega imperija. Obe struji razvijata v Obrambo svojih stališč močno propagando. Oni pa, ki se bodo udeelžiil konference, morajo brez pogojno ostati ravnodušni napram vsem strujam javnega mnenja. Vsak državnik mora skušati v prvi vrsti zagotoviti varnost svoje dežele. Newyork, 8. januarja. Danes odpotuje ameriška delgacija za pomorsko razorožitveno konferenco iz Newyorka v London. Delegatjie bodo prispeli v Ply-mouth 16. januarja. Sinoči je bila ameriška delegacija sprejeta v Beli hiši. Pozneje je izjavil ameriški predsednik Hoover novinarjem, da gre ameriška delegacija v London v zelo ugodni atmosferi mednarodne dobre volje in da je dolžnost Američanov delovati na to. da se ta volja ohrani tudi v bodoče. Uspeh pomorske razorožitvene konference mora biti tak, da bo zagotovil varnost vseh narodov in vzbudil splošno zadovoljstvo. Predsednik je nadaljeval, da je pomorska razorožiivena konferenca večinoma tehničnega in zelo zapletenega značaja. Ako bo končala konferenca svoja dela v treh ali štirih mesecih bo to že veliko. Zaradi tega ne smemo pričakovati prenaglih zaključkov. Sedanja pomorska razorožitvena konferenca je ena najvažnejših, ki so bile v minulih letih in bo ostala ena najvažnejših tudi za dolgo dobo let. London, 8. januarja. Sinoči je sprejel zunanji minister Henderson japonsko delegacijo za pomorsko razorožitveno konferenco v Londonu. Danes se bo sestala japonska delegacija s prvim lordom admiralitete A]exa,ndrom. V par dneh bo sprejel japonsko delegacijo tudi ministrski predsednik Macdolnad ki se vrne v kratkem iz Lossiemoutha v London. Včerajšnji razgovori japonske delegacije z zunaniim ministrom Hen-dersonom po bili boli orelimm;rar>.ega značaja. Ob tej priložnosti je načelnik japonske dHegaciie ponovil ziman:emu ministra na kratko stališče Japonske v vprašanju križark. Pariz, 8. januarja. Kakor znano, so francoski strokovnjaki v spomenici, v kateri je bilo točno pojasnjeno sitali-šoe francoske vlade glede razorožitve v splošnem in glede pomorske razorožitve še posebej, izdelali tudi osnovo, s katero se propo-rcijonalno dele pomorski interesi vseh velesil. Ta elaborat bo predložen pomorski razorožitveni konferenci v Londonu ter bo, kakor se zatrjuje, tvoril podlago za določitev to-naže vojnih mornaric petih pomorskih velesil. »Matin« izve, da so francoski strokovnjaki pri sestavi tega predloga upoštevali teritorijaJni razvoj in dolžino obale vsake posamezne države ter njeno trgovsko in gospodarsko aktivnost na morju. Na tej bazi so francoski strokovnjaki sestavili ključ, po katerem naj bi se proporcionalno določila višina tonaže za vsako posamezno silo. Ta ključ predvideva naslednjo razdelitev: Velika Britanija 10, Amerika 4.2, Francija 3. Japonska 1.6 ;m Italija 1. London. 8. jan. AA. M nistrski predsednik Macdonald je v nekem razgovoru izjavil, da se bo bavila pomorska razorožitvena konferenca v Londonu z vsemi vrstami vojnih ladij počenši od drednotov do podmornic. Macdonald je nadalje naglasil, da obstojajo v vprašanju omejitve oboroževanja razne težkoče, ki pa niso tolike, da bi onemogočile končni spoTazum. Obstoja utemeljeno upanje, da se bo v teh vprašanjih dosegel med prizadetimi državami povoljen sporazum. Ministrski predsednik je nadaljeval, da bo angleška vlada v popolnem sporazumu z angleško admi-raliteto razorožila v znatnem obsegu, ne da bi pri tem trpela varnost britskega imperija. Konferenca o premogovni industrij v fenevi _ London, 8. jan. AA. V Ženevi se je vr-, šila konferenca o delovnih razmerah v pre-j mogovni industriji. Konferenca se je bavila med drugim tudi z mezdnim vprašanjem. Angleški delegat Cook je pTedlagal, naj se reši mezdno vprašanje na mednarodni podlagi. Vladni delegati Nemčije, Poljske in Francije, kakor tudi zastopniki lastn kov premogovnikov so se izrazili proti predlogu zastopnika angleških rudarjev Cooka ter nag'asili, da vprašanje mednarodne rešitve meziPnega vprašanja ni še dozorelo za mednarodni dogovor. Nemški delegati menijo, da bi se morala konferenca za rešitev mezdnega vprašanja odgoditi na poznejši čas. Razžalfeni fašizem Madrid, 8. janoiarja. AA. Oblastva so kamiovafa z občutno kaznijo barve.ie.nsko tvrdiko, k,i je v zaprtem .tngoivskeim pismu italijanski tmgovski zbornici v Barceloni žairla fašizem. Rudniška nesreča v Nemčiji Borkunt, 8. jantuairja. AA V •tiika.išn^eim 'riudlr.rikiu se je vžgaia predčasno mfaa im ubita enega ru-datria, 3 ip- nevarnio raerta. VelSks noneveHba v Francifi Pariz, 8. ijamiMir ^ AA Na prštoebo držarvmega ■vidha.OTikia BeamxainV »včftcija ame^r-da tan%o-vndiV) trac^-^nltinei*-1 rrmzcia, ki .je ototožem, da je poroerveffil 550.000 frankov. 1 Dubrovnik se pripravlja na tujsko sezono Dubrovnik, 8. jan. n. Na vseh koncih tn krajih se vršijo že obsežne priprave za prihajajočo kopališko sezono. Prenavljajo m razširjajo se hoteli in penzijoni Dubrov-niško društvo »Rivijera« je kupilo hotel »Odak«, ki ga bo docela preuredilo. Prizi-dalo mu bo še novo poslopje, tako da bo na razpolago 160 modernih sob. Tudi pen-zijon »Viktorija« bo v novi sezoni mogel sprejemata preko 160 oseb. Senzacionalna zmaga Jugoslavije nad BSK Beograd, 8. jan. p. Danes popoldne se }e vršila prijateljska tekma med Jugoslavijo in BSK, ki se je končala z rezultatom 4 : 0 (1 : 0) v korist Jugoslavije. Zmaga nad beograjskim prvakom BSK je bila velik* senzacija. BSK je imel precej smole. Ens gol je bil avtogol. Sodnik Andre iz Novega Sada je bil zelo dober. Zagrebški otroci na morfu £agreb, 8. januarja, č. Včeraj opotkkie je Wls odposlana prva ctToška tooSonaja wa morje v Se£-ce. Odpotovalo Je 31 da£i sveže ribe tudi v Gmadec in na Dunaj. Izseljevanje v Južno1 Ameriko Sušak, 8. ijamuarja. a. Preko sušaSke take je odpoitoivalo 110 našnSi dtžavljanoiv iz Bačke Bamatov Jmžno Ameriko kjer se ■mlisSio naseliti v Angemitnrai in Umigiraju. Na Sušaikiu je izseljencem -predaval mačeMk mašeijja izseljenskega ko-■m:soT#a'Sa ka-pettam Anton Polič o razmerah v krajih, kamor pertojejo. Dve obupani pevki Sarajevo, 8. januar.ja. n. Sinoči sta se tkrgovo- rffi mlada penriti Mfifca R. m Rnadfca C, da est«K časno zaipmisiičta ne se je pripeit^o trnioso nezgod ira ■zrme udov jt-4. Sovjefekoi brodovje v Sardim'ji Rim, 8. jan. AA V Cagliari so prispele sovjetske vojne ladje Poveljnik sovjetske eskadrile admiral Gallar je obiskal prefek-ta in vojaškega poveljnika otoka. Nato so raski oficirji in mornarji stopili na kopno in si ogledali mesto. Vročena v Južni Ameriki Newyok, 8. jan. AA Iz R:o de Janeit« noročajo, da vlada tam huda vročina. Temperatura je 65 stopinj Fahrenheita (34 stolni C) v senci. Razen tega je nastalo občutno pomanikanie pitne vode ter se pre-:valstvo posluj je za h;«no nr>t rebo s^iroc vode, da čimbolj prihrani i.a vodi. Poroka italijanskega prestolonaslednika Množica visokih gostov prisostvuje poročni ceremoniji Obred je opravil kardinal Maffi Razporejanje kaznencev v kaznilnice V Begunjah bodla spravljene Slovenke, Črnogorke m Bosanfce — Pred državnim sodiščem obsojeni pridela v Sremsko Mitro-! vico ali Fožarevac — Kako je s »custodifo booesfto* Rim, 8. januarja. AA. Italijanski pres-biro poroča: Danes dopoldne je bila opravljena v Pavlovi kapeli na svečan način poroka italijanskega prestolonaslednika Utrtberta z belgijsko princeso Marijo Jose. Poroki so prisostvovali italijanski in belgijski suvereni ter princi, dalje bolgarski kralj Boris. - bivša kralja Portugalske rn Afganistana ter 62 tujih princev. med njimi tudi njuni visočanstvi jugoslovenski knez Pavle in kneginja Olga, razne tuje misije in delegacije ter državni veledostojanstveni-ki in ves dvor. Službo božjo je opravil kardinal Maffi. V trenutku, ko so se pričela poročna opravila, je iznenada solnce zasijalo Skozi oMake. To okolnost tolmači ljudstvo kot dober znak za srečo in bodočnost mladih poročencev. Vrhunec poročnega opravila v cerkvi je bil, ko je kardinal Maffi blagoslovil prstane in ko jih je bračni par izmenjal. V tem trenutku je zapel pevski zbor mogočno himno »Oremus pro principe nostro«. ilinrno je skomponiral skladatelj Peros-si. Po svečano opravljenih ceremonijah sta se novoporočenca večkrat pokazala na balkonu Kvirinala, kjer so ju odu-ševljeno pozdravljale množice ljudi. Po poroki sta novoporočenca posetila papeža m kardinala Gasparrija. Rim, 8. januarja, AA. Maršal Petain, ki je bil določen za izrednega poslanika ©lb priliki poročnih svečanosti, je predložil svoje poverilnice italijanskemu kralju. Nato je izročil italijanskemu prestolonasledniku Umfbertu poklone predsednika francoske republike. Končno je maršal položil na spomenik neznanega junaka prekrasen venec. Tu je maršalu izkazala italijanska vojska vse vojaške časti. Benetke, 8. januarja, AA. Ob priliki poroke italijanskega prestolonaslednika je bik) v Benetkah kakih 60 porok. No- voporočenca so izrazili željo, da bi bili poročeni isti dan kot italijanski prestolonaslednik. Jutri bodo na čast poroki italijanskega prestolonaslednika Umber-ta z belgijsko princeso Marijo Jose velike letalske produkcije, pri katerih bo sodelovalo okoli 300 letal. Bruselj, 8. januarja, AA. Ob priliki poroke belgijske princese Marije Jose z italijanskim prestolonaslednikom priob-čujejo časopisi uvodnike, v katerih želijo srečo kraljevskemu paru. Listi smatrajo, da bo dogodek poglobil prisrčne stike med Italijo in Belgijo. Rim, 8. januarja, s. Poročne svečanosti italijanskega prestolonaslednika Umberta in belgijske princezinje Marije Jose so končane. Listi naglašajo, da je poroka važen zgodovinski dogodek ne samo za sa vojsko hišo, temveč tudi za ves italijanski narod. Ves Rim je bil že od zgodnjih ur na nogah. Nepregledne množice so se zbirale na trgu pred Kvi-rinalom, da se poklonijo bodoči italijanski kraljevski dvojici. Po poročilih očividcev je nudila notranjost kraljevskega gradu sliko bajnega pompa. Samo maloštevilnim povabljenim princem in dostojanstvenikom je bilo dovoljeno prisostvovati poročni ceremoniji. Poroka se je izvršila po ceremonijelu preteklih stoletij. Ko sta ženin in nevesta izprego-vorila običajni »da«, so spustili s kviri-nalskega trga 500 pisemskih golobov, ki so poleteli v Belgijo, da javijo^ tamoš-njemu prebivalstvu vest o izvršeni poroki. Po poroki se je brala tfha maša. Nato sta odšla novoporočenca na balkon kvirinalske palače, kjer sta se pokazala velikanski množici, ki jima je priredila navdušene ovacije. Kmalu nato je papež ob običajnih ceremoniali sprejel novoporočenca v avdljenci. Papež se je z n.rima dalj časa razgovarral " ter jima je končno dal svoj apostolski blagoslov. Pomorska razorožite? in sredozemski pakt Novo leto se začenja v znamenju velikih mednarodnih konferenc, na katerih se rešujejo in se še bodo reševali najvažnejši povojni problemi. V januarju se vršita kar dve taki konferenci. Dočim se sedaj v Haagu končno sklepa o vprašanju vojnih reparacij, se otvo-ri 21. januarja v Londonu pomorska konferenca, kjer bodo skušala doseči soglasje glavnih velesil o problemu omejitve in znižanja oboroževanja na morju. Pogajanja v Haagu so v polnem teku in že prihodnji dnevi bodo pokazali, ali se bo dalo reparacijsko vprašanje, ki je bilo ena najtežjih ovir za »likvidacijo svetovne vojne«, spraviti za daljšo dobo z dnevnega reda. Silne težkoče, ki se vedno znova pojavljajo in ki so ravno zadnje dni stopile z vso močjo na plan, pričajo, da je problem mnogo težji kakor se zdi od daleč. Prav tako pomembna je pomorska razoroždtvena konferenca. 'Pomorska razorožitev je samo del velikega raz-orožitvenega problema, ki se mora rešiti, če naj se olajšajo ogromna bremena. težeča skoro vse države, in naj se zagotovi dolga doba miru ter gospodarske in kulturne povzdige vseh narodov. Vse države, podpisnice versaj-skega pakta, so se obvezale k znižanju oboroževanja. Društvo narodov, ki mu je poverjena priprava velike mednarodne razorožitvene konference, se že leta in leta trudi, da pripelje zadevo bliže rešitvi. Posrečilo se je zbrati ogromen dokumentni materija] in prebrodile so se že marsikatere težkoče. Lanska predkonierenca je beležila znaten uspeh, zlasti v tem, da sta se Amerika in Anglija nekoliko približali Franciji in njenim zaveznicam, v kriteriju glede znižanja oborožitve na kopnem. Če se v Londonu posreči zbližanje doslej močno različnih stališč o omejitvi pomorskega oboroževanja, je upati, da se bo v doglednem času dala sklicati velika mednarodna razorožitvena konferenca, na katero bodo povabljene vse države brez izjeme. Danes ni mogoče napovedati, ali se bo dosegel v Londonu kak uspeh ali ne. čeprav je konferenca temeljito pripravljena. Med Ameriko in Anglijo je prišlo do načelnega sporazuma, ki pa je enostranski in tvori kvečjemu lahko temelj za pogajanja. Med vsemi velesilami so se vršila in se še vrše pripravljalna pogajanja. Pravih uspehov doslej še ni. pač pa so se precizirala stališča posameznih držav. Najjasneje je izrazila svoje poglede Francija, ki je svoj memorandum o pomorski razorožitvi tudi objavila, da je pristopen splošni oceni. V glavnem se v njem razlagajo že znani francoski nazori o razorožitve-nem vprašanju, ki jih podpirajo tudi kontinentalne prijateljice Francije. Nov pa je predlog za sklenitev sredozemskega Locaraa. Ko je v n.oyembru olbiskal generalni tajnik Društva narodov sir Eric Drurn-mond Italijo, Jugoslavijo, Francijo in Anglijo, se je govorilo, da je njegovo potovanje v zvezi s sklenitvijo sredozemskega Locarna. Tedaj so bile te govorice demantirane. Morda po pravici. Vsekakor pa je Francija sedaj uradno sprožila to misel. O njej razpravlja vsa svetovna javnost, pa tudi odgovorni državniki ne pojdejo preko nje. Kaj predlaga Francija? Nekaj podob- nega za Sredozemsko morje, kakor je bilo v Locarnu sklenjeno za suhozem-sko mejo med Nemčijo in Francijo ter Belgijo. Po francoskem predlogu naj bi se sklenil varnostni pakt za mir na Sredozemskem morju med glavnimi ta-mošnjimi pomorskimi silami: Francijo. Anglijo in Italijo. K temu paktu pa naj bi pristopile tudi druge sredozemske sile, zlasti Španija. Besedilo francoskega memoranda je sestavljeno tako, da se paktu lahko priključi vsaka sredozemska sila, torej tudi Jugoslavija. Grčija, Turčija itd. Ce bi se tak pakt sklenil, bi bila storjena ogromna usluga evropskemu miru. Toda le v primeru, če bi pakt vezal vse sredozemske sile. Ako pa bi izpadla iz njega ena izmed nijh, ki ne živi v za-željeno dobrih odnošajih s katerokoli bodočo podpisnico, bi bil sredozemski Locarno ne le nepopoln, marveč naravnost katastrofalen diplomatski instrument. Če bi zasigural mir samo na zapadu in v osredju Sredozemskega morja, a pustil odprto nevarnost spopadov na iztoku, zlasti na Jadranu, potem je za mir v Evropi stokrat bolje, da se nikoli ne sklene. Trdno smo prepričani, da tudi Francija deli to prepričenje. Zaplemba zvonov v Rusiji Moskva, 8. januarja AA. Sovjetska vlada je zapovedala, da se rekvirirajo vsi cerkveni zvonovi v vsej sovjetski Rusiji. »Iz-vestja« opravičujejo ta ukrep sovjetov in poudarjajo, da zvonovi itak ne služijo za drugo, kakor da zvone na upor proti sovjetskemu režimu. Tudi Peter Veliki je v dobi vojne porabil zvonove za topove. Vrednost rekviriranih zvonov .cenijo na 30 milijonov rubljev; sovjetska vlada bo kovine porabila v industrijske svrhe. Rim brez električnih železnic Te dni so ustavili v sredini Rima promet z električnimi železnicami, ki so jih nadomestili z avtobusi. Samo v predmestjih bodo tramvajske proge odslej še obratovale. Oblasti, ki so to zamenjavo odredile, so storile tako v prvi vrsti zato, da bi dale novih živ« Ijenjskih možnosti domači avtomobil« ski industriji. Marksovi ostanki Iz Moskve poročajo, da se je sovjetski vladi po obnovitvi diplomatskih vezi z Anglijo naposled posrečilo rzposio-vati si dovoljenje za prenos Marksovih ostankov v Rusijo Kakor znano, je Marks pokopan v Londonu Sovjeti hočejo velikega proletarskega apos+^' pokopati v Moskvi, na Krasni ploščadi, poleg njegovega zvestega^ učenca Lenina. OTROŠKE NOGAVICE lilGOM V soboto 28. decembra preteklega leta smo objavili »obče odredbe« iz osnove o razporedu obsojencev na poedine kazenske zavode, ki jo je izdal minister pravde dne 21. decembra preteklega leta v smislu § 7 zakona o izvrševanju kazni na prostosti, ki je dobil obvezno moč 1. t m. Pod II. navaja imenovana osnova »posebne odredbe«, iz katerih posnemamo naslednje zanimivosti: V ženski kazenski zav°d v Begunjah se imajo razporejati polnoletne in starejše maloletnp (17—21 let obsojenke, ki imajo prestajati kazen robije in zatočenja ali strogega zapora in zapora od 1 do 5 let in ki so bile obsojene pred sodišči na teritoriju apelacijskega sodišča v Ljubljani, velikega suda v Podgorici. kakor tudi pred okrožnimi sodišči v Mostaru, Sarajevu, Travniku in Tuzli. V kazenski zavod v Mariboru se bodo oddajali a) polnoletni obsojenci, ki imajo prestati robijo in zatočenje ali strogi zapor in zapor od enega do petih let in ki so bili obsojeni pred sodišči na vsem teritoriju apelacijskega sodišča v Ljubljani, b) obsojenci povratniki po § 67 k. z. obsojeni na robijo ali zatočenje pred istimi sodišči, c) vsi starejši maloletniki, obsojeni na robijo in zatočenje ali strogi zapor in zapor od enega do petih let pred istimi sodišči. Polnoletni obsojenci in načeloma starejši maloletniki, ki jim je naložilo kazen robi j P državno sodišče za zaščito države, bodo prestajali kazen v kaznilnici v Srem-ski Mitrovici brez ozira na svojo pristojnost v raznih pokrajinah države. Oni načeloma starejši maloletniki, obsojeni po državnem sodišču za zaščito države na kazen zatočenja ali strogega zapora od enega do petih let s teritorija vse države, pa bodo prestajali kazen v kaznilnici v Poža-revcu (Zabeli). Semkaj bodo pošiljali tudi obsojenke (polnoletna žene in načeloma stareiše maloletne), ki jih obsodi državno sodišče za kazen robije, zatočenja ali strogega zapora in zapora od enega do petin let. Vse ie določbe se tičejo onih kaznencev, ki so bili obsojeni pred civilnimi kazenskimi sodišči. Glede obsojencev pred vojaškimi sodišči pa izhaja iz ministrov? osnove med drugim: da bodo prestajali obsojeni redovi, kaplarji. podoficirji in osobje civilnega reda v vojaški in mornariški službi robijo ali strogi zapor in zapor od enega do petih let v kaznilnicah v Cenici, Nišu, Skop-Iju, Sremski Mitrovici in Lepoglavi. Poslednja kaznilnica prihaja v poštev za obsojence pred savskim divizijskim vojaškim' sodiščem v Zagrebu, ki mu je podrejena tudi naša dravska divizija. Mariborska kaznilnica torej ne dobi obsojencev iz vojaških vrst. Vsi oficirji pa in vojaški uradniki z vsega teritorija kraljevine, obsojeni pred vojaškim sodiščem za oficirje v Beogradu na kazen zatočenja ali strogega zaoora in zapora od enega do petih let, bodo prestajali svojo kazen v kaznilnici v Požarevcu. Pod V. govori osnova o custodiii honesti: "Custodia honesta pri okrožnem sodišču v Sremski Mitrovici bo služila za obsojence, obsojene pred katerimkoli sodiščem v državi na prostostno kazen. višjo od leta dni in katerim so priznane ojaj-šave pri prestajanju kazni v smislu § 76. zakona o izvrševanju kazni na prostosti. Za obsojence. obsojene na prostostno kazen do leta dni. bo odredilo ministrstvo pravde pri poedinih okrožnih sodiščih posebne prostore za obsojence, ki so jim priznane iste olajšave. Okrožna sodišča, ki ne bi imela takih prostorov, bodo odpošiljala obsojence te vrste po "osebni dbritvi ministrstva -pravde k naibližiemu okrožnemu sodišču ali pa v custodio honesio v Sremsko Mitrovien.« V poslednjem VI. poglavju govori ministrova osnova o posebnih odredih za ohsojence izpred vojaških sodišč: Bivši oficirji, obsojeni pred vojaškimi sodišči na kazen zaoora iznod leta dni in bivši redovi. koplarji- oodoficirji in. osobie civilnega reda v vojaški in mornariški službi, obsojeni na kazen zapora izpod leta dni pred voiaškimi sodišči, se oddajo.: 1. Na teritoriiu apelacijskeca sodišča v Beogradu in SkopHu ter velikega suda v Pod gorici v policijske zapore po gornjih odredbah. 2. N ostalem teritoriiu države v sodnem zanoru provtcofonih civilnih sodišč po teri-torijalni pristojnosti dotičnih obsojencev. Strahovit poboj pri vasovanju Žalostno spričevalo fantovske brezsrčnosti v (fcP.enjski vasi Novo mesto, 8. januarja. Vasovanje po tujih vaseh je v naših krajih še vedno sila opasno. Naivnost divjaški poboj pa se je ob takem povodu izvršil preteklo nedeljo zvečer v vasi Drame pri Raki na Dolenjskem. Tega večera so se v omenjeno vas podali brata Alojzij in Anton. Janževec ter Janez Divjak iz va^si Čužne mlake skupino s fanti Kocijanom Jakšetom in bratoma Francem in Janezom Jemanom iz vasi Hrovaški brod pri Raki. Okrog pol 20. so v Dramah zapeli pred Ulkerjevo hišo domačim dekletom. Iznenada jih je sredi petja obkolila skupina kakih 17 dramskih fantov, ki so nič hudega sluteče podokničarje s strahovito besnostjo napadli, udrihajoč po njih brez usmiljenja s kolci, vilami, kopa-čicami za kidanje gnoja in sličnim orožjem. Na tleh so brez zavesti v krvi obležali brata Anton in Alojzij Janževec ter Kocijan Jakše, dočim sta brata Jeman zbežala z lažjimi poškodbami. Kocijan Jakše se je čez čas prvi prebudil iz nezavesti in zbežal domov z zlomljeno levo roko nad komolcem ter hudimi udarci na glavi in raznimi podplutbami po životu. Dočim je njemu beg še uspel, so drameški fantje izza hiš opazovali na tleh ležeča brata Janževca. Ko je Alojz polagoma začel dvigati roko in se osveščati, so domači fajntje znova planili nanj ter ga pobili z vilami in krepeljci znova na tla. Enako so udarili tudi še po njegovem nezavestnem bratu, nakar so v domnevi, da sta oba mrtva, zapustili prizorišče svojega strašnega divjaštva ter se razgubili na svoje domove. ~ ' Vendar se je Alojzij Janževec čez dobro uro zopet osvestil in se privlekel do Cvel-berjeve hiše, kjer mu je odprla domača hči Rezka. Stregli so mu vso noč in poiskali tudi njegovega, še bolj nesrečnega brata Antona, ki je ležal na cesti s prebito lobanjo in polomljenimi rokami Zdaj se vsi poškodovanci nahajajo v novomeški bolnici usmiljenih bratov. Anton Janževec se doslej sploh še ni zavedel in je Ie malo upanja, da bo okreval. Kot glavne krivce poboja je Alojzij Janževec spoznal fante: brata Janeza in Franca Vidmarja, Jožeta Rangusa m Alojzija Mikjavčiča, katerih aretacija se je že izvršila, jasno pa je, da bodo kmalu v zaporih tudi ostali pajdaši in da bo vse skupaj trdo prijela roka pravice. Najboljše, najtrapiefse, zato 13 najcenejše! Pred kazenskimi sodniki LJubljana, 8. januarja. Dva premetena divja lovca PTed tričlanski kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Kralj, sta danes dopoldne težkih korakov stopila dva gorenjska korenjaka, doma iz Šentjurske gore pri Cerkljah, premetena divja lovca. Bila sta to 351etni gostilničar Nace in 291etni Janez. Zagovarjati sta se morala zaradi tatvine dveh gamsov in dveh jaTcev. Bilo je to meseca avgusta pred 2 leti. Takrat so orožniki zasledovali tatove, ki so na planinah ukradli dvema posstnikoma dva jarca in ju zaklali. Tatvine sta bila osumljena obtoženca. Poizvedbe pa so krenile povsem v drugo smer ter se je končno iz tega izmotala tatvina dveh gamsov, vrednih 400 Din, ki sta bila ustreljena v lovskem revirju dr. Aleksandra Gorupa. V Šenturški gori je bilo zaradi teh dveh gamsov mnogo nepokoja in posvetovanj. Obtoženca Nace in Janez sta vsako tatvino zanikala ter zatrjevala glasno in svečano, da sta našla dva gamsa ustreljena v planinah. Naletela sta na divje lovce, ki so dve puški in dva smrdljiva gamsa pustili na tleh in pobegnili pred njima. Drugi obtoženec Janez je zatrjeval: »Še nikdar nisem ,jagal', gospod sodnik. V take reči se prav nič ne razumem.« O ukradenih jarcih je dejal: »To sen si pri orožnikih sam izmislil. Trdo so me prijeli, pa sem jim vse pritrdil. Bal sem se sramote, da me ne odpeljejo vklenjenega v zapor.« Janez je tudi pojasnjeval storijo o dveh jarcih tako-le: S Špinovim hlapcem sem o stvari govoril, pa mi je dejal: »Boljše je zate, da rečeš, da si vzel jarca. Boš mani kaznovan. Samo plačal boš. Za gamse se dobi več.« Zaslišanih je bilo nato 9 prič. Originalni očanec, 63Ietni Valentin Jagodič je stopil pred sveče in križanega z dolgo palico v rokah. V cerkljanskem narečju je na dolgo in široko pripovedoval, kako je bilo v Ko-šutni planini tisto nedeljo po Velikem i Šmarnu pred dvema letoma. Ko so ga sod- i niki, branitelj in državni tožitelj prijemali za vsako besedo., se je Tine odrezal: »Hudiča, mene tako lovite, da že sam ne vem, kaj naj povem.« Ostale priče so potrdile nekatere bistvene okolnosti. Tako je priča Andrej Škrja-nec, velik in stasit dečko, pripovedoval, kako je oba obtoženca pri studencu v Dolgih njivah zalotil ravno, ko sta počivala. Pri j grmu sta bili dve puški in 4 gamsi. Eden i od divjih lovcev je bil po obrazu krvav ta črno namazan. Prosila sta njegovega očeta za tobak ter mu dejala: »Tiho bodi. Ne govori okoli!« Druge priče so povedale, kako so videle v Vrhovnikovi gostilni dva gamsa in kako sta obtoženca trdila, da sta ju našla v gozdu ustreljena. Državni tožitelj je z ozirom na pričevanje Škerjančevo predlagal obsodbo zaradi tatvine štirih gamsov in 2 jarcev. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata proglasil sodbo, da sta oba obtoženca kriva prestopka tatvine 2 gamsov v vrednosti 400 Din ter se zato obsojata — Nace na 6 tednov in Janez na 3 tedne strogega zapora hkratu z izgubo častnih državliansfcih pravic in sicer prvi za 3 leta, a drugi za 1 leto. Nasprotno sta bila obtoženca oproščena tatvine dveh gamsov in dveh jarcev. Sodba je interesantna, ker je bila proti obema izrečena milejša kazen v smislu paragrafa 314 novega kazenskega zakona, kakor je to določal stari avstrijski zakon, ki je lovske tatvine kvalificiral kot hudodelstvo. Divjaški napad na poštni avto Novo mesto, 8. jan. V nedeljo je bil izvršen pri belem dnevu nenavadno drzen napad na poštni avtobus, ki vzdržuje poštni in potniški promet med Brežicami in Novim mestom. Ko se je avtobus vračal iz Brežic, ga je v Gradišču pri Št. Jerneju pričakalo 7 fan-tov. Pohiteli so proti njemu, odbili pri vratfli kljuke, da so se odprla, izvlekli nože in hoteli napasti potnike. Roparski napad pa se jim ni posrečil tako gladko, kakor so računali. Že prvemu napadalcu, ki se je lote! šoferja Ažbeta, se je razbojniški namen izjalovil. Šofer Ažbe se je namreč silno spretno umaknil udarcu z nožem in po-padel neki drog. ki ga je imel v bližini, ter začel udrihati po napadalcih. V pomoč mu je takoj priskočil neki gospod iz avtobusa, ki je k sreči imel pri sebi browning. Z njim je ustrahoval napadalce. da so se umaknili in se takoj tudi razpršili. O napadu je bilo seveda kmalu nato obveščeno orožništvo, ki vodi strogo preiskavo. Problem ljubljanskih cest Ljubljana, 8. januarja. Meslni inženjer gosp. Janko MaSkovšek je predaval moči v mestni posvetovalnici o zanimivem in- važnem vprašanju utrjevanja ljubljanskih cestišč. Predavanju 90 prisostvovali poleg zastopnikov občinske uprave z županom dr. Pucom na čelu tudi mnogi strokovnjaki, med njimi načelnik gradbenega oddelka banske uprave inž. Krajec. Iz predavanja posnemamo: Naše ceste so v pogledu prometa v zadnjih 80 letih doživele dva velika prevrata: železnice in avtomobile. Ko so se vedno bolj razvijale železnice, se je zdelo, da so ceste izgubile svojo važnost, avtomobilizem pa jim jo je ne le vrnil, temveč jo celo s%io povečal. Naraščanje avtomobilskega prometa pa povzroča obenem silno propadanje cpst. Pri konjski vpregi deluje teža voza in tovora vedno Ie navpično in se zalo cestišče tlači. Brzina, posebno pri težjih tovorih, je mala in zato prahu skoro ne čutimo. Drugače je pri avtomobilu. Tu sta glavna teža voza in tovora ter tudi pogonska sila koncentrirani na zadnjih kolesih. Kolesa poganjajo vozilo naprej in nastajajo tedaj mečne tangencijalne sile na površini ceste, lri povzročajo luknje in neznosen prah. Ljubljana pred vojno ni čutila tolike po-trel>e za tlakovanje svoiib ulic in cest, ker ležf>epinoma na savskem produ; le južni del mestnega ozemlja je ilovnat P*ed vojno je zato bilo v Ljubljani tlakovanih za poldragi kilometer cestišč. Tlakovanje ee je vršilo s savskim kamenjem, ki eo ga Ljubljančani za tlakovanje cest porabljali že par sto let. Z asfaltom je bila pred 35 letS tlakovana Šelenburgova ulica. Obuono stanje cest po vojni ps Je prisililo občinski svet, da je pričel a tlakovanjem v večjem obsegu. V desetih letih je bilo tlakovanih okoli 70.000 kv m cest ra ulic. Stroški za to so znašali okofi 18 milijonov Din. Povprečna cena znaša za kv. m 250 Din. Dolžina tlakovanih eest se je podaljšala na 9 km, Itar znaša eno petnajstine ljubljanskih komunikacij. Dolžina pred vojno tlakovanih komunikacij je znašala dolžino od Figovca do stare šišenske šole na Celovški cesti, sedanja dolžina že sega od Figovca do Medna. Tlakovanje se je izvršilo skoro izključno iz tekočih proračunskih kreditov za vzdrževanje in čiščenje cest Makadamiziranih cestišč je v Ljubljani za okrog 15 km, ne-izgrajenih cest in ulic pa je še za okrog 41 km. Ako računamo, da velja 1 m ceste 270 Din, bi naprava teh 41 km cest stala okroglo 11 milijonov. Z napravo novih cest se vrednost stav*, bišč ob teh cestah silno dvigne. Znano Je, da so se n. pr. v Spodnji Šiški v dveh letih dvignila stavbišča na večjem parcelira-nem okmpleksu od 14 Din na 40 do 60 Din za meter. Enako je tudi drugod. Ker stane 1 m makadamske ceste 270 Din, pride na 1 m parcelne fronte na eni strani 135 Din, ali na 1 kvadratni meter parcele 3.80 do 4.50 Din. Ako bi parcelanti ta razmeroma skromni znesek prispevali k stroškom za napravo novih cest bi jih mestna občina lahko zgradila mnogo več in mnogo bolje, parcelanti pa bi imeli kljub temu še ogromne dobičke, ker bi bile parcele tem več vredne in bi jih tudi še lažje prodali. S tem problemom se bo morala občinska uprava vsekakor prej ali slej baviti, ker pač ne gre, da bi n. pr. razni špekulanti z zemljišči bogateli na račun občine in njenih davkoplačevalcev. G. ravnatelj je žel za svoja zanimiva in stvarna izvajanja splošno priznanje. Primorsko pismo V tržaškem deželnem gospodarskem svetu je ugotovil nedavno podpredsednik Se-gre, da se je položaj trgovcev v Trstu znatno poslabšal. Proti novemu letu pa so obiskovali baš tržaške trgovce fašistični odposlanci in zahtevali darov za božičnice, zlasti pa za *Befano«. Ker so darovi tekli le počasi, se je oglasil tajnik Cobolli s pozivom, da naj se pospeši dolžnostno prispevanje za »Befano«, češ, da ne gre samo za tržaške, ampak tudi za kraške otroke. »Piccolo« je ob tej priliki poudarjal, kako uspešno služi italijanizaciji baš dobrodelnost Koliko so ti naknadni apeli zalegli, ni znano, bržčas pa ne mnogo, ker so slovenski otroci po azilih »Italie Redente« dobivali mesto obljubljenih krasnih in bogatih daril le skromne slaščice, kako drobno igračko ali košček tenke oblekce. _ Do začetka lanskega leta je bilo na tržaški prefekturi poitalijančenih priimkov za 30 tisoč oseb. Tekom leta so se objavljali dolgi seznami po 700, 800 ali še več izprememb družinskih priimkov. V italijansko obliko prevajajo slovanske priimke tudi v Gorici in na Reki, v Istri pa je pulj-ska prefektura kar sama poitalijančiJa vse priimke iz kmečkih občin. Tako je doslej v Julijski Krajini poitalijančenih slovanskih priimkov gotovo za okoli 200 tisoč oseb. Poitalijančevanje priimkov bo trajalo še nekaj let. Ministrski svet Je odobril zakonski načrt, po katerem se podaljša do 31. decembra t 1. podeljevanje italijanskega državljanstva tujcem, ki bivajo na Reki najmanj 5 let in so prijavili kot svoj občevalni ježih italijanščino. Reka dobi blagovno borzo, od katere pričakujejo znatnega razvoja lokalne trgovine. V reški luki je bilo v prvih desetih mesecih pr. 1. 28.800 ton manj ukrcanega blaga kakor v enaki dobi leta 1928. Senator Ouartieri, ki je častni meščan Reke, je posetil pred Božičem Mussolini-ja in ga opozoril na revščino, ki razjeda Reko. Mussolini je odredil nato, da je dobila vsaka uboga družina s sedmimi otroki na božični dan po dve sto lir in občinski komisar Piva je izročil 25.000 lir dobrodelni kongregaciji, ki je ta denar razdelila med reveže. Goriška dežela zgradi v spomin na prestolonaslednikov© poroko v Črnem vrhu nad Idrijo veliko otroško letovišče. Deželni gospodarski svet je določil iz lanskega proračuna za zgradbo prvi prispevek 10 tisoč lir. Za goriški kip na Mussoliniievem foru v Rimu bo dala dežela 5000 lir. Umri je po težki mučni bolezni Vincenc Zima Pogreb bo jutri iz mrtvašnice pri Sr. Krištofu. »Soča«. V soboto, dne 11. t m. ▼ salonu pri »Levu« — predavanje. Naši kraji in ljudje N]. Vel. kraljica Marija Danes se ob njenem rojstnem dnevu vsa Jugoslavija Iskrena spominja kraljice Marije, vzorne življenske družice našega jugoslovenskegd kralja, ljubeče in skrbne matere treh jugoslovenskih kraljevičev, Kraljica Marija je bila rojena q, januarja iqoo v Gothi kot tretji otrok, druga hči rumunskega kralja Ferdi-nanda in romunske kraljice Marije, Kot 22-letna princesa se je 8. junija 1922 poročila z našim kraljem in tako postala prva jugoslovenska kraljica. Na mah si je osvojila vsa srca v svoji novi domovini in danes mislijo nanjo vsi Jugosloveni z iskrenimi čestitkami in željami. Pred koncertno turnejo naših učiteljev v ČSR LJubljana, 8. januarja. Pevski zfcor LTdružemja jugoslovenskega učitelj stva v Ljubljani je znan v vseh glasbenih krogih naše države kot ena prvih umetniških institucij. Pod vodstvom dirigenta g. Kumra. sedaj profesorja na Mu-zdčki školi v Zagrebu, goji predvsem sodobno jugosiovensko kompozicijo. Zbor 70 oseb se je rekrutiral iz stanovskega »druženja, saj v Dravski banovini šteje UJU 3200 članov. Člani zbora se nahajajo t vseh krajih banovine. Pevske vaje se vrše običajno ob prostih dnevih. Ljubezen do petja je ona Danes! Ob 4., In 9. jtfoj talisman V glavnih vlogah temperamentna, vesela Kathe v. Nagy Knrt Vespermann in Herman Picha Veselje, smeh, krohot In bučna zabava »Elitni kino Matica«, Telefon 2124 sila, ki veže zbor v čvrsto falango fn pre-mošča vse žrtve. S svojimi koncertnimi nastopi zbor ni samo znan v Ljubljani, Mariboru in Celju, temveč je ponesel moderno jugoslovensko skladbo tudi na dežela V Zagrebu je koncertiral dvakrat in hrani z obeh koncertov topla priznanja odličnih glasbenih kritikov. Odbor pevskega zbora je pokrenil pod vodstvom svojega predsednika g. Tita Gr-Carja, šolskega upravitelja na Barju pri Ljubljani, akcijo, da poneso naši učitelji -pevci sodobno slovensko skladbo tudi med brate Čehoslovake. Po dosedanjih izgledih sodeč bodo priredili koncerte v naslednjih krajih: v Bratislavi, Trenčinu, Veliki Ostra-vi, Olomucu, Brnu, Pardubicah, Kraljevem Gradcu, Pragi, Plznu in v čeških Budjejo-vicah. Spotoma bodo obiskali veliko jugoslovensko pokopališče vojakov iz svetovne vojne v Olomucu. Da se oddolže manom svojih rojakov, bodo položili na njih gomilo venec in odpeli žalostinke. Naši šolniki pa bodo uporabili to turnejo v ta namen, da se seznanijo podrobneje s stanjem šolstva bratske države. Nameravana akcija je našla potrebno podporo tako pri prosvetnih činiteljih, kakor tudi pri zastopnikih JČ-lige. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šaniu, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franz Josefova« grenčica izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Elektrifikacija loške doline Loke pri Zagorin, 8. januarja. Pretekle dni se je vršil v občinski dvorani na Lokah sestanek interesentov, ki so razmotrtvali, kako ustanoviti električno zadrugo, ki naj bi oskrbela vso loško dolino in bližnje vasi z električnim tokom To vprašanje se je načelo že pred šestimi leti bi je bil takrat že izdelan načrt, ki ga je oskrbe! g. Baloli, takratni ravnatelj anti-monske družbe Medija - Izlake. Vendar je ta projekt odplavila povodenj finančnih težkoč in mlačnega zanimanja. Da je zadeva sedaj resnejša, je pričala zelo velika udeležba pri sestanku, saj ni bila le dvorana prenapolnjena, tudi hodnik in arhivna soba sta bila polno zasedena. Sestanek, ki ga je v imenu občine sklical g. Kokole, je »tvoril aržiški župan g. Cen-celj. Za njim je referiral učitelj g. Kolenc o organizaciji električne zadruge sploh in še posebei glede na tukajšnje razmere. Za njim je tehnično stran osvetlil elektriški delovodja g. Ameršek. Po živahni debati je bil na predlog g. Ašiča izvoljen naslednji pripravljalni odbor: občina Aržiše g. Cen-celj, antimonska družba bo zstopana z inž. Zupančičem, Pojjlipovica g. Lovrač Ivan, Medija - Izlake gg. Bleiveis Franc in Hribar Rudolf, Loke gg. Prosenc Ivan, Kokole Jože, Rostahar in na splošno željo še g. Ašič, Zavine pa g. Čebin Anton. Novi odbor je bi! pooblaščen, da čim prej izvede pripravljalna dela za občni zbor, ki se bo pifdvidoma vršil še ta mesec. Sprejet je bil maksimalni program, da se elektrificirajo vasi ATžiše, Loke. Zavine, Medija - Izlake. Šemnik. Podlipovica in Perhovc. Najprej se bo oskrbela razsvetljava na cesti Toplice - Podkraj - Loke. ker Je ta najbolj potrebna zaradi svoje frekvence in zelo slabega stanja. Potrebni tok bi se dal odvzeti iz topliško-zagorskega omrežja, njegova moč bi segala do Marta-novca. Ostali tok se bo odvzel od visoke napetosti falskega daljnovoda v Kisovcu. V to svrho bodo postavljeni manjši transformatorji. Ce bo zadostno število konzu-mentov. bo ta načrt brez nadaljnega izvedljiv. ker bo stroške nosila občina. Pogled v bližnjo bodočnost, ko bo v tej dolini po navrtanju novega premogovnega rova dotok delovnih moči mnogo večji, prepričuje, da je treba vprašanje čim preje uresničiti. Akcija, ki bo v nemalo korist bodočega rudarskega revirja zasluži vsestransko podporo javnosti in merodainih krogov. Kakor se čuje, Je TFD že izrekla svojo pripravljenost in najizdatnejšo pomoč. Življenske potrebe industrijskega kraja Jesenice, 7. januarja. Letno Poročilo mestnega magistrata za minulo leto Je v prvih obrisih sestavljeno in znane so nam tudi številke mestnega užitnimskega urada, ki navajajo, koliko so Jeseničani v minulem letu použili mesa in raznih mesnih izdelkov. Številke, ki jih prinašamo v oklepajih, se nanašajo na L 1928. V mestni klavnici na Plavžu so v minulem letu zaklali 1040 krav hi volov (10S0) 393 telet (476). 655 prašičev (609). 58 ovac (29), 94 iagnjet (330). Uvozilo pa se Je raznovrstnega mesa, klobas, salam itd. 13.28? kg (7241). Naravno je, da pri tem nI všteta doma zaklana goved, prašiči, kozliči. zajci in vsakovrstna perutnina, kaT bi zgoraj navedene številke visoko povišalo. Pri tem pa se mora pripomniti, da se v mestni klavnici kolje živina tudi za obSno Koroška Bela - Javomik. Da so pri tako veliki množini zaužitega mesa bili Jeseničani tudi močno žejni, navajamo, koliko se je popilo vina, piva, žganja, mošta in raznih likerjev. Leta 1929. se je v 37 jeseniških gostilnah, restavracijah. pivo- in žganjetočih ter dveh kavarnah popilo 314.700 litrov vina (215.900), 34.250 litrov žganja (34.500) .2452 litrov raznih likerjev (3000), 148.800 litrov piva (98.600) ter 23.600 litrov mošta. Skupna vrednost navedenih pijač znaša približno vrednost 6.758.600 Din ter je prejela jeseniška občina na trošarini 517.285 Din, leta 1928. pa 470.610 Din. Niso všteta rasa ftna in Sumeča vtna francoske in italijanske provenijence, ker občina o teh vinih ne vodi računov, sodi pa GageloTa se najbolje (Original ). Prodajna cena B UJ B ■ ■ Gagelova se mena Dobe se v vsaki trgovini. Zahtevajte torej povsod le ena 1496 se, da konzum teh vin ▼ našem kraju Itak ni velik, ker jih imajo na zalogi le nekateri lokali in ker si velika večina domačega prebivalstva tako dragih pijač itak ne more privoščiti. Ako pa računamo, da šteje prebivalstvo jeseniške občine približno 6500 oseb. znaša povprečni zapitek za vsako osebo dobrih 1000 Din na leto, ako pa Izvzamemo otroke , in s tem odbijemo dve tretjini prebivalstva, znaša letni zapitek vsakega odraslega človeka skoro 3000 Din. Resnici na ljubo se mora tu omenjati, da množina zaužitih pijač napram lanskemu letu ni relativno večja, ako upoštevamo, da je bilo lani izTedno veliko število tujega stavbinskega delavstva na Jesenicah in da je bilo dolgo in vroče poletje ter je zato pasiralo Jesenice kot izhodno točko mnogo več planincev, Ietoviščarjev in izletnikov kakoT druga leta. Ako pa na drugI strani upoštevamo, da tudi Jeseničani sami zelo mnogo potujejo in da jih dobiš zlasti ob nedeljah v vsakem kotu Slovenije po raznih poslih in tudi zabavah, potem lahko računamo, da bo pri zgoraj navedenih številkah kar ostalo. Nekoliko je pač padel v preteklem letu konzum žganja, tega strupa, ki ga večinoma uživajo najrevnejši sloji in brez katerega nekateri ne morejo živeti, češ da ima to čudno moč, da v poletju hladi, pozimi pa greje. Pri vsem tem pa so vendar pijače, ki so prinesle mestni občini na trošarini nad 517.000 Din dohodkov, skorai edini in glavni vir dohodkov mestne občine in sme se vzeti za zlo, če se je izjavil neki funkci-jonar. da bi vsak občan, ki mu je mar napredek mesta, pred vsakim pijancem moral spoštljivo sneti klobuk . . . Žena v plamenu (Olga čehova) Pride! Pomnite! KINO »DVOR« Nesrečen starček-pogorelec Ljubljana, 8. Januarja. Zima, revščine vedno več, milostnih prošenj takisto. Naj navedemo eno samo, ki smo Jo danes prejeli in jo priobčujemo do-slovno v vseh bistvenih odstavkih: ►Ponižno podpisani Jožef Petan, posestnik v Sromljah št 25., srez Brežice, Dravska banovina asojam se zateči cenjenemu uredništvu s sledečoj resničnoj in usmiljenja vrednoj prošnioj: Dne 9. decembra 1929. izbruhnil Je na mojem stanovanjskem poslopju požar, ki mi je nničil celo poslopje do tal in sicer štalo za govejo živino, žitnico, shrambo z vsem poljskim in domačim orodjem, skedenj, listnjak z listjem, potem mojo spalno sobo s pohištvom, vso obleko in sicer mojo, moje žene. katera je dne 31. decembra 1929. umrla, in mojih treh otrok. Zgoreli so mi tudi vsi poljski pridelki, pšenica, žito, ječmen, hajda. koruza, fižol in krompir, potem vsa krma in slama za govejo živino. Zaradi slabih letin, ker je v teh krajih že par let redoma razsajala huda toča. zabrede! sem v dolgove in razven tega nisem bil niti v stanu plačevati zavarovalnine ter me je zaradi tega prizadela še hujša nesreča. ker ne morem pričakovati nikake tozadevne odškodnine ali pomoči. Lačen, raztrgan in brez strehe kot 81-letni onemogli starček, brez sredstev, ker nimam niti enega dinarja na razpolago, čakam obupno svoie usode: ali mi poslednji dnevi prinesejo boljše tolažbe, kakor jo imam danes? Z oziram na navedene resnične ht usmiljeni a vredne razloge prosim ponižno cenjeno uredništvo za blagohotno pomoč m sicer, da bi blagovolilo brezplačno razglasiti in apelirati na cenjene čitatelje oziroma odjemalce »Jutra«, ako bi mi izvolili z mi-lodari priskočiti na pomoč, in sicer bodisi z denarnimi ali pa materijalnimi sredstvi. Da so v prošnji navedeni podatki resnični, potrjuje razven občinskega urada v Sromljah tudi tozadevni uradni spis sre-skega Poglavarstva v Brežicah z dne 27. totbi premi jebai Svetlslav Petrovič ▼ filmu ljubezni, Sarma tn lepih žen LATINSKA ČETRT (Ouartler Latin — Pariz, mesto ljubezni) Jntri! Jutri! Elitni kino Matica KULTURNI PREGLED Repertoarji ljubljanska drama. Začetek ob 20 Četrtek. 9.: Brez ljubezni. C. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Cvrček za pečjo. Premi jera. Izven. L.TTTHJANSKA OPRRA. Začetek ob ool 20. • Četrtek, 9.: Tičar. Opereta. E. Petek, 10.: Zaprto. Sobota 11.: Poljska kri. Opereta. Ljudska predstava flo znižanih cenah. Izven. mariborsko gledališče. Začetek ob 20. Četrtek, 9.: Orlov. B. Kuponu Petek. 10.: Zaprto. Sobota. 11.: Morala gospe Dulske. Delavska predstava. Znižane cene. Nedelja. 12 ob 15.: Gostovanje ljubljanskega baleta z otroškim programom. Izven. — Ob 20.: Gostovanje ljubljanskega baleta z elitnim programom. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 11.: Pred poroka. Nedelja, 12.: Pred poroko. h našega glasbenega sveta V četrtek, 2. t m. je bratislavska radio-postaja prenašala iz opernega gledališča v Prago, Brno, Košice in Moravsko Ostravo ter v Beograd, Zagreb in Ljubljano ob 8. zvečer dve zanimivi jugoslovenski oderski glasbeni deli, in sicer enodejansko opero Stevana Hristira, »Suton« na besedilo Voj-novica (del trilogije). Prevod je oskrbel Zdenko Knittl, ter fantastični balet Luja Šafraneka - Kaviča. »Figurine iz porcelana«. Imel sem prilično dober sprejem ter som z interesom sledil predvajanjem. »Suton-traja okroglo uro. Zasedba je bila prav dobra. zlasti se je odlikovala naša rojakinja Peršlova. Delo je sicer starejšega datuma, a muzi k a zelo solidna, dosega močne drama, tične višine, teče gladko in veže poslušalca od začetka do konca. »Suton* je imel. sklepajoč po aplavzu, velik m močan uspeh. Cisto svojevrsten je Safranek - Kavi-<5ev fantastični balet »Figurine iz por-ela-na«<. Šafranek - Kavič se kaže v njem kot mojster moderne, sila interesantne instrumen tacije bujne, folklorstično • groteskno barvane invencije. razkošne ritmike, sploh muzike. katere vsaki takt kaže originalnega, samobitnega. sodobnega muzika. ki zasluži polne naše zanimanje Koreografična izvajanja so žela na odprti sceni, številka za številko, spontane aplavze. Žal, ostane radio - poslušalcu ta silno važen del baleta prikrit Zdi se mi, da bi naše operno gledališče zadelo terno, ako bi ed zagotovilo za domače izvajanje obe ti omenjeni deli. ker zapolnita cel večer in bosta imeli siguren uspeh. Ker pa po zatrdilu direktorja Poliča dobimo v kratkem na oder Salraneko-vo jJIasanaffinicoc, pa mi ie tem ljubše, da sem prej slišal njegov balet Ravnokar mi je pisal iz Amerike Sveto-zar Banovec. Z njegovim dovoljenjem posnemam iz njegovega lista, da je silno zaposlen. Niesrova koncertna turneja uspeva dobro. S svojimi nastopi, — imel je dosedaj 15 samostojnih koncertov, med temi dva v Chicagu. dva v Clevelandu, dva r Milwau-kee — je vzbudil zanimanje tudi pri ameriški publiki, kar pričujejo laskave kritike ameriških listov. V Calumetu 9e mu je posrečilo doseči jako lep uspeh nad znanim italiianskim tenorjem. Članom rimske opere. Bagiorrijem Ker mu poteče termin bivanja v Ameriki koncem januarja meseca, a v tem kratkem času ne more vseh. vže na mej zaznamenovanib koncertov absolvi-rati je prosil v Washingfonu za podaljšanje, ki ga je tudi za šest mesecev dobil. Njegova turne« ie zadobila značaj internacijo-nalnih koncertov, ki ga čakajo zlasti še v bodočnosti Tako je n. pr dobil po velikem uspehu v Calumetu povabilo za internacijo-nalni koncert koncem may v veliki dvorani »Opera Housec. kamor gre čez 1000 ljudi. Garantiralo mu popoln uspeh Svetozar Banovec je zdrav, vedno dispo-niran. Seveda 6e mora zelo paziti, saj so potovanja vsled velikanske oddaljenosti posameznih krajev zelo naporna in utrudljiva. Za evropske, zlasti naše domače pojme, je tako strapaciranje nepojmljivo. Končno pripominja, da so naši rojaki v Ameriki izredno dobri, gostoljubni in postrežljivi ter mu gredo v vsakem ozira na roko. Seznam njegovih dosedanjih koncertov: 8. septembra Milwaukee Wis.; 15. septembra Sheboygen Wis.; 21. septembra Wauke-gan Wis.; 6. oktobra Chicago 111.; 13. oktobra Detroit Mich.; 20. oktobra Clairton Pa.; 27. oktobra Cleveland Oh.; 2. novembra Csirard Oh.; 3. novembra Library Pa.; 10. novembra Canousburg Pa.: 23. novembra Barberton Oh.; 1. decembra Chicago 111.; 4. decembra Cleveland Oh.; 8. decembra Calumet Mich.; 15. decembra Mflwaukee in 28. decembra Baseemer Pa. __E. A. Uspeh nove Begovtore komedije v Zagrebu. »Jutro« je že zabeležilo da se pripravlja v zagrebški drami premijera nove komedije Milana Begoviča »Amerikanska jahta u splitskoj lucic. To najnovejše delo priznanega dramatika se je v soboto uprizorilo v režiji gosp. Rajiča. So^eč po ocenah 7,aerebških listov, je »Amerikanska jahta« posrečena komedija. z njo se je gosp Pe-govič zopet vrnil v svoj dalmatinski milje. Tudi občinstvo Je sprejelo novo igro prav simpatično Vse kaže. da se bo Begovičeva »Amerikanska jahta u splitskoj luci« držala na jugoslovenskem repertoarju. decembra 1929. It 4102/2—Sp.« Tako se glasi prošnja, zaključena z naj-vdanejšimi izrazi spoštovanja in zahvaie ter s potrdilom sromeljskega občinskega urada, da so vsi navedeni podatki resnični. Evo, ustregli smo nesrečnemu starčku -pogorelcu z objavo prošnje, ki bo gotovo ganila marsikatero dobro srce. Požar na Stopah Stope, 8. januarja. SinoS je zategel štirikratni brlizg zagorske rudniške sirene javil, da gori nekje v bližini. Silen rdečkast sijaj, ki ga je še povečala gosta megla, se je videl daleč okoli. Velika množica ljudi je tekla na kraj katastrofe. Pod strmimi skalami pri Podkraju si je pred par leti postavil agilni mizar Nace Bebar svojo hišo, v bližino pa skladišče za les, mrvo in hlev. Živel je bolj zase in bil na glasu, da je spreten mizar. Pridni ljudje imajo vedno neprijatelje in zavistneže. Tako je tudi Nacetu neznana škodoželjna roka zanetila skladišče. Ves dan je vozil kupi vno mrvo in se mučil z njo. Ko je po večerji z vajencem in ženo igTal duraka, je neznanec zlezel na visoki kup gnoja za skladiščem m zanetil mrva Ko so opazili ogenj, je bilo že prepozno, kajti 3000 kg mrve je bukniio v en sam ogromen zubeli. ki ga je pojači! suh les v podstrešju. Toliko je bilo še časa, da so rešili živino. K sreči stoji hiša dosti vstran in se ni vnela. Kmalu je prispela ročna brizgalna iz Zagorja in z močnim curkom oblila ostrešje hiše, ki se je že kadilo. Ko je stopila r akcijo še zagorska motorna brizgalnica, je bila kmalu vsa nevarnost odstranjena. Če bi vlekel veter, bi zgorela še hiša in bržkone tudi vsa naselbina v Podkraju. Kdo je neznani požigalec, bo skušala dognati preiskava. Bebar trpi okrog 70.000 Din škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Nenaden izbruh ognja ie'močno pretresel tudi njegovo, že itak živčno bolno zeno. Dobila je krčevit živčen napad, ki bo najbrže pustil posledice. Vsa okolica sočustvuje z nesrečo pridne družine. so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Razgreti pari uporabljajo na plesa okusne ANACOT-PASTTLE dr-a VVandera, da se obvarujejo prehlada, nahoda in inflnence. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile! Zadnja pot ponesrečenega Petra Pirca Vrhnika, 8. januarja »yanes popoldne ob 15. smo spremili k večnemu počitku na pokopališče na Verdu pn Vrhniki dne 6. t m. ob pol 20. zvečer na postaji Verd smrtno ponesrečenega do-lenjelogaskega trgovca Petra Pirca. Po docela verodostojnih informacijah in točnih ugotovitvah smatramo za dolžnost da včerajšnji članek pod naslovom »Tragičen konec mladega trgovca« izpopolnimo glede nacma m vzroka smrti z naslednjim pojasnilom, ki prikazuje dogodek v popolnoma drugi luči Kakor je preiskava ugotovila. Pire ni izvrši! samomora, marveč je posta! žrtev nezgode. G. Pire se je pripeljal iz Liub-Ijane do Vrhnike z avtobusom. Na Vrhniki je izstopil ter šel na obisk k družini tr-govca g. Skrbca, kjer je izvršil še neko izplačilo, nato pa se je poslovil 0b sedmih zvečer povsem dobro razpoložen, z izgovorom da se mu mudi na vlak na po-taio nedeljo61" Se Z°Pet 0gIasil prihodl,-io Točno Je dognano, da Pirca ni povozil polnočni bra vlak. kakor se je splošno mislilo, marveč tovorni vlak. ki se sreča na Verdu s potniškim vlakom št. r>24 okoli po! 20. ure. Dokaz za to nudi dejstvo, da s0 našli kmalu po katastrofi Pirčev klobuk docim so našli truplo šele naslednie jutro Docela napačna je tudi trditev, da so našli pri Pircu poslovilno pismo, naslovljeno no njegovo sestro, pač pa je res, da so našli pri njem pismo, ki glede svnie vsebine izključuje vsakršno samomorilno misel pokojnika. Pogreba, ki ga je izvršil s cerkvenim obredom duhovnik z Vrhnike, se ie udeležilo sorodstvo, mnogoštevilno jn-a^ko prebivalstvo, večina članov Soko'skega društva ter skraj celotni zbor logaškega Pevskega društva pod vodstvom pevovo-dje g. Janka Gučka. ki se je noslovil od pokojnika, svojega ožjega rojaka, z ganljivim nagrobnim govorom. Pevci so se poslovili od soustanovitelja s tremi ža'ostin-kami. ob katerih ni ostalo nobeno oko suho . . . Prekrasni pogreb ie bi! pač najvidnejši dokaz splošne priliublienosti. ki jo je Pire užival med Logateani. Na sveži grob je bil položen venec Sokolskega društva Dolenji Logatec, venec sester ter šopek nageljčkov. ki jih ie nokoinik kuDil za smučarsko prireditev preteklo nedelio in o katerih pač ni mislil, da mu bodo krili pre-rasi hladni grob . . . Dopisi RAJHENBURG. Pomrfadek Rdečega križa r RarhetiburBD priredi za šolsko mladino v ne-rtedjo dne 12. t. m. ob 4. popoldne skroptično predavanje o oceanskem paimSon in pmavlo:co »V deveti dežeS«. Zvečer bo pol 20. bo priredSl Sokol v svo# dvorani predavanje o grozoti svetovne vofne. Vabimo šo5sko miliadrkno da se ndeJ® tega predavanja ravno taiko pa odrasle, da poselijo večerno rpedaivaflje. Domače vesti Važni prilogi današnji številki „Jutra" Današnja številka »Jutra« Ima idve prilogi: Zavarovalno polico zavarovalnice in pozavarovalnice »Triglav« ter dopisnico za »Jutrov« oddelek za nezgodno za varčevanje. Zavarovalno polico naj vsak naročnik dobro shrani doma in naj jo nikomur ne pošilja. Nezgodno zavarovanje za 10.000 Din velja po pravilih, ki so natisnjeni na polici, za vse »Jutrove« naročnike, ki so na naš list naročeni, kakctr tudi za one, ki se nanj na novo narooe. S tem, da plačate pravočasno (glej § 4 pravil!) naročnino, ste tudi že zavarovani in se Vam ni treba nikjer in nikomur prijavljati. Pros&mo Vas le, da zavarovalni poAici priloženo dopisnico brez odloga izpolnite, nalepite nanjo znamko za 50 par ter jw takoj oddate na poŠto. To dopisnico nujno in neobhodno potrebujemo za evidenco našega nezgodnega zavarovanja. »Jutro« * Kraljev dar »Gajreta«. Kakor javila •Vreme«, je kralj kakor v prejšnjih letih tudi ob priliki letošnjih praznikov beograjski podružnici »Gajreta« poklonil znesek 10.000 Din. * Gradbena delavnost ▼ Zagreba je bfa v teku lanskega leta skoro prav tako intenzivna kakor leta 1928- Leta 1928. je bilo Izdanih 1430 stavbnih dovoljenj, lani pa 1410. Zgra:enih je bilo štirinadstropnih poslopij 12, trinadstropnih 36, dvonadstropnih 87. enonadstropnih 118, pritličnih pa 744-Razen tega je bilo zgrajenih več tovarn in 6kladišč. Stanovanj je v novo zgrajenih po-sllopjih 2159 * Slovensko planinsko društvo ponovno Opozarja vse svoje člane na planinski koledar za leto 1930, ki je letos izšel izpopolnjen. Vsebuje pogodbi za obmejni promet tned našo kraljevino in Italijo ter Avstrijo, pravilnik za vozne olajšave po železnicah, navodila za prvo pomoč ob nezgodah in mnogo drugega, važnega za planince in organizacije SPD. Za novince je sijajno sestavljen »Vodnik od koče do koče« čas hoje višina m število prenočišč v posameznih kočah. Končno vsebuje še seznam slovenskih gora rn sedel. Koledar bo kmalu pošel. * Konjerejcem. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila z rešenjem z dne 2. t. m. štev- 104597-29 za občni zbor konjerejskega društva za mariborsko oblast ki se bo vršil dne 15. t. m. v Celju 50% popusta za vozne karte, veljavne za vse vlake izvzemši SOE od 13. do 17. t m. Potrdila udeležbe se bodo dobila na občneai eboru. * Akcija za nov dnevnik v Osijekn- V Osijeku se snuje nov dnevnik. Svrha novega lista bi imela biti propagiranje jugoslo-venske ideologije v duhu današnjega stanja. Novi Hst je materijalno baje že osigtrran. * Smrtna kosa. V Hotiču pri Litiji je preminul tam.kajšn:i župnik g. Franc Pavšič v starosti 53 let. Pokojnik, rodom Ljubljančan |e bil mirnega značaja in povsod priljubljen. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Dravlje, k;er se ie vršil včeraj pogreb- Bodi mu »hranjen blag spomin! * Petnajst let v Sibiriji. Župni urad v Smiklavžu je te dni prejel iz Sibirije priporočeno pismo od posestnikovega sina Jožefa Pejovnika, v katerem pogrešanec naznanja, da je bil leta 1914. v Karpatih ranjen. Rusi so ga prijeli Ln odpel ali v Sibirijo. Nahaja se v Omsku, kjer se je oženil in fena dvoje otrok. Rad bi se vrnil v domovino in prosi, da bi cnu župni urad preskrbel potrebne listine. * Platonov Phaldou v Sovretovem prevodu in Plečnikov! tiskarsko - umetniški opremi je na razpolago. Založnik knjige Društvo prijateljev humanistične gimnazije, |e razposlalo vabila na narocbo kn ige v pričakovanju, da jo bo vsak ljubitelj lepe knjige in klasične izobrazbe gotovo naročil, ker je subskripcijska cena (do 15. januarja) izredno nizka (30 Din). Naročila spre-fema Zaloga šolskih knjig v Ljubljani. Gradišče 4- * Zelo zgoden citronček. Hčerka sodnega eradnika na Vrhniki Vida Križnikova je na praznik sv. Treh kraljev viola pri Sv. Tro. iioi na Vrhniki lepega citrončka m ga nam poslala. Metuljček sredi zime je gotovo prav redek pij a v. * Delavci iz Like Iščejo zaslužka. Ob pri-flki tedenskega sejma je preteklo soboto priSlo v Karlovac mnogo delavcev iz Like In Gorskega kotarja, ki so v Karlovcu iska-fi zaslužka. Dela pa niso našK, ker je v Karlovcu dosti domačih delavcev. Nekateri teb delavcev so se vrnili domov, drugi so Si v druge banovine, nekateri pa še tam čaikaio na delo. * Ustrelil triletnega bratca. V vasi Staža pni Sisku se je prošlo nedeljo igral 15 letnt Stevo Bratič z revolverjem pred domačo hišo. Pri tej priliki se je revolver po nesreči sprožil in krogla ie zadela njegovega triletnega bratca Dušana v glavo- Hudo ranjenega otroka so prepeljali v bolnico, kjer pa je že čez par ur umrl. Svetovnoslavno odvajalno sredstvo. * Ce se otroci na cesti igrajo. V ponedeljek popoldne se je v Sarajevu pripetila težka avtomobilska nesreča. Dva otroka frizerja Kohna sta se pred hišo igrala- Mahoma je neki avtomobil zavil okoli vogla ter j© enega otroka smrtnonevarno povozil Deček je bil v brezupnem stanju prepeljan v bolnico. * V temni noči smrtno ponesrečil. V Split ie prispel te dni delavec Ante Kušeta v svrho nakupa zeml;išča za nekega svojega sorodnika. S sorodnikom sta prenočila v neki gostilni- Ponoči se je Kušeta dvignil iz postelje ter hodil po hiši, ki se popravlja. Nenadoma je pade*! v globoko klet ter pri tem z glavo udaril ob kamen tako, da je kmalu potem podlegel težki poškodbi. * Tovarna Jos. Relch speiema mehko in škrob! j eno perilo v najlepšo izvršitev. ITO — zobna oasta najboljša ! * Gospodinje! Vaše perilo pere. posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich. * Ciril Metodovi družbi so poslale za Toma Zupana sklad podružnice: Kočevje lCft Din; Tržič 100 Din; Sv. Duh na Ostrem vrhu 50 Din. Cela zbirka znaša sedaj 17.801 Din- Iz LJubljane Rojstni dan NJ. Vel. kraljice Marije se bo praznoval danes v Ljubi'a ni s slovesno službo božjo ob 10. v stolnici sv. Nikolaja. V proslavo rojstnega dne se je Ljubljana že na predvečer okrasila z državnimi zastavami in je 16. artilerijski polk oddal zvečer številne častne strele. o— Razobesite zastave! Mestna občina razobesi povodom rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije danes 9. t- m. na svojih P0'lr>P'"ih dr/avne zastave. Vabim vse meščane. da razobesijo na svojih hišah državne zastave. — Župan: Dr. Puc L r. n— Ne zamudite skioptičnega predavanja, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo v ponedeljek 13. t. m. ob 20- v veliki dvorani hotela Union. Predaval bo univ. docent g. dr- Otto Steinb5ck iz Inomosta o znamenitih otokih Far-Oer, kjer so lovišča kitov ter o zanimivih izletih po Gronlandiji. Pred-prodaja vstopnic v pisarni Slovenskega planinskega društva, palača Ljubljanske kreditne banke IV. Samo še danes! Samo §e danes! IL del in konec velefilma po romanu A. Dumasa Stof ffltcnte ^ti&io Ob 4., In 9. url. KINO IDEAL n— Burko >Pred poroko« bo uprizoril "v soboto 11. in v nedelo 12. t- m. Šentjakobski gledališki oder- Silno kocnična vsebina zabava občinstvo vso predstavo. Pridite, da se nasme;ete. Vstopnice so v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. o— Pridobnlnl in prometnemu davku za leto 1930 zavezani se opozarjajo, da vlože prijave do vštetega 5. februarja 1930. Pri mestnem magistratu v mestnem eks-peditu. Mestni trg 27-111, soba 48 ali pa pri davčni upravi. Pozneje vloženim prijavam se zaračuna globa 3% do 10% od osnovnega davka. Tiskovine se dobijo pri mestnem magistratu ali pri davčni upravi. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deskL o— Svetosavska proslava v Ljubljani. Kakor vsako leto. bo pravoslavna občina v Ljubljani svečano proslavila praznik sv-Save dne 27. januarja. Ta dan bo dopoldne ob 9. na Taboru šolska prireditev z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača ter lepim programom. Na sporedu so deklamacije, petje zbora državnih učitefiščnikov pod vodstvom prof. Emila Adamiča in godba glasbenega društva »Sloge«, ki se ie brezplačno stavila na razpolago za to narodno prireditev. — Zvečer ob 20- bo na Taboru koncert pri katerem sodelujejo konzervato-ristka gdč. Josipina Dolenc, operni pevec g. Fran Mohor i č, profesor glasbe g. L. M. Skerjanc, odličen pevski zbor in orkester glasbenega društva »Sloge«. Po koncertnem delu ples. n— X. Slovanski večer. Seja častnega damskega kormteja bo jutri ob 17. v dacnski sobi kavarne Emone. n— Iz gledališča. Opereta >TiSar« se bo peta v operi drevi ob pol 20- v običajni zasedbi. Predstava bo za red E. — Drama uprizori drevi dramo »Brez Jjdbezni«. Pred- STRUP Strihnin, Cyankali » mošnjicah, Cyanik v ampulah so nesporno najučinkovitejši strupi proti ropa-ricam. — Dobe s« v drogeriji SANITAS, Celje ter v Ljubljani, Dunajska cesta 5. 1266 „NOSAL" prašek proti nahodu Vas oprosti takoj tega zla. Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana stava bo za abonma C. V petek bosta oba gledališči zaprti. V soboto bo v drami Dickensova dramatizirana božična povest »Cvrček za pečjo«. Ta drama je občinstvu izredno prilublena zaradi svoje čustvene vsebine. Pri predstavi bo sodelovala tudi vojna muzika. u— Prireditev Ciril Metodove I. ljubljanske moške in ženske mestne podružnice v Narodnem domu na predvečer sv. Treh kraljev je zelo uspela. Vsi prostori Sokolske telovadnice so bili zasedeni. Prireditev so posetili pri"atelji C. M- družbe in sama elitna gospoda- Med njimi smo opazili podbana g. dr. Pirkmajerja, g. župana dr. Puca. dvorno damo gospo dr. Tavčarjevo, občinskega svetnika g- Likozarja, vseučiliščne profesorje in kar nas najbolj veseli, prav lepo število naših visokošolcev in drugih dijakov, kar je znak idealnega pokreta naše mladine. Mlad pari so rajali ob zvokih Merkur e ve sa danzing-banda do ranega jutra. Bil je res lep večer. u— Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvona« Danes ob 20, obvezna vaja mešanega zbora. Važno! Vsi in vse! u— Društvena plesna zabava policijskih nameščencev, ki se je vršila 4. t- m. pod pokroviteljstvom g. bana v vseh prostorih hotela Uniona je uspela nad vse sijajno-Med drugimi predstavniki državnih uradov, ;e bilo opaziti tudi zastopnike tukajšnjih konzulatov. Na prireditvi se je plesalo do ranega jutra ob zvokih godbe »Sloga«. Ples in aranžma je vodil iz prijaznosti plesni učitelj g. Košiček. Pri tekmovanju za največ cvetk je prejela krasno cvetlično vazo gdč. Mari;a Gerziničeva. Občinstvo je prišlo popolnoma na svoi račun in je s svojim obilnim posetom pokazalo, da je naklonjeno našim varnostnim organom in da zna upoštevati in ceniti njihovo težko in nevarno službo. n— V spomin blagopokojne gospč Sene-kovičeve je daroval g. dT- Fran Kropirnik 100 Din za Senekovičev sklad CMD. u— Agilni Ciri| Metodovi podružnici (moška in ženska) v Šiški priredita na svečnlco veselico v korist Družbe. u— Plesna vala JNAD »Jadrana« bo drevi v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Začetek ob pol 20. a— Plesna vaja ljubljanskega Sokola Je danes v četrtek namesto v soboto 11. t- m. n— Tatvina v gostilni. V gornje nadstrop-e gostilne Cešnovar v Kolodvorski ulici se ;e splazil neznan tat, in odnesel iz neke sobe 4 nove rjuhe, vredne 400 Din. Češnovar-jevi so zadevo prijavili policiji- u— Vlom v mesarsko stojnico. Mesarski mo:ster Peter Sitar, stanujoč na Poljanski cesti 52, je prijavil, da je bil izvršen v noči na torek v njegovo stojnico v šolskem drevoredu drzen vlom- Neznani storilec je odtrgal pri vratih ključavnico, nato pa pobral iz stojnice nad 40 kg prekajenega svinjskega mesa, vrednega okrog 1000 Din. Tatvina :e bila izvršena najbrže v zgodnjih jutra-n'ih urah, ko stražnik tatu ni mogel opaziti zaradi goste megle. Storilec je moral biti izredno spreten in je svoje delo zlahka opravil. n— V Jezj se Je poškodovala. Na Uncu pri Rakeku se je sprla posestnica Agata Pod najvišjim pokroviteljstvom NJ. Vel. kralja Aleksandra Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« X. Slovanski večer Tabor 18.1.1930 Mje oCje pristno norveško v drogerijah Kane, Ljnb-Ijana in Kane, Maribor. Zobni prašek St. 7 (s varstv. znamko Buldogom) je posebno prikladen za kadilce! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Damske obleke svilene plesne , . od Din 150.— naprej baržunaste . . ■ » » 175.— > plisirana krila . . > > 190.— > svil. in batist bluze » » 110.— » jutranje obleke . . > » 120.— > edino le pri F. In I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 29 Oglejte si naše izložbe! nrogerije, apoteke, hvalijo strupene leke. Ce tam kupiš kaj, to znaj: Lekov lek je BUODHA čaj! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva nI. Divno in pretresljivo! Ob 4., 147., V28. in 9. Ne zamudite si ogledati očarljivo in temperamentno Anny Ondro V monumentalnem velefilma Ka Kino Ljubljanski dvor Kaj je zmožna storiti lepa žena v obrambo svoje časti? Prosi se, pravočasno rezervirati vstopnice! Tel. 2730 M A O F I M raztopljen v topli vodi odstrani iz obleke vsak madež od masti in prahu brez vsake škode za obleko. Doza po Din 8.— in 13.—. Dobi se v drogerijah, parfnmerijah in špecerijskih trgovinah. Naročila sprejema glavno zastopstvo Manofina — L Svetec, Novo mesto V Ljubljani: DROGERIJA GREGORIČ. Leskovec s svojimi domačimi zaraSi zemlje Prepirali so se že večkrat, vendar se ni stara mati še nikoli tako zelo razjezila, kakor to pot. Med prepirom je namreč 90 letna starka pograbila za nož in se parkrat sunila v prsa. Domači so se prestrašili in so morali hitro telefonično poklicati ljubljansko rešilno postajo. Obupano žensko so prepeljali z reilnim vozom v ljubljansko bolnico. u— Ukradeno perila Privatni uradnici Miri Mezetovi, stanu:oči na Krakovskem nasipu št- 18. je bilo pred dnevi ukradenega iz predala omare več vezenega perila in 28 robcev iz batista v vrednost okrog 450 Din Mezetova je včera' opazila blazino, ki ji je bila ukradena, v izložbi neke trgovine v Flo-rijanski ulici. Dognala je, da ji je perilo odnesla neka njena znanka. Iz Maribora a— Ljudska univerza v Studencih. Danes ob 7- bo predaval pri Senicl sodni svetnik dr. Travner o čarovništvu na Slovenskem. Vstop je prost. a— Novosti pri Treh ribnikih. Pretekli teden je mestno električno podjetje napela-lo električno razsvetl:avo od mestnega parka že naprej do Treh ribnikov, tako da je ob večerih že razsvetljena cesta v Krče-vini do gornjega ribnika in tudi gostilna prj Treh ribnikih ima električno luč. Ta teden pa bodo vpeljali električno luč tudi v paviljon pri ribniku in tako se bodo mogli Mariborčani morda kmalu tudi ob večerih drsati na velikem ribniku, seve, če bo vzdržala zima. V paviljonu samem pa so končno preuredili en prostor za stanovanje, kjer že prebiva hišnik paviljona z rodbino. Sedaj vlada okrog paviljona tudi red. a— Potegavščina z letalsko nesrečo v Zgornji Polskavi. Včeraj zjutraj so bile mariborska blasti alarmirane, da se je pri Zg. Polskavi zrušilo na tla potniško letalo, ki vzdržuje promet na zračni progi Dunaj-Be-netke in da ie nereča celo zahtevala smrtno žrtev. 2e opoldne pa se ie ugotovilo, da nI govora o nesreči in da si je očividno nekdo to izmislil. Oblasti so ukrenile potrebne korake, da izslede krivca lažnih vesti, ki bo v primeru izsleditve eksemplarično kaznovan. a— Krvav dogodek v Kamnlcl- Na posestvu šolskih sester v Kamnici se je v torek zvečer odigral krvav dogodek. Tam usluž-beni Herman Lekš se ie spri z 68 letnim vi-ničarjem Franjom Ruprehtom. Med prepirom ga le z nožem sunil v desno sence in v levo prsno stran, tako da se je starček hudo ranjen zgrudil na tla in si pri padcu poškodoval tudi prsni koš- Lekša so prijeli orožniki in ga prepeljali v sodne zapore v Mariboru. Ruprehta pa so morali prepePatj v mariborsko bolnioo. Njegovo stanje je zelo kritično. a— Truplo utopljenke so 6. t- m. zvečer potegnili iz Drave v občini Stojnci, župnile Sv. Marko niže Ptuja- Truplo je bilo v razpadajočem stanju in so ga prepeljali v ta-mošnjo mrtvašnico. Gre za gospo ali gospodično s kratkim krilom, nizkimi čevFi na zadrgo in z bluzo, kakor sc jo rabi v avtomobilu. Na levi roki ie zlat prstan. 2upni urad v svo:em poročilu domneva, da gre menda za truplo gospodične, o kateri Je bilo pred kakim mesecem v listih čitati. da je 7- decembra zjutraj skočila v Mariboru z državnega mosta v Dravo in utonila. Morda se bo dalo ugotoviti, ali gre res za Lino Majhen. 24 letno skladiščarko Hutterjeve tovarne, ki io od navedenega dne pogrešajo-a— Iz policijske kronike- Mariborskega »vampirja« Jos, Kristla so v torek še kon-frontirali z raznimi napadenimi ženskami, ki so ga večina vse prepoznale kot napadalca. Vendar je Kristl nazadnje razun slučaja gospe Edite C- vse tajil. Oddali so ga sodišču. — Zasebnici Mariji Strašnik v Frankopanovi ulici je bilo 6. t- m. pop. tz zaklenjene spalnice pokradenega več ženskega perila in stodinarski bankovec, skupaj škode 600 Din. Očividno ie vlomila ženska, ker je odneseno le žensko perilo- Storilec je pozabil v sobi dva ključa. Policija vrši preiskavo. doklado na vse državne neposredne davke, od katerih se doklade pobirajo. Predpis davčne uprave v Celju znaša 4,770.000 Din. predpis davčne uprave v Laškem pa 48.578 Din, skupaj tedaj 4,818.578 Din, kar da skupnih dohodkov 1-445-573.50 Din napram primanjkljaju 1,407.192 Din, tako da ostane prebitek v znesku 38.381.50 Din. e— Izboljšanje telefona y Celju. V Celju je že precej časa položen telefonski kabel, pa ni mogel biti spojen z naročniškimi postajami zaTadi pomanjkanja potrebne žice. Ta žica je sedaj že nakazana in bo kabel izpopolnjen in stavljan v promet v na krajšem času. V bodoče bodo neprilike kakor so se pripetile pri zadnjem sregu, popolnoma izključene- Nekaj telefonskih naročnikov, ki so še odtrgani od zveze s centralo, bo dobilo zvezo prihodnje dni. e— Zanimiva bolniška statistika. Celjska javna bolnica izkazuje glasom izkazanih statističnih podatkov v preteklem letu na-pracn letu 1928. velik napredek v zdravstvenem pogledu. V 1. 1928 je sprejela bolnica 3866 pacrentov, od katerih jih je umrlo 266, v 1. 1929. pa je bilo sprejetih 46S5 pacijentov umrlo pa jih je le 223- Operacij je bilo Izvršenih v 1. 1928. 1065, lani 1200. e—Iz celjskega družabnega življenja. V soboto ie priredilo cel sko Trgovsko društvo pod pokroviteljstvom soproge g. Ster-meckega svoj ples, ki je bil precej dobro obiskan. Pogrešali so le gotovi del trgovcev in druge inteligence. Dekoracija dvorane je bila enostavna, toda zelo posrečena-Posebno je im-poniral »Merkur«, pravo mojstrsko delo slikarja g. S. Holobarja. Marljivi Merkurjev >Jazz< iz L;ubljane si je pridobil mnogo novih simpatij, ter so ljubitelji plesa prišli v polni meri na svoj račun- Jasno se je pokazal tudi lep uspeh plesne šole trg. nameščencev, ki io je vodil g. Cerne iz Ljubljane Postrežba, za katero so se žrtvovali večinoma nameščenci in nameščenks, je bfla prav zadovoljiva. Prireditvenemu odboru moramo na lepem uspehu samo čestitati- Pride! Olga čefaova KINO »DVOR« Iz Celja s— »Radikala kura« ta »Orlov« v gledališču- V nedeljo, 12. t m. bo zopet gostovanje mariborskega gledališča. Popoldne bo velezabavna Doboviškova burka s petjem R»adikalna kura«, ki i® namenjena pred vsem okoličanom, zvečer pa pril'uWjena in melodijozna opereta »Orlov«, ki ie v Mariboru dosegla velik uspeh. i— Proračun okrajnega cestnega odbora v Celju za poslovno leto 1930. je razgrnjen na vpogled občanom v sobi štev. 2. na mestnem magistratu v Celju od 30. decembra 1929. do 14- januarja 1930. Eventualni ugovori naj se vložijo v tem roku na mestnem magistratu v Cel u. Proračun kaže v glavnem naslednjo sliko: Izdatki: oblastne ceste »Radikalna kura«, ki je namenjena pred 1,166.466 Din, občinske ceste I. reda 858.870 Din, nove cestne zgradbe 765-000 Din in pod pore za ostale občinske ceste I- in II. reda 50.000 Din, skupaj torej ž,567.336 Din- Pokritje znaša: dvetretjinski prispevek oblastne samouprave k vzdrževanju' oblastnih cest 777i644 Dn in 50% prispevek k zgrabi novih cest 352.500, skupaj 1.160.144 Din. Primanjkljaj znaša torej 1,407.192 Din- Po sklepu seTe cestnega odbora z dne 27. decembra 1929. se bo kril primanjkljaj s 30% e— Razne nesreče. V Farovžu pri Dobrni se je pred dnevi ponesrečil pri delu 26 letni Žagar Alojzij Rančnik. Cirkularka mu je odrezala na desni roki polovico kazalca in sredinca. — Pri podiranju drevja v gozdu se je ponesrečil 64 letni drvar Jakob Enci iz Nove Štifte- Debel hlod ga je zadel na levo nogo in mu jo zlomil. — V Mozirju je našel 16 letni dninar Franc Mrzlak nekje staro dinamitno patrono. Ker najdenega predmeta ni poznal, je pričel vrtati z žeb-1 em v ustniku patrone. Patrona je nenadoma eksplodirala in odtrgala neprevidnemu mladeniču prve 3 prste na levi roki. Vsi trije ponesrečenci so morali poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnici- Iz škofje Loke 9— Badnjak garnizife. Z ono prisrčnostjo, ki preliva narodni običaj z verskim čustvovanjem v enoto, je praznovala škofjeloška garnizija badnjak, preddan svojega božiča. Lep običaj naših južnih bratov je ob enodiušnem sodelovanju našega meščanstva in okoliškega prebivalstva le pridobil na svoji zunanjosti in simbolični lepoti. V ponedeljek ob 13. je krenil izpred škofjeloške vojašnice močan sprevod vojaštva in oficirjev z domačini na konjih in peš ob zvokih z godbo Dravske divizije v Škofjo Loko in preko Spodnjega trga naprej v Podpulferco, kjer je bil že pripravljen badnjak hrastovih vej, ki so ga vojaki odpeljali nazaj proti mestu. Sprevod je bil izredno pester m ga je o tvoril konjenik z veliko državno zastavo. Ko je komandant mesta polkovnik g. Djordje Bulic opravil obrede posipanja z žitom, je zbranemu oficirskemu zboru, vojaštvu in občinstvu v vznesenem nagovoru pojasnil pomembnost in veličino badnjaka, nakar se je okoli ognja plesalo kolo in izvršila pogostitev z rakijo. Lep popoldan se je nadaljeval ▼ okusno aranžirani dvorani vojašnice, kamor so bili gostje povabljeni in ponovno pogoščeni s sadjem, pecivom in pijačo. Ob zvokih vojaške godbe se je razvila nato neprisiljena zabava, ki ostane vsem poset-nikom v najlepšem spominu. Mestno ži> panstvo v Škof j i Loki je v svojem, kakor v imenu vsega prebivalstva izreklo komandantu g. Buliou, oficirskemu zboru in vojaštvu svoje čestitke in želelo vesele praznike. Šl— Gasilska' prireditev Bukovčanov je najlepše uspela in so bili obširni gostilniški prostori pri Golobu na Luši popolnoma zasedeni po domačinih in številnih gostih iz ostale Selške doline. Ob neumornem sviranju priznanih krajevnih godcev ie trajalo nekaljeno, veselo razpoloženje do nočnih ur. Upamo, da je poleg moralnega zadoščenia tudi materiielni uspeh prireditve najbolj®, kar bukovško gasi,'no društvo z aTanžerjem zabave mlinanem g. Dolencem po vsej pravici zasluži. Čisti donos dneva se uporabi za kritje stroškov nabavljene gasilne brizgalne. šl— Pot proti škofjeloškemu pokopališču je te dni zablestela v večernih urah v od-svitu novo napeljane električne razsvetljave, ki na tem priljubljenem izpTeh.iiališču učinkuje zelo ugodno. Pa tudi dohod k vojašnici iai v Staro Loko je prikladnejši. Iz Kranja p— Najlepši fant mesta Kranja. Na veselici, ki j« bila zaključna plesna prireditev plesne šole t Narodnem domu, je prejel v ostri konkurenci pretežno večino glasov g. Rici Mayr, tukajšnji veleposestnik in eden vrlo zaslužnih javnih delavcev gorenjske metropole in sa pridbbil častni naslov najlepšega fa-nta v Kranju. Njegova izvolitev je izzvala splošno odobravanje. Pokazalo se je, da je med moškimi pri volitvah za »mister« manj zavisti kot pa pri nežnem spolu, ko se je odločevalo o »miss«. Sedaj ima Kranj najlepše dekle in najlepšega fanta! r— Triglavanski ples, ki ga bo priredil JAD Triglav v soboto 11. t. m. v Narodnem domu, bo najelitnejša prireditev cele sezone na Gorenjskem. To bo prvi akademski ples na Gorenjskem sploh, zato vlada zanj umljivo ogromno zanimanje. Ples bo pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Apartni dekor in razsvetljava bosta sigurno dvignila razpoloženje cenjenih staTejšin in gostov. Igra oja-čen Jonnv jazz iz Ljubljane. Oficijelen sprejem gostov bo od pol 9. do 9. zvečer. Železniške zveze za prihod in odhod so kar najugodnejše. I Žena v plamenu Pride! KINO »DVOR« Iz Tržiča 2— Za najbolj priljubljeno planinsko zabavo na Gorenjskem, za širom Slovenije znani planinski direndaj, ki ga priredi podružnica SPD v predilniških dvoranah v soboto, 11. t. m., so vse priprave izvršene in vabila ra-zposlana. Če bi kdo pomotoma ne sprejel vabila, naj ga to ne moti in naj se odzove klicu svojega srca po zdravi zabavi in prijetni družbi. Nekaj posebnega bo na tem letošnjem direndaju družina cigank vedeževalk, ki jih je najel odbor z.a vse, ki hočejo izvedeti svojo bližnjo in daljno usodo. Ciganska družina se pripelje naravnost iz Kaira. Na veseličnem prostoru si postavijo svoj ciganski šotoT, kjer bodo lepe ciganke brale bodočnost svojih obiskovalcev ne samo po kartah in rokah, temveč tudi s kosti mladega piščanca. Za ples bo skrbela železničairska godba, za slaščice prijazne tržiške gosipe in gospodične, v kavarni postreže Ijubeznjiva ga. Ur-šičeva, z vinom napoji žejne ga. Šterova, z jestvinami potolaži lačne ga. Belharjeva. Planšarji in vesele planšarice spremljajo goste po planinah in dolinah, smučarji D-a uživajo lepe urice na krasnem solnčnem terenu ali družno ali pa v samoti, kakor jim bo ljubo. Deviza vseh planincev je, da posetijo v soboto zvečer planinski direndaj v Tržiču, v nedeljo zjutraj pa pohite na prijazne Kofce, brhko Zelenico ali celo pod Storžič, kjeT jih čakajo tople planinske koče in prijazna postrežba, izredno lepo vreme in prav dobra smuka. Torej na svidenje v Tržiču! ža in datum tehtanja. Potujoče občinstvo se pridno poslužuje tehtnice. 1— Tatvina. Pretekli petek se je nahajal zidarski polir K. v večji veseli družbi v gostilni Fl. Ko je odhajal iz gostilne, je opazil, da mu je bi!o iz žepa ukradenih 2000 Din — njegova novoletna nagrada. Zaprli so dva osirmlienca, pa jih kasneje zopet izpustili. Iz Ljutomera lj>— Uradne prostore sreskega načelstva in uradno stanovanje g. sreskega načelnika je pregledala posebna komisija, da določi stroške za njih vzdrževanje, kurjavo in razsvetljavo, ki jih morajo kriti vse občine sreza. Ogled je pokazal, da bo treha misliti na zgradbo novega poslopja za sre-sko načelstvo, ker je sedanje v slabem stanju. Dne 4. t. m. se je vršil sestanek županov, oziroma njih namestnikov iz vseh občin sreza, na katerem se je po dilj-ši debati ugotovil ključ za razdelitev omenjenih stroškov. Mestna občina Ljutomer prevzame 40%, trg Gornja Radgona 20%, ostale občine skupaj pa 40% po davčni moči. Proti temu je ugovarjal edino zastopnik Gornje Radgone. lj— Novo leto smo počakali v Sokolskem domu, kjer se je vršil običajni Silvestrov večer, ki je bil izredno dobro obiskan. Prired telji so pripravili lepe pevske, telovadne in smešne nastope, pa tudi živahno burko-enodejanko, tako da je vsem hitro potekel čas db polnoči, ko se je oglasil napovedovalec nove ljutomerske oddajne postaje ter v kratkem, govoru želel vsem srečno novo leto. Ves čas je gm'a godba radia, za nekatere posetnike prava novost. I!Le še nekaj srečk med ii j i in i je gotovo nekaj večjih dobitkov razpolago* Naložite malenkostne zneske v ta srečonosen papir. V nadalj-nih razredih se težko pride do srečk, ker so večinoma prodane za vseh pet razredov. Naše srečke se dobijo, v kolikor jih je še na razpolago v Ljubljani: V oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v šiški na Celovški cesti. — V Maribora in v Celja pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavoda. Zadružna hranilnica r. z. z o., z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 Šport Mu. Vabljeni so tndii gg.: kaip. Viajak, Ma.h-fccrvac, Smole, Dobovšck. Sigurno! — Načetaik. SK Slavija. Danerova seja. Ker je to zadnja seja pred rednim občnim »borom, ki bo 19. t. m. v satanu gosittfne Košafc v Novem Vodunotu, pridite točno m potaošfcevi.lno. SK Krakovo. Danes ob 20. seja poslovnega odbora v gosfrM Useorik, Borštnikov tir« 2. — Točnost! SK Svoboda. Danes strogo obvezen trening •I. moštva. Zanimanje za ping - pong ▼ Kranj« stolno raste in pridobiva 'igra vedno več vsietrih i®naj-cev In igrailk. Na razpolago je daila Narodna Ci-tatatica mafo čitalnično dvorano, kn je za 1» zelo primerna. V krajem bo Čitalnica priredili za domače igrailce in igraiSke lokate« tnirrair, da se bodo ugotovile moči posameizn&ov. Z Jesenic s— Dva požara v jeseniški okolici. V nedeljo popoldne se je visoko gori nad vasjo H ruši ca vnel gozd ter se je ogenj naglo širil proti vrhu hrušiške planine. Velikanski plameni so zlasti zvečer v dolžini več sto metrov ožarjali daleč na okrog jeseniško okolico in napravili več domačim posestnikom občutno škodo. — V ponedeljek ©krog 5. ure zjutraj pa je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in sedlarskega mojstra g. Pečnika na Javor-niku. Na lice mesta je brzo prispelo tovarn Sko gasilno društvo z Javornika, ki je sicer hitro lokaliziralo ogenj, žag pa ni mogla rešiti več gospodarskega poslopja, ki je oogorelo do tal. Škoda znaša okrog 25.000 Din. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen po neznanem požigalcu, ki vrša svoje zločinsko delo po Gorenjskem že nekaj let Kz Litije i— V počaščen je rojstnega dne kraljice Marije se bo čitala ob 8. uri v litijski cerkvi svečana sv. maša. i— Himen. Včeraj se je poročila na Savi pri Litiji gdč. Marta Berdajseva, poštna upraviteljica in hčerka iz znane ugledne Berdajseve dTužine z g. Robertom Kaste-licem, železniškim uradnikom iz Zagreba. Obilo sreče! Iz Zagorja z— Smučarji na Sv. Planini. Z zagorske prireditve je pohitela na sv. Tri Kralje večja družba smučarjev, ki je bila izredno očarana nad ugodnimi razmerami v bližnji Medvednici. 14 smučarjev pa je prihitelo že prejšnji dan, ti so pa bili posebno zadovoljni s postrežbo, ki vidro napreduje, odkar je prevzela gospodinjske posle v koči gdč. Zavraškova. z— Predvajanje kulturnega filma v kinu »Triglav«. Sokolskc društvo predava ja danes 9. t. m. kulturni film »V deželi rumenega solnca« za šolsko mladino ob 3. popoldne, za ocfrasle pa zvečeT ob 7. Iz Laškega l— Poklonitvene deputacije se bo udeležil imenom mestne občine njen podžupan g. Konrad EIsbacher. 1— Proračun mestne občine za L 1930. je od 8. t. m. javno razpoložen. O proračunu bomo svoječasno več poročali. I— Električno osebno tehtnico je postavila na peronu tukajšnjega kolodvora Narodna odbrana. Tehtnica, ki je prva te vrste v Sloveniji in stane 30.000 Din, je v okras naši naši postaji. Ima, kakor rečeno, električni pogon in električno uro in razsvetljavo. Ko se za 1 Din stehtaš, pride iz tehtnice listek, na katerem ie tiskana te- Sportni drobiž V nedeljo in ponedeljek so se na Dunaju, odnosno v Inomostu vršila tekmovanja za avstrijsko drsalno prvenstvo gospodov in dam. Že lani je mladi Kari Schiifer iztrgal naslov avstrijskga prvaka v umetnem drsanju dr. Otonu Preiseckerju, ki je imel to prvenstvo v svojih rokah v letih 1926, 1927 in 1928. Tudi letos ni bilo nobenega dvoma, da ne bo nihče drugi avstrijski prvak nego Kari Schiifer, ki je že na tem tekmovanju dokazal, da je svoje znanje v tehničnem oziru tako izpopolnil, da mu v Newyorku nihče ne bo mogel odvzeti najvišjega naslova svetov, prvaka Kari Scha-fer je s 336.16 točk in z mestno številko 5 zasedel prvo mesto. Sledili so mu dr. Hugo Disfler (299.70, 10). Ludvik \Vrede (283.70, 15). O. Hartmann 267.82, 23). J. Bernhauser (269.44, 23) in \V. Arian 258.12, 29). — V danskem prvenstvu v Inomostu je zmagala tudi v Jugoslaviji znana ritzi Burger (294.88), 11). Za njo so se plasirale Melitta Brunner (287.34. 11), lise Ho-nun« dejstvu, da je Narodna baiiKa (275.42, 15 . Morda Hornung in I. \Veiler. kakor druga leta. pretvorila svoja dobro-~ imetja v raznih valutah na dobroimetja v dolarjih in funtih, kar je imelo za posledi GOSPODARSTVO Stanje Narodne banke na pragu novega leta V izkazu Narodne banke za 31. december pret. leta opažamo znatnejše spremembe, Id eo v zvezi s potrebami za ultimo. Obtok bankovcev se ie povečal za 266 na 5818 milijonov Din. To povečanje obtoka je nastopilo na eni strani, ker je država dvignila od svojega žirovnega dobroimetja 162 milijonov Din in ker je morala banka izdati nove novčanice v zvezi z nakupom deviz (devizne rezerve so se ponovno povečale za 115 milijonov Din) in v zvezi s povečanjem posojil (za 55 milijonov Din). Kovinska podlaga se je zmanjšala za 22.7 milijona Din. istočasno pa se je povečala postavka saldo raznih računov, ki vsebuje predvsem tečajne diference deviz za 137.6 milijona Din Zmanjšanje kovinske podlage navzlic povečanju deviznih rezerv je pripisati dejstvu, da je Narodna banka pred ultimom, Hornung Drsališče v Inomstu zaradi precej visoke temperature zraka ni bilo v najboljšem stanju. . Dunaj je imel zadnje dni pravo zimsko-športno senzacijo. V Evropi se namreč nahaja slovito kanadsko moštvo za hockey na ledu Toronto, ki se bo v Davosu borilo za naslov svetovnega prvaka v tem športu. Wiener Eislaufvereinu se je posrečilo pridobiti to znamenito moštvo za tri tekme na Dunaju, ki so pokazale višek znanj* Kanadijcev v hock°yu na ledu Po zadnjih tekmah na Dunaju pač ni nobenega dvoma več o tem, kdo bo letos svetovni prvak. Prvi dan so Kanadijci porazili \Viener Eislaufvere:n s 6 : 1, drugi dan praški La-\vn Tennis Klub s 15 : 0 in tretji dan iz obeh klubov (Dunaj in Praga) kom binirano moštvo s 5 : 2. Vsem tekmam je prisostvovala ogromna množica. V ponedeljek so se v Davosu svečano otvorile II. akademike z;mske igre. V sprevodu je bilo nad 300 akademikov športnikov, ki so zastopali 14 narodov. Kakor znano, sodelujejo tudi naši akademiki. Od nogometnih tekem v inozemstvu treba omeniti še naslednje: Betn: \Vacker (Dunaj) : mestna reprezentanca Berna 4 : 3 Curih: Wacker : FC Zurich 2 : 2. Malta: WAC (Dunaj) : St. George 8 : 0 (4 : 0). WAC : Pik Navy 9 : 2. Ancona: Austria (Celovec) : U. S. Ancona 4 : 3. Kombinirana smučarska tekma SK Ilirije, razpisana za 11. in 12. t. m. v Ljubljani, j>e zaradi neflugodftirih snežindh razmer odpovedana. Predvidoma se bo 12. t. m. vršite klubska tekma na progi 18 kim v Rauečaih (Planica). Za člane udeležba obvezna. Razpjis sledi. Plavalna sekcija SK ILIRIJE. Vse članice in vsi člani plaivafae sekcije naj oddajo najkasneje d*o reedieilje IS. t. m. zvečer prd btagajmi kavarne Evrope v zaprti kuverti z naslovom Pta-vadui sekciji SK Mirfje naslednje točne osebne pcdaitke: ime in. prirmek, poklic, rojstno teto. stolno bwal®5e, bivališče ob počitnicah, fcat«rt stil plavanja želi trenira iti jn čas, katerega ima teko/m tedna na razpolago za frre.nAranje v zimski se®.;i. — Načefaik. SK Ilirija (nogometna sekcija). Dames ob 14.30 trening na igrišča. V garderobi ob 14! Drevi ob 20. bo v Prešernova sobi restavracije »Novf svet-* plenarni sestanek članstva: izvolitev sekoiisfre/ga odbora, bifižnte tekme, določitw treninga Važno in vsi! SK Ilirija flahkoatletska sekcfja). Danes ob 19. sestanek vseh laihkoa.ttetov v ktebakem Vremensko poročilo Meteorološki tarod r Lhibliani 8. januarja 1930. Višina barometra 30PR m co. da se je zmanjšala postavka kovinska podlaga in povečala poslavka tečajnih diferenc. Stanie od 31. decembra je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 22. decembra): aktiva: kovinska podlaga 381.0 (— 22.7), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1607.S (+ 137-6), račun za odkup kovinskih novčanic JMS.3 (— 37 3), posojila 1517.6 (+ 54.8); pasiva: obtok bankovcev 5818.0 (-f 2666), obveznosti napram državi 99.6 (— 161.8), razne obveznosti 1410.9 (+ 26.6). Devizne rezerve so se v drugem letu povečale za 1320 milijonar Din. Tekom leta 1929. so bile v stanju Narodne banke zabeležene velike spremembe. Tik pred koncem leta 1928. se je stanje Narodne banke zaradi prevzema deviz prvega obroka švedskega posojila precei zboljšalo in so devizne rezerve Narodne banke narasle na eno milijardo Din. V prvem polletju pret. leta pa se je stanje vedno bolj poslabšalo, tako da so se devizne rezerve skrčile na pol milijarde Din. V drugem polletju pa opažamo rapidno zboljšanje, ki je nastopilo v zvezi z znatno naraslim izvozom kmetijskih pridelkov predvsem žita. Devizne rezerve so se v drugi polovici lota povečale za 1 milijardo 320 milijonov I»in in so se koncem leta približale že drugi milijardi. Obtok bankovcev pa se zaradi nakupov deviz od strani Narodne banke ni toliko povečal, kakor devizne rezerve. Koncem le'a je bil ta obtok pri 5 milijardah 818 milijonih le za slabih 300 niiliionov Din večji kakor koncem 1. 1928. Zato pa so se ogromno povečale žirovne vloge pri Narodni lian. ki, ki so znašale koncem leta 1'/» milijarde Din na uram 490 milijonom koncem leta 1928. Zboljšanje gospodarskega stanja v državi se zrcali tudi v nizkem stanju posojil pri Narodni banki, ki jih je bilo koncem leta le za 1518 milijonov Din napram 1724 milibnom koncem leta 1928. Razveseljivo je tudi ponovno zmanišanje državnega dolga za odkup kronskih novčanic. Ta dol2 se je v 1. 1929 z odplačili skrčil za 159 milijonov na 948 milijonov Din (1. 1921. je znašal 1267 miliionov Din). Ostali državni dolg rta se v zadnjih letih ni bi. s t ven o spremenil in znaša nekaj manj kakor 3 milijarde Din. Gibanje slavnih postavk iz izkaza Narodne ba^ke je bilo preteklo leto naslednje (v milijonih Din): 31. dec. 1928. 250 795 viznega kritja okrog 2100 milijonov Din ali 38 % obtoka bankovcev. Kako se bo stanje Narodne banke razvilo v tekočem letu, je težko presoditi. Vsekakor je pričakovati, da bo dotok deviz še dalje trajal, kajti izvoz koruze, ki je letos rekordno obrodila, se je šele pričel in nam bo prinesel v državo okroig 2 milijardi Din. Ker pa ni računati, da bi se viški od izvoza izvirajočih denarnih sredstev nadalje nalagali brezobrestno na žirovne račune pri Narodni banki (saj so žirovne vloge dosegle že lVt milijarde Din), je pričakovati, da bo prišlo do večjih investicij teh denarnih sredstev, kar bo v početku povzročilo povečanje obtoka, pozneje pa večji uvoz in s tem povečanje potreb po devizah. Glede na ugodnejše gospodarsko stanje v državi, se bo gotovo tudi obtok bankovcev v tekočem letu fjibal na višjem nivoju kakor lani. To bi bilo tudi želeti, kajti glede * na razmeroma majhne spremembe meničnega portfelja pri Narodni banld je kritje našega dinarja odvisno predvsem od višine obtoka bankovcev. Lani, ko je junija naš obtok bankovcev prvič po letu 1923. padel iznod 5 milijard, smo istočasno imeli najnižje stanje deviznih rezerv in tem tudi slabo kritje obtoka. Kraj Cas Opazovan}« Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe St>m 8. Barom. 773 8 7727 7 a.S 774-3 714-7 7/65 770-4 Temper —2- =2- —4 —4 —5- -K- ar 90 90 90 90 90 70 Smer vetra in brzina v m in sek. mirno mirno mirno mirno mirno mirno ENE 4 o s P 10 10 10 o 10 Padavine vrsta Dež ▼ mm do 7 ure 0-2 20 devize teč. diference skupaj jx>sojiIa obtok vloge države ostale vloge 30. jun. 31. dec. 1929. 178 267 375 1608 1045 1724 5528 368 811 553 1501 5196 103 714 1.875 1518 5818 100 1411 Plačilo pavšalne pddobnine trgovskih Potnikov Davčna uprava za meisto Ljubi iona razglasa: Pojoči aigenl-i, trgovski potntkri, ki niso izključno v službenem raizmerju, so zEvetzani k plačevamju davika na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po členu 42, drmga stauipina, točka 1 zakona o neposrednih davkih. Nezavirsno od čistega dohodka ptačrfejo navedeni ta davek pred začetkom pokMca v te-trnem iznosu 1000 Din (čl. 52 in 59 oanemijcmega zakona o neposredni!] davkili). Davek se plača pred zač&tfkioro fevrSavatija poklica v prvi pciloviid leta v cetem tetmeim iznosu po 1000 Din, oe se pa poklic prične izvrševali v druigi palovioi leta, pa v znesku 500 Dim (člen 148 pravilnika za izvrševanje za ikona o neposrednih dar vikah. če se potnrjoči agent ali trgovski potaik ne moire »zkaiziatn s poitadiiilom o vplačanem davku, mora podeg redine^a davka plačaiti kot kazen še enkraitnri iznos red.nega davka. Potanjočim agemtom in trgovskim potnikom staži kot dokaz o plačanem davku davčni list (po-reska karta), katerega dobe pri davčni upravi za naibaivmo ceno (č!. 157 om. zakona). Potujoči agenti, trgovska potniki, ki pridejo iz inozemstva zaradi nakuipa prodaije in sklepanja tirgovskiih poslov v obče v tniizemstvo, plačajo ta diavek na obmejni oar.inamnioi ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v členu 146, točka II, 5 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Vsi poitiuioči aigembi in trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, se pozivdeaiio, da izpolnijo svojo davčno dolžno-st čm plačaijo ta davek ta-koj. da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim v členiu 139 omenjenega zakona o neposrednih davkih. ga materijala (papir, tuS, barve, karton, pisalni stroj »Adler«, »Senzator« - stroj itd.). Direkcija državnega rudnika Zabukovea pri Celju sprejema do 23. L nt. ponudbe glede dobave 10 vagonov Tirajnikov. (Predmetni oglasi' s>o na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Borze 8. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet priličuo velik, zlasti v devizah na Dunaj in Prago. Ker je švicarski frank ponovno nekoliko popustil, eo se pri nas nekatere devize zopet nekoliko dvignile, predvsem Newyork od 56.38 na 56.41. deloma tudi London, Tret, 'Pariz in Berlin. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil danes zabeležen prvi zaključek v Blairovem posojilu, in sicer v 7% pri tečaju 79 (ta tečaj ie nekoliko višji kakor v Newyorkii, kjer se zadnji čas giblje med 76 in 78). Vojna škoda je dalje prilično čvrsta ter je prišlo do prometa za aranžma po 440. za ka«) po 440—441 in za februar ex coupon po 412 do 413. V investicijskem posojilu je bil promet po 85 — 85.5. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Hrvatski po 50. v Poljodelski po 66 in v Jugobanki po 85; med industrijskimi papirji pa >j bil promet v Slaveksu po 90, v Dravi po 280 in r Trboveljski po 460. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78, Berlin 13485, Bruselj 7.886, Budimpešta 9.874 do 9.894 (9.S89), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 793.56—796.56 (795.06). London 275.29. Newvork 56.41, Pariz 222.19, Praga 166.78 do 167.58 (167.18), Trst 294.50—296.50 Zagreb. Pariz 221.19 _ 223.19, London 274.85 _ 275.65. Newvork 56.31 — 56.51, Milan 294.416 _ 296.416 Prasa 166.78—156.58. Dunaj 703 56 — 706 56, Budimpešta 987.65 do 990 65, Berlin 13.47—13.50. Curih 1004.4 do 1007.4, Amsterdam 22.7370 — 22.7970. Curih. Zasrreb 9.1262, London 25125, Newyork 515.825, Milan 26.98, Praga 15.255, Dunaj 72.58, Budimpešta 90.275, Berlin 123.13. Madrid 68, Amsterdam 207-85, Varšava 57.75. Sofija 3.72. D n nai Beograd 12.5475 _ 12.5875, London 34.555 — 34.655, Milan 37.1125—37.2125, Newvork 709.15 — 711.65 Prasra 20.9775 do 21.0575, Curih 137.47 — 137.97; dinarji 12.44 — 12.50. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den.. Ruše 250 — 260. Kranjska industrijska ex coupon 275 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 440 — 441, kasa 440 — 440.50, za februar 413 — 415, 7 od>st. Blair 78.50 — 80, 8 odst. Blair 88 — 90, 7 odst. pos. Državne hipotekarne banke 78 den, investicijsko 85 — 85.50, agrarno 51.75 — 54; bančne vrednote: Hrvatska 50 — 52, Poljo 65 - 66, Union 201 den., Jugo 85 — 87, Ljubljanska kreditna 125 den., Narodna 8150, Praštediona 920 — 925, Srpska 159 — 160, Zemaljska 125 — 128; industrijske vrednote: Nar. šurnska 40 den., Gutmann 185 — Slaveks 90 — 91. Slavonija 200 den.. Drava 280 — 300. Sečerana 410 bi.. Brod vagon 125 — 130. Vevče 125 den . Dubro-vačka 420 den.. Jadranska 520 — 530. Blsgcvna tržišča Najvišja temperatura v Ljubljani 0.0, najnnižja —2.7, v Mariboru —4.0, v Zagrebu —3.0, Beogradu —4.0, Sarajevu —4.0, Skoplju—6.0, Splitu +60. Solnce vzhaja ob 7.37, zahaja ob 16.35, luna vzhaja ob 11.59, zahaja ob 1.22 Dunajska vremenska napoved za četrtek: Precej jasno, v dolini megla; temperatura le malo izpremenjena. Kovinsko in devizno kritje 51 %. S povečanjem deviznih rezerv se je izdatno poboljšalo tudi kritje bankovcev. Zlati zaklad Narodne banke se je koncem leta dvignil na 95 milijonov zlatih dinarjev (koncem 1. 1928. 91, koncem 1927. 88. kono°m 1923. 68 milijonov zilatih Din). Ta zlati zaklad predstavlja vrednost od 1045 miliionov Din, skupaj e srebrom pa okrog 1120 milijonom. Ce prištejemo še vrednost deviznega zaklada dobimo jx> izknzu za 31. december pret. leta skupaj za skoro 3 milijarde Din kritja v zlatu, srebru in devizah ali okrog 51 % obtoka bankovcev. Koncem leta 1928. je znašala vrednost kovinskega in de- = Ustanovitev mednarodne špedieijske družbe v Ljubljani. V Ljubljani je bila te dni _ustanovljena Bush Service Carporation družba z o. z. s podružnicami v Zagrebu, Novem Sadu, Mariboru, Subotici in Koprivnici. Nova družba, ki so jo ustanovile Bush Service Corporation v Londonu, Caro in Jel-linek v Zagrebu in I n t erkonti n en tal e v Zagrebu, spada v znani pomorsko - ipedicii-ski koncern, ki ima v newyorški družbi Bush Terminal svojo matico. Newyorška družba ima ogromna skladišča v 20 ameriških industrijskih centrih svoj lastni raižir-ni kolodvor s 40 km tira. 40 pristanUčnih prostorov za oceanske parnike, pole? tega pa posestrimska podjetja v vseh evropskih državah. Načrt za ustanovitev nove družbe za Jugolavijo s centralo v Ljubljani je nastal lani, ko je šef ne\vvorškega Bushove-ga koncema potoval skupno z znanim angleško - iugoelovenskim industrijcem V. Freemanom po Jugoslaviji. Namen nove družbe je predvsem špedicijska kupčija s prekomorskimi državami. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 45 kg smrrko-vega prahu in 55 kg smirkovega peska; do 18. t. m. glede dobave 11 m3 samotnih odpadkov; gradbeni oddelek pa do 14. t. m. ponudbe glede dobave 50 kg bakra, i20 kg pločevine, 1000 kg železne pocinkane žice in 3900 kg žičnikov. (Pogoii so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Komanda strokovnega orožja Boki Kotorski sprejema do 15. L m. ponudbe glede dobave pisarniške- Zito -f Žitni trg (8. t. m.) Tako v Budimpešti kakr tudi v Chicagu je bila danes tendenca čvrstejša. Na vojvodinskem tržišču 60 se dovozi nadalje zmanjšali, cene pa so se pri slabi ponudbi nekoliko okrepile. Gomjeba-ška ]>šenica stane 207.5 — 210, spodnieba-»ka pa 205 Din fco nakladalna postaja. Tudi moke »0-r se je učvrstila ter stane že 3 30 Din za kg, koruza pa se tpguie po 102.5 do 105 za času primerno suho blago. Novosad-ska borza zaradi pravoslavnega božiča ni poslovala. -f Ljubljanska borza (8. t m.) Tendenca m žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlev. tar., plač.) 30 dni): baška 79 kg 255 — 257.5; 78 kg 250 do 252.5 77 kg 247.5 — 250. sremska 77 kg 237.5 — 240. slavonska 235 — 237-5: moka: »0', foo Ljubljana, plač. po prejemu 375 do 380; koruza: baška, umetno sušena 185 do 187.5, po mlevski tarifi 180—182.5, času primerno suha 157.5 — 160; ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175: oves: baški, navadna voznina 192.5 — 195: rž: baška 72/73 kg, mlevska voznina 202.5 — 205. + Budimpešta (8. t. m.) Pšenica: ki marc 23.27 — 23.28, za maj 24.24 — 24.29; koruza: za maj 15.17 — 15.18, za julij 15.68 do 15.69. Tendenca prijazna, promet živahen. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (7- t m.) Razpoloženje je bilo mirno jjri slabem zanimanju kupcev. Ponudniki so deloma znižali cene za 1—2 češka vinarja. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni, le za koruzo so bili znižani za 50 grošev. Les 4- Ljubljanska borza (8. t m.) Tendenca mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona smrekovega žamanja in 2 vagona mešanih drv. Povpraševanje je za nekaj vagonov bukovih -plohov (60 mm, parienih in neparjenih, obrobljenih in neobrobljenih), dalje za nekaj vagonov bukovih letev (60/60 mm), za 150 komadov hrastovih in 350 komadov bukovih pragov normalnih dimenzij (fco Sušak ali Postojna tranzit), za bukove ©kroglice (1 m dolge) in za hrastove doge za sode od 30—300 litrov v raznih velikostih. Nudijo 6e buikova in gabrova drva, narezana (25 cm) 50 vagonov bukovih meterekih drv in ca. 20 m3 bukovih neobrobljenih plohov (2 do 4 m, 50—100 mm, od 18 cm navzgor). Živina + Dnnajski goveji sejem (7. t m.) Do- gon: 1323 komadov, od tega 116 iz Jugoslavije. Pri nekoliko boljšem povpraševanju so se cene dvignile za 5—10 grošev, le prvovrstno blago je v ceni ostalo nespremenjeno. + Dunajski svinjski sejem (7. t m.) Do- gon 9814 komadov, od tega 3670 iz Jugoslavije. Pri živahnem prometu so se pitani prašiči podražili za 15 grošev, ostali pa za 10 grošev. Jajca + S tržišča Jajc. Zaradi razmeroma toplega vremena je tendenca na tržišču jajc dalje mlačna pri popuščajočih cenah. Kupci so zelo rezervirani. Pri nas se nakupne cene gibljejo med 1.25 — 1.4» Din za komad. Nadaljnji razvoj cen bo povsem odvisen od vremena. Na inozemskih tržiščih so cene zadnje tedne stalno popuščale. Tako so preteklo soboto na berlinskem tržišču noti-rala jugoslovenska jaica 12^—12K pf. napram 13^—14 teden prej in 14—14^ pred božičnimi prazniki. Iz življenja ln sveta Zemlja polzi v morje T francoski tali Bouhicm tur mer se je zavoljo zadnjih viharjev posni breg. Ogromne mase semlie stalno podze proti morja in ogrožajo na bregu stoječi hotel »Impžrial«. Ker zemlja močno pritiska na poslopje in ga bo prej aH slej porušila, 90 iz varnostnih ozirov hotel Izpraznil]. češki raketni polet v vsemirje H. — Praga. 6. jan. Češkoslovaška javnost se nenavadno zanima za vesti, ki so jih nedavno priobčili listi, da se tudi na Češkem pripravlja izstreli rakete v vsemirje. Kakor Nemca Oberth ta Vallier, tako bo toda Ceh Očenašek izvršil prezani-mivi poskus. Nemški prof. Oberth je zavoljo silne napetosti in pospešenega ■dela obolel na živcih m se bo njegov poskus, napovedan za tekoči mesec, gotovo zavflekei, dokler si mojster Oberth ne opomore v sanatoriju. Tudi o raketi Vaffierjevi se zadnje čase ne čuje več mnogo, zato pa vsekakor zaslužijo veliko pozornost priprave praškega elektrotehnika Ludovika Očenaška. čfgar delo je toliko napredovalo, da bo njegova raketa izstreljena najbrž že spomladi. Očenašek je iznajdljiva glava, ki se že par desetletij bavi z raznimi izumi. On je eden izmed prvih izumil konstrukcijo letala na današnjih principih jn to v dobi, ko so povsod i šele tipali za primernim modelom. Po načrti Očenaška je bil v njegovi delavnici izdelan prvi eksplozijski motor na bencin rotacijskega sistema v tekočem stoletju. Francozi so se bili nato po-ftisftiii nezaščitenih Očenaškovih izumov in motor tvrdke Quome temelji na izumu češkega elektrotehnika. Vsi Ocena šk o vi izumi so nehali na podoben način: sredi dela so mu pošla denarna sredstva, da bi izpopolnil in patentiral svoja odkritja, tako da jih .e moral prepustiti drugim ali pa so jih dTugi odkrili za njim Češki kapital ni do^ej pokazal najmanjšega smisla za podjetja, kjer se že na prvi mah ne obeta velikanski dobiček ter podpre denarno izumitelja šele tedaj, kadar so se poskusi obnesli na Nemškem in se je tam ugotovila rentabilnost novega izuma. Očenašek je med vojno s svojim znanjem kot izvrsten elektrotehnik služil češki stvari s tem, da si je ob glavni telefonski progi Dunaj - Berlin touprl m al vrtiček, kjer je postavil leseno hišico. Zvezal je apairat v hišici z žicami glavnega telefonskega voda (ter poslušal vse važne in zaupne pogovore nemških in avstrijskih veljakov. naperjene proti Slovanom in proti antanti. Leta 1916. .ie izdelal Očenašek za an-tantino obrambo zračni torpedo proti letalskim napadom. Njegova tvrdka je pred vojno izvedla električno razsvetljavo v Odesi po posebnem Očenaškovem načinu in te obločnice še danes svetijo v Odesi. Do zvez z Rusijo mu je pomagala njegova sokolska delavnost, z bratom Avguštinom Očenaškom je mnogo sto- ril za razvoj in procvit češkega so-kolstva. Na poskusu raketnega poleta dela izumitelj že dve leti. Pri svojem delu se ne ozira samo na izkustva Nemcev, marveč v glavnem na danes skoro popolnoma pozabljene izsledke in izkustva, ki jih je že pred vojno dognal in računsko ugotovil Rus Zjelkovskij. Od Oberthove in Vallierjeve rakete se loči Očenaškov izum v tem, da njegova priprava nima pogonske sile v sebi in se na poletu ne bo gibala s pomočjo lastnih sredstev in pripomočkov. Podrobnosti so za sedaj še ta most, dokler ni iznajdba zaščitena in dokler se ne pokaže nje uspeh. Pri raketah, ki naj prodro v svetovni prostor, je najvažnejše to, da bi se Sm posrečilo prodreti ciklon atmosfere, ki oviiira človeku pot v vsemirje. Oberth obloži svojo raketo s 750 kg tekočega kisika, vodika, alkohola itd., kar je potrebno, da raketa premaga pot od zemeljskega površja do redkih zračnih plasti v atmosferi naše zemlie, in samo isto toliko količino pogonskih snovi za razvijanje sile v redkejših zračnih plasteh. Očenašek je mnenja, da se s tem preveč obteži raketa in je vpo-raba teh pogonskih snovi nesmot-rena. Njegova raketa ima popolnoma drugačen pogon, do«es:a pa isto hitrost kakor Oberthova, t. j. 12 do 15 kin na sekundo. Važna za raketo je nje začetna hitrost in možnost nadaljnjega pospešenja do ogromne hitrosti, ako se naj omogoči ljudem polet v raketi. Poskusi so dognali, da živa bitja preneso prehod iz negibnega stanja le hitrost 30 metrov na sekundo. Pri večjih hitrostih organizem pogine. Rešiti je treba pred vsem to vprašanje, kako prisposobiti človeško telo k silni začetni hitrosti in nadaljnjemu po-spešenju. Kar se tiče nosnosti, Očenaš-kova raketa lahko ponese v vsemirje deset ton in več teže. Češkoslovaški tisk so na Oče-naškove priprave opozorili tehnični strokovnjaki, ki sodelujejo pri podjetju, vendar je mnenje strokovnih krogov deljeno. Mnogi gledajo zelo skeptično na raketne polete in sploh na možnost poleta v vsemirje. Izumitelj dobiva seveda silno mnogo dopisov. Ljudje so postali pozorni na njegovo delo radi par objavljenih člankov v listih. Največ je seveda takih, ki se priglašaio za prvi polet v vsemirje, zlasti na mesec. Ljudje pa. ki imajo kaj pod palcem in bi lahko gmotno podprli Očenaškov Doskus. pa se ne oglašajo. Marsikdo odpotuje od daleč v Prago, da bi si ogledal priprave m stroje, s tem namenom oblega tudi množica Pražanov Očenaškove delavnice Bridka usoda izgnancev. Med rasUnd begunci, M m našli zavetje t Francffl, le sicer precej bogatašev, ie reč pa je takih, U 90 d oteH le golo življenje. Slika predstavila bivšega častnika carske in kasneje VtsmgJove vojske, Id se m IrancosM rtvijerl preživlja kot farnsač. Morda je kdaj v prejšnjih letevitta Canen kot bogat gost, U ciraiie glasba. — 13-30: PoročSa m dmOTmjkav. — 17.30: Koncert rodno - orkestra. — 18-30: Gozdovi sveta m Bjdibovi proksvotfi. — 19: Srbohrvaščina. — 19JO: Prenos operete »Tičar« fe gtedailišoa. — 32: Napoved časa k por oči aa. Petek, lt. januarja. LJUBLJANA 12.30: Reprodfuoirana ^tesba. — 13: Napoved časa, borza, reprodmcirana glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Konoert radio - orkestra. — 18.30: Liberalizem bot gospodarski sistem. — 19: Gospodonjska ara. — 1930: Itefiiaiaščim. — 20: Fteišmanov večer — 21: Koncert radno - oritesSra. — 22: Napoved ta-se in panočflau — 22.15: Morsejevi xnatai (g. Povše). BEOGRAD 1030: Repiw3wrir«na glasba. — 12.40: K<*icert redno - kvarteta. — 18.15: Koncert a»zte§kJh pesmi. — 20: Prenos oj)«re b narodnega gledališča, — 2130: Poročna. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 20: Prosto za prenos. _ PRAGA 16.30: Koncert Komorne glasbe. — 19.05: Orfcestmaten koncert. — 20: Laihka ve-Seroa godba. — 21: Koncert m čelo. — 21.30: Pevski koncert. — 22.15: Lato godba. — BRNO ».05: Kabaretni programi. — 2030: Orkestralen bonoert. — 22.15: Prenos te Prage. — VARŠAVA 16.15: Rep-rodraoinana glasba. — 17.45: Konoert fafctoe ®odbe. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz FUhairmonirie. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 1530: Reprod. glasba. — 1630: Glasbena akademija. — 20.05: Dvo-fefcora opera »RusaHca«. — BERLIN 16.30: Pevski koncert. — 17: Lahka godba. — 17-30: Mted'***« program. — 19: Koncert orfcesAra. — 20: Program te BresJaiva. — 2130: Labka godba. — 21--S: Zabaven prosraan. — FRANK-RJRT 16: Popotenski koncert — 1930: Pre-M06 vsesa programa tz StuMigarta. — 0.30: Rodni konoert. — LANGENBERG 1730: Večer*« koncert. — 20: BaifrfeSini na gramofonskih pteščak. — 20.45: Sfohoigsra. — 2230: Športni prossram in Mifca glasba. — STUTTGART 16: Ftoenos koncerta te Franikfarte. — 1930: Petje. — 20: Prenos simfoničnega Iroracerta. — 22.30: Zabaven program. — BUDIMPEŠTA 9.15: Konoert orfoestoa. — 12.05: Koncert vojaške godbe. — 17.45: Koncert ciganske kap ©te. — 19.25: Reffffodradnana glasba. — 20.30: Čefcv - koncert. — Konoert orkestra. — LONDON 20.45: Koncert taMce glasbe. — 22.25: Mešan program. — 23.45: Presenečenja. — Godba za ples. — RIM 17.30: PcipoManski koncert. — 21.02: Operetni Koroško pismo V zadnjih sejah deželnega zbora je bil v razpravi deželni proračun, ki izkazuje primanjkljaja 2.667.000 šilingov. Poslanec Po-marolli je izvajal, da je žalostno, da se mora primanikljaj rednega proračuna kriti s posojilom, vendar se ne da pomagati. 48 odstotkov proračuna gre za šolstvo, 19 za deželno upravo, 12 za stavbarstvo, 9 za zdravstvo, samo 6 za poljedelstvo in 6 za socialno skrbstvo. Koroška ima najvišji zemljiški davek. Država odjemlje deželam njihove dohodke, dežela pa občinam. Zato rastejo občinske doklade od leta do leta. Letos dobi Koroška od države 5 milijonov 268.000 šilingov in občine 4,866.000; od tega vzame dežela občinam za kritje svojega primanjkljaja 500.000 šilingov. Vsenemci bi letos ob nroslavi plebiscitne desetletnice radi pokazali, kako se brigajo za »domovini zvesto prebivalstvo«. Tako zahtevajo m. dr. deželno podporo za pu-škarstvo v Borovljah, češ, da so se Bo-rovlje z okolico krepko zavzele za enotnost dežele in s tem prevzele nase težke gospodarske žrtve. Dalje zahtevajo dobro cestno zvezo med Pliberkom in Labudom. Podjumska in labudska dolina — tako argumentirajo svojo zahtevo — sta brez medsebojne zveze; ljudstvo bo še bolj obubožalo, kar bi pa bilo slabo plačilo za domovini izkazano zvestobo. V Št Vidu v Podjuni so vprizorili znano igro »Turški križ«. »Karntner Tagblatt« pravi o igri, da je pristno ljudska, glavna misel je: obramba domače zemlje, besede in vere. »Ali ta igra tu — med koroškimi Slovenci?« Vprašaj v nemškem listu pač pomeni da Slovencem na Koroškem ni treba obrambe domače zemlje, besede in vere. ea brezkonkurenčne predmete sprejmemo Pismene ponudbe ali osebna zglasitev. Ponudbe pod Radiumchema, hotel Mi-klič, Ljubljana. 1498 Sprejme se zanesljiva natakarica % osebno točilno pravico za prevzem gostilne na račun. Ponudbe pod šifro >Dober promet« na oglasni odd. »Jutra«. 1497 Kafror ie od nefatoj, tako tndi letos popravlja snežne čevlje in galoše staroenana trvrdka prva sAovenska parna mlkamzaojja gornja ŠKAFAR, Ljubljana, Rimska 11. Najpopolnejši in najcenejši aparat za mno. ženje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co., Beograd, Obiiičev venac br 5 Telef. 33-01. 201,a CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdot hoče pl ilT Hlliil aR fea/čo drugo informacijo ttcocc me malih oglasov naj priloži v »natnGah £ sicer no bo prejet odgovora 'ttl CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Ml Kuharico dobro, bimofcto-jno, »dra.ro in snažno sprejmem. Oseb 14. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj, plače in prilogo slike na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina t mest« na deželi« 47007 2 izprašana logarja od katerih eden lahko postane nadlogar, dobita službo na gozdnem veleposeetvu na Hrvatskem. Razumeti če morata na lov ln na vzgojo gozda. Stanovanje, kurjava in zemlja v naravi — Ponudbe z oznako dosedanjih službovanj in zahtevkom plače poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Logar«. 420 Trgov, pomočnika manufakturne stroke, dobrega prodajalca, lepegs nastopa, z znanjem slovjen ekega in nemškega jezika iščemo. Naslvv v oglasnem oddelku »Jutra«. 373 Dobro kuharico zmožno gospodinjstva, koj »prejme boljša družina Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 602 Prikrojevalca u zgornje dele, zmožnega finih del iu štepanja, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kombinacija«. 582 Učenca * vee osforbo", za čevljar-ska obrt »prejme Karol Henigman, Toplice prt Norem mestu. 604 Strojnika k Štabi!, stroju, če mogoče c večletno prakso pri ope-kairniškem podjetju, r bližini Celja potrebujem. Službo je nastopiti e X. februarjem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 465 Boljšo služkinjo ki zna tudi kuhati, sprejmem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 593 Začetno pisar, moč za trgovino, veSčo slovenščine, nemščine io strojepisja, ki stanuje t Ljubljani, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarniška moč«. 632 Bančnega uradnika mlajšega, e prakso, sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bančni«. 652 Služkinjo zdravo, pridno, zanesljivo in pošteno, ki zna malo kuhati in ima rada otroke, sprejme takoj družina 4 oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 649 Ščetar. pomočnika ki zna samostojno delati in delavca, ki zna deščice vrtati, sprejmem. Dopise na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Trajno delo«. 657 Elektromonterja sprejmem takoj. Piemene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektro- rnonter 63«. Potnike za prodajo manufakturnega blaga na obročno odplačevanje, pri privatnih stran kah. iščem za takojšen na-čtop Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 874 čil L Inteligentne gospode in dame iščem za zastopstvo. Nas*"v t ogl. oddelku »Jutra«. 621 Citajte! Citajte! Zelo va£a01 Novoletno poroči C! Caj nameravate v novem V *"? Brezskrbno leto s prevzemom naše silno učinkovite novosti. Vsakdo je kupec. Za agente ča«u primeren najvišji zaslužek rn plačilo r gotovini. Ponndbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod »Končno nekaj sigurnega«. 818 Zastopnika sposobnega ia Testnega za Slovenijo išče generalno zastopstvo trornice avtomatskih tehtnic Visoka provizija. Osebno se je predstaviti; I. Brsickner, Praža-kova S. 633 1. obL kon. šoferska šola Camernlk, Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje. £51 Za poučevanje citer želim inštruktorja, veščega popolnoma nemškega jezi";a Ponudbe na oplas. oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša oseba«. 512 Nemščino poučujem. Cenjene depiee pod »Učiteljica« na oglasni oddelek »Jutra«. 464 Nemško govoriti konverzacijo jn teorijo se hitro rei priuče po moji metodi. Od 2.—i ure. — Salendrova 4,111. ©12 Novost! Novost! Krojači, Šivilje in nešlvilje Prevzel sem generalno zastopstvo Dresdenske modne krojne akademije za Jiwro-slajijo. Na razpolago imam najnovejše modne moške, damske in otroške giornale Modni listi imajo priložen krojni pou'k, ki se bo sedaj poučeval v tečajih in se bo lahko vsak krojač, šivilja nešivilja hitreje naučila krojenja. S tem imamo priliko nuditi učencem najnovejše kroje, kater« dobimo še pred sezono — Listi izhajajo mesečno. — Vsak učenec se po tem novem sistemu lažje in hitreje priuči, vsled tega smo honorar znatno znižali. — Nov tečaj 13. t. m. — F. Potočnik, generalni zastopnik dresdenske modne akademije, vodja krojnih tečajev v Ljubljani, Stari trg 19. 615 6® no. Francoščino nemščino in angleščino poučujem hitro, uspešno in poceni. Stari trg 3/IL des- 936 Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, angleščine. ruščine, italijanščine. Moderne metode; temeljito. hitro, zanimivo. — Akademsko naobra-ženi predavatelji. Vošnjakova ul štev. 4 Vpisovanje 10— 12, 18—20. 47056 Prešernove poezije prvo iadajo iz leta 1847. proda Jančar, Jeraoora 6. 601 LLLL* Absolventka trg. akademije želi službo knjagovodinje ali korespon-dentke. Ponudbe na Aloma Compacy, Ljubljana. 144 Strokovnjak v lesni obrti z rsčletno prakso r vseh panogah, dober manipnlant m verziraa r vseh delih na žagi io r Sumi išče boljšo službo. Ponmdbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lesna obrt«. 600 Izurjena pletilja iSče stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 619 Mlad trg. pomočnik » triletno prakso, vojaščine post išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 697 Službo sluge ali kaj sli&ne^a išče takoj Ivan Tomažin, Tr-norljje 101, pošta Ceije. 461C9 Postrežnica ipridna rn poStena išče službo k otrokom za ve« dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 581 Trgovski pomočnik išče službo tikoj. Na-sio? pove oglasni oddelek »Jutra«. 625 Pletilja bi prevzel* deJo za rtroj št. a, ali bi ila kot pomočnica • rrojim strojem. Naslov v oglasnem oddel' u »Jutra«. 6-"M Krojaški mojster z lastno obrtjo, prvorazreden, z d'0bro preizkušenim moškim in dajnskim krojem ter večletno prakso, išče mesto pri kakem podjetju. Ponudbe na osr!a=. odd-elek »Jutra« pod »Takojšen nastop 30 c. 654 Mladenič SO let star, najboljšega rna-čajia, želi takoj nastopiti kakršnokoli službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mladenič«. 641 Brivski pomočnik ki zna dobre briti in striči, dober bubi štucer, išče nameščen je v prvovrstnem salonu v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stucer«. 667 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica »;# r« < (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Premog in drva ^^ raj bol j g« vrste dobavlja L Pogačnik Bohoričeva aliea štev. 5. (Telefon «. 2059. 246 Dobro ohranjen oder proda Prostovcljno gasilno Iru-štvo v Boh. Bistrici z več 6conerijami in celotno elektr. napravo. Cena po degororu. Vprašanja poslati na naslov navedenega društva. 395 Inventar za pekarijo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 594 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam oo povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din L Brozo-vič, Zagreb Ilica 82. — Kemična čistilnica perja. 363 Avto Renault štirisedežen, 18 H. P., zaprt, poceni naprodaj v gostilni Soča Logatec. 611 Mah hraatcv ali sliv, čeSminjevo lubje in druga zelišča ku-pavam redno v vsaki množini po najvišjih cenah. — Ed. Pišler, Vrhnika. 43671 Bolniško posteljno mizico (Krankenbett-Tisch) kipim ali vzamem na posodo proti primerni odškodnini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mizica«. 626 Ste H svoj denar zavrgli? Kronske bone, katere rte prejeli pri žigosanju kronskih bankovcev, po najku-'.antnejši ceni kupuje Prometna bančna družba Maribor, Cankarjeva ulica 14. 656 Lokal oddam na Borsinikorem trgu št. 4 (ob Rimski cesti) OiS Damski frizer, salon skoraj nov na zelo prometnem kraju prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 653 2 suhi skladišči veliki, e pisarniško sobo, v sredini mesta takoj oddam — event. tud-i posamezno Naslov v oglasnem cddjlku »Jutra«. 668 i: Ključavničarsko de-lavnico z vsem inventarjem takoj odda r najem Terezija Erjavec, Ig 63 pri Ljubljani 485 Trgovino z asajem in mešanim Ha- gom r Žalcu takoj oddam v najem Natančneje v Zal ca št. 13. 457 70.000 Din kavcije položim za sigurno službo, ali pa pristopim kot družabnik. Imam vsestransko izobrazbo. Ponudbe na oa-1. oddelek »Jutra« pod šifro »70.000«. 631 Družabnika (co) s 70—100.000 Din kapitala išče go?pod za dobro vpeljan predmet, v svrho po večanja obrata. Cenj. po rradbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predpogoj e sodelovanjem — pridne roke«. i Vi hočete zidati? Načrti, proračuni in nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhiteftt« na ogl. oddelek »Jutra«. 28 Enonadstropna hiša I vrtom in malim viao-adem ugodno naprodaj. Zjasnila daje Matija Ko-,5i6, Dolnji Boštanj pri Sevnici. 60i Enodružinsko hišo z lepim vrtom, 5 minut od le\. postaje pri D. M. r Polju pod zelo ugodnimi rogoji oddam v najem. — S"aelov r oglasnem oddellu »Jutra«. 606 Širom Dravske banovine iščem pripravne prometno toč. ko za ustanovitev dobre trgovine mešanega blaga. Prostor je lahko prazen pripraven za preureditev r to svrho, ali že, gotov trgovski lokal e stanovanjem Kefiekliram samo na denarni prometen industrijski kraj in dober prestor. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometen prostor«. 642 JL2 'j^lkAi Vsakovrstno zlato kupuje DO najvišjih cenah Čeme — Juvelir Ljubljana, Woltova ttlica 3. 88 20% ne kron. bone jlačijje najboljše itediona«. Osijek ►Pučka 235 Pohištvo Lepo novo spalnico, skupno ali posamezno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 614 67. Branko je kar zdrevil proti njej. Oh, pa to ni bila Micica! Bila je deklica njegove veli. kosti, t dvema dolgima temnima kitama ob straneh glave. A lepa je bila zares... prelepa! Tako zalega dekletca Branko še ni bil videl, kar je bil živ! Odprla je temne oči, ki so< bile vse polne soh. »Kraljitna sem,« je dejala, »moj očka je včeraj umrl. Oh, tako sem žalostna!« Branko je sedel zraven nje na prazni prestol. Položil }e roko okoli dekletca. z drugo pa ji je nežno pobožni lase. »Tudi jaz sem žalosten,« je rekel; »izgubil sem sestrico, pa sem mislil ves čas samo nasft.c Srebrn pas starinski, pripraven za gorenjsko narodno nošo naprodaj. Na'lor pore ogla«, oddelek »Jutra«. Avto Studebaker limusina s 6 cilindri, pet-sedežen. eleganten, zanesljiv in dobro ohranjen zelo ugodno naprodaj Pojasnila v hotelo šporn, Rogatec. 456 Sobno kredenco lepo, temnorjavo, iz trdega lesa, mizo in 6tole prodam. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra«. 629 Več spalnih oprav hrastovih, jesenovih, smrekovih proda Avgust Cerne, splošno mizarstvo, Zgornia Šiška 122. 647 Klet oddam r naje-m. Naetor v oglasnem oddelku »Jutra« 63S PridOki Ajdovo moko Din 4 polento po Din 3. koruzno činkr moko 2.75 pšenično enotno moko 3.20 razpošilja r rsaki množini od 25 kg naprej Pavel Se-dej, umetn- mlin, Javornik — Gorenjsko. 46761 Pšenične otrobe reč vagonov po jako ugodni ceni nudi valjčni mlin VVeinberger, Zagorje ob Savi. 687 Hrastovih podnic paralelnih dobavim do oktobra 80—100 m' najvišjemu ponudniku. Plačilo pri prevzemu. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Podnice«. 482 Več mecesnovega lesa 5 de 7 m dolžine kupim. Ferdo Laznik, strojno kolarstvo, Radeče. 296 Opremljeno sobo luksusno, elegantno, s ko-P-i'nic-0 v sredi me-ta oddam fini stalni osebi. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 500 2 prazni sobi veliki, blizu eodnije, kot pisarno ali stranki takoj oddam. Naslor pore »glas. oddelek »Jutra«. 452 Sobo in hrano za 1 ah 2 dijaka (dijakinji) r vili Naslov: Poljanska cesta 1521/9. 439 Lepo sobo z elektriko in uporabo klavirja oddam takoj v centra Na-Iov v oglasnem oddelku »Jntra«. 390 2 gospoda ali gdč. sprejmenj po 160 Din na stanovanje ▼ Rožni dolini. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra«. 630 Sostanovalca z vso oskrbo sprejmem. — Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 562 Sostanovalca snažnega in 6talnega sprejmem takoj v lepo sobo. — l Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 618 Prazno sobo oddam stahii gospodični na Poljanski cesti štev. 33.11. 617 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslor r oglasnem oddelku »Jutra«. 605 Veliko sobo zračno, parketirano, e posebnim vhodom iz stopnjic in električno razsvetljavo, r bližini sodišča, primerno za pisarno, takoj oddam. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«. 610 Mlajši gospod soliden, išče opremijeno sobo — po možnosti z diva-nom ali 2 posteljama. Ponudbe s pogoji na oglar ni oddelek »Jutra« pod šifro »Univerza«. 580 Opremljeno sobo jako čedno, strogo separi-ran vbod, parketi, elektrika, južna lega oddam s 16. januarjem. — L«totam sprejmem mimo sostanovalko. — Nas-lor r oglasnem oddelka »Jutra«. 623 Boljši gospod iSče eo-bo z dijetno hrano. Gosposka niše«. Rokavica. 287 Kabine« opremljen, eolnčen, poceni oddam tistenvo, ki posodi uradniški rdovi 1000 Din. Naslor r ©glasnem oddelku »Jutra«. 646 2 231etna mladeniča iščeta znanja z drema gospodičnama, radi razvedrila. Resne ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Razredrilo«. 620 Ame! Prejel, sršna hvala! Zeljno čakam svidenja. 622-a Gospod srednje postave, želi znanja z gospodično — v svrho skupne zabave. Cenjene do. pise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Alfons 333*. 627 Gla^e rokavica dams-ka. rova, rajava, se je izgubila r ponedeljek v Prisojni ulici. Najditelja prosim, da jo odda na Taboru 2/1. 613 fiitf::' Klavir kratek dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. &25 Harmoniko s klaviaturo za solo, jazz ali šramel, poceni prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 607 Gramofon Columbia M 1,12 a naprodaj r Mali čolnarski ulici 10. 6£>5 Gramofon s ploščami zelo poceni dam. Naslor t oglasnem oddelka »Jutra«. 650 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslor ▼ oglatnem oddelka »Jutra«. 660 Sobo z el. msretljaro it posebnim vhodom oddam s 16. jan. 1 ali 2 gospodoma. — Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 665 Sostanovalca sprejmem takoj na Poljanski cesti št. M, vrata 18. 660 Trisobno stanovanje s pritJkltnami oddam s februarjem r bližini sodišča. Pripravno tndi aa pisarno. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod snač-o »Trisobno«. 596 Stanovanje sobe in kuhinje iščem v sredini mesta. Ponndbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Žima«. 608 Stanovanje lepo, trisobno, z v-em kora-fortom, kopalnico, elektriko plinom in telefonom, bližini kavarne Enopa oddam zdravnika za ordinacijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Primerno za ordinacijo«. 657 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam v Hrenovi ulici S4. 634 Majhna mačka rumeno-rujava, z belim vratom, se je zatekla Kdor >0 pogreša, naj se zglasi r Prešernovi uliei štev. 5/11. 610 Istrijansko brakirko 3 1/2 teta staro, resasto, ra-jano lora, prodam Naslor t oglasnem oddelku »Jutra« 470 Doberman čistokrven, 1 leto star. ne-diesiran, naprodaj. Cena po dogovoru. — Dopise r.a naslor: Milo Podlogar. Tržič. 563 Psica volčje pasme, dobra ču-vajka naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jirrac. 635 Mlada psica ovfarka, ki sliši na ime »Lola«, se je Zgubila. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči Ani Petrič, Žitni-kova ulica št. 6. 651 Lokomobilo 100—200 k •., nove aH staro za kurjenje z ruja-vim premogom, r dobrem in uporabnem stanju, kompaktno, po mogočnosti z električnim generatorjem 3 X 220 ali S X 3100 voltov, 50 perijod, ca fcrožni tok, kupimo za takojšnjo dobavo. Refektira se samo na brezhibni in ekonomični stroj Ponudbe z natančnim opisom in rizbami strojev na cglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Loko-mobiia 100—200«. ( Gospodinjsko opravo 1n r koHnsko stroko spadajoče predmete sprejemam r poprarjla ta se priporočam. Vrtna ulica šter. 8. 616 1000 Din nagrade dam tistemu, ki Bi Medi tistega, ki j« zamenjal pnevmatiko mojega avtomobila, znamke Renault st 15—604 novo za staro. — Tozadevna f>poro6ila je poslati lastnika hiše Mestni trg 11, Ljubljana, ali pa na ©glasni oddelek »Jutra« pod »Michelin 16 X 45«. OLLA GUM..5 Stalno strokovno nadzorstvo po proizvajanju Dokazano najpopolnejša! Razpis mizarskih, pecarskih, pleskarskih ln slikarskih del za novoustanovljeno šolsko poslopje v Cerni, obč. Gozd. Načrti in proračuni so na vpogled v obč. pisarni v Krivčevo-černa, ob uradnih urah, do 26. januarja 1930. Pravilno kolkovane ponudbe s 5% varščino je predložiti, za posamezna dela, pri kr. šoL odboru v Gozdu do 26. januarja 1930 do 14. ure. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddati delo, brez ozira na višino ponudbe. KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR GOZD, dne 6. januarja 1930. Stanovanje 3 Mt> kiuhinje in 2 shramb z elektriko, vodovodom in parketi. pri tramvaju oddam. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra«. 661 Stanovanje sobe in kuhinje iščem. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod šiSro »L maj«. 666 »Sylva« Pnoshn, dvignite pleme v oglat-nem oddelku »Jutra«. Pozdravljeni 1930. 640 »Luč« Pro«ta, dvignite pfen«. 664 Nova knjiga: lika Burgerjeva »Umirajoče duše' Koncem 17. »i v »rt potov** M. ato- tctfa te doživijala Ljubljana ekao dobo amjega arnoamSke®« adctoevovaofe. k t« dobe le začeta prsaiteJjčca snov aa sroj roman ia postavila v ospredfe taparfe Riobbo ki M&lefe ter sHcavia MenMaserja. Vsebina )e sentimentalna ie roenao-tičoa, raovoj dtja.rtfa dobro ptrenrišlfen, jcuStmrnoHZiSOidoiviitsSai opisi razwih tedanjih dosodtov in običajev zankmvi te pdastač-ni — Rngigo je iscfafa Tiskovna zadntea v LJubljani te vete tao&ram Dn 512, TCS-MH Din (2. Smokrng skoraj nov in žaket poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 937 Lokale razne velikosti, novo urejene oddam na Krakov ekem nasipu — Pojasnila daje Navinšek. Selenburffo ra ulica L 46779 Lokal za snažno obrt ali stanovanje 2 svetlih «ob iSčem za februar v centru mosta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skromnost«. 603 ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega blagega brata m strica, gospoda Alojzija Virbiaik-a, profesorja v pokoju se vsem prav lepo zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni Profesorskemu društvu v Ljubljani, preč. g. dekanu v Novi cerkvi, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem prijateljem in kolegom, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 8. januarja 1930. Žalujoči ostali. BELFEGOR Ps«4o4or«ki ronM TRETJI DEL Knfcarfca je vzela škafto z orodijean. Chaffrteooq je šef v svoj laboratorij, postavil plinomer na mizo in z občudovanja vredno Spretnostjo odvil vijake, ki so držali notranjo steoo. »VkPrta, da sem imel pirav,« je dejali hčeri šn novinairjn, kažoč ima notranjost pSmotmera, v katerega je M Lucbner storil bombo in vje siffli izpod lorepastega klobuka, ki Ca $6 ogrinjal dolgi žafed patfčofan V vnanjosfl te dame ni bflo nič umetniškega, nič modernega, še pariškega ne... Plačata je Šoferju... Vsekako ran je morala dati dobro napitnino, zakaj mož je ja-dirno skočil s svojega sedeža, pomagali dami z voza, postavil njen potni kovoeg pred hišna vrata ter počakal, da je pozvonila m da so £ odprla. Nato se je vrnil na svoje mesto. V velikem salonu je med tem Maurioe de Thouars z žalostnim obrazom pripovedoval baronu in baronici Papitllonovi o Simoninih poslednjih trenutkih. Oba sta mu s skrbno naučeno prepadenostjo buljila v obraz. Mamice de Thouars je govoril: »Naša uboga prijateljica je do poslednje minute svojega življenja mfeJila, da spet vidi to .prokleto pošast.« Baronico ie izpreletela zona... Njen soprog se je ravno pripravljal, da ba izpregovordil pokojmiidi v spomin nekaj ganljivih besed, ko je prišel sobar in naznanil: »Gospa Mauroyeva se je pravkar pripeljala.« Maurice de Thouars je vstal in vprašal: »Simonina sestra?« »Mar je imela gospodična Simona sestro?« je vzldikniBa baronica. »Da... Omožema je na deželi... VidevaS sta se zelo redko.« »Pojdiva,« je rekel baron Papillon. »Ne, ostanite že, prosim vas,« se je uprl Maurice de Thouans. »Gospa MauToyeva bo srečna, da vas spozna.« Sel je v pTedsobje, kjer je čakala gospa Mauroyeva, se S spoštljivo naklonil in se predstavil: »Grof Maurice de Thouars.« Gospa v črnini irai je dostojanstveno vrnila pozdrav. Masirtoe de Thouars je nadalijevai: »Gospodična sestra je bela tako dobra, da ne je smatrafa za svojega prijatelja.« Obrnil se je k JdSetti in sobarja, ki sta Stala pri potnem kov-čegu in čakala, da jima kdo kad ukaže. t »Spravita prtljago v sobo, ki jo je dala gospodična Bergenova pripraviti za gospo Mauroyevo...« Nato je z vso vljudnostjo povaM gospo t salon. Ko sta jo PapiHonova zagledala, sta vstala in napravila še sočutnejši obraz. Maurice de Thouars ju je predstavit: »Baron in baronica Papillon... dva dobra stara prijatelja gospodične Desrochesove.« Baronica je naglo stopila k novodošEcd in z Objokanim glasom rekla: »Verjemite, gospa, da živo sočustvujeva z vašo bolestjo.« Gospa MauToyeva, ki jo je žalosit tako težila, da se je komaj še brzdala, je zahvalila dvojico z ganjenim mahljajem roke... Nato se je obrnila k Mauriceu de Thouarsu, rekoč: »Dobila sem vašo brzojavko.« Scilze so ji zadušile glas. Maurice de Thouars je poprosi gospo Mauroyevo, naj sede na kanape... Sedla je in trudoma nadaljevaSa, boreč se s solzami, ki so ji zalivale oči: »Uboga Simona!« 2e dolgo je, kar sva se zadnfč vade«... Niti nisva bili istih nazorov niti nisva enako gledali na življenje... A vendar sem jo imela od nekdaj iz srca rada.« »Velikokrat mi je pripovedovala o vas.« »Rada bi jo še enkrat videla!« je rekla gospa Mauroyeva. Maurioe de Thouars je odvrni: »V atelierju leži, kakor je sama želela... DovoCite, da ras popeljem k njej!« To rekši je grof ponudil gospe Mawoyevi roko. Bamoočca Je poprosila: »Ali dovolite tad3 nama dvema...?« Maurioe de Thouars je pokimai Vsi šffirtfe so od® v a-teBar..« Ko so stopit vanj, je gospodična Bergenova pravkar moiia ob Simoninem mrtvaškem odru. Vstafla je, pohitela h gospe Mau-royeva in ji stisnila roko. Odvedla jo je k divami, med tem ko so ostaK oni trije v ozadju. Gospa Manroyeva se je tožno zagledala v sestrino truplo. Sodavičarji! Najboljše in najcenejSe Ia. češke siSonske, kraherlske, litnonadne bele in zelene steklenice ter vse ▼ to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja .Čehostaklo' Ljubi ana, Komenske^a ul. 20 t ! t ♦ t t Velepodje!]e Išče verzlranega trsooskeso uradnika elektrotehniške stroke Jagoslovena, z znanjem srbohrvaščine in nemščine. — Ponudbe s curriculum vitae pod »Za—21.943« na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. 1436 Dvokoleu najbolj! Ih rretomD enamk v veliki izbiri, ralo pocem Vajnovejši modeli otroških vozičkov Ki preprostega do najfinejšega, h _ — igražni vozički v zalogi Ved znamk fcvalnih strojev uajnovejših modelov, deli in pnevrn;. lika. Ceniki franko. Prodaja na obrok« — \ ►TRIBUNA« F. B. L. tovarna drotole, i„ »twlkft roiitkov, Ljubljana, Karlavaka cesta 4. Lovske puške floberte. brovninge, pištole, pištole m etraSe-nje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. K YISE:R puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9. Umetne cvetlice, posebne vence ln Šopke za neveste ter pajčolane v najveftjl izbiri pri C. Bndefeldt, Maribor, Gosposka ulica. NA DEBELO! NA DROBNO! M j*k Mamica, mislim, da mi je treba Nestle-ove moke » •. • M Haaiea Je hoteli preoeofei prebrut »roje M*Hee Ia ji j» dala namesto irvrctne Nestle-ore kaše utvItm Jaha Ia moke. To Milic: M ugaja'- ia Je rekla. Mamica, idi ee ari, da mi Je tretoa Neetie-«ve mrke. Dokler otroci rastejo, jim je bolj kakor kdajkoli treba hraniva, ki je obenem tudi krepko in lahko prebavljivo in pospešuje razvoj kosti in mišičevja. To idealno h rani vo je Nestle-ova otroška moka, kd v veliki meri obsega mleko in vse druge elemente, potrebne za uspešen razvitek otrok. NESTLE otroška -ova moka ae dobiva povsod ▼ znanih škatlicah Ščitite svoje dete pred angleške Prva jngoslovenska tvornica vagona, stro-Jeva i mostova n Brodu na Savi sprejme ključavničarje z najmanj 3-letno prakso, ki so delali na popravilih lokomotiv, zlasti na montaži, na okvirju, na ceveh in na opažih (Verschallung) lokomotiv. Ponudbe je poslati na upravo »Tvornice Brod«. 1482 Ročne harmomike DIREKTNO IZ TOVARNE IZREDNO POCENI POVEČAHI Jf 17SfLWHTEWTT fcATER S\ aOlfiTf NASE NAJNOVf J5f HARMONf* DOBITI QA ZASTONJ. NAJVEUA ODPR.TVRDKA (jlASBH VJU60SLMJI. meineLa H6ROLD TOVARNA GLASBtt !N HARMONIK III ^ ZAHVALA. Ob nenadni is težki izgubi našega dobrega soproga, odroma očeta, brata, starega očeta, tasta in strica, gospoda Franca Juhart-a, veleposestnika ▼ Slovenski Bistrici, SBtO sprejeli toliko liraaov sočutja, da nam ni ntogoče se vsakemu posamezniku posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom vsem, M so nas ▼ teh težkih dneh tolažili in vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili v tako veličastnem sprevodu na njegovi zadnji poti, svojo najsrčnejšo zahvalo. Slovenska Bistrica, dne 6. januarja 1930. Rodbine: Jnhart, čeme], Zamota, Horak. g to iIliriji d«* ves « Telefon 5t 3467 -----na dom tvrdka J.raačii Karlorska eeeta 8 Eltzov 6-cevnl »BADIONE« je najboljši radioaparat sedanjosti za sprejem na sobno anteno. On je dovršen ▼ izdelavi in učinku toda tako mojstrski enostaven, da lahko operira ž njim vsako dete. Naglo dobi čiste postaje, a deluje brez baterij, akumulatorjev in kislin. Edini aparat, ki lovi vse evropske in številne prekmorske postaje na okvirni anteni, brez izmene cevk, a reproducira v zvočniku originalno barvo zvoka. Zahtevajte še danes brezplačno literaturo o »Radio-nu« in ne oklevajte z nakupom. PRVA Vi imate radio starejše ga tipa, ki ne odgovarja več Vašemu okusu. Obiščite nas in naši strokovnjaki bodo ocenili vaš aparat in vam svetovali, kateri aparat vam e treba in bodo vzeli stari aparat proti primerni odškodnini na račun. Tako boste z ma-l.mi izdatki končno imeli aparat, ki vam ga je treba. Zahtevajte naš brezplačni Radioka-talog, zahtevajte brez-p ačno hsto priložnostnih na*upov. RADIO TRGOVINA J&Msiheri tfifcler, Tz&jmJb največja trgovska in izvozna tvrdka v državi Zahtevajte brMpla&nl eeuk pottnrn« nroeto Elegantna plotenata.. nikelj, dlinder sraM T) QQ • kamni, kot »lika & '.1^.^011168 Najeeaeji« ka- n;n koroeti « Roekopf < 1110 Petieta. Junetr«. Im »«SD*l Peki In slaščičarji pozor! aUKKarake MteladM ■uerij«Maii oeea* ia Jako ptočiM poco^k Nidale temo f. potrtMa— pekanti In obrti, za parne ia ta, kovana; tšrtie ta; ps oujcU c) itd. Nu'jw ^juk pekov* aloe ia steSojtarske atrate dmm^ai ssiuiiui. — Zabtera|tt fcrraobvezne pooodb«, ofilede aa fin ,,PAROPEi4' k. d. ZAGREB, tliea br. 69 Dostojevski) — Vladimir Levstik Sel© Stepančikovo i n njegovi prebivalci e u HmnorfSfftotri romaš. Izdala Tiskovna zadruga t Ljubljani e ~ Vedna kakor pomladnri dan je ta knjiga, polna, živahna ta aa- ^ « 9 Z smejasia — po pravici se trdi o nji, da Je 88 najboljši humoristi<*ni roman na svetn. p* Selo Stepančikovo je najprijetnejša piiula »Oostojevščine« za fi-ste Statelje, ka sicer ne marajo Dostojevskega, češ, da ie pcemato iMTtfjrv als H>režalosten. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi r Ljubljani fa veOa broS* S rana 44 Din. v platno vezana 56 Dta, Urejuje Davorin Rav$jen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adofi Rifonika-r. Za. Narodno tiskarno d. d. kot tiskamairja Prane Jezeršetk. Za jnseratni det je odgovoren Aioizii Novak. Va r Ljubljani