=959" [THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER iN UNITED STATES OF. AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI: ~~ Geslo i Zc tttri ta narod — z« prtMco in resnic« — od boja lo xmafil GLASILO SLOV KATOD, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — B. R DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v jzdruženih drŽavah ameriških, ŠTEV. (No.) 167. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28. AVGUSTA ~ SATURDAY, AUGUST 28, 1926. LETNIK XXXV sem. NA BALKANU NE SME NIKOLI BITI MIRU; SEDAJ VLADA NAPETOST MED GRČIJO IN JUGOSLAVIJO. — NOVI DIKTATOR GRČIJE HOČE RAZVELJAVITI GRŠKO - JUGOSLOVANSKO POGODBO. Dunaj, Avstrija. — Nedavno 3e bolgarsko časopisje poročalo o spopadih na meji v bližini Saloniki. Vest je pa bila izmišljena, kajti iz Aten poročajo, da na meji vlada mir. So gotovi agenti, ki imajo nalogo, Razširjati v svet poročila, s katerimi postavljajo v slabo luč taale balkanske države. Dasi ni resnica, da bijejo boj Ha bojni poljani, vendar je dovolj vzrokov za vznemirjenje. V Jugoslaviji se opaža proti-£rško gibanje, ker je general Kondylis, novi grški diktator izjavil, da bo razveljavil pogodbo, sklenjeno med prejšno grško vlado in Jugoslavijo. Po Mnenju grškega ljudstva je ta Pogodba v kvar Grčiji. Nobenega dvoma toraj, kar je takoj Po padcu Pang.alosa jugoslovanska vlada trdila, da je imela pri prevratu svojo roko vmes kalija. To pa zato, ker ji je na Poti prijateljstvo med Grčijo in Jugoslavijo, pa to še ne toliko, kakor pa točka v pogodbi, po kateri ima Jugoslavija prosto ,Pot do pristanišča v Saloniku. Jugoslavija bo zahtevala, da °stane pogodba sklenjena s Prejšno vlado nedotaknjena. Poročilo pravi, da bo prijela za 0rožje, ako ne bo šlo z lepa — ^ga pa komaj č.aka Italija. V splošnem ni nova vlada v Grčiji nič boljša za deželo sa-«io, kakor je bila prejšna. Voditelji strank niso mogli formirati kabineta, ni preostajalo drugeg.a, kakor da je Kondylis sam sestavil kabinet v katerem1 So njegovi pristaši, ki so mu polagali do zmage. To pa je tudi bil njegov prvotni namen, ko Je prevrnil prejšno vlado. Pojavila se pa je neka druga oseba, ki bo brezd.vomno 'grala še veliko vlogo v grškem Političnem cirkusu. Ta je general Plastaras, ki je pobegnil iz Grčije ko mu je Pangfilos nameraval zaviti vrat. Sedaj se Je zopet vrnil v domovino. Med Potjo iz Francije je obiskal viado v Belgradu, kateri je zelo naklonjen. Ker je v Grčiji Priljubljen in znan kot vplivni voditelj, je za pričakovati na Grškem še viharnih dni. REPUBLIKANCI UPAJO NA ZMAGO. Poslanec Wood obiskal Coolid-gea, rekel mu je, da je pro-speriteta, ki vlada po deželi, zasigurala zmago republikancem v prihodnjih volitvah. Paul Smiths, N. Y. — Letošnje senatorske in poslanske volitve se zaznamujejo kot kon-test med demokrati in prospe-riteto. Republikanci vidijo v Coolidgeovi administraciji velik napredek v deželi. Nedavno je obiskal predsednika Coolid gea republikanski poslanec W. R. Wood, povedal mu je, da METEOR PADEL NA HIŠO; PET POSLOPIJ ZGORELO. Valldolid, Špansko. — Na neko hišo v vasi Alejos je padel meteor in jo vžgal. Zgorelo je pet poslopij, le s težavo so oteli ostale hišfe, nevarnost je bila, da bo uničena vsa vas. NOVA MUSSOLINUEVA NAREDBA. V Italiji ne bo več občinskih volitev. — S tem so zgubile ženske volivno pravico. — Moč fašistev je zopet sil* nejša. Rim, Italija. — Premier Benito Mussolini, italijanski diktator vedno huje vihti svoj diktatorski bič nad It.alijo. Ženske so nedavno dosegle volivno pravico pri občinskih volitvah, predno so pa imele priliko gla- VROČINA V SREDNJEM ZAPADU. Iz mnogih krajev v srednjem ^apadu poročajo o veliki vro-eini. Tako n. pr., so imeli v fierre, S. D. 106 vročine, do-^im so se v Los Angeles potili ko je živo srebro prilezlo do točke 102; v Miles City do 104, tudi Minneapolis je bil prizadet po vročem valu, toplomer Je kazal v sredo 9|g stopinj. Chicago je pa to pot izvzeto, kajti Prav dobro se počutimo ko piha hladna sapa od jezera in živo srebro se suče okrog 75 stopinj. stavka v stavbinski industriji v chicago. Chicago, 111. — V sredo so ekateri organizirani delavci ^tavbinske stroke ' zastavkali. esta, ki so ostala prazna so nadomestili z neunijskimi de-'avci. deželi je zmaga republikancev' pri jesenskih volitvah zasigu-rana. Mr. Wood pravi, da je siguren, da bodo imeli republikanci v bodoče večino v senatu in poslanski zbornici. Pripozna pa, 92.00 1 TI »V 10.000 .1183.00 > 100 lir ___________________$ 4.05 4 200 lir____________$ 7.75 500 lir______$18.50 I 1000 lir__________$35.75 1 Pri večjih evotah poseben popart. Poštnina j* v teh cenah 2« vračsu Zaradi neatalboetl četi j« nemorois vnaprej cen« določevati. Mesodajn« ■o cene dneva, ko denar »prejmemo. Nakazila te izvršujejo pd polti U pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARN« POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovita &tt " ZAKRAJSEK £ CESARK 1 455 W. 42nd ST, NEW YORK. H. T, t' "AMERIKANSKI SLOVENEC" Amerikanski SLOVENEC Frvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. ' Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto______________________$5.00 Za pol leta_________________________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________________6.00 Za pol leta ___________________________3.00 Tbe first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: 'or one year ____________________________$5.00 "or half a year____________________2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____________6.00 For half a year_________________3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pgmagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ Recimo, da ima družina za pošiljati hkrati kar po šest otrok. Pride res par dolarjev na mesec. Ali pa naši otroci nam niso toliko dragi, da bi za nje žrtvovali to? Niso nedolžne,dušice vaših dragih otrok toliko vredne? Ali radi par dolarjev naj žrtvujemo naše otroke brezverstvu? Da bodo potem se razkropili in da niti svojih roditeljev ne bodo razumeli, ne ume-vali četrte božje zapovedi? Stariši, mislite na vse to in če je v vas še kaj tiste trdne slovenske vere naših očetov, tedaj bodo vaši otroci šli samo v katoliško šolo, pa nikamor drugam. Naš list pred vsakim šolskim letom svoje čitatelje na to opozori. To je dolžnost katoliških časnikarjev. Vi, čitatelji, pa glejte. Pred vami je slabo in dobro, od vas je pa odvisno, kaj bote izbrali.- -n. KATOLIŠKA CERKEV NA JAPONSKEM. Še enkrat: kam bo šel vaš otrok? Začetek šolskega leta je tukaj. Prihodnje dni bodo matere in očetje že vpisavale svoje otroke v šole. To sicer ni nič novega, to se ponavlja vsako leto in se bo dokler bo tak sistem na zemlji. Vendar so ti dnevi velevažni za stariše. Zlasti za katoliške stariše so ti dnevi prevažni. Katoliški stariši itak v večini vedo in so- zavedajo svojih velikih dolžnosti do otrok. Vedo, kaj so jim dolžni kot stariši in kaj v tem oziru od njih zahteva katoliška cerkev. Katoličani v Ameriki gradimo in podpiramo svoje cerkve 7. velikimi žrtvami. Prav tako podpiramo svoje katoliške šole, ki nas silno stanejo. Do tega nas vodi ona velika zavest, da smo kot katoličani to dolžni storiti, ako hočemo biti to kar smo, namreč katoličani. In če katoličani hočemo, da bodo naši otroci nesli to naše prepričanje, našo sveto vero naprej v življenje, da bo šlo to naprej od roda do roda, kakor gre to že tisočletja, tedaj je naša sveta dolžnost, da zato skrbimo. Zato gradimo naše lastno farne šole, da tu naše katoliške sestre vzgajajo našo mladino, da se tu vcepi otrokom naša stara dedščina, ki gre s človekom od roda do roda, to je vera v Boga in Njegove nauke. ' Katoliška šola je tisti vrt, ki daje katoliški cerkvi novo seme za prihodnje generacije. Brez katoliških šol bi bila katoliška cerkev podobna družini brez matere, brez skrbne vzgojiteljice. Saj vidimo, samo če hočemo, veliko razliko med onimi, ki obiskujejo katoliške šole in onimi, ki obiskujejo brezbožne šole. Zato vidimo tudi v župnijah, kjer imajo lastne farne šole, stalni napredek. Zakaj? Mladina raste in če je ta mladina vzgojena v dobrem katoliškem duhu, kar je mogoče doseči samo v katoliški šoli, tedaj z vsakim fantom in vsakim dekletom, ki doraste, dobi župnija novega farana(ko). Zato, kako nespametno ravnajo tisti, zlasti tisti katoličani, ki pravijo, da je vseeno, kam hodi njih otrok v šolo. Marsikateri izmed teh bi lahko pošiljali svoje otroke v katoliško šolo, pa jih ne; neka posebna brezbrižnost tu deluje. So tudi razni izgovori, kakor smo jih že večkrat čuli,, da so farne šole slabše kot publične šole. Ne rečemo, morda je to kje. A če je to kje, je dolžnost faranov in župnika, da se to izboljša. Katoliška šola je lahko ravno tako dobra in še boljša, kakor so publične, to so pokazali že nešteti slučaji. Katoličani, ki pošiljajo svoje otroke rajši v. publične šole, kakor v katoliške, kjer jim je to mogoče, grešijo pred svojim Bogom. Taki stariši vzamejo otroku popolno katoliško vzgojo. Morda so jih dali k poduku toliko, da so prejeli potrebne zakramente, potem pa spet nazaj v publično šolo, kjer bo prej ali slej vse šlo v pozabnost, kar so se naučili v par dneh pri pripravljanju za spoved, birmo in prvo sv. obhajilo. Ne mi, ampak izkušeni cerkveni možje dokazujejo na podlagi zgodovine, kako greše nad svojimi otroki katoliški stariši, ki nfe dajo popolne katoliške izobrazbe svojim otrokom v katoliških šolah. Vi jim vzamete katoliško vzgojo, ker jih ne dajete v katoliško šolo. Vi ste jim vzeli katoliško vzgojo, brezbožna šola pa jim bo vzela vero, morda ne njim, gotovo pa njihovim otrokom. Slovenski stariši, premislite to te dni, predno date vpisati vaše otroke v šolo. Pomislite, kaj je vaša dolžnost. Ako ste katoličani, potem dajte svoje otroke samo v katoliške šole. Bodite značajni! Bodite celi katoličani! Res so morda tuintam malenkostne žrtve, a te morajo biti in mi jih moramo radi sprejemati, ako smo katoličani. Če se pa radi malenkostnih prispevkov za katoliško šolo bojimo svojih otrok dati v katoliško šolo, potem je naša vera zelo majhna. Nadškof Doering, bivši nadškof v Bombayu, ki je moral v svetovni vojni z ostalimi nemškimi misijonarji Indijo zapustiti, sedaj apost. vikar v Hiro-šimi na Japonskem, objavlja v "Rimski svetovni korespondenci" zanimivo poročilo o položaju katoliške cerkve na Japonskem. Iz poročila posnemamo: Veliko delo sv. Frančiška Ksaverija na Japonskem je v krvi vtopilo strašno preganjanje 17. stoletja. Poslej so bila katoličanstvu vrata na Japonsko 300 let zaprta; pod smrtno [kaznijo je bil katoliškim duhovnikom prepovedan prihod v deželo in smrtna kazen je bila določena za vsakega, ki bi sprejel Jezusov nauk. Tako so oznanjali razglasi, ki so bili nabiti po vseh mestih in vaseh. Šele od leta 1858. je bilo kat. duhovnikom dovoljeno, da se smejo naseliti v nekaterih pristaniških mestih, vendar se niso smeli iz teh mest nikamor ganiti in tudi ne med Japonci misijonariti. Versko svobodo je prinesla nova ustava 1. 1889.; fevdalizem je padel. Prej proti vsemu svetu zaprta dežela, je sedaj 'na stežaj odprla vrata in iskala zvez z ostalimi narodi. Japonec je spoznal E\*ropo in Ameriko in se ves navdušil za kulturo in gospodarstvo, ki jo je tu videl. Od tega je imelo korist tudi krščanstvo, ker so se Japonci zelo zanimali zanj, katoliški misijonarji so priliko dobro izkoristili in število spreobrnjencev je hitro rastlo. Leta 1895. je bilo med Japonci že 50,000 katoličanov, od tega 32,600 v škofiji Nagazaki, 9000 v Tokiju, 4400 v Ozaki in 4200 v Hakodate. 88 evropskih misijonarjev imelo je ob strani 20 domačih japonskih duhovnikov. Katoličani so imeli 2 višji deški in 3 višje dekliške šole, 1 zavod za gobavce in 3 druge bolnice. Kato-lištvu se je obetal najlepši razvoj, ki je pa žal izostal. Od leta 1895. je število katoličanov prej padlo nega naraatlo, dasi se je po naravnem prirastku v katoliških družinah število katoličanov zvišalo ter šteje škofija Nagazaki danes okroglo 62,000 vernikov. Toda novih spreobrnenj skoraj ni bilo. Nekaj napredka je bilo v tej I dobi "ha polju višjega šolstva; število višjih deških šol je naraslo za 1, število višjih dekliških šol pa za 17. Razen tega ima sedaj Tokio katoliški vseučiliški kolegij, ki mu raste vpliv leto za letom. Tudi število bolnišnic se je zvišalo za 4. Glavni vzrok, da misijonsko delo na Japonskem tako počasi uspeva, je v pomanjkanju delovnih moči, posebno domačih duhovnikov. Ravno na Japonskem, kjer so duhovi tako težko dostopni, kjer šege tako o-grajujejo .družabno življenje proti tujstvu, so domači duhovniki prvi pogoj za uspeh. Štela pa je škofija Nagazaki domačih duhovnikov 1. 1895. 17, leta 1925. pa 25; v ostalih škofijah so bili leta 1895. le še trije, 1. 1925. pa 10. Na srečo raste med Japonci število duhovniških poklicev od leta do leta. — S ka-tehisti je težava, ker misijoni v novih razmerah ne zmorejo sredstev, da bi jih plačevali; prej so dobivali katehisti po 10 jenov mesečno, danes ne morejo živeti niti s 60 jerii na mesec. Dalje ne smemo prezreti, da se je po zmagovitih 'vojnah s Kitajsko (1894) in Rusijo (1904) izvršil med Japonci velik duševni preobrat. Namesto prejšnjega občudovanja za inozemstvo je nastopilo preziranje vsega tujega; narodni ponos je skrajno narastel in postal nestrpen. Ta duh je velika ovira za razširjenje krščanstva. Razen tega so se lotili Japonci z mrzlično vnemo gospodarskega napredka, trgovine in obrti, začel se je lov za materijalnim bogastvom in užitkom. Verska vprašanja in interesi so pri večini zamrli. Končno pa je bilo podeželsko japonsko prebivalstvo za misijonarje vedno zelo nedostopno. Staro praznoverje je globoko vkoreninjeno in budhistične sekte imajo še vso oblast. Vera s tako velikimi zahtevami kakor katoliška, za lahkoživega Japonca ni lahko sprejemljiva. |Tu je treba mnogoletnega dela, posebno pa zgleda in vpliva od ^goraj, med izobraženci, da bo mogoče omajati predsodke in odpraviti praznoverske običaje. | Zaenkrat je položaj še zeio ^eugoden. Šolstvo je domalega popolnoma v rokah države. V teh šolah se vzgaja mladina po (načelih, ki so krščanstvu naravnost nasprotna. Na srednjih in jvišjih šolah vlada materialistični svetovni nazofr na podlagi darvvinizma. Tudi zgodovina se predava v krščanstvu nasprotnem duhu. Na univerzah veljajo piodroslovni sistemi evrop-jropskega in ameriškega prote-^tantizma odnosno brezboštva. Tega duha raeširja med ljudstvom tudi dnevni tisk in literatura. ^Cot zadnjo naj omenimo še eno veliko oviro. Pred približno 15 leti je japonska Vlada uved- la — poslužujoča se stare šinto vere — češčenje cesarjev kot naslednikov solnčne boginje A-materasu in narodnih junakov, ki so si na ta ali oni način pridobili zaslug za domovino. Tem kamijem (višjim bitjem) na čast se ob določenih dneh v šinto templjih prirejajo svečanosti po starih obredih. Ker je u-deležba pri teh slovesnostih splošno obvezna, je položaj katoličanov in celo misijonstvo z njimi jako mučno prizadeto. Katoličan, ki se tega kulta ne udeležuje, mor,a biti pripravljen, da ga bodo osumničili pro-tidomovinstva: odpovedati se mora vsaki nadi na višje državne službe. Cerkvi sami preti nevarnost, da jo bodo bolj in bolj smatrali za domovini sovražno. Katoliški tisk se je moral na Japonskem vedno boriti z velikimi težkočami. Marsikako podjetje, ki je mnogo obetalo, se je moralo zopet opustiti. Tre-' nutno imamo 5 verskih tednikov in 2 mesečnika; eden izmed mesečnikov, ki ga izdaja Mladinska zveza v Tokiju, je namenjen v prvi vrsti poganom. Najbolj potreben bi bil prvovrsten znanstveni časopis z informativnimi članki v japonščini in enem izmed evropskih jezikov. Tak list bi mnogo pripomogel, da bi med izobraženimi Japonci razčistil pojme in izpodbijal vpliv brezverskega tiska. Načrt za tak list obstoja že dolgo, vendar ga doslej ni bilo mogoče uresničiti. Kljub vsem številnim in velikim oviram pa položaj na Japonskem za katoliško stvar ni obupen in katoličani se z zaupanjem ozirajo v bodočnost. -o- ZAGONETNA USODA LORDA KITCHEN ERJ A. O žalostni in zagonetni usodi angleške križarke "Hampshire," ki je v 1. 1916. vozila lorda Kitchenerja in njegovo spremstvo v posebni misiji v Rusijo, so krožile najrazličnejše verzije. Končno je s poročilom, ki ga je 9. f/m. izdala ad-miraliteta v "belem listu," vsa zadeva pojasnjena. Poročilo je zelo obširno in vsebuje vse podrobnosti, ki so se mogle zbrati o tisj tragični epizodi. Vest, da je bilo Kitchenerjevo truplo na-plavljeno na skandinavsko obal in tam pokopano, se je izkazala za popolnoma nemogočo. Poročilo omenja, da se je odhod Kitchenerja iz varnostnih ozirov določil za dan preje, kot je bil nameravan. Zbrala se je pot, ki se je zdela najbolj varna. Križarko sta spremljala dva torpedna rušilca. Zdelo se je, da je napad podmornikov na ladjo nemogoč, ker je bila križanka zavarovana z varnostno mrežo proti torpedom. Zato sta dobila torpedna rušilca nalog, da se vrneta domov. V tem tre-notku je sledila pri križarkj Hampshire strahovita eksplozija, ki je popolnoma raztrgala spodnji del ladje. Križarka je zadeja na mino, katero je položil nemški podmornik št. 75. To mino so položili Nemci pomotoma, ker so menili, da je pot, katero je vozila križarka Hampshire, običajna za angleške voj- ne ladje. Bilo je tedaj skoro izključeno, da bi katera angleška vojna ladja zadela na mino. Le nesrečen slučaj je hotel, da je ta žalostna usoda zadela križarko "Hampshire." Posadka Hampshineja je bila v trenotku eksplozije na krovu in je stala na strani, da pusti mimo Kitchenerja, ki se je ravnokar podajal v spremstvu svojega generalnega štaba na prednji del ladje. Od tega trenotka dalje ni ničesar znanega. Od dvajsetih mornarjev, ki so po tem strahovitem dogodku ostali živi, ne ve qihče povedati, kaj se je zgodilo s Kitchenerjem in njegovim spremstvom. Vse vesti, da je Kitchener dosegel skandinavsko obal, so popolnoma brez podlage. Končno povdarja admiralite-ta v svojem poročilu, da je bila Hampshire v najboljšem stanju. Pot, po kateri je, imela voziti, je bila zbrana z vso previdnostjo od poveljnika in je popolnoma odgovarjala tedanji težavni situaciji. Pogin križarke je pripisati edinole mini, katero je položil nemški podmornik št. 75. Iz poročila preostalih je razvidno, da Nemci niso ničesar vedeli o misiji Kitchenerja. Tudi ne izhaja iz gornjih iporočil, da bi se Kitchener rešil. Kar je bilo pokopanih trupel, so vsa izvirala iz bitke pri Jut-landu. Končno povdarja poročilo angleške adimiralitete, da nih-jče od mrtvih mornarjev Hampshire ja ni bil identificiran in ne pokopan na skandinavski obali. -o- MOŽ Z NOJEVIM ŽELODCEM. Nedavno se jo v pariških va-rijetejih produciral možak, ki je po vzgledu ptiča noja požr-ral vsakovrstne predmete. Gledalci so imeli z njim veliko veselje in so se čudili, kako je mogoče, da njegov želodec prenese toliko tujih teles, katerih vendar ne more prebaviti. To pa je menda spoznal tudi požiralec sam, ki je slednjič opustil svoj nojevski poklic ter je izginil. Kam je izginil, ni vedel povedati nihče, in šele po dolgem času se je doznalo, da je odšel na kliniko, kjer so ga operirali. V njegovem želodcu so našli zdravniki 233 igel, 1275 žreb-ljeV, 15 kosov kdv.nnega denarja, tanko verižico iz kovine, dolgo dva metra, in veliko število koščkov stekla, ki so skupno tehtali dva kilograma. Vse to so mu seveda odvzeli in mož pravi, da se sedaj počuti mnogo lažjega, da se pa bo, kadar ozdravi, zopet posvetil požira-nju tujih predmetov, kajti ta način življenja nese bolj, kakor kak drugi poklic. In še to je možno, da bodo francoske novine takoj obnovile to zgodbo, čim jim bo zmanjkalo drugega gradiva. . . -o- Samospoznanje. — Slikar: "Za vraga, da ne morem naslikati te slame tako, kakor jo imam v glavi. . .!" Previdna priča. — Sodnik (kmetovalcu Melhijorju, ki je bil s svojo ženo povabljen kot priča) : Pozivam vas, da na vaše izjave prisežete. Melhijor (obotavljajoč se): Pridi sem, stara, prisezi ti. t \ * * Nekdo, ki je prišel ponoči "v rožcah" domov, se nenadoma prebudi in vzklikne ves prestrašen: Moj Bog, gotovo nisem gasnil sveče na omarici! —- I" vzame vžigalico in jo prižge, vidi, če sveča še gori . . . * * * Konkretno in abstraktno. Učiteljica razlaga ' učencel razliko med konkretnim in straktnim. "Konkretno je kar lahko vidimo, in abstral* no, kar se ne vidi. No, Mirko razumel ?" "Sem." "No, povej mi kak primer.' "Moje hlače so konkretn' vaše hlače pa so abstraktne-* * * Pred sodnijo.—"Ako ste res tako kosali t.atvine, zak pa ukradenih hlač niste vr: li?" "Saj vendar ne morem pr'" pred sodnijo brez hlač." Utemeljen sum. — "ProS^ vas, gospod ravnatelj, pogM te vendar, če vam ni ušel iz n0' rišnice kak blaznež. Na vs» način se je moralo to zgoditi "Tako? Zakaj?" "Nekdo je včeraj pobegnil mojo ženo." ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" * * * Primera. — "Poznaš Vilk0' vo nevesto ? Kakšna je na P1*' mer?" "Kakor primer je." "Kako?" "Šepa." * * * Sumljivo. — Žena vpraša P | povratku'z letovišča sobaric°j " 101 "Je bilo mojemu možu dolgčas? Je bil slabo volje? "Sprva tega nisem- opazi'* zadnje dni pa je bil gosp0 res slabe volje." * sfr * Med prijateljicami. — M3" ca: "Za božjo voljo, zakaj oglašaš v časopisju, d.a imaš a tomobil na prodaj ? Saj ga vcl1 dar nimaš!" ' Mica: "To je že res, toda £ ta način se bom seznanila s nimi gospodi." =i» * * Slabo sta se razumela, 'z Neka gluha ženska je prala " potoku vreče. Mimoidoči 111 žak jo je vprašal: "Ali pj ide prav po tej poti k M.ali N«1^ Iji ?" Ženska: "Vreče perem." Možak: "Ti ženska, si t> ha." Ženska: "Res je bila nek^ rjuha, sedaj sem pa vreče ,l!1 pravila iz nje." Možak: "Ti si nora." Ženska : "Tam je velika j, m. Boste težko prišli čez n.1°' ----- fr # Janez Langerholz: VDOVA IN VDOVEC. Tako! Če hočemo biti dostojni in če hočemo najti milost pri ženskem spolu, se spodobi, da pride ona na prvo mesto, čeprav je on starejši. Gašper Karolnik jo maha že proti šestemu križu in je že skoro tri leta razrešen zakonskih križev, težav in sladkosti. Razrešila ga je s^ma pravična smrt; torej mu V tem oziru nimamo ničesar očitati. Lase ima še prav čedne, nič sivih in nič pobarvanih, ampak še prav take, kakoršne mu je v zorni mladosti podarila mati narava. Stoji še krepko kakor dren in hodi še kakor mladenič pri dvajsetih. Če bi ne bil gluh kakor zemlja, bi mu nihče ne prisojal, da je že blizu šestdesetih. Dolga tri leta prenaša že Gašper samski vdovski stan., V tretjem letu njegovega vdovstva pa se je pri sosedu nenadoma o- glasila bridka smrt. Povprašala je po možu, in mož se ji ni mogel obraniti. Vse zastonj! Kljub najlepšim letom je moral mrtev pod zemljo. Sosed Gorečan je umrl in zapustil vdovo in devet otrok. Kmalu po tem dogodku je pričel Gašper Karolnik pregledovati svojo zfcmljo in Go-rečanovo zemljo — Amerikanci bi rekli: farmo. — in je dognal, da bi bilo že več kot čeden gruntec, ko bi bila Karolnikova in Gorečanova zemlja eno. In pri tem dognanju se je porodilo še drugo dognanje: da bi se ta reč prav lahko napravila. On je vdovec, ona zdaj tudi, torej ni nobene težave in nobene ovire. In vso to zemljo bi obde-lovali z največjo lahkoto. On ima pet otrok, ona devet. In kamor se zažene štirinajst ljudi z osemindvajsetimi rokami, tam je nekaj moči in tam se pri delu nekaj po,žna. On bo pa lepo gospodaril, ukazoval, pohajal od enih delavcev do drugih, ona bo vsem kuhala in gospodinjila; oh, to bo lepo! Pri takem gospodarstvu bo bogastvo kar samo rastlo in njegove hčere se bodo lahko pri- možile na velika posestva, njene pa tudi. Nazadnje bo pa še eden njegovih vzel eno njenih in tako bo ostalo na gruntu njegovo ime, vse premoženje pa lepo v domačih rokah. Če to spet ne bo lepo! Oh, sreča, kako si lepa in kako prijazno se smehljaš! O, misel za mislijo, ena bolj zlata kako'r druga; kdaj bo iz tebe nastala zlata resnica? Gašper Karolnik je mislil in mislil sprva po tihem, da je vedel za vse le on sam, potem toliko glasnp, da je slišala o tem Gore-čanka, vdova pri štiridesetih in mati deveterih otrok, nazadnje tako glasno, da so slišali tudi otroci v obeh hišah in najbolj nazadnje tako glasno, da se je zaslišalo po vasi in po vsej okolici. Njejise ta mipel ni zdela ravno napačna, zakaj z združenimi močmi bi ne bilo težko delati. Otroci pri obeh hišah so se postavili vsaj na tihem v bojno črto zoper nameravani zakon — to se razume, da samo tisti, ki so bili bolj v letih spoznanja, najmanjši rod je živel še bolj tjavendan, saj je bil ve- sel, da ima jesti in piti. Sosedje in drugi znanci so pa sprejeli to novico z mešanimi čustvi. "Gluh je, pa je pameten," so govorili eni. "Norec star!" so se jezili drugi. "Za grunt mu ni, samo za babo mu je," so na-toicevaii tretji. In tako dalje. Njemu ni bilo dosti za to, kaj sodijo in govore ljudje. Samo to vedel, da so tisti modri in pametni in (iobri, ki hvalijo njegovo početje, tisti so pa norci in hudobneži in nevoščljivci, ki se v potu svojega obraza in z močjo svojih jezikov trudijo, kako bi njega obrekli in kako bi njo odvrnili od trdnega sklepa po novi možitvi. Pač pa sta se oba brigala ža to, kaj bodo rekli otroci. In čudo čudovito: otroci so bili od tistega časa, ko so to zvedeli, še bolj prijatelji med seboj, kakor so bili preje. Vedno so tičali skupaj — to se pravi, tisti, ki so bili že pri pameti, so tako ravnali; kar je bilo pa še manjših, so se pa imeli med seboj radi, da bi bili kmalu drug drugega pojedli, čez pet minut pa so se skregali in stepli, in drug drugemu obetali, da jih ni- koli več ne bo k njim v hišo, čez par ur je bil ves prepir srečno pohabljen in sol*1^ prijaznosti je obsevalo ves Karolnikov Gorečanov drobiž. 'Poglej jih, kako se imajo radi!" je k;1' " •■«---' —----- - .t>- zal Gašper Karolnik na svojo in na G°l { čanove otroke, "no, pa zakaj bi se V* imeli radi, saj bodo kmalu morali živeti kor bratje in sestre med seboj." <> Všeč mu je bila ta prijaznost in ni da je vez prijaznosti boj proti namera^ poroki. Itako naj ve, ker je bil gluh. nikovi in Gorečanovi so se vedno zbirali P Karolniku, ker so bila očetova ušesa najboljši zavezniki. Če je videl, da se ci smejejo, je bil vesel, ker se imajo H1 seboj tako radi; če je pa videl, da nosi gova Marička objokane oči, in če je oP51 {(l solze v očeh Gorečanove Minke, si je P3 ' razlagal po svoje: dekleta jokajo od ve- ^ lja, ker bodo kmalu čisto kakor sestre seboj. O, še bo lepo! "AMERIKAJJSKI SLOVENEC" Ženski svet. GOSPODINJSTVO KOT POKLIC. i Da, gospodinjstvo je poklic, in sicer težaven, skrbi poln poklic, katerega težkoče in važnosti ne priznava nihče, najmanj pa možje. To se razume samo ob sebi, to pride kar tako samo od sebe, si misli, kdor pri haja v urejeno, pospravljeno stanovanje, sede k pripravljeni miži in je vsak dan nekaj dru spodinja, ki sama ne pozna dc-l.a ,ga tudi ne bo znala odmerjati. Nalagala bo služkinjam danes premalo, jutri preveč ter ne bo mogla presojati njihovega dela. Vsaki, še tako bogati ženi se pa lahko zgodi, da ostane nekaj časa navezana sama nase in da mora delati dela, katera opravlja navadno služkinja. Kako težko in mučno bo zanjo, če ne zna, in kako smešna bo v svoji nespret-nosti za druge! Zato skrbite, gega ali vsaj drugače priprav-1 matere, da bodo smatrale vaše Ijenega. Kdo bi si mislil, s ko likimi skrbmi je sestavljen tudi n,ajskromnejši vsakdanji obed! Saj mora osobito gospodinja srednjih slojev skrbeti, da potroši čim manj ,a da zadovolji vse — včasih mnogoštevilne člane rodbine, da ustreže raznim okusom in mladim, vednio lačnim želodcem. Navadno si še mora od vsote, ki jo dobi za gospodinjstvo, odtrgati, da o-bleče in obuje sebe in deco, da kupi za hišo to in ono, kar se je potrgalo, porazbilo in uničilo tekom let. Kaj čuda, če računa, ko se zbudi, ko gre po opravkih, ko obrača v mislih doma in zunaj svoj tako skromno odmerjeni denar! Mož ji da, kolikor more ,ko si pridrži za svoje privatna izdatke. Pa delaj, žena, čudeže, on ti ne more dajati več. In mirno ter brezskrbno odpravlja mož svojo službo, svoje navadno le dopoldansko delo, dočim nima njegova žena ni ene same brezskrbne ure, ni najkrajše brezdelne dobe v vsem božjem dnevu. Kjer je gospodinja, ki se je izučila gospodinjstva pri modri in pridni materi ali v kaki praktični gospodinjski šoli, še izhajajo, če l (li z. velikv \,vl*vo v teh kritičnih časih. Kjer je pa dekle stopilo v gospodinjski poklic brez vsakega praktičnega pouka, brez vsake pri prave, tam je gorje njej in njenim domačim. Ako ni nikoli razpolagala z denarjem, kako naj si uredi izdatke, da bo dana ji vsota zadostovala do prih. plače? Ali ni v nevarnosti, da se pregreši kakor toliko in toliko gospodinj, ki začetkom meseca pri-všočijo sebi in svojim vsega dobrega v obilici, a jim zmanjk.a denarja že sredi meseca? Ako ni videla taka mlada gospodinja, n. pr. mesa nikoli drugače kot že pripravljenega, kako n.aj se razume pri nakupovanju? Ali je ne bo ogoljufal vsak mesar ter nevednici po-tisuil v roke, česar ne bi mogel nikdar izurjeni in poučeni gospodinji ? Vsakdo bo gledal, da jo odpravi s slabim blagom, saj se na prvi pogled uveri o njeni neizkušenosti in nevednosti. Tudi služkinje bodo znale izkoriščati neizkušenost svoje gospodinje ter se bodo posmeho-vale in norčevale iz njene nevednosti. Dekleta, ki vedo, da jim ne bo treba izvrševati tež kih hišnih del, da si bodo zato lahko najele druge moči, mo rajo vendarle znati, kako se, o pravlja vsako hišno delo. Go hčere gospodinjstvo kot važen poklic, na katerega se je treba pripravljati prav tako in celo še bolj nego na vse drugp! -o- PECIVO. KUHINJA. Zdrobova juha. — Spraži \i presnem maslu en četrt kvor-ta pšeničnega zdroba. Ko je rumen, ga zalij z dva in pol kvortom slane in vrele vode, pusti vreti četrt ure, potem prideni 1 -ali 2 izžvrkljani jajci ter daj na mizo. Prežgana juha. — V maslu ali masti zarumeni 4 žlice moke. Ko je temnorumena, prideni kavno žlico kumne ter zalij z dva in pol kvortom slane in vrele vode. Pusti še malo vreti, nato pa jo precedi, prideni par j izžvrklj.anih jajc ter daj z o-pečenimi zemljami ali kruhom na mizo. Močnikova juha. — Napravi močnik iz enega jajca, 1 žlico vode in pičlo pol kvorta moke ter ga polovico zakuhaj v dva in pol kvorta slane in vrele vode. Drugo polovico spraži v presnem maslu in prideni nekoliko čebule. Ko je rumena, deni v juho, da še malo vre, potem je gotova. .Juha s krpicami. — Pripravi kakor za močnikovo juho, le na mestu močnika vzemi krpice, narejene iz dveh jajc in moke. Za krpice Lahko vzameŠ na mesto dveh jajc 1, zato pri-lij malo vode. Riževa juha. — Zakuhaj v tri kvorte slane in vrele vode en četrt kvorta riža. V kožico deni 2 žlici masti ali masla, prideni 2 žlici* moke, malo drobno zrezrane čebule in zelenega peteršilja. Ko je svetlo rumeno, zalij z riževo juho, razmešaj, da je gladko ter vlij v riž .To naj počasi vre kake pol ure. Ali pa deni v kožico žlico masti in žlico presnega masla, ko je vroče, prideni četrt kvorta opranega riža, premešaj in zalij z zelenjavno juho, pusti vreti še pol ure ter daj z nastrganim parmezanom na mizo. IT ALWAYS PAYS TO AD-VERTISE IN "AMERIKAN-SKI SLOVENEC". Punčeva torta s praškom. — Mešaj, da dobro naraste 7 un-čev presnega masla ter mu polagoma primešaj 6 rumenjakov, 9 unčev sladkorja, od pol limone lupino in 3 šestnajstinke mrzle kavne smetane in polovico od 15 unč moke. Naredi iz G beljakov trd sneg ter ga rahlo primešaj z ostalo moko, 3 žlicami rumovega okusnega cveta in pecilni prašek. Testo deni v peč v 3 modelih, in sicer v dva enako množino testa, a le do polovice, v tretjega pa manj tfesta in vse tri počasi peci približno do 3 četrt ali do ene ure. Pečene zvrni na desko. Ohlajeni dve večji torti po-maži vsako povrhu z marmelado. Potem razreži manjšo torto na kocke, polij polovico kock s polovico soka 3 pomaranč in 2 limon, kateremu si primešala dve velike žlici rumovega cveta z,a okus in šest in pol unčev drobnega finega sladkorja. K ostalem soku pa primešaj par kapljic košeneli-je, da bo sok rdeč, ter polij z njim še ostale kocke. Deni o-boje rumene in rdeče kocke na eno pomazano torto, ki jo pa prej postavi v tortni model, pritem pa menjavaj z barvami. Nato položi ostalo torto ter jo potem za nekaj časa obteži. Končno jo še ob straneh in po vrhu namaži tanko z marmelado in oblij z limonovim ledom. -o- Zato je med temeljnimi nauki individualno-psihologičnega o-cenjevanja človeka tudi ta, da bo postal levičar ali prav zelo neroden ali pa prav zelo spreten in pripraven. Individualna psihologija smatra za dokazano, da imajo najboljša ročna dela lahko svoj vzrok v levi-čarstvu; mnogi izborni slikarji so bili levičarji, posebno lepa pisava kaže na levičarstvo itd. Vzgojitelj zato nerodnim o-trokom ne sme jemati poguma in jim ne sme praviti, da so slabo nadarjeni; reči jim mora, da s korajžo in vajo lahko vse popravijo in vse dosežejo. Dejstva levičarstva napram o-trokom sploh ni treba omenjati. Tudi ni dobro, če olroke in občutljive osebe toz.adevno preiskujemo. Šola je važno preizkuševali-šce za otroka levičarja. Ker je branje in pisanje med prvimi zahtevami šole, grozi otroku že takoj v začetku malosrčnost. Zato bi bilo dobro, da se ozira učni n.ačrt na to in da opogumi levičarje; saj jih je zmeraj po več v razredu. Levičarji imajo sitnosti pri pisanju, naš način pisave jim ne ugaja, nekatere črke in številke pišejo narobe. __ _ . .„..,, i. j• t• , . Kad ena največjih kar šo Tudi tisti, ki ne pišejo tako, ■' J v , UREDNIKOVA POŠTA. J. P., Unity, Pa. — Vi bote morali sami iskati državljanski papir. Iščete ga lahko na svojo roko. Glede nabora lahko pre-zrete, ako nameravate postati ameriški državljan in se poda-ništvu stare domovine odpovedati. Drugače pa je seveda, ako bi ne iskali državljanskega papirja, oz. bi ga ne mogli dobiti in bi se kedaj vrnili domov. Pojdite na bližnji naturaliza-cijski urad in bote prejeli glede naturalizacije vse potrebne podatke. Ali pa pišite na F. L. I. S., 222 Fourth Avenue, New York City. R. G., Pueblo, Colo. — Vaš slučaj je zagoneten. Vsa stvar bo zavisela na izrek sodišča, ki v takih slučajih niso vedno enaki. Počakajte obravnave, nato pa, če izpade kot pričakujete, vložite priziv na okrajno sodišče. Vprašajte za svet kakega izvežbanega odvetnika. -o- — Benton Harbor, Mich. — Frank Dimarja, star 25 let in njegov 17 letni brat Sam, sta utonila v kadi. kjer sta imela namočeno za kuhanje žganja. Zakon iz sovraštva. — Ku- nigunda je razlagala svoji prijateljici poroko dveh znanih ji oseb na naslednji način: "Ona je bila sovražnica moških, on pa sovražnik žensk. V tem medsebojnem sovnaštvu je bilo nekaj, kar ju je vezalo, da sta se poročila." MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE.____ HIŠA 8 SOB, Irving Park, 3 porči, garaža, transportacija. 3911 Dakin St. 978-t.sr.č NIZKA CENA, 3 nadstr. 6-4 $25,000, severno-zapadna stran, klet ometa-na. Ph. Kildarc 10479. 983-t do t KOBILICE NA KAVKAZU. Glasom poročil iz Bakua o-grožajo južno Rusijo ogromne množine kobilic. Pred par leti so bila polja »radi velikanskih poplav skoraj popolnoma uničena. Jedva so si sedaj nekoliko opomogla, pa jim preti nova nevarnost od kobilic, ki so se v velikanskem številu priselile od bogzna kod. Celi oblaki kobilic se dvigajo v zrak in romajo od pokrajine do pokrajine. Kamor se spuste na zemljo, uničijo vse ,kar je količkaj zelenega. Žitne bilke pogrizejo do korenin, drevje je oskublje- no, kakor da bi ga popalil po, mgA 4 SQBE> ^ ^^ z.ar. Pred par dnevi so opazili| $45S0. $5()0 takoji osUlo na obroke. nad Bakuom oblak kobilic vj t. j. Wolf, 308 W. I05th Pl. izmeri 25 kvadratnih kilome-':_ 985-čdoč tl'OV. Oblasti poskušajo vse, da' LES. HIŠA 7 sob, garaža za 2 kari; kobilici zatrejo, toda doslej so' S13^00--42,^*" Kceler' . ,. . , • , v . Pensacola 0326. 986-c,p,s ostali vsi poskusi brezuspesni. OTROCI LEVIČARJI. V uradnem glasilu dunajske zveze za materinsko varstvo "Die Mutter" govori Alica Friedmann o levičarstvu otrok. Pravi: "Kdo še ni videl, kako skrije otrok ročici na hrbtu, če mu rečemo, naj nam da desnico? Kdo se ne spomni, kako nam je dejala mati, naj jemo z desnico? Veliko je levičarjev, odraslih in otrok, ki sami ne vedo za to, in tudi drugi ne. In zmeraj jim pravimo, da so nerodni. Kje je notranja zveza?" Levičarstvo je prirojena lastnost, ki je utemeljena v gospodarstvu telesa. Ni še doka,-zano, da bi pomenilo levičarstvo manj vrednega človeka; gotovo pa je, da je naša kultura označena po desničarstvu. Naša pisava, glasbeni aparati, večina tehnike, vse to je prikrojeno desni roki. Zato je tudi naše predstavljanje in ndše ocenjevanje desnice in levice čisto razločno. Levičar se nam zdi neroden, in sam sebi tudi. Prvi doživljaj levičarstva je doživljaj slabosti in čuta manj-š'e vrednosti. In ker se pojavi ta doživljaj v zgodnji mladosti, je lahko začetek pomanjkanja poguma. Pa ne zmeraj. Levičarstvo nam je včasih tudi pobuda. Vsak doživljaj človeške duše, vsaka ovira, vsaka težava se da različno razlagati; ali je dokaz slabosti in ničevosti in nam vzame pogum, ali pa nas bodri, da s premišljevanjem, treniranjem itd. premagamo grozeče nam težave zmeraj pred tako črko ali številko dolgo premišljujejo: — Tudi branje dela levičarjem težave. V vsakem razredu boš dobil v začetku učence, ki začnejo brati besede od zadaj ali pa vsaj prve črke zamenj.ajo. Premagano levičarstvo pokaže lepe uspehe. Naloga smo- jih še dobili pri munšajnarjih, kajti drži 75 sodov. — Argo, 111. — Barslow Zick, star 39 let, tesar, je padel z odra kjer je delal, bil je na mestu mrtev. -o—— S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno na upravništvo trene pedagogike je ta, da te pomagaš veliko listu, uspehe s pripravnimi vajami utrdi, brez siljenja seveda. Levičarstvo je lahko začetek DVOR MARIJE POMAGAJ (Coll. M. P. H.) trmoglavosti in upornosti. Ce šfc 1640 c O F ColUnwood (Ciev-)i 0 smo napram otroku levičarju kruti aH pa, na drugi strani, preveč priznanesljivi, postane tak otrok nervozen in se da težko vzgajati. Zato moramo biti previdni jn moramo poskušati, da najdemo pravo pot." -o- "Amer. Slovenec" jc najstarejši slovenski list v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo siri in priporoča! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. • Vsem našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois, Kansas in Coloradi naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Odbor za leto 1926: Chief Ranger: John Soso, 679 E. 159th Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko- vcc mL, 713 E. ISSth St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St. Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu. Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec se plača v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letuo ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00. KobHice se pomikajo od Kavkaza spo dolini Volge navzgor. Že doslej povzročena škoda je ogromna. Sedaj šo odposlali v ogrožene kraje večje oddelke aeroplanov, ki so oboroženi z bombami s strupenim plinom, da poskusijo na ta način zatre-ti to škodljivo golazen. -o- "AMER. SLOVENEC" JE NAJ STAREJŠI. A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI PLAČAJTE HIŠO Z RENTOM. Bungalow $6500, 5 sob, vse moderno, tla trdi les, kopalna soba, vse v najboljšem stanju, klet cementirana, furnace ht. $500 takoj* ostalo po $60 na mesec z obrestmi. Carroll L. Bragg Org., 19 S. 5th Ave., La Grange 414. 988-č do č KVALITETA — TOČNOST _ POŠTENJE » " WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt cest« CHICAGO, ILL. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom u naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-Frank | štve ob času selitev in vse kar Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati knjige naše knjigarne. Mr. Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanski Slovenec" in "Ave Maria." Vsem ga najtopleje priporočamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu gre j o na roko pri njegovem težavnem delovanju za katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. spada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2013 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. FRANK KRŽIČNIK 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. P Phone: Canal 1404. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. PRODA VOGAL, Oakton in Prairie Rd., Nile s Center, 2 bik. do "L" postaje. Proti gotov. ali vknjižbi. T. E. Reilly, 160 N. La Salle St. 989-čdoč LASTNIK proda dve dobro izdelani hiši po 8 sob, za eno ali dve družini. 50 čev. lota na vogalu, tla .trdi les, kopalne sobe, klet, garaža, drevesa. $11,500.-1838 S. 2nd Avenue, May wood 2932-J.___994-p.s,t POLETNA HIŠA ,5 sob, porč zamrežen ,39 milj severno ob jezeru. Nič lepšega za letovišče. Proda takoj;'$1590, takoj $300. R. R. Bunn. 5918 N. Hermitage._996-p,s,t HIŠA 5-6 SOB, 2 stan. spredaj zid. porči za spat, centr. kurjava, garaža za 2 kari, v Columbus parku, cena $18,000. — 110 S. Mayfield. Auetin, 111. Ph. Austin 6374. 979-t do t FARME NA PRODAJ STOJ! NIKDAR! NAPREJ! Pred 300 leti je Philip Mas-singer, angleški dramatist, napisal: "Slabosti večkrat preidejo čisto lahkim potom." Ako vi trpite vsled slabe slasti do jedi, glavobola, splošne oslabelosti in drugih neredov v zvezi z zaprtnico, je zelo lahko rešiti se vseh teh bolečin, ker ako zaprtnica zahteva, da se vaša čreva ustavijo, MISSOURI 245 AKR„ 6 milj do Cen-tralia, f milja do šole; hiša 8 sob, hlev, studenec, gladki svet; $30,000, dve tretjini dobite iz zemlje. R. P. Price, Centralia, Mo. 991-č,p,s _i---,—- . ..... 80 AKR. farma, 3 milje do Marcellus, Mich. Dobro poslopje, 20 akr. gozda. Lincoln Fox, Marcellus, Mich. 993-p,s,t 140 AKR, blizu Denverja; dobra zemlja ,za prešičjerejo ali mlekarno; raste koruza in pšc.iica. $i5,00 za ukor, Enoletni pridelek plača svet. Dr. Wm. Hess, 1554 California St., Den-ver. Colo._____967-s.t,sr ROGERS PARK, 2-stanovanjska hiša, lota 35x160, 2 furnaces: blizu Iransportacije, na lepem kraju, niz ka cena. Pokličite: Rogers Park 54fa9. _ 01-s ZID. HIŠA 2 nadstr. po 7 sob, hot water ht., garaža, blizu transporta-cije. $10,800, tako i $2000. Lasnik West 3712. _999-s do s 50 ČEV. LOTA Austin Blvd. med U. in 35. cesto, nizka cena. II. Wetzel Co., Cedar Rapids, Iowa. 00-s do s UGODNA PRILIKA. DELICATESSEN, velika zaloga, nova oprava, dobra kupčija; lastnik gre ■z mesta. 5625 We'ntworth Ave. _966-s do s PRINT SHOP — Gorden Motor tvpc; nizka cena; 6 do 9. 2nd floor, 1342 North Park Ave. 984-t do t I Kupim lote v bližini Zoological Garden _ prednost v Komarek Subdivision. Pišite velikost zemlje, kje se nahaja in koliko zahtevate. Box 463 P. O. Berwyn, 111. p,s Dobro meso se doba — -- - samo ¥ dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare- jene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec i SLOVENSKI MESAR. 1912 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in u-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vasi prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite od- _______govor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vcndar.se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad 5740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., Wm. Redmond, predsednik Chas. Joseph Dunda, pomožni kasir JOLIET, ILL. G. Pierce., kasir Trinerjevo grenko vino razbije take ukaze in pravi: "Naprej!" Vi se bodete začudili kako hi tra pomoč je v tem, poskusite! "Vsak ljubi Trinerjevo grenko vino, to je naša prv.a pomoč," nam piše Mr. B. Svečko iz Kenosha, Wis., 5. julija. Ako vam ni mogoče dobiti tega zdravila pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili (1 steklenica sta ne $1.25, in malo več na jugu iali daljnem zapadu), tedaj pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. Poskusite tudi Triner's Fli-Gas pri vas doma, to pomori muhe in komarje takoj. Triner's Liniment je izvrstno zdravilo za zvine-nje in oteklosti.—(Adv.) RESTAVRACIJA, dobra kupčija, dnevno $110; rent nizki; $7000; polovico takoj. 131 E. Pershing Rd. 987-č do č SOFT DRINK & Toasted Sandwich business. Lastnik ima drugo podjetje. Box 1114, Daytona Beach, Fla. 995-p,s,t GROCERY MARKET, vpeljano, proda pod ceno takoj; lastnik odpotuje. McComb, 3581 Belden. Belmont 2902. 992-p do p GROCERI JO in opremo proda Chas. Mulois, 201 E. 61st cesta. 998-s,t,sr CONFECTIONARY Store .na prometnem kraju »evero-zapadno: dobra kupčija. 6417 Addison. 02-s,t DELO SLUŽBE. DELO DOBIJO dfclavci v pekarni. Vprašajte F. Rofen, 2549 W. Division St. 997-s CITATELJEM V VSEH NASELBINAH V VEDNOST. Knjige Goriške Mohorjeve Družbe imajo v zalogi vsi naši lokalni zastopniki. Kdor si jih torej želi naročiti, stori lahko to pri svojem najbližjem zastopniku, ali pa naj piše naravnost na Knjigarno Amer. Slovenec. LASTUJTE SVOJO HIŠO, z $10.00 lahko začnete, za kar pobite 40 a-,krov sveta; dobra zemlja, tržišče; šole, jezera, gozd, koruza, alfalfa, detelja, fino za mlekarno. W. Baker, St. Croix Falls, Wis. 100t do t "AMERJKXNSK! SLOVENEC" =3 ES "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D. ..............................................................................IIIIIIIUIII......................................................................Illlimillllllllinillllliiitiiiiui......nmimumimi.niMinmimniHnnmm^im.iingg Burno mu je bilo srce, in misli so mu omahovale, ali bi ali bi ne. Večkrat je bil kup že skoro sklenjen, a je zagledal Brdar žandarja, ki sta hodila po sejmu, in skesal se je. Tako se je bil nagnil dan in Brdar še ni bil nič kupil. Zavil je v krčmo in sedel za mizo. Takoj se je vnel razgovor in popraševanje, odkod je. A komaj je bil povedal, da je od Vrhnike, naslonil je jeden izmed pivcev komolec na mizo in dejal: "Ne zamerita! Po vrhniško pa ne zavijata vidva kar nič." "Midva sva se priženila tja," razlagal je Jernej; Brdar pa je hitro plačal, da sta prišla iz družbe. Obrnila sta se proti Blagovici in Jernej je godrnjal, zakaj že ne kupi. Dohajala sta ljudi in živino in puščala jih za seboj in večkrat je poskušal Brdar svojo srečo. V mraku dojdeta na samotnem kraji jed-nega moža in dva fantiča, ki so gnali tri pare volov .Takoj vpraša Brdar, odkod so in če so kupili. "Nič nismo kupili," oglasi se mož. "Prodali bi bili radi; a ni bilo pravega kupca. Domov moramo gnati, na Kolovraško." Zdaj ali pa nikoli! mislil si je Brdar. Mrak, samoten, tuj kraj, tuji ljudje, med njimi samo jeden odrasel ,vse mu je dajalo pogum. Začelo se je pogajanje in kup se je sklenil. Brdar je dal deset petdesetakoy in še nekaj čez. "Za celjske mesarje," dejal je, ko ga je jel izpraševati mož, kam žene; a v daljši razgovor se ni hotel spuščati z zgovornim, radovednim možem, ki ga je tako zvedavo gledal v oči, kakor bi .si ga hotel zapomniti za večne čase. Kolovračanje so sneli živini lance, obesili si jih čez rame in želeč veliko sreče hiteli veselo rožljaje v svoje hribe. Brdar pa je gnal dalje proti Blagovici, a kmalu se obrnil nazaj proti Krašnji in Lukovici. Oddahnil si je in notisnik klobuk po strani; storjen je bil najtežji korak. Če bi se ne bil bal, da mu opeša živina, gnal bi bil Brdar še tisto noč do Ljubljane. Prfenočiti je moral v Lukovici. V krčmi je iz-praševal ljudi, kako daleč da je do Kolovrata, če imajo tam župnika, šolo, in pregledoval je pratiko, kje da bi bil najprej semenj. Dobil je Rovte nad Vrhniko in prav so mu prišle, ker se je izdajal za Vrhničana. Ko je legel, začel si je naštevati razloge, zakajf da ne more niti nocoj niti druzega dne zgodaj še nikdo spoznati njegovih bankovcev. Nenaspan in potplčen je vstal o prvi zori in budil Jerneja, ki se je bridko pritoževal o tolikem trpljenji. Gnala sta dalje. Vsakemu človeku, ki je poprašal po ceni, bi bil rad tudi v izgubo prodal Janez, samo da se iznebi blaga; zakaj bilo mu je sedaj baš tako breme kakor poprej bankovci, katere je saj lehko skril. A bal se je, da vzbudi sum in hitel dalje, Na vse stra- ni je opazoval ,poslušal in gledal in vse prepočasi mu je stopala živina. Potekla je cela večnost, preden je prišel na določeni kraj. Zaradi videza še je moral vleči za kup, dasi je koprnel udariti kupcu v roko za vsako količkaj ugodno ceno. Naposled je oddal živino tako, da je izgubil nekaj čez trideset goldinarjev .Nič se ni mudil več na sejmišči. Pri-sedel je na voz ,ki se je peljal proti Ljubljani ,da pride kar najhitreje izpred oči ljudem, s katerimi je bil kupčeval. Jerneju je dal denarja in poslal ga domov z naročilom, naj ga čaka druzega popoldne z vozom v Litiji, sam pa je ostal v Ljubljani. Tu med toliko ljudstvom se je pomiril popolnoma. Hodil je nekaj časa po mestu ; a ker je bil truden, poiskal je hitro prenočišča, radosten preštel denar, eez šeststo goldinarjev, in zaspal. Pozno je vstal in prva misel mu je bila dom. Nakupil je mnogo potrebnih in nepotrebnih reči, lepih daril za ženo in igrač za sina. Zadovoljen se je peljal po železnici proti Litiji. Ko se je menil s potniki, napeljeval je govor vedno na ponarejeni denar, da gre zopet po deželi, odkar je Prelaznik iz ječe, in sodil o kaznih za ponarejalce, da so preostre .Veselil se je, če mu je kdo pritrdil. Iz Litije se je peljal v svojem vozu, prijetno premišljujoč, kako veseli ga bodo doma, kako se bode spočil in zabaval, ker se mu ne bo tresti za vsak krajcar. "Oj, kako si prepadel in medel!" prestrašila se ga je žena in oklenila se ga. Otožna in pobita je bila videti. Tudi deček se je plašen stiskal k njemu in mu proseče očital, zakaj ga ni bilo toliko časa domov, in če ostane zdaj pri njem. "Pravo sitnost smo imeli," tožila je Lojza, "z beračem Matijčkom. Predsinočnim je bil prišel vinjen in zahteval večerje in ležišča v hiši. Jaz sem mu pokazala hlev in dejala, da hi potreben večerje. On pa je začel razgrajati in vpiti, da nas ovadi žandarjem, in morala sem mu ustreči. Prelaznik se je pa šel baš nekoliko v gozd izprehodit." Brdar si je grizel ustni in gubančil čelo. Začuvši njegov glas stopil je iz izbice Prelaznik, podal mu roko in vprašaje ga pogledal in pokimal. "Dobro!" dejal je malomarno Brdar in povedal, koliko je prinesel denarja. Prelaznik je zginil in prinesel km^lu šop bankovcev: "Šestdeset jih je, za tri tigoč goldinarjev. Dajte mi svojih šeststo." ' Brdar je temno pogledal; zakaj prišle so mu na misel vse težave in nevarnosti razpe-čavanja, in zdelo se mu je, kakor bi mu Prelaznik jemal po sili težko prisluženi denar. "Vsega ne dam," dejal je obotavlja je se' in praskal se za ušesi. "Nekaj moram imeti za dom in za svoje potrebe." "Sto goldinarjev imate dosti," menil je Prelaznik in vzel deset bankovcev nazaj. NAZNANJAM, da imamo na prodaj dva nova A. W. Komarek subdivisiona v bližini novega svetovnega zverinjaka. Kdor namera kupiti naj to stori takoj, ker v kratkem bo cena za 25 odst. višja. Vsa tozadevna pojasnila vam da FRANK JURJOVEC v pisarni A. W. Komarek & Co., 6626 W. 22nd St., Berwyn, 111., ali pa na domu 1941 So. Clinton Ave., Berwyn, 111. Ph. Berwyn 2283 J. p,s Pomagajte bratom v Primorju! KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. 4 KNJIGE $1.00 1. Kri mučenikov, zanimiva poVest iz 3. stoletja po Kristusu. 'fH^iW 2. Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral citati. ^ilš^SK^! 3. Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest. ^P^ff 4. Veliki koledar Goriške Mohorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov in drugih zanimivosti. Se nekoliko iztisov imamo v zalogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in prodali smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže, da so knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih potem priporoči tudi drugim. Kdor jih še želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj takoj piše po knjige, dokler zaloga ne ppide. i « ,s "Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Važno Kupovalci grozdja pozor Ker so železniške družbe prepovedale prodajanje grozdja na progah, so sklenili kaliforničanje, da bodo poslali svoje blago vsi na eno mesto. PRIDITE NA GREAT NEW SOUR WATER MARKET 14th PLACE & 15th STREET med Racine Ave. in Morgan cesto kjer boste imeli največjo izbero grozdja. Tako velike množine ga še niste videli skupaj v Chicagi, škoda bi bilo zamuditi te prilike, ker cene so izredno nizke. sr.-s. Orožje proti vročini. ELEKTRIČNO PIHALO je najpraktičnejše sredstvo v vročih dneh. Postavite si ga s sobo, ;urad ali kamorkoli hočete. — Imamo . veliko izbiro. Razne velikosti in razne cene. Pridite in oglejte si jihl ELEKTRIČNE MOTORJE dobite pri nas vsake" vrste in velikosti. Kadar rabite motor za pralni stroj, šivalni stroj ali kaj drugega kupite istega pri nas! Fidelity Electric Co. FR. SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd Street, Chicago, III. ILUNGTOH PHOTO STUDIO John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL., izdeljuje najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebni pozornost. — Pridite in prepričajte se. s.' Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine. ............................................................. ^PISANO POLJEj% -- J. M. Trunk.- ^ ........................."........'JI."."............It......... Ji,uA Kjer se strelja, ne manjka dima. "Ein politisch Lied, ein gari stig Lied," je rekel pesnik Goethe. Če se s političnimi borbama spojijo še narodne, pride marsikaj g;'dega na dan. Iz Prekmurja poroča Prosveta o ravsu in kavsu, kjer se težko ostane za mejami, ki jih začrta krščanska ljubezen. Jaz sem to izkusil iz borb na Koroškem. Zapoved ljubezni je težavna na sebi ,a še težavnejša, če te hoče kdo skoroda snesti. Politika med amerikanskimi Slovenci ne igra vloge, niti narodno vprašanje. V ospredje stopijo tu osebni nameni, korita, /zasebni interesi, odrivanje, pririvanje, kruh. Posledica je, da se mnogokrat pri človeški slabosti greši na obeh straneh, infra muros ei extra mu-ros, kakor so Rimljani rekli. Med katoličani pride do ne-sporazumljenj, gotovo jih je pa več med naprednimi elementi, dasi se tam govori bolj pogostoma o krščanski ljubezni in o medsebojni ljubezni. Glas Svobode in Delavska Slovenija sta v hudi borbi z gospodo okoli Prosvete in Pro-let&rca. Pada sem, pada tja. Proletarec ima sledečo kritiko o urednikih Glasu Svobode in Delavske Slovenije, Zvonku in Charlesu Novaku: "Dva karakterja, ki spadata skupaj, sta se našla skupaj. Oba imata tako slavno zgodovino, da jo odevata z najdebelejšimi plašči, in oba sta imela že vse sorte "prepričanja". Našla sta se in se objela. Zinič jima je dal svoj blagoslov, ter rekel: "Rada se imejta in dobro napadaj-ta socialiste ter blufajte jazbece." Samo rudi kronike. Dalje piše: "Tisti, ki poskušajo begati naš narod za ustanovitev nove slovenske "prostozidarske zveze," so navadni blufarji. In blufanje v svojem interesu je njih edini namen." Zadnjemu nazoru in ti sodbi pritrdim. * * * Ej, kje utegne biti sveta stvar? Proletarec hvali požrtvovalnost katoliških romarjev, ki so prišli na svoje stroške, vožnjo in "dnevnice" plačali sami, dasi so bili večinoma kmetje in delavci. Govori o miljonu. Pravi, da so dali za "sveto stvar, ki ni prav nič sveta." Socialistom jih stavi j a v vzgled in sveti se mu miljon za "socialistično stranko," ki ga pa od nikoder ni. Ej, katera stvar bo sveta? * * * Bo težko šlo. - Žarkometar hoče odstraniti vse "ceremonije" in govori o malikovanju. Alco so maliko-vanje, naj se zaterejo. Če pa je navada, da se stoje posluša "Internacionalo" ali "Star spangled Banner," je to pač goli običaj, recimo ceremonija, a ni nobeno malikovanje. Noben pameten človek ne bo proti odstranitvi, ker je le običaj, kakor so boljševiki v Moskvi iz Leninovega groba napravili nekako božjo pot za kmete in delavce, in jo obdrže, ali pa odstranijo kakor jim drago. Ven, kam pri zahtevani odstranitvi ceremonij pes taco moli. Žarkometar bo težko uspel s svojo zahtevo, razen kjer gre res za malikovanje. : Vsaka ideja išče izraza na z upaj. Tudi "International a ima svojo idejo. Človek ni goli duh. Ak® ideje ni, ali morda napačna, domnevna, tam tudi kaka ceremonija ne bo dosti izdala ali se obdržala. Kjer pa ima ideja realno podlago, tam je sicer nekaj zunanjega, ali če ni samo gola zunanjost, je opravičena in se bo v ti ali drugi obliki vzdržala. Kakšen pomen naj ima petje ali Igranje "Internationale",, če se za to nihče ne zmeni, če ni nobene ceremonije poleg? \ "Sunt certi denique fines — vse ima svoje meje," vsako stvar je treba prav umeti. Boljševiki so temeljito odstranili ceremonije, na katere žar-kometarjeva notica pred vsem cika, pa so napravili pravcato romanje na Leninov grob, in bodo napravili še marsikatero ceremonijo, ako jih ne bo konec brez vsakih.ceremonij. * * * Ne bo civilizacije. Gajžla, Ely, Minn, zafrklji-vo vzklikne o civilizaciji, ko pripoveduje, da je neki rojak šel v Chicago poljubit roko škofu in jo je baje poljubil tudi na Ely. Govori nekaj o mrcini, ki bi bil kmalu roko odgriznil in škofa prestrašil. Kaj ima to s civilizacijo opraviti, to bo vedel samole Gajžla, a vsakdo ve, da je tako pisanje znamenje, da pisač nima dosti civilizacije. Ali zahtevate varnost Vlagajte trtojb * denarje v to veliko in w&6 banko. ' j za Vaš denar tedaj kupite hipotekarpe bonde prve vknjižbe (mortgage), katere vam nudi ta splošno priznana bančna trdnjava ameriških Slovanov. Ti bondi so zavarovani proti izgubam z nepremičninami, ki so dobro ocenjene in se nahajajo v lepih delih mesta. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. IMOVINA $19,000,000.00. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, edeD za vse." Predsednik........George StoniČ Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An-cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec-se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je iapla-| plačalo $14,495.00 bolniška pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko za-varujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana-kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek van1 nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa- nadaljna pojasnil« obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonicb 815 N. Chicago St.; tajni* Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Get sich, 401 Hutchinson St. V« v jQlietu, III.