Ckjlje, 11. aprila 1968 — Leto XXII. — St. 14 — Cena 60 par (din) GLASILO SOriAIJSTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJl'DSTVA DANES v CELJSKEM TEDNIKU: 5 stran: Problemu nezaposlenosti na rob 6 stran: Pismo polzelskih oskrbovancev 7 stran: Celjani! Uničimo prizadevanja 8 stran: Financiranje po starem 9 stran: Kdo si — Marina? 10 stran: Kmečki mladini veO strokovnega znanja 11 stran: Problemi niso povsod enaki 12 stran: Referendumska analiza 13 stran: Roka roko umije . . . 14 stran: Ostalo Jih je pet 15 stran: Občinska hiša v podsredl 16 stran: Ne jemljite revirjem strokovnih Sol 17 stran: Dejavnost občinske gasilske zveze v Zagorju 18. stran: Linearno z\'iš.'mje pokojnin ni sprejemljivo 19 stran: Rdeči petelin se je razbohotil 20 stran: S krosi do Istambula Učinek kliringa ZvezTia skupščina je dne 29. febriiarja letos sprejela zakon o posebnem načinu poravnave nekaterih dolgov uporabnikov družbenih sredstev, ki mu pravimo tudi zakon o kliringu. Po tem zakonu morajo vse delorme organizacije, njih skupnosti in združenja, kakor tudi družbeno-politične skupnosti in njihovi organi v dneh od 13. do 18. aprila predložiti podružnicam Službe družbenega knjigovod- stva sezname dolgov in terjatev, ki so obstojale 15. februarja 1968. Služba družbenega knjigovodstva bo omenjenim uporabnikom družbenega premoženja odpr- la posebne račune, na katere bodo le-ti medsebojno po- ravnavali dolgove do višine svojih terjatev. Pomembno vlogo pri kliringu imajo poslovne banke. Te bodo morale že pred tem pregledati omenjene sez- name dolgov in terjatev uporabinkov družbenih sred- stev, »jih sprejeti v kliring« ter se obvezati, da jim bo- do pokrile negativno razliko med izvršnimi plačili in prejetimi terjatvami na omenjenih posebnih računih. že leta 1962 smo opravili kliring, vendar je takrat negativne razlike krila Narodna banka z dodatno emisi- jo kredita preko milijarde dinarjev. Letos bodo morale razliko kriti poslovne banke iz svojih sredstev in iz eventualnega pozitivnega salda na posebnih računih uporabnikov. Zvezna skupščina je sprejela ukrep, da bi odstranila plačilno nesposobnost našega gospodarstva. Za tak ukrep se je ogrevala vrsta fitiančnih in gospodarskih institucij v državi. Zanimivo je, da je tudi mnogo takih, fci v kliringu ne vidijo ničesar pozitivnega, ampak ga . ocenjujejo kot gospodarsko škodljivega. čeprav bo kliring poleg nekaterih negativnih pojavov imel tudi pozitivne posledice, saj bo z njim poravnana približilo polovica obstoječih dolgov z dne 15. februar- ja 1968, pa je treba v nekaterih czirih le pritrditi kri- tikom. Ves potek klirin.ga je namreč prepočasen. Delovne organizacije bodo zelo pozno prišle do svojih sred- stev kar zlasti prizadene tiste, ki več terjajo kot dol- gujejo; zadnji znesek bodo prejele šele koncem oktob- ra 1968. Kakor kliring v letu 1962, tako tudi letošnji kliring ne bo odstranil vzrokov plačilne nesposobnosti gospo- darstva, ampak bo začasno odstranil le posledice. Mno- gi namreč trdijo, da je vzrok za medsebojne zadolženo- sti restriktivna kreditna politika Narodne banke in odo- bravajo najavljeno emisijo kreditov. Resnični vzroki za velik obseg medsebojne zadolženo- sti pa so drugje. Pretirane zaloge v delovnih organiza- cijah in dostikrat tudi nerealne cene teh zalog so eden osnovnih vzrokov za medsebojno zadolženost. Leta 1964 so znašale zaloge v SFRJ din 31.598.000.000.—, a leta 1967 din 57.107.000.000.—. Denarna sredstva, predvidena 20 obratne namene, so znašala v letu 1964 din 34.540.000.000.—, a v letu 1967 din 51.291.000.000.— Pri- merjajoč te podatke vidimo, da so bile leta 1964 zaloge krite z namenskimi viri obratnih sredstev, dočim v letu 1967 niso bile več. Delovne organizacije so za kritje pretiranih zalog uporabljale amortizacijo in druga sred- stva, namenjena za modernizacijo osnovnih sredstev, za- to ni čudno, da je rekonstrukcija in izgradnja v gospo- liarstvu tako stagnirala. če hočemo torej odpraviti medsebojno zadolženost, ^ treba odstraniti vzroke in ne samo posledice. Bolj kot doslej se bo treba boriti za plasma blaga na doma- ćem in zunanjem tržišču, uvesti večjo finančno discipli- zvišati zgornjo mejo zamudnih obresti ter uvesti takozvano »črno« listo nerednih plačnikov, da bi z njo .Opozorili delovne organizacije, ki dobro gospodarijo itd. u SLAVKO VERDEL Pomlad... (Foto: B. Strmčnik) POTA IN SADOVI INTEGRACIJ NEKAJ KOLEKTIVOV VE ODGOVORE NX TO TEMO Integracijska gibanja v go- spodarstvu niso iznajdba zadnjih let kot je včasih sli- šati iz razprav. Zna pa biti, da je k takemu ^tisu pripo- mogla pogostnost razprav na najrazličnejših nivojih, ki so potlej ostale brez ustreznih akcij. Zato se o integracijah, pogojenih z ekonomskimi prednostmi, še in še govori. V poreformnera obdobju pa je na ožjem celjskem območ- ju prišlo na tem področju tu- di do nekaterih konkretnih akcij, izpeljanih do konca, druge pa so še v teku, ker je zanje tudi potrebno več časa; nia činiteljev namreč deluje na silnice integracijskega pro- cesa. Pomembnejši primer in- tegracije v kovinski predelo- valni industriji je celjska em&jlirnica, metalna industri- ja in orodjarna EMO, ki se je najprej integrirala z napol opuščeno emajlirnico v Kru- ševcu, lani pa z obratom TO- BI v Bistrici pri Mariboru. Integracija s kruševačkim obratom, ki je veljal EMO no- vih naložb, je prinesla speci- alizirano proizvodnjo celega asortimana kopalnih kadi. Za- to je bilo moč v Celju obsto- ječe kapacitete za emajlira- nje velikih kosov izkoristiti za drugo proizvodnjo. Namen s priključitvijo obrata TOBI pa je bil v tem, da EMO za- dosti povpraševMi,je na do- mačem trgu po nekaterih iz- delkih, ki jih pri nas še ni oz. so na trgu v premajhnih količinah. Z razpoložljivimi kapacitetami v matičnem podjetju ni bilo moč računati na vpeljevanje nove proizvod- nje, saj celo pri obstoječem sortimentu ne morejo po- vsem zadovoljiti kupcev. Kot rečeno, eksterne kapacitete v Bistrici bodo ob postopnem prehodu od sedanjega progra- ma začele s proizvodnjo no- vo osvojenih izdelkov. EMO, kakršna je sedaj, je letos sposobna realizirati proiz- vodnjo v vrednosti 25 mili- jard S din in je v tovrstni proizvodnji daleč najmočnej- še podjetje. (Dalje na 5. strani) VOJAKI POGASILI POŽAR Rek. dii v nesreči spozjiaš prija- telja je že dolRo v rabi na olinjej- nem predelu v Gornje Savinjski dolini. Tu namreč ni nič nevsak- danjega, da o!>čaiiom priskočijo po potrebi na pomoč vojakigrani- čarji. Tokrat, bilo je malo pred polnočjo minule sobote, je grani- čar opazil rdeči jezik na stano- vanjslu hiši KI IŽABETK .SKMS- N!K v Sv. Duhu pod Oijševo. Po- slopje, ki ga ima trenutno v na- jemu (iUN iz Nazari.j so od prve- ga aprila iu>oraWjali goztlni de- lavci. V petek so hiSo zaradi na- novo zapadlega snega zapustili, pri tem pa pozabili na ogenj, ki se je ponoči razbo!;otil. Z.Mivdi slabih dimnih cevi se je vnelo ostrešji-. Kdor poaia ta predel ve, kaj pomeni o.?enj. Toda tokrat so pri- sebni vojaki nemudoma začeli % gašenjem in siot^r z vodo, ki so jo z vedri nosili iz treh oddaljeiuh studencev. Oag<'n,|e je trajalo vse do jutra, toda večidfl stavbe so le , rešili. Pri gašenju se .je posebno izkazal komandir karaule, vodnik ALEKSANDER DJORDZF.VIC, ki • je skočil skozi okno v gorečo stavbo in iz pn^dnjega prostora izrinil sod z bencinom ter pred ognjem rešil tri motorne žage. ZA LEPO IN UREJENO CELJE Kot vse kaže bo celjska občin- ska skupščina na eni prihodnjih sej razpravljala tudd o odloku o napisih in reklamah ter o plaka- tiranju v mestu Celju. Oba ukre- pa sta za Celje več kot anačilna,. saj kot z mnogimi napisi, rekla- mami in izložbami tako ne more- mo biti zadovoljni tudi s plakati- ranjem, zlasti pa ne s tistim »div- jim« na pročelja hiS, izložbena okna in drugam. Oba odloka, ko- likor jih bo skupščina sprejela, lahko tolmačimo kot željo po ure- ditvi tistih razmer v mestu, ki prav tako prispevajo k zunanjemu vldeeu okolja in govorijo o dolo- čenem redu, lepoti in podobno. Odlok o napisih in reklamah bo med dnigim določal, kako naj bo- do razsvetljena izložbena okna, kakšni naj bodo svetlobni reklam, ni napisi, in drugo. V kolikor je treba takšno pobudo pozdraviti, pa se nehote vsiljuje vprašanje, ali ni čimbolje in čimlepše raasvet- Ijena izložba interes kolektiva in zakaj torej odlok, ki naj opozar- ja delovne organizacije, da tudi primemo razsvetljena izložba in lep ter učinkovit svetlobni napis prispeva k ekonomski propagandi in gm'ori o doloCeni poslovnosti. Naj bo tako ali drugače, s tem zapisom smo hoteli opozoriti de- lovne organizacije, zlasti trgovske, v mestu, da bo treba v prihodnje misliti tudi na to in da temne, nerazsvetljene in slabo urejene iz- ložbe res ne sodijo v središče mesta. Odlok o plakatiranju je več kot nujen. V Celju vlada na tem pod- ročju pravcati nered. Čeprav ima- mo nekaj velikih tabel za plakate, se najrazličnejši listi, ki napove- dujejo eno ali drugo prireditev, pojavljajo povsod, na izložbenih oknih, na hišah, na stebrih, ogra- jah itd. Po navadi ti plakati, raz- trgani in umiizani, visijo v spo- min na ples ali zaba-mi večer, še dolgo polem, ko je priredita za nami. V »snutku odloka je točno po- vedano, kdo lahko opravlja službo plakatiranja. V tem primeru gre za organizacijo, ki Ima to delo v svojem poslovanju. Odlok pa tej organizaciji nalaga tudi dolž- nost, da odstranjuje vse plakate, ki niso na določenih mestih in da se tudi sicer zavzame, da bo v mestu več reklamnih tabei za pla- kate In dnigo. -mb Z ustanovne konference ZKS v zasavskih premogovnikih ZA NOVO VSEBINO DELA Izhodiščna ugotovitev konferen- ce je bila, da pomeni reorganiza- cija ZKS logično posledico potreb oziroma nalog in akcij, ki izha- jajo iz vprašanj in problematike delavne skupnosti. Izvoljen sedem- članski sekretariat. Pri konferenci bodo delovale komisije, in sicer: komisija za družbeno-ekonomska vprašanja, za idejna vprašanja in razvoj samoupravljanja iji komi- sija za organizacijo in razvoj ZK ter kadrovsko politiko. Delegati iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi so ugotavljali, da 3 samo reorganizacijo oziroma novo obliko organiziranosti komu- ni.^v v zasavskih premogovnikih ne bodo storili bistvenejšega ko- raka, če ne bo hkrati sledila nova vsebina dela. V zvezi s tem .so opozorili na nerajn.imcvanje bistva reorganizacije in napačnega pre- pričanja posameznikov, ki svojo idejnopolitično aktivnost začenjajo in končujejo izključno na sestan- kih ZK. Mesto komunistov bo v organih samoupravljanja, sindikal- nih odborih, sploh sindikalnih or- ganizacijah, in v ostalih družbeno- političnih organizimih tako zno- traj podjetja, kot zunaj njega. Za učinkovitejše uveljavljanje Idejnopolltične vloge članstva ZKS pa bo nujno — kot so naglasili — okrepiti in pospešiti ideološko usposabljanje komunistov in po- skrbeti za njihovo širšo družbeno- ekonomsko izpopolnjevanje. Na konferenci so se zavzeli za utrje- vanje samoupravnih odnosov. V razpravi so poudarili, da bo mo- rala ZK poiskati In uveljaviti take oblike neposrednosti samouprav- ljanja, ki bodo omogočile določe- no samostojnost delovnih enot. Tak razvoj samoupravljanja pa ne bo smel povzročiti neenotnosti v odnosu do ustvarjanja gospodar- ske politike združenega podjetja. Razen tega so na konferenci so- dili, da je proizvodnja premoga perspektivna le z nadaljnjim uva- janjem mehanizacije in povečeva- njem storilnosti dela. To bo za- gotovo omogočilo skladno z bolj- šimi gospodarskimi rezultati tudi Izboljšanje osebnih dohodkov, ob skrajšanem delovnem času. Naloga novega vodstva ZKS konference zasavskih premogovni- kov bo Izdelati konkreten pro- gram dela in v nJem uveljaviti sprejeta stališča na prvi seji, -a- NE ZAMUDITE! OD 18. APRILA DALJE! POSKRBITE ZA VSAKO ŠTEVILKO TEDNIKA! teddnski mozaik Položaj na Poljskem je še vedno precej napet. Po šte- vilnih in hudih študentskih demonstracijah v več mestih 80 oblasti prešle v protina- pad in zdaj obtožujejo sov- ražne elemente, da so izzvali študentske nerede. Ti sovraž- ni elementi so po mnenju ob- lasti v glavnem Židi in vsa akcija je dobila v glavnem neprikrit protižidovski zna- čaj. Težave, ki jih imajo na Poljskem so gotovo resne in tudi objektivne, način na ka- kršen jih skušajo reševati s tem. da krivdo zvalijo na Ži- de pa ni preveč resen in upravičeno povzroča mnoge dvome .. . Poveljnik ameri- škega vojaškega oporišča na področju Panamskega preko- pa general Robert Porter je te dni izjavil, da »prizadevanje Sovjetske zveze, da bi nave- zala prijateljske stike in re- dne diplomatske odnose z dr- žavami Latinske Amerike po- meni dolgoročno grožnjo za varnost zahodne poloble«. To tipično izjavo, značilno za mnenje dela ameriške solda- teske si je vredno zabeležiti, saj je preprasen dokaz histe- rične mentalitete tako imeno- vanih »jastrebov« za katere nevarnost niso topovi, ampak drijateljski stiki... Na uni- verzi v Havani na Kubi so ituderUom prepovedali nositi dolge lase, brade, brke in oz- ke hlače. Samo starejši štu- dentje, od katerih imajo ne- kateri že več kot 40 let, bo- do še lahko nosili brke, toda tudi ti jih bodo inorali pri- striči na spodobno mero. Za- enkrat še ni znano, kakšna bo usoda mini kril. Doslej so jih prepovedali samo na me- dicinski fakulteti havanske univerze ... Popularnost ge- nerala de Gaulla, ki je zad- nje mesece nekam kopnela, se je zdaj spet začela dvigati. Po zadnji anketi, ki so jo izvedli te dni, je zdaj kar 61 odstotkov Francozov zado- voljnih s svojim predsedni- kom, medtem ko jih je bilo še pred kratkim zadovoljnih z njim samo 56. General lah- ko spet mirneje spi... Odmev „zlate mrzlice" Kar se zadnje mesece do- gaja v gospodarskem življe- nju zahodnih dežel, vsekakor zanima tudi Jugoslavijo, nje- ne gospodarske in politične kroge. Določena znamenja že Iražejo, da se Zahod, polago- ma rešuje iz ekonomske krL ze, v kateri je že nekaj let. Pojavljajo pa se nove težave, in sicer na področju denar- ne politike. Devalvacija oziroma 2ananj- šanje vrednosti angleškega funta, je precej pretresla ves denarni sistem Zahoda. Pred določenim časom je bila postavljena tudi zahteva o devalvaciji ameriškega do- larja, edine valute, po kate- ri so se obračunavale vse druge valute na svetu. Ta zahteva je prišla v času, ko so bankirji na Zahodu začeli zapirati svoje trezorje pred navalom kupcev, ki so se hoteli rešiti dolarskih ban- kovcev in jih zamenjati za »plemenito rumeno kovino« — zlato. Ta zlata mrzlix^ je spravila v nered poslovanje največjih svetovnih borz v Londonu, Ziirichu in New Yorku. POSLEDICE V NAŠEM GOSPODARSTVU Zadnji čas prihajajo novi- ce o ponovni oživitvi gospo- darske aktivnosti na tržiščih Zahodne Evrope in Severne Amerike. To pomeni, da se bo sedanje stanje kolikor to- liko poboljšalo, če že ne bo premagana denarna kriza na Zahodu. Mnogi strokovnjaki so mi- slili, da bo kriza, ki je za- jela razvite dežele na Zaho- diu, prizadela tudi raevoj naše zunanje trgovinske iz- menjave. Kot vse kaže, je bila bojazen neupravičena. Saj Jugoslavija niti v minu- lem razdobju ni izkoristila vseh možnosti, ki so ji bi- le dane. Temu je bržkone kriva naša neorganiziranost glede izhoda na zunanje tr- žišče, zlasti na tržišče »čvr- ste« valute. Naša zunanjetr- govinska ipodjetja niso uspe- la, da bi docela zadovoljila potrebam in možnostim pro- izvajalcev. Pokazalo se je že, da je neposredna povezava proizvajalca s tržiščem veli- ko ugodnejša in bolj smo- trna. V zjunanjepolitičnem odboru zvezne skuipščine po- udarjajo, da bo neposreden pjojav proi2Jvajalca na tujem tržišču nedvomno pospešil razvoj sodelovanja s tujimi partnerji. NA NOVA TRŽIŠČA Naša država se zelo zani- mama za razvoj odnosov z deželami članicami Skupnega evropskega trga, čepav pred- stavlja ta trg še »precej za- prto ekonomsko celoto. Na- ši proizvajalci iščejo poti tu- di za nastop na tržiščih Skandinavije, ZX>A in Kana- de. V izčrpnih razpravah od- bora za zunanje zadeve zve- zne skupščine je bilo poudar- jeno, da je v prihodnjem razdobju treba obogateti oblike trgovinske izmenjave s ipodročjem »čvrste« konver- tibilne valute. Ena isamed teh oblik so lahko mešana podjetja, za katera se ino- zemski partnerji močno za- nimajo. Tudi k(x>peracija obeta lepe uspehe. Jugoslovanska trgovska iz- menjava je znašala v zad- njih letih približno 3 mili- jarde dolarjev letno. Od te vsote je odpadlo na konver- tibilna j>odročja o^krog mili- jardo in 700 milijonov ame. riških dolarjev! To je velika vrednost, ki pa bo v prihod- njih letih tn mesecih gotovo še povečana, in ne samo v Naš predsednik Josip Broz lito je bU na Japonskem zelo lepo sprejet. Med ogi^ dom Tokia v torek popoldne sta se z ženo Jovanko takole slikala med japonskimi dekleti z restavracije Cinzan-so, ki so za to priložnost plesale v jugoslovanskih narodnih nošah. (Radiofoto LPI) | odnosu na konvertibilna tr- žišča sveta, ampak tudi na širokem področju celotne ju, go&lovanske politike uvoza in izvoza. Zato čaka našo zunanjo trgovino, zlasti pa proizvajalce, bolj organizi- ran in enoten nastop na mednarodnih tržiščih. To je obenem tudi učinkovita pot, da se naša dežela vključi v mednarodno delitev dela. M. GAVRIIjOVIČ! Vsak dan: slovenski TV dnevnik v ponedeljek, 15. aprila zvečer, se bo ljubljanska te- levizija predstavila svojim gledalcem z novo oddajo: s slovenskim TV dnevnikom, ki ga bo poslej oddajala vsak dan ob 20. uri. Po več- letnilh tehničnih pripravah bo pred svojim jesenskim lO-letnim jubilejem sloven- ska televizija zdaj svojim na- ročnikom nudila kompleten pregled domačih in svetov- nih dogodkov, pri čemer si je zagotovila izmenjavo gra- diva z drugimi TV studiji v državi, kakor tudi sprejem od Evrovizije in Intervizije. Pri novi oddaji nikakor ne gre le za prema/tonitev seda- njega obzornika od 18. na 20. uro, temveč predvsem za nadaljnji razvoj nacionalne- ga programa slovenske tele- vizije, ki ga bo več kot 150.000 lastnikov TV sprejem- nikov v Sloveniji prav go- tovo toplo pozdravilo. Kolektivu RTV Ljubljana, ki je iz svojih virov in skla- dov vložil v nove tehnične naprave znatno premoženje, želimo v novem TV dnevni- ku kar največ uspehov, vsak 12. prebivalec Slovenije pa bo novo domačo oddajo že prihodnje dni lahko sam ocenil. tedenski zunanjepolitični pregled V torek so v Atlanti poko- pali črnskega voditelja in do- bitnika Nobelove nagrade za mir dr. Martina Lutherja Kinga, ki je padel kot žrtev rasnega nasilja in nestrpno- sti. Pogreba so se udeležili tudi najvišji ameriški držav, niki, ki so s t*^m dejanjem hoteli izpričati svoje neso- glasje z nasilnimi metodami. To je vsekakor dobronamer- ne gesta, toda ob njej je vse. eno treba poudariti, da do- bra volja in obsojai\,|e na- silja nista dovolj za rešitev najhujše rakove rane ame- riške družbe — rasizma. Kljub lepim besed«« iz ust najvišjih državnikov, vključ- no predsednika Johnsona, ameriški kongres še vedno odlaga in zavlačuje izglaso- vanje zakona o državljanskih pravicah, ki bi pomenil vsaj prvi korak k stvarnemu re- ševanju nakopičenih pro- blemov. Lepe beseie tudi ne morejo zajeziti viharja ogor- čenja, ki se je po umoru King;a razdivjalo v plaz na- silja, ki je zajel več kot šest- deset ameriški li mest, zah- teval okrog trideset člove- ških življenj, več kot tisoč ranjenih in velikansko gmot- no škodo. Neprestano odla- ganje ureditve tega bolečega vprašanja je voda na mlin skrajnežem med belci in črn- ci, ki zanikajo vsako drugo pot razen nasilja. Posledice tega so leto za letom hudi rasni nemiri, kri na ulicah ameri.^kih mest, požgane če- trti in kopičenje sovraštva. In čeprav odgovorni ameri- ški krogi obsojajo nasilje, se ni mogoče izogniti misli, da 90 v'cndar sokrivi za vse to, kajti manj bi bilo nasi- lja in skrajnosti, če bi bili zares priprav).ieni resno in odgovorno reševati že zdav- naj dozorele probleme odno- sov med dvema rasama. V Vietnamu so se stvari vendarHe začele obračati na pot. ki daje upati, da bo končno le prišlo do miru. Doseženo .je načelno sogla- sje o mirovnih pogajanjih med Američani m Severnim Vietnamom in trenutno je t teku živahna diplomatska dejavnost, da bi določili kraj pogajanj In nekatere podrob- nosti. Boji sicer še trajajo vendar postopoma popušča- jo. Ameriška letala zadnje dni ne bombardirajo več « vemo od 19. vzporednika ameriške čete se umikajo i oporišča in večja mesta, koi čali pa so se tudi d\ainse demdesetdnevni ogorčeni 1» ji pri oporišču Khe Sanli Vse to dokazuje, da je tokra pripravljenost na mirni- n šitev resna na obeh stianti in samo upamo lahko, d bosta obe strani znali izko ristiti priložnost za mir. i jo zdaj imata. češkoslovaška ,je v poni del jek dobila novo vla*lo. k jo vodi bivši predsednik di žavne plamdte komisije ii Kopičenje sovraštva znan gospodarski str^* ter tako ustvariti najbo^ nujne razmere za glavni ^ — povišanje življenjske ^ vni. To bo nedvomno vna naloga, ki bo od vs^ ne le od partije zahtev*^ mnogo naporov in tudi ^ tev. Naprednim silam, borijo za družbeni, gospo^ ski, politični in kulturni porod Češkoslovaške bo K zadnjih dogodkih delo šano vsaj toliko, da je odPJ nasprotnikov novega str* ^ da imajo proste roke za »"^ saiičevanje svo|Ui cil.)«^* zamisli. ^ IZRAELCI SO BOMBARDIRALI MUZEJE IN CERKVE — Medna- rodna organizacija UNESCO je ob- javila spomenico, v kateri obtožu- je Izrael, da je med lanskoletno vojno bombrdiral tudi krščanske to miislimanske cerkve ter muzeje na arabskih ozemljih. Spomenica obtožuje Izraelce tudi, da so iz cerkve sv. Jurija v Jeruzalemu ukradli znamenito Marijino krono. NESREČA POTNIŠKEGA LETA- LA — CiLska policija je sporočila, da se je na jugu države v gorah zrušilo potniSko letalo »DC-3«. V letalu je bilo 32 potnikov in čla- nov posadte. Oblasti domnevajo, da nihče ni preživel nesreče. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m RAZPRAVA O VARSTVU USTAVNOSTI — Republiški in or- ganizacijsko politični zbor republi- ške skupščine sta razpravljala o dosedanjih izkušnjah varstva ustav- nosti In zakonitosti v Sloveniji m o tem, kaj bi bilo treba na tem področju izpopolniti. Do konca lanskega leta je Ustav- no sodišče SR Slovenije obravnava- lo nekaj več kot 200 vlog. Največ ustavnih sporov je uperjenih proti raznim občinskim odlokom (108), množijo pa se vloge zoper nekatere republiške predpise (doslej 68) in akte delovnih organizacij. Ustavni spori se nanašajo največ na zadeve 8 področia komunalnega gospodar- iva in gradbeništva (komunalni prispevki, razlastitve itd.), socialne- ga zavarovanja (pokojninski si- stem, zdravstveni prispevki kmetov, prosta izbira zdravnika itd.), go- zdarstva (določanje gozdno gospo- darskih območij), samoupravnih pravic (krajevni samoprispevek, predpisi z učinkom za nazaj, prisil- ne uprave) rabe slovenščine in de- lovnih razmerij. Doslej je Ustavno sodišče ugodilo dobri četrtini pred- logov. Razprava je opozorila na števil- na odprta vprašanja, ki vplivajo na izvajanje ustavnosti in zakoni- tosti. Med temi naj omenimo: ne dovolj izdelan pravni sistem, mno- gi zakoni niso dovolj vsklajeni z ustavo, še neizvedena razmejitev med zakonodajno funkcijo federa- cije, republike, občin in delovnih organizacij, kar jemlje pobude zla- sti delovnim organizacijam, da bo- do svoje notranje zadeve bolj ure- jale z lastnimi, izvirnimi akti. ■ SINDIKATI V SAMOUPRAV. NEM SISTEMU — Izvršni komite CK ZKS je razpravljal o delu ko- munistov v sindikatih. Pri tem je bilo poudarjeno, da se mnoge sin- dikalne orgamzacije preveč zadržu- jejo pri nekdanji, klasični usmerje- nosti in metodah sindikatov. Hitre- je naj bi se prilagajali samouprav- ljanju, katerega sestavni del so. Komunisti ne smejo podcenjeva- ti dela v sindikatih, še zlasti v po- družnicah, saj je j-avno to prilika, da stališča ZK soočajo neposredno med sindikalnim članstvom. Današnje sindikalno delo je pre- več forumsko, in to je eden pogla- vitnih razlogov, da ni dovolj učin- Izpopoljnjevanje varstva ustavnosti in zakonitosti kovito in da zato mnogi sprašujejo, zakaj sploh plačujejo sindikahio članarino. ■ DRUŽBENI POLOŽAJ MLA- DINE — Dne 16. aprila bo central- ni komite Zveze komunistov Slove- nije razpravljal o družbenem polo- žaju mladine, o uveljavljanju nje- nih samoupravnih teženj in nalogah komunistov na tem področju. ■ STO LET »SLOVENSKEGA NARODA« — V Mariboru so pro- slavili 100-letnico, odkar je začel izhajati — najprej v Mariboru, kasneje se je preselil v Ljubljano — »Slovenski narod«. Prvi urednik je bil dr. Anton Tomšič, po njegovi smrti leta 1871 pa je prevzel ured- ništvo pisatelj Josip Jurčič. Obema so zdaj odkrOi v Mariboru spo- minsko ploščo. Ob 100-letnici so bile podeljene tudi Petkove nagrade za najboljše fotografije in Tomšičeve nagrade za najboljša novinarska dela v lan- skem letu. ■ SPROSTITEV CEN TEKSTI- LA — Zvezni izvršni svet je skle- nil ukiniti administrativno določe- ne cene tekstilnega blaga. Cene bo- do odslej določala podjetja sama. To naj bi prispevalo k temu, da bo na trgu večja izbira tekstila. Ra- čunati je, da bo zares kvalitetno in modno blago odslej morda nefco- Uko dražje, pocenilo pa se bo povprečno blago. Upajmo, da tek- stilne tovarne ne bodo šle na splo- šno podražitev, ker bi to udarilo njih same, saj imajo najmanj pol- drugomesečno proizvodnjo nepro- danih zalog. ■ TAKSE ZA POTNE LISTE — Upravni odbor Turistične zveze Ju- goslavije je predlagal zvezni skup- ščini, naj ponovno obravnava takse za potne Liste in vizimie ter jih po- ceni. Letošnje povišanje teh taks je namreč neugodno vplivalo na turizem. ■ PRED ZDRUŽITVIJO »ISKRE« IN RIZ — Dne 22. aprila bodo ko- lektivi »Iskre« in Radioindustrije Zagreb na referendumu glasovali o predlogu, da bi se podjetji združili. ■ CENE NA JADRANU — Ho- telsko gostinska podjetja vzdolž vse jadranske obale poročajo, da v primerjavi z lanskim letom niso podražile prenočišč in hrane. Po- nekod trdijo, da so cene celo rahlo znižali. Upajmo, da se bomo o tem lahko tudi s^mi prepričah! 2 DOLENJSKI UST* TEDNm* VESTNUdvsak četrtek 60000 izvodov h Mar p Zveza borcev zveza upokojencev? rtotovo je še prezgodaj go- da So rešeni vsi so- "'^.^'J-ekonomski problemi lev. Vendar je njihov ma-* f'^^i položaj neprimerno f^.jj icot kidaj prej. Morda ^0 celo verjeti tistim, ki' da bodo vsi borci raz- ^ ^jna kmalu imeli vse os- "J,jje pogoje za življenje, % stanovanje. Q]) tej optimistični napove- , jjaj omenimo neko stalno Ljjtno vprašanje: ali naj ' fft'eza. borcev narodno- 'f^.pljodilne vojne »prava« Jiižbeno-političina organiza- POJMOVANJA protislovja v pojmovanju ^liaacije ZB pri nas niso slučJfjna. Zvezsa borcev ni in ne more biti klub vojaških veteranov (kot je to na Za- hodu) že zato ne, ker naša revolucija ni bila samo vojna. Zveza borcev pa tudi nikoli ni mogla biti ne samo social- na ali celo dobrodelna sta- novska organizacija. Res so jo nekateri tako pojmovali in morda jo še danes. Tako pojmovanje ima tudi neko opravičilo: v splošni revščini po osvoboditvi je bilo seveda najprej treba pospešeno re- ševati materialne probleme udeležencev revolucije. Skrb za materialni položaj borcev je biLa po vojni, kot je še tudi danes, zadeva dolga in obveznosti naše družbe. Razen že omenjene misli, da je uresničevanje te obveznosti edina naloga zveze zadruženj borcev NOV, je bilo slišati tudi mnenje, da je to orga^ niaacija privilegiranih. Odveč je vsaka polemika s takimi pojmovanji in nazori, ker sta- jasna njihov idejni vir in po- litično ozadje. DEJSTVA V luči vseh teh pojmovanj in dejstva, da v bližnji pri- hodnosti res Isihko pričaku- jemo, da bo poskrbljeno za vse borce, dobiva tudi vpra- šanje prihodnje usmeritve zveze združenj borcev NOV v sedanjem razdobju družbe- nega in političnega razvoja še nov pomen. Udeleženci re- volucije so se očitno znašli in vkljtičili v družbeno in po- litično delo v Zvezi komuni- stov, v SZDLO, v državnih, republiških in občinskih or- ganizacijah, kakor tudi v sa- motipravnih organizacijaJi v gospodarstvu. To je tudi prav, saj so borci v tem po- gledu enakopravni drugim državljanom. ZB torej sploih nima potrebe, da svojo orien- tacijo išče izključno kot »pra- va« družbeno-politična orga- nizacija v klasičnem smislu te besede. Pač pa mora biti zveza borcev organizacija, ki bo udeležence revolucije kot. ze- lo pomembno silo zbirala in organizirala v konkretnih ustvarjalnih naporih naše so- cialistične skupnosti. Praksa je že pokazala upravičenost in potrebo takega dela z(veze zdrtiženj borcev NOV. Borčevska organizacija mo- ra zato najti tudi nove me- tode dela in vključevanja svojOi članov. Sedanje stanje kaže, da so v bazi zveze združenj borcev NOV, torej v občinskih organizacijah, najbolj aktivni ali celo edino aktivni upokojeni borci ali tisti, ki jim še niso zagotov- ljeni vsi ix>goji za življenje. To, razen drugega, daje krivo podobo o celotni borčevski organizaciji, zato je tak od- nos nevzdržen. M. B. Nova avtomobilska cesta skozi Srbijo in Makedonijo? v »Borbi« smo brali o na- črtu, da naj bi začeh prihod- nje leto graditi novo avtomo- bilsko cesto od madžarske meje pri Subotici do Gevge- lije na grški meji. Nova ce- sta bi bila za pribl. 150 km krajša od sedanje avtomobil- ske ceste Beograd-grška me- ja oz. od sedanje zveze rm prej omenjeni razdalji. Dol- ga bi bila 600 km, v celoti pa bi imela 4 steze (in s tem širino od 22 do 24metrov!). Na novi cesti bi bilo treba plačevati cestnino (3000 S din za vseii 600 km), po njej bi že čez 8 let potovalo vsak dan od 35.000 do id.m vozil. Gradili bi jo s posoji- li iz tujine, kredite pa bi odplačevali s cestnino. O DELOVNIH ODNOSIH Prestavitev m drugo delovno mesto Med predlogi sprememb o- snovnega zakona o delovnih odnosih je tudi predlog zvezne- ga sveta za delo. da bi črtali drugi odstavek v členu 31, ki pravi: »Delavec, ki na delovnem mestu uspešno opravlja delov- ne naloge, je lahko samo po svoji privolitvi razporejen na drugo delovno mesto, za ka- tero sc zahteva manjša ali večja strokoTOa usposobljenost in druge delovne sposobnosti od tistih, ki jih delavec ima.« Mnoge delovne organizacije so proti temu, da bi se ta od- stavek črtal, vendar jih je tudi precej, ki podpirajo predlog organa zvezne uprave. kako ta predlog POJASNJUJEJO? Delovne organizacije bi si tako pridobile večjo operativ- nost, lahko bi začasno pre- stavljale kadre t ^ladu s po- trebami tehnološkega procesa. Tistih, ki so proti črtanju omenjenega zakonskega določi- la, je ne samo več, ami>ak imajo tudi take argumente, da je po. vsem neznano, kakšna bo do- končna usoda dnigega odstav- ka osnovnega zakona o delov- nih odnosih, ko bo načrt za- kona prišel pred skupščino. V sindikatih ita primer po- udarjajo, da so se ob različnih intervencijah zaradi pritožb delavcev prepričali,. da se na- vzlic dosedanji odredbi presta- vitev večkrat uporablja kot ka- zenski ali podobni ukrep. Kaj bi se zgodilo, če se ta odredba 2akona črta? V mnogih delov- nih organizacijah so prepriča- ni, da bi se tako odprle Se širše možnosti za vznemirjanje delavcev, ki uspešno opravlja- jo delo na delovnem mestu, na katerem so. TEMELJNO DOLOČILO Ugovor predlogu zveznega sveta za delo pojasnjujejo tudi z dvema naslednjima odredba- ma v sedanjem zakonu o de- lovnih odnosih, kjer je določe. no, da se prestavitev na dru- go delovno mesto lahko odo. bri v primerih višje sile ali z nastankom drugih okoliščin, ki 9o povezane s tehnološkim procesom. V teh primerih, kot natanko določa zakon, je dela- vec začasno lahko prestavljen na drugo delovno mesto, bre* ozira na strokovno usposoblje- nost, ki jo to mesto zahteva, vendar samo toliko časa, do- kler take okoliščine trajajo. V tem določilu, pravijo sirv- dikati. je dovolj možnosti za operativnost delovne organiza- cije, če bi to razširili s črta- njem 2. določila, bi to pome- nilo ustvarjati pogoje, ki M okrepili subjektivizem in biro- kratsko-tehnokratske tendaic« na račun samoupravnih pravic delovnih ljudi. In nazadnje kakšen je to teh- nološki proces, ki zahteva, da se delavca, ki uspešno oprav- lja svoje delo na določenem delovnem mestu, trajno pre- stavlja drugam, na drugo de- lovno mesto, za katero so po- trebne drugačne sposobnosti in kvalifikacije? Če so tehnoloSkl procesi, v katerih je premešča- nje potreba sodobne proizvod- nje, jih je verjetno tako malo, da ne morejo opravičiti črta- nje ene izmed temeljnih od- redb, s katero je delavec za- ščiten pred samovoljo poaa- memikov, in to v vseh delov- nih organizacijh. ŠIME VUCKOVIC Pripravniški staž jjonec iamskega leta je ve- zašuimek), ko je bil iz- Ija zakon o pripravniškem >0X. Vsak je verjel, in še ^, da bo vsaj ta predpis pulil čedalje hujši problem „poslovanja mladih strokov- jglcov. Pozdravila ga je tudi nladina, ker ta zakon od- vrata praksi. V svetu je tako, da delo in jpital iščeta stroko^jake. ifi nas je ravno narobe: trokovnjake moramo gospo- ^st-voi vsiljevati z zakoni! itvar ni žalostna le za.to, ker renutno mlad strokovnjak ona dela (število teh ljudi t težko določiti, je pa vse- ikor veliko). Najbolj žalost- 0 je to, da pozdravlja tudi )k zakon, ki mu v nekem mislu prinaša »medvedjo slugo«! Pri tem nastajajo dileme, ne samo mladinske in politič- ne, ampak tudi človeške. Te dileme so normalne in izha- jajo iz življenja ... Nedavno smo brali, da so v nekem vojvodinskem mestu ponudili ekonomistom na stažu, da bi delali v blagaj- nah mesnic — z manjišo pla- čo, kot so jo prej imele bla- gajničarke z osnovno šolo! Primer se morda res zdi bar nalen, toda s takimi banal- nostmi bi lahko napolnili de- belo knjigo. NAJCENEJŠI STROKOVNJAKI Težko je verjeti, da bi pri tem lahko kaj dosegli s sa- mim »papirjem«, pa čeprav je to zakon. Zlasti še, ker daje novi predpis možnost novih špekulacij. Ko je za- kon rešil gospodarske orga- nizacije prispevkov iz oseb- nih dohodkov pripravnikov, jih s tem seveda ni vzpodbu- dil, da bi jemale v službo strokovnjake, ampak jih ra- je zadržijo kot pripravnike. Kajti pripravniki so postali pajcenejši strokovnjaki. Pri- pravniški staž namreč še ne pomeni za.poslitve. Ko mine rok, podjetje pripravnika lahko odpusti, na njegovo mesto pa vzame novega sta- žista. Kako naj verjamemo, da vsaj v večini primerov ne bo tako, ko bo o tem odločal predvsem strokovnjak, čigar mesto naj bi dobil priprav- nik? In tako je spet vse odvis- no od dobre volje in osebnih zvez, ali morda še od tega, če ima kandidat »srečo«. StrokovTiost in osnovne po- trebe proiz^/odnje še niso v enakopraTOem pnjložaju. Ka- že, da je lepa želja zakono- dajalca trčila ob pogoje, v katerih naj bi oživela. Takega odnosa do priprav- nikov si delovne organizacije res ne smejo privoščiti, če jim gre za izboljšanje stro- kovne sestave kolektiva, za sprejem mladih strokovnja- kov. Omenjeni pojavi že ta- kcO t začetku uveljavljanja tega koristnega in nujnega predpisa, naj bodo resen opomin tistim, ki ravnajo drugače. Na mladih sloni svet, na- še jutrišnje gospodarstvo pa bo slonelo na današnjih mla- dih stroko vn j akih. M. BABIC Lani: za 196 milijo- nov din škode zaradi požarov Lani so požari v Sloveniji povzročili za 196 milijonov N din škode, od česar od- pade kar 42 odstotkov vzro- kov za ogenj na nemarnost, brezbrižnost in splošno ma- lomarnost, medtem ko bi 40 odstotkov vseh požarov lahko preprečili, če bi pra- vočasno poskrbeli za pravil- no zaščito premoženja pred uničevalnimi zublji. OZADJE Treba je govoriti odkrito: lademu strokovnjaku, in rokovnjaku nasploh, stoji i poti nestrokovnjak. Zakon delovnih razmerjih, iz ka- rega izhaja tudi predpis o ipravnildh, to dopušča in k) podpira, ker ščiti lenega slabega, daje nestrokov- aku možnost, da zadrži stolček« strokovnjaka in ga e primora, da bi se res lah- b povzpel nanj. Tega ne »remo 25anikati. Je pa težko Bkladiti s cilji naše reforme. LUNIN MRK: 13. APRILA Po vsej Jtigoslaviji bomo 1 soboto lahko opazovali opoki Lunin mrk. V Zemlji- c senco bo začela prihajati «na ob 4.10 2yutraj, ob 4.23 ' bo vsa Luna že v senci. 6.14 bo začela spremlje- Zemlje spet prihajati iz *oe, ob 7.25 pa jo bomo f^o spet videli v vsej jas- •"i. Skozi Zemeljno ozračje 'bo seveda tudi od 4.10 do ^ prihajala svetloba do ki bo zategadelj sivka- **-rdeče barve. Dražja rogaška slatina? ^ so v znanem nairav- ^ zdravilišču Rogaška Sla- ^ načrpali 18 milijonov li- mineralne vode in jo se- ^ vso tudi prodali. Letos "fieravajo natočiti kakih 25 ^'jonov litrov svoje zdra- vode, kar jim bodo ?^očili lani odkriti novi J'*^ slatine, zlasti tiste, ki "Podobna znanemu vrelcu ^t. Zdaj že razmišljajo o ^ditvi nove polnilnice, le- ^ Pa bodo dogradili nov J^vod iz Gabemika v Slati- I' tako da se bodo vsi vrel- ^■^kali na enem mestu. J zdravilišču pa, razmišlja- jjudi o malenkostnem po- ^ju cen za slatino. Po- so se stroški za emba- ^. in zamaške, veliko pa J'h stala tudi uspešna ra- '^ot'-anja zadnjih let. To so trde preizkušnje za živinorejce Za pitano živino premalo kupcev — Pri izvozu vse večje težave — Koliko govejega mesa potrebujemo pri nas? — Kakšne naj bodo cene? ^ Poročila živinorejcev so vse manj spodbudna. V kme- tijski zadrugi Črnomelj pra- vijo, da kmetom ne morejo plačati za pitana goveda več kot 4,50 N din za kilogram. Le za malenkost so odkupne cene višje v ptujsiki občini. Drugod ni nič bolje. Jasno, da zasebni živinorejci niso zadovoljni s takimi cenami, saj v družbenih pitališčih dokazujejo, da celo pri za-, jamčeni najnižji ceni, imeno- vani tudi varstvena, imajo pri kilogramu več kot en N din zgube. Njihovi stroški prireje enega kilograma pre- segajo sedem novih dinarjev. živinorejci zahtevajo, naj družba uredi trg z živino in mesom, da pri pitanju goved ne bodo imeli izgube. Nihče ipa še ne ve, kako to uresničiti. Nekaterim živino- rejcem se zdi to sicer pre- prosto, češ da bi izvoz lahko omogočili s premijami. Ne- kateri predstavniki pa so dodali vprašanje: kaj pa če bodo države evropske gc«po- darske skupnosti, med kate- rimi je tudi Italija, potem še zvišale prelevmane? Naj- novejša poročila namreč pra- vijo, da evropska gospodar- ska skupnost dela načrte za kritje vseh potreb po gove- jem mesu z lastno prirejo živine. Stvar torej ni pre- prosta, četudi bi imeli denar, za premije. Že nekaj časa je vse več nasvetov, da bi izvoz živine in mesa usmerili v druge države. Razmere na svetov- nem trgu pa kažejo, da bo težko najti nadomestilo za Italijo, s katero se nikakor ne moremo pogoditi, živino- rejci se bodo morali bolj pri- lagajati domačemu trgu, uvoz mesa pa bo treba omejiti. V naši državi porabimo na pre- bivalca povprečno le okrog 6 kg govedine na leto. Če bi vsak Jugoslovan pojedel me- sečno le četrt kilograma go- vedine več kot zdaj, je ne bi ostalo nič za izvoz, če bi hoteli pojesti toliko govedine kot v nekaterih sosednjih državah, p>a bi jo morali celo uvažati. Živinorejcem taka tolažba trenutno ne koristi mnogo. V Sloveniji je. okrog 12.000 dopitanih goved, ki bi jih že morali prodati. Mesarji pa prodajo celo manj govedine kot prejšnja leta. Mnogi de- lavci kupujejo s povečanimi dohodki avtomobile, gospo- dinjske stroje in drugo bla.go ali varčujejo s takim name- nom. Zdi se jim, da najlaže varčujejo pri hrani in kupu- jejo cenejša živila, kot je go- veje meso. Tako pa ne bo vedno. Zaradi zdravja bodo morali prilagoditi prehrano potrebam človeškega organi- zma in jesti več mesa. Ko bodo zadovoljili druge potre- be in odplačali kredite, bodo imeli tudi več denarja za hrano. Za povečano porabo mesa pa bi gotovo lahko tudi ta- koj nekaj ukrenili. Če je kmečka živina poceni, bi bi- lo treba s tako ceno uskladi- ti tudi cene mesa v mesni- cah. Po kakšni ceni pa naj bi ga prodajali, če kmetje do- bijo za kilogram najboljših s(vojih mladih goved le 4 do 4,50 N din, kot npr. v Beli Krajini? Imamo predpise o najvišjih dovoljenih cenah govedine v mesnicah, nima- mo pa jih za meso cenejše živine. Poprečne cene mesa pa ne ustrezajo zasebnim živinorejcem niti iporalmikom mesa. živinorejci in mesarji M se morali dogovoriti za ustrezno raeanerje med od- kupno ceno živine in ceno mesa, če tega ni moči dolo čiti s predpisom. Kadar bi se zniževala oena živine, \A se morala takoj tudi cena mesa v mesnicah, da bi' ga ljudje več kup>ovaii. Pri ceni govedine pa bi morali upo- števati tudi različne cene ži- vine pri kmetih in v družbe- nih pitališčih, da jo ne bi vedno primerjaJi s ceno naj- dražje živine. J. PETEK Na Viču rušijo črne gradnje Na prvi pomladanski dan so na Viču pri Ljubljani de- lavci podjetja SNAGA ob navzočnosti predstavnikov ob- činske skupščine porušili dve začeti nedovoljeni gradnji: dva delavca tovarne »Rog« sta na nedovoljenem kraju pripravila nedograjene oz. že dograjene temelje, čeprav so jima prošnji za lokacijo za- vrnili. Navzoči so bili tudi miličniki postaje PM Vič. V občini Vič so se črne grad- nje zelo razpasle in je bil to v zadnjem času že tretji pri- mer ukrepanja proti »črnim graditeljem«. Pokazalo pa se je hkrati, da mora občina čimprej zagotoviti zadostno število lokacij, ki bodo tako glede stroškov in taks do- stopne tudi delavcem s sred- njimi in nižjimi dohodki. Kmetijski nasveti Neizprosen boj plevelu Med živimi bitjd se vedno bije boj za obstoj. Najnež- nejša rastlina se bori 7& svoj prostor in žeU obroditi seme, še preden bo odmrla. V naravno ravnovesje je po- segel človek s tem, ko je obdelal polje, na katerem je posadil samo eno ali nekaj vrst rastlin. Takrat se je za- čel njegov obstoj, ki ne bo nikoli prenehal. Plevelne rastline odvzemajo kmetijski rastlini vodo, hrano, svetlobo, v žitih povzročajo poleganje, kvarijo ka- kovost pridelka, ovirajo obdelovanje, pospešujejo razvoj bolezni in škodljivcev in podražujejo pridelovanje. Narava pa jim je dala silno trdoživost, s katero se upirajo iz- trebljanju. ■ Plevele delimo v dve veliki skupini: plevele kore> nince ki se razmnožujejo z živicami. in plevele semence, ki se množijo s semeni. Za slednje je značilno, da rodijo zelo veUko semena, ki ga raznaša veter, voda, živali in človek. Seme je tudi izredno odporno in globoko v zem- lji lahko vrsto let čaka ugodne priložnosti, da bo prišlo na površino. Kot zanimivost naj povemo, da so na hekt- aru zemlje do globine 15 cm našteli tudi 250 mihjonov plevelnih semen. človek je poskušal že vse mogoče, da bi plevel iztre- bil ali vsaj zajezil. Ugotovil je, da s pravilnim kolobar- jenjem, ko uvaja na njivo rastline, ki plevel dušijo (de- telje, krompir, pitnik), lahko veliko naredi. Tiste kme- tijske rastline, ki imajo ozke liste, pa veljajo za pospe- ševalce rasti plevela. Med njimi so predvsem žita in ko- ruza. Proti plevelu se uspešno borimo tudi z obdelova- njem, brananjem, okopavanjem, požiganjem, zastiranjem zemlje itd. Vsi ti načini so poljedelcem znani že od vsega začetka, zakaj novi čas je menjal samo orodja in vlečno silo. ■ Novejši čas prinesel nov način zatiranja plevelov: v tovarnah so naredili kemične snovi, ki rastline ubijajo, od tod tudi njihovo ime IIEKBICIDI. Nekateri herbicidi ubijajo vsevprek, poznajo jih na primer železničarji, ko preprečujejo, da bi trave prerasle železniške tirnice. Dru- gi ubijajo samo nekatere rastline in jim pravimo selektiv- ni herbicidi. Inž. M. L. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek BOOOO izvodov! 3 G. ABA se zjutraj zbudi z občutkom, da je rav- no še senca tistega, kar je bil ponavadi, žena in otroci ravno tako mislijo, da je bolan. Televizijski telefon mu primakTTvjo k postelji in pokliče zdrav- nika. Zdravnik dela v sodobnem zdravstvenem domu in govori neposredna s svojim bolnikom, hkrati ga gleda na svojem teh,inzijskim telefonu. Določa bol- nikove simptome, ugotovi, da ima glavobol, da se počuti bolnega z vročino; ko ga opazuje in posluša, kar mu pripoveduje, odloči, da lahko pride sam v zdravstveni dom, če se pripelje s posebnim elek- tričnim avtom, ki ima klimatske naprave. Po pri- hodu zdravnik takoj vklopi zaslon, ki je povezan z elektronskim strojem. Bolnikovo ime in naslov na- rekuje s posebnim glasom in naglasom ter naroči stroju, da mu poišče zdravniško kartoteko g. ABA. Ta se pokaže na televizijskem zaslonu njegovega elektronskega stroja in hitro jo prebere. Nato nare kuje v strojne naprave še nadaljnja sporočila. Stroj si zaznamuje vsa zdravnikova opazovanja in organi- zira za g. ABA sprejem na polikliniki. Ko pride ob določeni tiri na poliMimiko, kamor mu je prevoB organiziral stroj, se g. ABA odpravi naraivnost v ordinacijo, soba 82. Tja ga je napotila sestra v sprejem- nici, ko je dobila že vsa. spo- ročila po glasu iz stroja, ki ima tam centralne naprave. Sestra ugotovi prihod g.ABA po njegovem imenu in števil- ki, oboje pa narekuje v spe- cialni miifcrafon. Bolnik pride v o(ixUnacijo dr. X., ki se z njim pogovarja še o simpto- mih, da preiskuje in predga- ga še krvne in urinske izvi- le. Ko admvnik čaka na pre vaem vasorcev, narekuje v oentraJo eOektronskih strojev povzetek o bolesni g. ABA in drugih svojih opazovanj, nato pa se mu na televizij- skem ssaslonu po'kaže seznam diagnoz, ki bi prišle v poštev. Zdravnik oeanači najbolj ver- jetno, ebnoj pritrdi, predlaga pa še dirugo, manj anano mo- žnost fai še nadaljnje izvide, ki naj bi jili zdravnik napra- vil. Zdsraivnik pa bi rad imel še nekaj več podatkov o tem posebnem vprašanju in zah- teva Bveao z elektronskim strojem adraivniške knjižnice; ta mu omogoči, da na zaslonu prebere specialne podatke, ki si jih je želel in povzjetek o zadnjih izkušnjah mnogih klinik, ki jih je zbral elek- tronski adsitem. Zdravnik prevzame zahteva- ne vzorce krvi in urina ki jih postavi v specialne ix> sode, ki se anrtomatično pre- mikajo po cevovodu, ikatere- ga deilovanje nadzorujejo elektronski stroji, do dveh avtomatiziranih laboratorijev, kjer bodo napravljeni raizilični izvidi. Stroj oceni, koliko ča- sa bo potrebno za izgotovitev izvidov in obvesti zdravnika, kdaj bodo izvidi pripravljeni; gospoda ABA prosi, da toliko časa počaka. Bolnik se vrne v ča;kalnico, glas iz stroja pa ga kmalu pokliče, da so iz- vidi že na razpolago. Obve- ščen je tudi zdravnik. Skoraj vsa mehanična opravila naložijo stro- ju, zdravnik in sestra pa se posvetita bol- niku Zdravnik nato predpiše ustrezno zdravljenje, naroči bolniku, da ostane nekaj dni doma in da ga spet pokliče, če bi mu bilo slabše. Po bol- nikovem odhodu iz ordinacije narekuje zsdravnik v elektron- sko centralo, kakšna zdravila je predpisal za g. ABA. Stroj vse zaznamuje in sporoči na- prej v avtomatsko lekarno zdravstvenega doma. Tu spro- ži stroj različne razdeljevalne naprave, ki razpostavijo in napolnijo škatlice z ustrezni- mi tabletami za g. ABA, na- tisnejo navodilo in ga avto- matično nalepijo na škatlico. Cevovod zdravila avtomatično prenese do sobe 82 in zdraiv- nik jih izroči bolniku. Zdraiv- nik pregleda navodila za bol- nika, nato pa sporoča stroju, da je zdravljenje za g. ABA določeno in da niso potrebni nikakršni nadaljnji ukrepi več, razen če bi klical bolnik. Elektronski stroj nato uvrsti vse podatke o tem bolniku z zdravlje, njem vred v centralno razvidnico, medtem pa pride na preiskavo k zdravniku naslednji. Stroj napravi že mnogo dobrih mehaničnih opravil namesto zdravnika in se- stre pri medsebojnem obveščanju, naročanju in opravljanju posebnih izvidov. Pomaga pripraviti in ure- diti izvide avtomatično ter za- znamuje rezultate. Avtomatično razdeljuje zdravila, opravi p>omož- na dela pri izbiranju zdravila in lepljenju navodil. Določa tudi ko- ličino zdravil in dopolnjuje le- karniško zalogo, da lahko izpolni novo nalogo, ko pride ustrezno nai-očilo. Na ta način razbremeni zdravnika in sestro, da se lahko posvečata botaiku in poskrbita zanj. Ce bi bil bolniku potreben spre- jem v bolnišnico zaradi nadalj- njih preiskav in zdravljenja, bi stroj s poliklinike s strojem iz bolnišnice uredil čas prihoda in o tem obvestil g. ABA telefonič- no z avtomatično zvočnimi na- pravami. Ce bohiik ob tem času ne bi mogel priti, mora to javiti in stroj sam določi drug čas za prihod, ker je zmožen sprejemati naročila z »da« aJi »ne« v kate- remkoli narečju. Vsi podatki (in zaupa- nje) na enem samem kartonu Ob prihodu k specialistu v bol. nišnico bi sestra v sprejemnici že napotUa g. ABA v ordinacijo, ne da bd mu bilo treba čakati, ker je vse potrebno organiziral že stroj. Po razgovoru z bolnikom in po pr^ledu bi bolnišnični zdravnik vse medicinske podatke sporočil stroju, uredil program za preiskave to zdravljenje. Če bi bolnik moral biti sprejet v bolnišnico, bi za posteljo poskrbel stroj; ta bi uredil tudi glede nje- gove prehrane tn glede negoval, skega osebja. Vsa sporočila bol. nišndci bi opravil stroj, vse bi bilo zaznamovano, kot se je zgo- dilo. Bolnišnica in poliklinika bi uporabljali iste zdravstvene po- datke o g. ABA z njegove karto, teke, večina teh podatkov bi bila dostopna samo zdravnikom in ne na tako lahek način, kot je da- nes. Bolniki bi imeld popolno za- upanje v varnost in zanesljivost tega sistema. Bolniki leta 2000 bodo ugotavlja- li, da je elektronski stroj odpravil čakanje pri zdravniških pregledih in organiziral avtomatične medi- cinske postopke. Ker se ne utruja in ni slabo razpoložen ter se le redkokdaj pokvari, bodo bolniki imeli vanj vse zaupanje. Tudi zdravnik se bo moral na- učiti postopka za medicinsko pre- sojanje s strojem in že med svo- jim šolanjem se bo privadil delu z elektronskim računalnikom, stroj ga bo naučil, s kakšnim tonom, naglasom in močjo mora govoriti, da bo stroj sprejemal naročila. Glas in čitanje z očmi zagotavljata sedaj hitrejši in za- nesljivejši način za sporazumeva- nje z elektronskim strojem. Elek- tronski stroj je močno povečal možnosti za dobro delo hišnega zdravnika, ki mu lahko naroča več preiskav in ga uporablja za razlaganje izvidov, mu naroči, da poišče Uteraturo o posebnih bo- leznih in mu daje pregled o zna. nju vseh zdravnikov. Učinkovita zdravila bodo premagala raka in nalezljive bolezni Tak sistem spreminja obravnava, nje bolezni in zdravja. Nov od- nos med človekom in strojem poudarja sedaj pomembnost za- četnih bolezenskih simptomov za- so tu že prej, še preden bolnik čuti, da nekaj ni v redu. To Je eden izmed glavnih dosežkov me. dicine leta 2000, ko bodo večino nalezljivih bolezni in tudi raka premagali z novimi in učinkovi- timi zdravili. Ljudje imajo sedaj mnogo več prostega časa za družinsko In družabno življenje, posledica te- ga pa so lepši odnosi med ljud- mi. Nadzorovanje okolja (sanitar- na inšpekcija) s strojem, ki ga vodi človek, je šlo v korak z napredkom medicine. Povsod je elektronski stroj pomembna de- lovna moč, podobno kot sta bila Dieslov motor in električni vod sredi dvajsetega stoletja. Prevrat, ki ga je povzročil elektronski stroj, se še nadaljuje v enain- dvajsetem stoletju in povzroča mnogo problemov med narodi za- radi naglice napredovanja. Problemi so nastali zaradi sil- nega širjenja informacij t vseh družbenih področjih, posebno še na medicinskem. Gospodarsko upravljanje bolnišnic in zdrav- stvenih služb zunag bolnišnic Je postalo težavno. Na območju vse države Je isti problem, ker so masli na ureditev lastnih elektron- skih strojev omejile izmenjavanje informacij po izboljšani tehniki. Le-ta namreč naj bi preiskovala in razločevala različne zvrsti po. datkov, fci jih je težko preizku- šati. Zato prevladujejo povsod ne. organizirane, naključne informa- cije. Medtem ko je zdravstveno varstvo za g. ABA pri dobrem upravljanju na lokalni ravni za- dovoljivo, pa nastajajo resne te- žave pri usmerjanju služb na višjih stopnjah in zmanjšujejo uspešnost zdravstvenega veirstva. Vseobsežne upravne službe so se izzivanju elektronske dobe upirale dalj časa kakor katerekoli druge. Uresničevanje novih zamisli se je zavlačevalo in napredek Je bil oviran. S strojem je lahko, teže gre z odnosi med ljudmi... Zdravniki so se že sprijaz- nili z dejstvom, da je prišla nova doba sožitja med člo- vekom in strojem in so si močno prizadevali, da bi do- Zgoraj: »prisilni jopič« za duševnega bolnika v prejš- n^m stoletju; spodaj: »po- mirjevalno sredstvo« ame- riškega zdravnika dr. Rus- ha, ki je bil trdno prepri- čan, da popohio (seveda prisilno) mirovanje lahko zdravi nekatere duševne bolezni. Komaj slabih 100 let je minilo, ko so na ta- ke načine resni zdravniki resno zdravili bolne lju- di... segli napredek v admini&trar ciji na temeljih elektronske tehruke. Ugotovili so že, da morajo oni sami prevzeti vodstvo pri vpeljavanju no- vega administrativnega siste- ma — prevrat, ki ga je mo- goče primerjati s tistim v jaivni zdravstveni službi pred mnogimi leti. Doba nesitro- kovnega upravljanja na višjih stopnjah je bila odrinjena v preteklost in sedaj priznava- jo, da je aa te naloge potreb- na posebna in izredna nadar- jenost. Pokazalo se je, da so za- deve na mednarodnem pod- ročju ravno tako težavne. Vi- deli smo, da je težje urejati odnose med ljudmi kakor pa reševati vprašanje odnosov med človekom in strojem. Izmenjavanje informacij med zdravniki v raznih državah je postalo mnogo lažje. Svet je nasploh postal manjši, ker omogoča stroj obenem z in- formacijo tudi že prevajanje in ker so se zboljšale z\'^eae za občevanje. Univerza.lni adravruški jezik in skupni slovar sta skoraj narejena. Krepitev duševnega in ču- stvenega zdravja je postala glavna naloga zdravstva. Teh- nika elektronskih strojev nas je usposobila, da Lahko bolje raziskujemo duševne zaplete- nosti in čustvena vprašanja, ko sano sprejeli primeren be- sednjak. Obogatili smo svoje znanje o prevzetih in pridob- ljenih čustvenih lastnostih v raznih življenjskih dobah; tUr di to so omogočili elektron- ski stroji z zapisovanjem in analiziranjem obsežnih zbra- nih podatkov. Zdravniki in sestre svojim bolnikom še vedno svetujejo ter jih negujejo in zdravijo. Skrivnost bolezni še ni iz- ginila, še vedno je tu mnogo težkih vprašanj. Stroj je še vedno pomembno sredstvo za opravljanje mnogih drob- nih nalog, ki bi drugače zah- tevale veliko človeškega de- la; gospodarska vprašanja pri oskrbovanju bolnikov nam je stroj zmanjšal na zmeren obseg. Samo uporaba elektronskih strojev, ki smo jih izpopolnili, nam je omo- gočila, da smo povzdignili zdravstveno službo in da pri tem nismo povečali izdatkov na račun narodnega dohodka, kar je končno v prid tudi našim osebnim dohodkom. Dr. JOHN ANDERSON Kako hitro in učinkovito pomagati bolniku, da se bo lahko spet vrnil med svoje drage in zdrav sodeloval v življenju družine in družbe — to je in ostaja glavna skrb zdravstvenih delavcev povsod po svetu V takihle »lesenih pasteh« so še v 19. stoletju »zdravili« nasilne duševne bobiike, medtem ko sodobna znanost danes že nudi zelo učinkovita zdravila tudi za ozdra^ vitev bolezni te vrste, nekdanje »umobolnice« pa so postale bolnišnice tako kot so drugi zdravstveni zavodi, v katerih vračajo pacientom zdravje Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja 1968, 80 počastili po vsem svetu še posebej slovesno: ta dan je praznovala 20. obletnico svoje ustano- vitve Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Vloga in pomen te v svetovnem merilu najvišje organizacijske in koordinacijske avtoritete na zdravstvenem področju čedalje bolj naraščata. Socialno zdravsrtveni problemi že davno niso več omejeni samo na eno državo ali nekaj dežel — saj nam vsem prebivalcem Zemlje neposredna prihodnost prinaša toliko novega, da je nujno potrebno skupno proučevanje in raziskovanje vsega, kar naj človeku na Zemlji olajša obstanek in prispeva k odpravljanju obolevnosti na svetu. Iz gradiva, ki ga je za letošnji svetovni dan zdravja pripravil Zavod SRS za zdravstveno var- stvo, smo izbrali sestavek, ki želi pokazati, kako bo že v prihodnjih nekaj desetletjih stroj pre- potrebno sredstvo tudi v zdravstveni službi. Mor- da se bo marsikdo izmed bralcev prizanesljivo nasmehnil, ko bo bral to stran — toda ni še minilo niti 20 let, ko smo se (skoraj vsi, mar ne?) smejali tudi načrtom o raketah, poletih človeka okoli Zemlje in še o marsičem, kar je danes že vsakdanja stvarnost. 4 DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK-vsak četrtek 60.000 izvodov I POTA IN SADOVI INTEGRACIJ (Natlaljevanje s l.stniiii) y bližnjem sosedstvu je pravta- prišlo lani do edino pametnrsa {„raka med Libelo in IFA. Združi ► j,- prinesla obojestranske ko- vendar je bilo potrebno ne- naporov ljudi za odzdravitev Mlliika«. Tu bi namreč morali t veliko prej opraviti integracijo, ne l>i bilo treba izdatkov za kinikova zdravita. No, nazadnje je vendarle vse lepo izteklo., jjfiižena Liliela ima zdravo osno-j jjj snuje novosti in kar je najvaž ^jšp vedo, da jim korak ne sme] Iflstati. čeprav Je v nekaterih] Jvareli še prepočasen. | \» pragu v novo gospodarsko • je bilo tudi na področju tr- i govinc in predelave storjenega precej. V klas je Sla dlje časa pri- pravljalna integracija okrog trgov- skega podjetja »Merx« Celje. Se- znam podjetij živilske stroke se je z integracijo sicer zmanjšal, pomembno.st nove tvorbe pa je v splošno korist zelo narasla. Kolek- tivom »Veležitarja«, »Agroprome- ta«, »Reservne« Šentjur in »Merxa« gre priznanje za premišljen in odločen korak. Trgovina in dolo- čena predelava je v novi konsoli- daciji sposobna samostojnih na- ložb in o tem so v številnih kra- jih že dovolj solidni znaki. Pri tej integraciji ne smemo po7.abiti tu- di »Izbire« Laško, ki je koristi od integracije z močnejšim in sposob- nejšim, spoznala že leto poprej. Danes una »Merx« soliden razvoj- ni program, ustvarja sklade v takšni višini, da je sposoben učin- kovitejših manevrov na tržišču in kar Je nemajhnega pomena s ši- rit\ijo prodajnih mest narašča tudi promet, ki bo letos po gro- bih ocenah presegel 30 milijard starih dinarjev. Starejšega datuma ,je integracija ostalih živilcev s področja mesne in mlečne proizvodnje, Id je ta leta sem dala dobre sadove, pa čeprav ne gre za matično podjet- je s .sedežem v celjski občini. Kot smo v uvodu omenili, so nekatere akcije za integracijo šir- šega obsega še »d prte. Tu gre predvsem za integracijo vseh treh slovenskih železarn. Do polet- ja naj bi bilo po posameznih pod- ročjih gradivo o skupni poti slo- venskega železarstva pripravljeno za konkretno razpravo v železar- skih kolektivih. Predhodne raz- prave o tem so že bile in v žele- zami štore takšna integracijska gibanja, Id naj dajo novih razvoj- nih in ekonomskih možnosti, sa- mo podpirajo. Tudi okrog celjske Cinkarne se plete proces integra- cije slovenske kemične industrije. Kakšne koristi bi prinesla takšna integracija razdrobljene industrije kemične stroke na tako majhnem ozemlju kot je Slovenija najbrž ni tereba posebej poudarjati. V obeh primerih proces priprav zahteva temeljitih analiz in študij, zakaj v obeh primerih gre za ekonomsko zelo pomembni zadevi za širše slovensko gospodarstvo. Če se za konec ponovno ozremo z domačega praga — po Celju bi tu našli verjetno še novih mož nosti za boljšo rast nekaterih de- javnosti. Velikokrat je na primer beseda nanesla doslej na celjsko gospodarstvo in ne samo to, tudi konkretne pobude so bile za zdru- žitev naporov t tisto smer, da bi celjsko gostinstvo kot dejavnik v turistični renesansi nekaj pomeni- lo in se razvijalo. Toda tu očitno nekaterim ljudem skupna hotenja za nekaj boljšega ne dišijo. Zdravih korakov v gospodarskih gibanjih ponekod res ne majka, saj je takšna hotenja doslej že iz- kazalo več celjskih kolektivov. Nedvomno pa je. da bi na tem področju, tudi po poti zdravih, premišljenih integracijskih proce sov lahko napredovali še hitreje. Pa ne zaradi neke mode. pač pa zaradi boljših sadov od današnjih. F. KRIVEC Celjska razglednica z Otoka, zadaj Stari grad. (Foto: M. Božič) • Milijarda za ceste asfalt v logarski in na kozjanskem. v obsotelju prihodnje leto Upravni odbor republiškega cestnega sklada je za letošnja dela na celjskem območju spremenil politiko. Prav tako je občuten posluh celjske kreditne banke, ki bo s kreditiranjem omogočila, da bodo nekateri odseki cest zgrajeni že letos. Celjsko cestno podjetje je že pred dnevi začelo obnavljati cesto od Strug proti Lučam in od Rinke v Logarski do Planinskega doma. Obseg letošnjih del na ce- stah je močno opazen pred- vsem v mozirski in šentjur- ski občini. Asfaltna prevleka se bo na Gornje Savinjski magistrali končno raztegnila do Luč. Torej za 3241 metrov dalj, kot lani. Ta dela, k te- mu p»a moramo dodati še razveseljivo vest, da bodo istočasno asfaltirali tudi ce- sto od Rinke do mostu v Pa- venku pri Planinskem domu v Logarski dolini, bodo velja- la 214 milijonov starih di- narjev. Za dela v mozirski občini pa je zagotovljeno 280 milijonov, torej ostane še 66 milijonov starih dinarjev. Za- radi tega denarja so vznikle živahne razprave, ki so se usmerjale predvsem v dvoje predlogov: ald asfaltirati ce- lo Logarsko dolino do Logar- jevih sestra ali pa nadaljeva- ti obnovo ceste od Luč proti Solčavi. Najverjetneje bo zmagala prva varianta po ka- teri bi uredili cesto v Logar- ski dolini od Rinke do Lo- garjevih sestra. Pri tem je namreč bistveno to, da bi za obnovo v Logarski potrebova- li na kilometer 14 milijonov, za enaloo ureditev ceste od Luč proti Solčavi za kilometer pa 46 milijonov. Torej bi pri- dobili le dober kilometer as- faltne ceste proti Solčavi. Pri tem pa ne smemo mimo dej- stva, da bo z letošnjimi deli sredstva za to cesto izčr- pana vse do 1970. leta. Razen v- primeru, da bi skupščine in občani uspeli zbrati več mili- jonov in nanje vezati kredi- te. PREMIK NA KOZJANSKEM Kozjansko, področje brez ene same dobre asfaltne ce- ste bo končno letos presekal asfalt od Šentjurja do čmo- lice, torej do križišča s ce- sto na Planino. Letos bodo namreč začeli z obnovo ce- ste III. reda od Šentjurja preko žegra do Kozja. Glede na to, da je med čmolico in Kozjim več plazovnih odse- kov, od katerih je kar deset večjih, ki preko celega leta ogrožajo cesto, do danes še ni jasno koliko bo moč za 180 milijonov starih dinarjev narediti. Dejstvo je, da bo sa- mo obnova in asfaltiranje do križišča v omoilioi zahtevalo 90 milijonov. Preostali del bo Fkotrošen za obnovo preko že- gra in Prevorja proti Kozje- mu. Predvidoma bd naj ure- dili vsaj odvodnjavanje. Več bi se dalo narediti v prime- ru, če bi k temu denarju bila dodana še sredstva občine in občanov, zbrana denimo v obliki samoprispevka in to v materialu, prevozih in ostalih uslugah. Navedli so le dvoje več- jih del. Kaj bo pa z ostalim denarjem? Za land obnovlje- no cesto od Rogaške do Ro- gatca bo treba vrniti 180 mi- li j'onov kreditov. 170 nriilijo- nov bo potrošeno za ojačanjo asfaltne prevleke na najkritič- nejših mestih ceste prvega re- da Ljubljana—Maribor, osta- lo p)a za vzdrževanje republi- ških cest. že uvodoma smo navedli, da bo cesta od Mestinja in meje pri Kumrovcu prišla na na vrsto prihodnje leto. Za ta dela je že odobreno pol milijarde starih dinarjev, kar bo pa vsekakor premalo. Vprašanje Obsoteljske ceste je vezano na vprašanje uki- nitve obsoteljske proge. V tem primeru bi bilo možno dobiti nekaj dodatnega de- narja od republike, ki je do- slej ta denar dajala za po- kritje izgube na železnici. To- da to so samo predvidevanja. Pri letošnjih delih ne more- lo mimio vesele ugotovitve, da je letos Upravni odbor Republiškega cestnega sklada namenil za ceste na celjskem področju kar 3 odstotke več denarja, kot smo pa dobiill kdaj koliko doslej! Potem lahko sklepamo, da je .seda- nji upravni odbor končno prenehal upoštevati pogosto dokaj lokalistične težnje, zar radi katerih je na primer Kozjansko prišlo šele letos na vrsto. J. Sever PROBLEMU NEZAPOSLENOSTI NA ROB: Samo pravica na evidentiranje Odkar je nastal pri nas pjoblem nezaposlenosti, se jioižba tudi pomagati vsem, ^ so brez svoje krivde osta- )j brez dela. Ta izraz ostali ljrea tudi sicer brez vsake pomoči dobra tre- tjina vseh evidentiranih neza- poslenih občanov. Ta kate- gorija ima samo pravico biti zapisana v seznamu. Kje živijo mladi ljudje, ki niso zaposleni, oziroma ne nadaljujejo študija? Naravno pri starših ali skrbnikih. Po statistiki sodeč je med to vrsto nezaposlenih največ mladih ljudi, ki se ne more- jo zaposliti niti v tujini, ker so premladi, brez delovnih izkušenj itd. Kdor je že de- lal in ni po lastni krivdi ostal brez dela, dobi pomoč. Ni ravno razkošje, toda po- moč je. Tisti pa, ki ima slu- čajno po enega, dva, celo tri in več nezaposlenih mladolet- nikov v hiši, ne dobi nič. Ro- ko na srce, to so v večini primerov taka, ki nimajo kaj prida zvez, ki imajo navad- no tudi najnižje osebne do- hodke. Razpravljal sem o teh za- devah z ljudmi, ki bi jim moralo biti mar tudi to vpra- šanje. Pa so nekateri reikii, no, ne delajmo problema, saj vendar ni tako hudo. Neza- poslenost bojda sploh ni problematična. Ne! Ne morem se po- miriti s pomirjevalnim sred- stvom gledanja z globalnega vidika. Za vsak posamezen primer, ki je neznaten kot odstotek v globalni statistiki, je položaj silno težak, včasih na robu obupa. Ne morem se pomiriti s statističnim ocenjevanjem tu- di zato, ker bo vsak priznal, da mlad človek, ki nekaj let postopa, potem ko je nehalo njegovo delo v šoli, nikoli ne bo (vsaj praviloma) dober in vesten delavec. Pa kaj bi moralizirali in psihologizirali. Poglejmo po- datke o mladoletniški delik- ventnosti: lani je v vseh ob- činah bivšega celjskega okra- ja bilo čez 700 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, med temi jih je dobra tre- tjina takih, ki so brez zapo- slitve, še kakšen komentar? Rekli boste rešitev nakazi? Poglejmo koliko zasebnikov se znajde in z malimi nalož- bami uredi nekakšno delav- nico, recimo za male odpre- ske, za drobne reči, ki gredo v množično pk>trošnjo. Ti lju- dje poleg redne zaposlitve tu- di sijajno zaslužijo. Bi na pri- mer mladi nezaposleni ne mogli delati v takih podob- nih delavnicah, ki bi jih or- ganizirale krajevne skupno- sti, kakšen kolektiv, ali kdor koli že. To je samo ena mi- sel, tisoč glav pa ima tisoč misli — le misliti in hoteti je treba, ne pa se gladiti z nizkim odstotkom v statistiki, češ, saj ni tako hudo. Jure KRAŠOVEC Nasadi ribeza že redkejši Nekoč so veljali ribezovi nasadi b šmarskem območju za zgled v napredku kmetijske proizvodnje Celotno področje je bilo razmero- na velik proizvajalec črnega ribe. b in so tedaj izgledi obetali še Bvega razmaha. Toda vse se je Btavilo pri skupni površini 186 tktarov oziroma so se te površine r preteklem letu krčile na 150 liektarov V kooperaciji je bilo »bnovljenih v šmarski občini 122 liektarov. Na zmanjševanje površin pod imim ribezom so zlasti vplivale neustrezne lege, na katerih je bil posajen, neprimernost sort in po- leba. Tovrstno jagodičevje je lamreč zelo podvrženo pozebi, ker rastlina razmeroma zgodaj »eti (v teh dneh), ko so nevar- nosti za slano še zelo prisotne Sabe izkušnje glede tega imajo Mi v šentjurskem pridelovalnem Wročju. Na Planini na primer lo morali več kot 10 hektarski kompleks Izkrčitl, ker enostavno \ * dajal pravega pridelka in do- ] »idka. vtem ko izdatki za n^o i 6 zaščito niso tako majhni. j Čeprav je črni ribez na ceni spet fidobil, pa vseeno pomeni za pri. felovalca velik rizik. Od letos na- j"*] nobena zavarovalnica ne za- •»nije več ribeza proti škodi od ffKbe. Torej morajo nositi ves "^ik za proizvodnjo te kulture ''oizvodne organizacije oziroma **bni kmetovalci sami. Na ••larsko-šentjurskem področju se jierom pogosteje slišijo glasovi, « družbena kmetijska organiza- 'B sama ni v stanju prevzemati J^'ka za tovrsto proizvodnjo in j zato preprosto prej ukine kot * da bi jim elementarna nesreča , povzročila v notranji ekonomiki novih težav. Že tako se jih nabe- re zaradi drugih stvari, ki jih v sedanjem času ni moč ukiniti kar tja v dan. Tudi pri zasebnih pro- izvajalcih so prisotne takšne tež- nje. Do lani je na primer na šmarskem pridelovalnem področ- ju odpadlo 28 hektarov ribeza, nadaljnih 11 pa jih je še predvide- no za krčenje. Po grobih cenitvah računajo, da bo ostalo tod vsega še 125 hektarov nasadov črnega ribeza. Večino pridelka s tega območja porabi Sad-sok za proizvodnjo si- rupa in sokov, drugo pa gre v prodajo drugam. Za odvzem torej ni posebnih skrbi, enako tudi ne zastran cene. Ce se bodo nasadi črnega ribeza še naprej tako red- čili, utegne tovrstno jagodičevje doseči na blagovnem tržišču raz- meroma visoke cene. Nekaj po- dobnega se je na primer zgodilo že ob lanski trgatvi. Pospeševanje te proizvodnje je sicer v rokah družbenih organiza- cij, fci po svoje nudijo različne možnosti. V Kozjem deluje na primer selekcijslia postaja, druž- bene organizacije v kmetijstvu pa so pripravljene sofinancirati obnovo ribezovih nasadov. Kmetij- ski kombinat Šentjur, ki ima v svoji posesti vsega 5 hektarov ri beza, zasebnih površin pod ribe- zom pa je nadaljnjih 14 hektarov, je pripravljen dajati 30 odstotkov udeležbe. Toda pravega zanimanja za obnovo ribezovih nasadov ni. Eden bistvenih razlogov za to Je po mnenju mnogih prav dejstvo, da zavarovalnice po novem ne za- varujejo več proti škodi od po- zebe. ' K. Vlaau Mohoriču pomeni Petje življenje. Pravi, da ^0 takrat, ko bo moral Pestiti to svojo ljubezen. konec tudi z njim. Tistim, ki ga poznajo — in teh ni malo — saj je s svojim moškim pevskim zborom pel še v prenekaterem me- stu, vasi in zaselku, mu verjamejo. Kajti kljub bo- lezni, razočaranjem, udar- cem življenja, ni Vlado Mohorič pesmi nikdar za- pustil. Ko sem se odločila, da ga ob neki priložTiosti v tejle rubriki predstavim kot vodjo zreškega pev- skega zbora in tajnika krajevne skupnosti, sem dobro vedela, da ne bo šlo brez težav. To pa zara- di njega samega. »Poslušajte, draga mo- ja,« me je nekajkrat za- vrnil. »Zakaj pa bi ravno o meni pisali?! Jaz se pa res po ničemer ne odli- kujem. Ali, ali mogoče ni moja dolžnost, da delam to, kar morem?! Drugi imajo veliko večje zaslu- ge ...« In kot da bi hotel zbe- žatl pred pripovedovanjem o sebi. je začel govoriti o Zrečah: »Nekoč vam bom nekaj napisal o življenju tu pod Pohorjem. Saj ne, da bi želel napihovati napake. Toda ljuba moja gospa, Zreče pa res saslužijo ma- lo več pozornosti. Ob vseh problemih, ki jih imamo. Poglejte, s komunalnim prispevkom bi lahko mar- sikaj uredili. Pa kako naj ga izterjamo od ljudi, ki delajo na primer v kovaš- ki industriji, če so pa sami reveži in irriajo zdaj take plače, da komaj živi- jo ...« Med tem se je nekajkrat nemirno presedel na stolu. Krajevna skupnost in nje- ni problemi so pač tudi težave Vlada Mohoriča. Previdno mu podtaknem prvo vprašanje: »Kdaj pa ste pravzaprav začeli voditi pevski zbor v Zrečah?« »Leta 1935. Peli smo ves čas do vojne, potem pa. ..« Z roko si je pokril oči in utihnil. »Kaj je bilo potem?« »Pustiva to, ljuba mo- ja... Zaprt sem bil. Tri- krat, v Celovcu, Mariboru in Gradcu. Pa res pustiva to. Bilo je grenko. Popravil si je lase, ki mu razdeljeni v prečo vedno padajo na čelo in nadaljeval: »Leta 1945 smo spet začeli peti. Nekaj ča- sa smo imeli mešani pev- ski zbor — 60 nas je bilo. Peli smo na vseh jarniih manifestacijah. V Celju smo leta 1946 dosegli dru- go mesto. Bili smo na Ok- roglici, na Ostrožnem . ..« Tudi zdaj ne mine zima, da ne bi zreški pevci vsaj nekajkrat zapeli v Zreiah, Konjicah ali kje drugje. Vedno je z njimi ta nji- hov majhni, nemimi zbo- rovodja. In ko izzveni zad- nji ton, se včasih celo z rosnimi očmi obrne proti poslušalcem... Naslednji dan so me po- klicali k telefonu. »Poslu- šajte, draga,« sem slabo slišala Vlada Mohoriča. »Da ja ne boste pozabili napisati, kako zelo sem zadovoljen s svojimi pev- ci. Za noben drug zbor jih ne bi zamenjal, res ne. Saj ne boste pozabili, kajne?!« Kot o vseh drugih, ljudje tudi o Vladu Moho- riču različno menijo. Ne- kateri mu njegovo delovno vnemo štejejo v dobro, drugi v zlo. V nečem pa se le strinjajo: če ne bi bilo Mohoriča, tudi zreš- kega zbora ne bi bilo! OBRAZI ' ^' aprila 1968 celje tednik 5 naš komentar: Kam vodi ta pot? Znano je dejstvo, da doživlja celjska urbanistična politika določeno kritiko, da navzlic ukrepom, ki jih sprejemata občinska skupščina in pristojni svet narašča število črnih gradenj, da smo priča velikemu neredu na področju gradenj stanovanjskih hišic in da so tudi pri- meri, ko so celo strokovnjaki sami v precepu in ne vedo, kako in kaj. Znani so nadalje primeri, da naletijo organi občinske uprave, kadar nastopajo proti kršite- ljem osnovnih norm za gradnjo stanovanj, na takšen odpor in takšne grožnje, da se vprašujejo, kam to pelje. Skratka gre za vprašanja, ki se tičejo našega mesta, gre za vprašanja, kakšno bo naše mesto čez nekaj let in kaj moramo napraviti zdaj, da se nered ne bo pove- čal in stanje poslabšalo. če gre za načelno kritiko o urbanistični politiki v Celju in če prihaja takšna kritika celo iz ust republi- ških strokovnjakov, potem bi bilo prav in pošteno, da bi se eni in drugi sestali, se pogovorili in ocenili seda- nje delo in zlasti prihodnjo pot. Očitno je namreč, da »e pota urbanistične politike v naši republiki močno kriiajo in da ponekod dovoljujejo tisto, kar drugod prepovedujejo Gre torej za enoten koncept, ki bi ga vsaj na tem slovenskem koščku zemlje morali spošto- vati vsi in ne samo nekateri! če govorimo o načrtni in smotrni gradnji in razvoju mesta, potem moramo vedeti, kaj hočemo. O tem sicer govori urbanistični program; o poti, ki pa vodi vstran od teh načel, pa govorijo tudi tako imenovani urbani- stični redi, ki bi jih lahko imenovali kompromis med gradnjo v zazidalnem okolišu ter črno gradnjo. Težnja urbanističnega reda, ki predvideva minimalne zahteve za gradnjo, je tudi v tem, da koncentrira takšne grad- nje na ožja območja, ki jih bo v bližnji ali daljnji per- spektivi moči urbanistično oziroma komunalno urediti. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanj- ske zadeve je sicer v načelu osvojil predlog urbanistič-' nih redov, hkrati pa je tudi opozoril na posledice, ki lahko nastanejo in sploh na stanje, ki vlada. četudi doživlja celjska urbanistična politika kritiko, se zdi, da je na pravilni poti tedaj, ko se zavzema za red, za načrtno gradnjo in skladen razvoj mesta. Kaj bi namreč bilo, če bi celotno mestno oziroma občinsko področje razglasili za območje tako imenovanega urba- nističnega reda? Ali nas ne bi že čez nekaj let krepko bolela glava in rekli — napravili smo veliko in nepo- pravljivo napako! Ne glede na to in ponovno podporo sveta, da upravni organi odločno preganjajo sleherno črno gradnjo, se zdi, da bo razprava o poti urbanistič- ne politike vendarle na mestu pa ne samo zavoljo na- šega Celja, marveč zaradi naše republike. M. B. ponovne spremembe zakona o organizaciji zdravstva Odraz neurejenih razmer Čeprav z&^kon o organizaci- ji zdravstvene službe ni star niti leto dni, v republiški skupščini že pripravljajo spremembe nekaterih njego- vih določil. Dve sta gotovo nujni, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da člena, ki govo- rita o prisilni upravi v zdrav- stvenih zavodih, ki se do do- ločenega roka ne združijo ta- ko kot predvideva zakon, nista v skladu z ustavo. Prak- sa pa je pokazala, da je za- kon pomanjkljiv tudi v neka- terih drugih določilih. Zato so poslanci socialno-zdrav- stvenega in republiškega zbo- ra republiške skupščine v vsej Sloveniji organizirali po- svetovanja, na katerih naj bi razpravljali o predvidenih spremembah. V Celju je bilo tako posve- tovanje prejšnji teden. Udele- žili pa so se ga predstavniki različnih institucij in organi- zacij, ki so soodgovorne za delo zdravstvene službe. Po- tem ko so se strinjali s spre- membami, ki jih je naročilo ustavno sodišče, pa so pouda- rili, da bi prisilno upravo le veljalo upoštevati tudi v zdravstvenih institucijah — toda kot ekonomski instru- ment. Predlagal" so, naj zakon precizneje določi mesto služ- bi medicine dela, prav tako pa razmeji delo zdravstvenih centrov in zavodov za zdrav- stveno varstvo, ki bi jih ver- jetno lahko združili z zdrav- stvenimi domovi in njihovo dejavnost formirali kot samo- stojno službo in novi delovni organizaciji. Udeleženci posvetovanja so tudi poudarili, da razprave o bodočem kliničnem cen- tru v Ljubljani potekajo v preozkem krogu. Ta center po njihovem mnenju ne bi smel postati posvetovalni organ, temveč institucija z naj- višje organizirano zdravstve- no službo za vrhunske zdravstvene storitve. Največ zanimanja je vzbu- dilo vprašanje, ali ne bi ka- zalo spremeniti cenzusa 40 ti- soč prebivalcev, ki ga dose- danji zakon določa kot mini- mum, za katerega more po- slovati en zdravstveni dom. To določilo je na nekaterih razsežnih območjih z majh- nim številom prebivalstva po- vzročilo namreč nekaj zaple- tov, toda nekateri so prepri- čani, da bi ponovne spre- membe vnesle v delo zdrav- stvenih zavodov več škon, kot koristi. ' Na sploh pa je prevladjji mnenje, da so predvidp^ spremembe zakona o organj zaciji zdravstvene službe sledica nepretehtanih oiUo^,. tev iz lanskega leta in da žejo na mlačnost pri rešev^ nju problemov naše zdrjj stvene službe. program ples. nega kluba Pred tedni so v Hrastnij ustanovili plesni klub. Voj stvo te najmlajše skupine j, že izdelalo svoj program, obeta mladim Hrastničanor^ pa tudi drugim zabavo in raj vedrilo. O programu bodj še posebej spregovorili 5, bližnjem sestanku zai^teres^ ranih mladinskih aktivov ( v obeh hrastniških delavsk(>i prosvetnih društvih. —a- Medobčinsko posvetovanje... (Foto: B, Strmčnik) Peticija občanov OBČANI BLTCOVŽL.\KA IN SL.\NC SE NE STRINJAJO S SLABIM VZDRŽEVANJEM CESTE Bukovžlak in Slance je dvoje naselij v bližini Celja. Povezuje ju cesta tretjega re- da, ki je po njihovem mne- nju v izredno slabem stanju. Vsled tega so že lani maja naslovili prošnjo na skupšči- no občine Celje, naj jim po- magajo pri popravilu, oziro- ma asfaltiranju cestnega od- seka od spodnjega do zgor- njega križišča v dolžini 715 metrov. Januarja letos so do- biU odgovor celjske občinske skupščine, v katerem je re- čeno, da vsled pomanjkanja finančnih sredstev ni predvi- deno, da bi asfaltirali ome- njeno cesto, saj nima repub- liški sklad za ceste za to ce- sto predvidenih sredstev. Ob- činska skupščina jim je obe- nem priporočala, da naj ob- čani z akcijo za sofinanci- ranje s tridesetimi odstotki soudeležbe pomagajo rešiti njihov problem. Občani omenjenih naselij pa se s tem ne strinjajo, ta- ko je vsaj razvidno iz petici- je, ki jo je podpisalo 25 ob- čanov, katero so poslali pred- sedniku upravnega odbora republiškega sklada za ceste, občinski skupščini Celje in uredništvom večih časnikov. V peticiji izjavljajo, da se nikakor ne morejo strinjati, da celjska občinska skupšči- na priporoča svojim obča- nom, naj sami skrbijo za modernizacijo ceste III. re- da, ki pelje skozi njihova na- selja, namesto, da bi skup- ščina občine zahte\'ala ^ od re- publiškega sklada za ceste, naj da ustrezna sredstva. Pri tem naglasu je jo, da ta cesta povezuje 3 kilometre oddaljen center mesta z raz- ndmi izletniškimi točkami, med drugim tudi Blagovno, kjer so urejeni ribniki za ri- bolov in čolnarjenje. -ez pismo polzelskih oskrbovancev Le Še pridite! 2e četrtič so nas obdstoa- B tioeocl, Id »o člani pod- Diladka Rdečega kidža iz IV. osno-vtie šole v Celju. Kot ve- dno, jfli Je tuiđi to pot pripe- IjaiLa tovarišica Vilma Ekse- leotSci. Od drugega, pa tja do otsanega razreda so se razvr- •tiib imena nastopajočih. Ko- Eko dobrega in lepega je bi- lo T njihovih besedah! S pe- Bmijo, haranoniko in besedo 00 med sfcan-člke prinesli del pomladi, del tistega, kar teJao zelo pogrešajo. Učenka 6. razreda Albina štampe nam j€ tako lepo govorila, da bi nadi ponovili nwkaj nje- nih mish: »... želeli smo priti že za 8. marec, 1» takrat ni bilo dkjgoče. Prepričani pa smo, da Ete tudi piri vas ta dan lepo praznovaM. Naj kljub Bamudi še reljajo tudi naše Cestdtke ženam, ki tu prebi- vate. Mogoče mnoge med va- mi ndso tako srečne, da bi Jdm za tak dan roko stisnil testni otrok ali vnuk, pa bi mm mi to radi vsaj nekoli- ko nadomestili. V doihu vam pač vstajajo časi, ko so se mm po hdši podili otroci kot smo zdaj mi, da jih je bilo treba našeškati, včasih po- božati, včasih pa se celo s sosedo spreti, ker \'aš ni bil nič kriv ... Dragi prijatelji, mi smo pkkimladkarji Rde- čega križa. Naša organizacija ne bo ndkoM pozabila, zakaj je bila ustanovljena — da bi lajšala nesrečnim gorje, da bd ▼ ajudeh budila plemenita ču- »t\'a. Vi, prejšnji rod ste maadflno vzgajali v dobrem. Tudi ml si želimo, da bd spet poštenje, dobra beseda, ljubezen, poijeteljstvo toč pomemk) kot avto, denar in zunanji videz ...« Veliko iskrenosti, veliko vere in veselja je bilo v teh lepih besedah. Pripravili so tudi lep program. Sedaj se po hodnikih pogovarjajo, ka- ko je bila dobra tista »Po- štena dekUca«, ki jo je tako lepo pripravila učenka Olga Roje 6 p>omočjo svojih so- šolk in sošolcev. Pa tudd drugi! Le še pridite! Marsi- katera roka boža šopke, ki ste nam jih podarili. In tisti, ki so priklenjeni na poste- ljo, s pogledom spremljajo delček pomladi, ki ste jo pri- nesli s seboj med te stene bolniških sob! Oskrbovanca doma na Poilzeli Naši dobri sosedi Kadarkoli se spomnim na sosede, na njihovo izredno ljubeznivost in skrb, da zve- do o meni vse in vedo o me- ni in moji družini več, kot jaz sam, sem vzhičen in ve- sel. To je približno tako, kot če se spomnim na žlahto, ki prav tako spremlja vsak moj korak in zlasti še ko- rak moje žene. No, sicer pa saj veste, kako je s temi reč- li in tedaj, če kupite slučaj- no ženi nove nogavice ali klobuček, in se sestane so- rodstvo ter enoglasno ugoto- vi, da je eden izmed njiho- vih členov zapravljivec in da In Jahkojmel že zdavnaj tfio- to, če bi ne izdajal toliko de- narja za ženine obleke. V re- snici pa je vse drugače. To- da, oni sodijo po sebi in svo- jih avtomobilih in morda jim je v srcu nekoliko nepri- jetno, če te srečajo, kako jo peš mahneš v hribe, kamor se oni odpravijo z avtomobi- lom. Toda, pustimo za danes žlahto in se rajši preselimo v tisti velikanski blok, kjer imaš nebroj sosedov, na levi in desni, v pritličju in v vseh nadstropjih nad sabo. To so zlati ljudje, ne samo zaradi tega, ker od časa do časa vr- žejo skozi okno kakšen odpa- dek, ki prileti na tvoj bal- kon in ga lahko pobereš, marveč tudi sicer. V teh blo- kih imajo stene ušesa in pred njimi nisi varen niti v stranišču. To so pravzaprav ojačevalci, ki majhno bese- do spremenijo v veliko za- devo, ki nedolžno reč popra- vijo v strašansko afero. Ta- ko je bilo tudi oni dan, ko sva z ženo ugotavljala, da bo- va morala v tem mesecu krep- ko štediti, če bom hotela pla- čati revijo Avto in še druge časopise in če bova hotela dati na stran prvi obrok za težko pričakovane počitnice. In glej ga vraga. Ti živi zvoč- niki onstran sten so ujeli be- sedo avto in jo spremenili v dejstvo, da imamo štiri mi- lijone za pravi avto na šti- rih kolesih. To se pravi ne za fička, kajti fičo ni avto, ampak najmanj za taunus ali peugot. Da, štiri milijo- ne suhega deruarja. Zdaj sem radoveden, kaj bodo govorili čez mesec in leto, ko se pred našim blokom ne bo ustavil noben moj taunus in bom tu- di v bodoče hodil na spreho- de in v hribe peš. Kaj si bo- do takrat izmislili, moji do- bri sosedi? Povem vam, moji sosedi so zares odlični ljudje. Oni dan so se po golem naklj^^ ' ju, brez kakršnihkoli grdt^' namenov, zamešali zabojč^'^ ' za rože. Svojih nismo na^ii pa jih je šla žena zaradi i^^ iskat. Vsa zadeva se je v du končala. Ugotovili smO pomoto, se oprostili in fc"' nec. Pa se je našla dob^ soseda z zgornjega nadstrof ja in raztrobila, da imamo^ hiši tatove, da smo okradeni in tako naprej. Zd<^^ je sosed, ki je nehote zaT^'' šal zabojčke, užaljen in j kislo drži name, namesto, bi premikastil jezikavo sos^ do, ki se obnaša kot pav. Povem vam, naši sosedi^ zares odlični ljudje! .d SOSED SOSEDI . g tednik celje 11. aprila 196« Naš glas v naši občini smo usta- fiovili Naš glas, naše glasi- lo_ Izhaja enkrat mesečno \ji prinaša aktualne pris- pevke in sestavke. Prispev- ki so zelo dolgi, sestavki pa ne preveč kratki. Za f^aš glas smo se odločili, j^er je znano, da človek y mesecu dni marsikaj po- zabi, naše glasilo pa ga qI) koncu meseca spomni fia vse, kar je morda po- habil in mu pravzaprav fie piisti, da bi karkoli po- zabil. »Aha,« si reče, ko prime v roke Naš glas, »glej si ga no, takole je j to rečjo!« Naše glasilo je seveda fiamenjelo le nam. V nje- ga pišemo v glavnem mi in tudi beremo ga v glav- nem mi. Ker je naklada izredno nizka, je glas zelo poceni; tiskajo nam ga skoraj zastonj, namreč za iOO S din. To je izredno uspešna informativna poli- tika, saj se med seboj te- meljito informiramo, tako da smo dejansko vedno na tekočem. Zdaj je naš krog še ozek, a ko bo na- klada dosegla kakih dve- sto izvodov, bo še enkrat toliko bralcev. Računamo namreč, da bereta en iz- vod Našega glasa dva na- ia bralca. Sicer pa se za Naš glas zanimajo tudi Se nekate- ri drugi. Tako nas je za neko številko prosila to- variSica Esdeka, a pomi- slite, nismo ji mogli ust- reči, ker je število izvodov natanko omejeno in pre- računano na omenjeno ce- no, da bi nam ena številka bistveno povečala strošek. Kar izdajamo Naš glas, naše glasilo, smo torej vedno na tekočem z vso problematično problema- tiko, zato priporočamo, da bi nas tudi 'druge občine, ki bi bile rade na teko- čem, posnemale in pričele izdajati morda Naše gla- sove ali kaj podobnega. s tem hi Jiamreč zelo po- ceni prišle do svojih in- formativnih glasov, oziro- ma glasil, saj stane že kak lokalni časopis težke de- narje. A. Konica Zlata poroka Zopančevih Pred tedni so prihiteli od blizu in daleč sorodniki in znanci ter voščili še na mno- ga zdrava leta zlatoporočen- cema Antonu in Barbari Zu- pane iz Konjuc 11 pri Svetini nad štorami. Praznovali so iz srca vese- lo, saj je bila njuna življenj- ska pot lepa a tudi mnogo- krat težavna. — Anton Zu- pane je postal že leta 1916 vojni invalid, kajti krogli, ki sta ga zadeli (v roko in dru- ga skozi prsi), še danes po- vzročata težave^ 80-letnemu ju- bilantu. Vse to za hip pozabi, ko zagleda v domači hiši vseh osem otrok, vseh preskrblje- nih in pri svojem kruhu. Najstarejši sin Anton je prevzel domačijo, toda tre- nutno se zdravi že 6 mesecev v Topolščici. Gorska vasica in ta doma- čija je ostala mnogim parti- zanom v toplem spominu. Pomagali so jim ob vsaki uri kolikor je bilo v njihovih močeh. Kozjanski odred, VDV brigade idr. ter sin An- ton — kurir — so bili v letih 1944—1945 v tesnem sodelova- nju. »Skromno smo živeli in še živimo«, je dejal tovariš Zu- pane, saj znaša njegom po- kojnina mesečno le 4000 S din, dve leti nazaj pa celo le 2000 S. din. Zato je tembolj vesel vsakega tisočaka, kate- rega mu stisnejo otroci, ko ga obiščejo. Se na mnoga zdrava leta! A. A. Celjani! Uničimo prizadevanja! Organizacije mesta Celja rotijo meščane iz leta v leta v leto, naj občani poskrbijo za lepoto našega mesta. Pro- svetni delavci si prizadevajo, da bi vzgajali ljudi v duhu estetske vzgo,it*. da bi mladi rod spoštoval lepoto narave in si urejal prijetno okolic« svojih delovnih mest in biva- lišč. Vsa ta prizadevanja so brez haska, ker je v Celju preveč ljudi, ki imajo priro- jen nagon po uničevanju, da ne rečem zločinski odnos do lepote in narave. Otroci osnovne šole v Vod- nikovi ulici pod vodstvom tov. prof. FAJS Mete negujejo iz leta v leto cvetlične nasade okoli šole. Kar ganljivo je vi- deti te mlade ljudi, ki brez predsodkov glede fizičnega dela rijejo po zemlji, ravnajo, sejejo, čistijo. Šoli ku- puje drage sadike in seme, da bi v strogem centru mesta pričarala vsaj delček nežne- ga diha cvetoče narave, da bi bili meščani ponosni na svo- jo šolo, da bi se njihove trudne oči za hip odpočile na nežnih barvah prvih razkoš- nih pomladnih cvetov. Res so pririnili na svet og- njeno rdeči tulipani, menda prvi v Celju. Matere jih kaže- jo otrokom, šolarji se ustav- ljajo pred ograjo in občudu- jejo razkošno senzacijo! To je lepota Cel,ja! To so rezul- tati njihovega dela! Še bedo delali naprej! Mine prva noč. v kateri so nameravali tulipani še bolj zažareti. Zlikovčeve roke že ukradejo za štiri cvetne čase otroškega znoja! Mine tretja in naslednje noči. Zločinska roka ruva ponoči rastline s čebulicami vred. Niti zloči- nec, niti otroci ne bodo ni- koli več videli tega tulipana. Sedaj ni čas za presajanje. Zlikovčeva roka se ne bo posušila! Posušila se je njego va duša in zgnil bo ognjeno rdeč tulipan. Za nelcaj denar- ja bi lahko vsakdo kupil v trgovini prav tako čebulico obenem s strokovnim nasve- tom. Ne! Zlikovec hoče imeti samo trenutno lepoto, trenut- no last. On ne zna ceniti de- la, on ne dovoli, da se ob lepoti opaja širok krog ljudi! Zapira se v temo noči, ker ne upa na svetlobo. Zlikovec! Ali ne veš, da ponoči in v te- mi tulipan ne žari? Pridi po- dnevi, stopi na cvetno gredo in javno zavpij vsem ljudem Celja, da je lepota rezervira- na samo zate, ki nisi nič de- lal, ampak samo prežal v temi, kdaj bodo zamrli ko- raki ljudi, da boš lahko pre- trgal nit življenja tulipanu. Ne bo se ti posušila roka, du- ša se ti je že! Otrok tega ni naredil. Otrok teka po travi, ker pač vidi odrasle, da delajo tako. Otrok, ki nima razsodnosti, bi utrgal le cvet, le kaj mu bo čebulica? Nekateri odrasli Celjani pomagajo bohotenju vandalizma. Le pridite! še je ostalo nekaj otroškega vese- lja in znoja! Lničite ga, po- tem pa zaženite kamenje in polena na prosvetne delavce, na družbene službe in na dru- štva, češ, kaj delate, da se v Celju počenjajo take in po- dobne reči? Mi ne bomo omagali, otro- ci tudi ne! še bomo sadili in delali, zlikovci bodo le na ta način izumrli. Dotlej pa, iz- volite, uničujte! Morda se pa srečamo cb vašem dejanju in tedaj bomo videli, kaj je prav in kaj ni. Znali bomo zaščititi svoje de- lo in otroške žulje. Alojz ZABUKOVSEK O delu rdečega križa Zadnjikrat smo poročali o] Dspešnih Trnoveljčanih. V; Itros delavnih sodelovalcev"^ pa .'^o se vključili tudi člani' Rdečega križa v Storah. Ta organizacija uspešno skr- bi za ostarele in osamele ob- ^ na terenu. V to delo so vključili tudi mladino: prina- šanje hrane, pošte, kurjave, 'Ode itd. so prevzeli mladin- ^ pomladkarji Rdečga kri- ^ njihovega terena. Vsekakor '>'ale in posnemanja vredno. ^Pe primer sodelovanja Rde- ^6ga križa osnovne šole što- s krajevnim odborom R- ^ečega križa, kaže kako živ |6 stik te organizacije z ob- ^ni, ki . so potrebni vsako- dnevne pomoči. Njihovo de- lo je tudi registriral Glavni odbor Rdečega križa Slove- nije, ki je zbral gradivo o tej dejavnosti v štorah in ga posredoval Evroviziji ter med- narodni ligi Rdečega križa v ženevi. V štorah je bila tudi uspe- šno izvedena krvojadalska ak- cija, ki se jo je udeležilo 122 članov kolektiva Železarne štore, kri pa je darovalo 118 članov, ker so bili štir- je odklonjeni. Tokrat so se te akcije udeležili v večjem šte- vilu tudi uslužbenci. Upravnemu odboru podjet- ja ter sindikalni podružnici kolektiva železarne štore se za pomoč in sodelovanje v tej plemeniti akciji iskreno zahvaljujemo. V počastitev 20. obletnice Svetovnega dneva zdravja je bila preteklo, nedeljo tudi sla- vnostna akademija, ki jo je pripravil aktiv mladine Rde- čega križa osnovne šole v Do- brni. Izredno bogat program s pevskimi, telovadnimi, fol- klornimi točkami ter z reci- tacijami je pričal o nemajh- ni delavnosti tega aktiva. Po- sebno pa je to slovestnost obo- gatil 80-članski pevski zbor pod vodstvom zborovodje He- lene Strmčnik. Akademijo je pozdravila strokovna sodelav- ka Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije — Suzana šo- ster. Vsem, ki so sodelovali v pripravi te akademije iskre- na hvala, posebej pa še men- torici aktiva Elici Poteko in vsem ostalim prosvetnim de- lavcem šolske skupnosti za njihov trud in prizadevanje, ki so s tem dali vzgled za so- delovanje v tej plemeniti pro- slavi. Mladi med na.stopom Počutijo se močnejše Vse večje je število prometnih nesreč in vedno manj upoštevajo vozniki motornih vozil znani izrek »Na cesti nisi sam«. Že nekaj časa vozniki amaterji vse pogosteje kritizirajo voznike avtobusov, ki se zaradi svoje velikosti počutijo varnejše in mogočne.!' še. So vozniki avtobusov res nelojalni do drugih voznikov, je vprašanje, ki smo ga postavili petim voznikom osebnih avtomobilov. EDO STEBLOVNIK, CH 108-30: Precej jih je, ki so v resnici nelojalni do dru- gih voznikov. Velika večina voznikov avtobusov so v r»- du šoferji, njihov ug^d i>a kvarijo nekateri neresni po sameznifci. Hočejo prehi-eva*- ti za vsako ceno na cestah, ki niso za to primerne in ne- radi se umikajo 6o jih ho češ prehiteti. Videl sem celo, da ni pustil naprej niti reSili nega avtomobila. ANDREJ PETERKA, CE 158- 65: Da bi bdli vozniki avto- busov nelojalni do ostalih voz- nikov še nisem opaaU, pač pa lahko to trdim za vossnike tovornih avtomobilov. Ne mo- reš jih prehiteti, čeprav so precej bolj počasni kot oseb- ni avtomobil, ker trdovratno vozijo po levi strani cestišča. Prav danes sem imel takšen primer, ko sem se vračal iz Rogaške Slatine, neprestano je vozU po levi. TONE ŠPORiER, CE 203-05: Vozim že osem let. Z vozni- ki avtobusov je tako: malo močne se počutijo In te gle- dajo od zgoraj dol. Težko jih je prehiteti, ker glede na raz- mere naših cest vozajo zelo hitro. Mislim, da so temu kri,- vi tudi vozni redi, ki jih se- stavljajo podjetja. Vozniku se mudi, ker mora avtobus to- čno pripeljati in zato pohi- ti. Ce to drža so bolj kriva podjetja kot vozniki. JOŽE JELEN, GE 38-07: Res so zelo nelojalni, verjet- no zato, ker se počutijo mo- čnejše. Mimogrede prehiteva- jo na nedovoljenem mestu. Tako se mi je zgodilo, da me je na vrhu klanca v Šent- janžu dvakrat prehitel avto- bus, prvič in drugič bi kma- lu prišlo do karambola, ker ni videl ceste pred sabo. Tu- di vozijo mnogo prehitro, še po 90 kilometrov na uro tu in tam, čeprav cesta ni v re- du. ANICA KOTOŠEK, CE 16644: Res je. Še posebej pri srečanju in prehitevanju. No- koč mi je samo za las mar njkalo pa bi bila nesreča seveda po krivda avtobus- nega šoferja, ker na pravil- no prehiteval. »Večji« so in mislijo, da morajo biti pov- sod prvi. Morda pa so kri- vi tudi voi2aii redi, po kate- rih se morajo ravnati in za^ to mnogokrat hitijo, ostali uporabniki cest pa se hudu- jemo. Kot kaže imajo vozniki osebnih avtomobilov pre- cej podobno stališče do voznikov avtobusov. Vsakdo se pač spominja tistega težkega trenutka na cesti, vsakdo si je zapomnil, da je ta trenutek povzročil avtobus, ne pa ta ali oni šofer. Zato bi bilo napačno mnenje, da so vsi vozniki avtobusov takšni, nekateri posamezniki pa kvarijo ugled ostalih. Tudi če so podjetja kriva zaradi tesnih voznih redov, bi morali to ureuiti zavoljo večje varnosti uporabnikov cest, posameznike pa izločiti iz šoferskili vrst. M. S. aprila 1968 celje tednik '7 Financiranje po starem? Srednje šolstvo celjske regije naj bi dobilo toliko kot lani Novi sistem financiranja srednjega strokovnega šolstva, ki je še vedno pred- met živih razprav, je dejansko, še preden se je uveljavil, doživel precej kritičnih in resnih pripomb. V resnici pri tem ne gre toliko za sam sistem, kolikor za merila, po katerih naj bi delili letošnja sredstva republiške izobraževalne skupnosti. Na posvetovanju v Celju, ki so se ga udeležili predstavniki občinskih skupščin in temeljnih izobraževalnih skupnosti celjske regije, je bilo med drugim slišati celo mnenje, naj bi sredstva iz republiških virov delili raje po sistemu, ki je v ve- l.j»vi že deset let, oziroma naj regiji ostanejo vsa sredstva, zbrana iz prispevka 0,^ odstotkov za strokovno izobraževanje. Udeleženci razprave so pri- Sli do takšnega zaključka po tehtni presoji, kajti merila za delitev letošnjih sredstev, ki jih je oblikovala posebna komisija, odstx3pajo od načel- nega dogovora, po katerem posamezne regije letos naj ne bi dobile manj sredstev kot lani. V celjskem prime- ru gre ssa primanjkljaj v vi- Sini več ko 177 milijonov S din, kd jih, tako so menili predstavniki občinskih skup- ščin, nikakor ne bi mogli kri- ti iz proračunskih virov. Pred- stavniki celjske temeljne iz- obraževalne skupnosti so že večkrat terjali i>ojasnilo, kaj pravzaprav pomeni lanskolet- na realizacija, ki je eden iz- med kriterijev za letošnjo de- litev. I»o njihovem mnenju to ni mogoče šteti do 31.12. 1967, pač pa kvečjemu do konca letošnjega februarja, ko so občine zbrale sredstva iz gospodarstva še za lansko leto. Prav tako ni sprejemljiv kriterij delitve po ceni pe- dagoške ure, saj je znano, da je ta cena v posameznih ob- činah zelo različna. Nevzdrž- no je, je bilo rečeno, da bi na p>rtmer ljubljanska regija dobila letos blizu 300 milijo- nov več sredstev kot lani, celjska in nekatere druge pa manj. Takšen odnos očitno nekatera področja favorizira, medtem ko druga zapostav- lja. V primeru, da bd ostalo pri predvideni delitvi, bi se utegnilo zgoditi, da bi mora- li marsikje zniževati že ta- ko podpovprečne osebne do- hodke, kar bi seveda iLstva- rilo zelo resne probleme. Na- men novega sistema prav ta- ko ni bil, da bi bUa katera- koli regija prizadeta. Vse te in druge ugotovit- ve nedvomno kažejo, da no- vd zakon o financdran|j|i šol- stva pričakovanj ni povsem izpolnil in da je v celoten sistem vnesel tudi nekaj zme- de. Zato lahko razumemo po- misleke, ki mu oporekajo. Kaže, da bo morala repub- liška izobraževalna skupnost stališča do celjske r^je spre- meniti in deliti dopolnihia sredstva po meriMh, ki bo- do objektivnejša od predvide- nih. V nasprotnem primeru bi bilo morda res bolje, da bi vsa sredstva, zbrana iz 0,62 odstotka, ostala na ob- močju, s katerega se stekajo v republiko. dhr Toplo zgodnjepomladansko sonce se je uprlo v zid stare hiše in starček v pozni jeseni svojih let je na klopi sladko zadremal. Domači so odšli morda po opravkih in ga niso hoteli buditi. Za predpasnikom ima starček zataknjeno steklenico sadjevca in veliko zagozdo domačega kruha — za primer, da bi se prebudil preden se domači vrnejo in bi se mu oglasilo grlo ter želodec. Posnetek je iz Kompol. (Foto: J. Kr.) Od kod denar?! Kako je v resnici s priključitvijo gabrske ; knjižnice k MLK? i Pred časom smo pisali o predvideni združitvi obeh celjskih knjižnic — po po- vzetku iz razprave na zadnji seji občinskega sveta za kul- turo in znanost. Toda bistve- ni podatek, kot meni občin- ski svet zveze kulturno pro- svetnih organizacij, ni bil po- vsem točen. Svet namreč do- slej knjižnici ni dajal 4 mili- jone letno, pač pa le 2 mili- jona 700 tisoč Sdin, kar je seveda precej manj. če bi skušali občinskemu svetu ta denar vzeti in ga prenesti na naslov mestne ljudske knjiž- nice za ureditev razmer pri- ključene ustanove, bi po nje- govem mnenju bistveno okr- tuli dejavnost. Občinski svet se z integracijo sicer popol- noma strinja in jo podpira, vendar pa meni, da pri tem ne bi mogli računati s ka- kršnimkoli prihrankom, pač pa 2 večjimi izdatki, saj gre za razliko 1,3 milijona Sdin, ki ga trenutno menda ni kje^^ vzeti. Da bi zadevo čimprej in pa- metno uredili, je občinski svet dal pobudo za sestanek, na katerem bi se vsi zainte- resirani dokončno pogovorili in se odločili za združitev. Takšna bi bila torej druga plat problema, starega že ne- kaj let. Na videz sicer ne gre za kakšno veliko integracij- sko zadevo, je pa vendarle res, da bi morali problem rešiti že zavoljo knjižjiice ga- brske Svobode, ki posluje v nemogočih razmerah. Kolikor bi hoteli odpraviti njen pol amaterski pol profesionalni značaj, je razumljivo, da se- danja sredstva najbrž ne bo- do zadoščala. Medtem ko so doslej nekateri ljudje delali zastonj, so dobivali drugi precej nižje dohodke od knjižničarjev, zaposlenih v drugih knjižnicah. Z odpravo obstoječih razmer je prav tako povezano vprašanje ce- lotne notranje kadrovske strukture, ki naj potemtakem zagotovi solidnejšo raven v poslovanju knjižnice. Gabrski okoliš je vsekakor dovolj ve- lik, da bi ne samo prenesel, ampak tudi moral imeti pro- fesionalno tovrstno ustanovo, zategadelj se zdi, da pri iska- nju gmotne rešitve ne bi sme- lo biti kakšnih zadržkov. dhr Mladi in Naša beseda" 99 Na pobudo Obk ZMS v Ce- lju bodo letos 19., 22. tn 23. aprila v veliki dvorani Narod- n^fa doma Uterami večeri mladih Celjanov osnovnih in srednjih šol. Na njdh bodo skupine Hteramih ter recdta- djskih krožkov predstavile h- temma dela od otroške igri- vosti (Otroci se love), do zre- le lirične izpovedi o življenju, M so ga živeli p>oetje od ne- koč do jasno začrtanim umetniškim profilom. Oba sta izvrsto« pedagoga. Srečanje obeh rborov v Ce- lju je novost. Zamisel je P*" srečena in vsiljuje neliot« vprašanje, ali ne bi mogB prirejati tudi teden vokaln* glasbe po zgledu slovenskil' gledališč? Naš komorni moški zbor pripravlja na turnejo, kater« začetek bi bil v Švici, nadalje* vanje pa v Nemčiji in še kj* drugje. Ne dvoniirao, da na* bodo zopet razveselili s svo* jimi velikimi uspehi. a. s. 8 TEDNIK kultura 11. aprila 1968 Anekdota o problemih letošnjega občinskega proračuna občine Žalec so pred nedavnim razpravljali tudi na enem iz- med sestankov terenskih osnovnih organizacij Zveze komunistov. V razpravi so prisotni načeli tudi proble- me financiranja šolstva. Besedo je^povzel tudi eden izmed prisotnih učiteljev, ki je udeležencem podrobno obrazložil vse težave, ki v trenutnih pogojih tarejo šolstvo. Svoje obrazložitve je zaključil nekako takole: ».. .sicer pa zadnaj leta učitelji na šolah praktično itak ne delamo ničesar drugega kot to, da govorimo o de- narju za šolstvo in o plačah prosvetnih delavcev!« Pa se je oglasil nekdo v ozadju: »Potem ste pa tako dobro plačani!« Žalski gasilci polrr' 'jcjo nov dom Gasilsko društvo v Žalcu sodi med najaktivnejša društva v občini, znano pa je po svoji dejavnosti tudi preko občinskih meja. Trenutno imajo v društvu samo en problem — žal je velik. Brezpogojno potrebujscjo nov gasilski dom. Sedanji dom, ki ima že častitljivo starost, stoji za poslopjem občinske uprave in je potreben poštene obnove. Morda bi kaza- lo, da organizirajo v občini šii-šo akcijo, pa bi v bližnji bodočnosti zgradili nov, sodoben in funkcionalen gasilski dom. KAREL JUG, poveljnik: »Ni še dolgo tega, ko smo bili pri predsedniku občine, tova- rišu Rozmanu in ga poba- rali, kako bo kaj s sredstvi za obnovo našega doma. Za najnujnejša dela bi bilo po- trebno preko en miljon, toč- neje 1,200.000 starih dinar- jev. Na skupščini so nam obljubili, da bomo dobili 800.000 SD, ostalo pa bodo prispevali naši člani s pro- stovoljnim delom. Obnova doma je vsekakor samo za- časna rešitev, kajti nujno bomo prej ko slej potrebo- vali nov gasilski dom.« LUDVIK BRODNJAK: »Ste vi tisti, ki je slikal našo plo- ščo? Se mi je kar zdelo da ste! Kot ste videli smo jo že sneli, čeprav smo jo na- meravali obnoviti. Pravi raz- log, zakaj smo tako dolgo odlašali pa je v tem, da bo- mo morali obnoviti fasado našega doma, takrat pa smo nameravali polepšati tudi spominsko ploščo. Nov ga- silski dom je več kot potre- ben in takrat, ko bomo do- bili novega, se bomo tudi padlim tovarišem oddolžili na svečanejši način.« KAREL STRAHOVNIK: »Pri tako razvitem gasilstvu kakor je v naši občini od- padejo potrebe po tem, da bi imeli profesionalno ekipo, pa tudi Celjani so dosti bli- zu, kadar ne zmoremo sami. To pa seveda ne pomeni, da ne bi j>otrebovali novega doma. Prej ko slej bo moral biti, saj sedanji niti ne od- govarja po funkcionalnosti, niti ni pk>stavljen na pravo mesto. Upamo, da nam bo bližina skupščine tudi kaj ko- ristila in da bomo našli ra- zumevanje povsod, kadar ga bomo iskali. Tekst in slike: B. Strmčnik USPEŠNA POMOČ Sušni dnevi so povzročili višje ležečim kmetom na VRHEH, PONIKVA pri Žal- cu, hude skrbi. V bazenih ob hišah jim je pošla kap- nica in ostali so brez vode. Gasilci iz ŽALCA, VRBJA, ŠEMPETRA, LOČICE in PO- NIKVE so pretekli teden or- ganizirali črpanje vode iz potoka Vel. JPirešica do do- mačij 6 kmetov. Cevi so po- ložili v dolžini preko 500 m in preko 300 m nadmorske višine. Vsi prizadeti kmetje imajo zopet polne bazene čiste vode, ki jo uporabljajo za napajanje živine in za kuho. NAPREDOVANJE Na nedavnem občnem zbo- ru Občinske gasilske zveze v Žalcu so bila izrečena tudi napredovanja gasilskih čast- nikov. Naziv VIŠJI GAS. ČASTNIK je prejel FARC- NIK ANTON, ki je zaposlen kot varnostni tehnik v TT Prebold. Tov. Farčnik je c tem napredovanjem dosegel najvišji gasilski čin na pod- ročju žalske komune. V din GASILSKEGA ČASTNIKA je bil povišan tovariš JUG KA- REL, poveljnik gasilske čete v Žalcu. Oba tovariša sta tis- pešno opravila potrebne stro- kovne izpite v LjubljanL ČESTITAMO! NOVA CESTA Kot marsikje drugje, so se tudi prebivalci Vinske gore odločili, da si bodo prepo- trebno cesto v Lapotnik zgradili kar sami. Prva eta- pa te pomembne ceste je bila končana že lani, letos pa so jo potegnili še od šo- le do Lapotnika. Cesta je grajena zelo solidno in lahko po njej vozijo tudi kamioni. Kolikšnega pomena je cesta za tamkajšnje občane pove že to, da so posamezniki prit- spevali k cesti tudi po 400 tisoč starih din. ODCEP Savinjska dolina je v zad^ njih lepih sončnih dneh po- novno oživela. Kot vsako le- to, so se tudi letos pričela pomladanska dela na hme- ljiščih. Ponekod pripravljajo žičnice, medtem ko nekateri privatni kmetje še količijo stare hmelovke. Pri Orli va- si napeljujejo novo žičnico, pa so vsled tega morali pre- staviti odcep ceste. Stari od- cep v Orlo vas je bil pri kilometrskem kamnu št. 1, novi odcep pa je nekoliko višje, za šolsko stavbo. PRIKLJUČITEV VODOVODA žalsko vodovodno omrežje tao že letos dobilo nov pri- ključek. Zdolž ceste v Liboje je moč videti delavce, ki pridno opravljajo težavna o- pravila pri izgradnji novega priključka. Vodovod v Žal- cu bo priključen na libojskl vodovod. Dokončanje letoš- njih del, pomeni veliko pri- dobitev za Žalec. ZBORI VOLIVCEV v drugi polovici tekočega meseca bodo na področju celotne žalske občine zbori volilcev, na katerih bodo ob- čani obravnavali programe dela krajevnih skupnosti. Iz- volili bodo tudi nove svete krajevnih skupnosti in porav- nalne svete, ki jim je že po- tekel mandat. Pomembne bo- do tudi obravnave sprememb občinskega statuta. OBČINSKI PRAZNIK Pri občinski skupščini v Žalcu že deluje poseben od- bor za pripravo letošnjih praznovanj ob občinskem prazniku, ki ga slavijo 7. julija v spomin na dan, ko je bila v Savinjski dolini or- ganizirana ena največjih tro- silnih akcij. Predsednik od- bora je COKAN SLAVKO, si- cer načelnik enega izmed od- delkov občinske uprave. Občni zbor Občinska gasilska zveza v Žalcu je imela minuli teden svoj redni občni zbor, na ka- terem so pregledali rezultate dosedanjega dela ter si za- stavili najvažnejše naloge za bodoče. Na žalskem področ- ju deluje 35 prostovoljnih ga- silskih društev, v katerih je vključenih 1.105 aktivnih čla- nov. Skoraj vsak dvajseti ob- čan je aktiven član te po- membne in koristne orga- nizacije. Za predsednika Ob- činske zveze je bil ponovno izvoljen dolgoletni gasilski delavec tovariš VINKO JOR- DAN. Na občnem zboru so po- delili tudi odlikovanja najza- služnejšim članom. Gasilsko priznanje II. stopnje so pre- jeli: JURHAR FRANC, Lo- čica pri Vranskem; GORO- PEVŠEK KAREL, Prekopa; VAŠ IVAN, Gomilsko; OTO KRAJNC, Vrbje; JUG KA- REL, Žalec; FARCNIK AN- TON, Prebolt. Gasilsko pri- znanje III. stopnje pa so prejeli: PODBORŠEK PE- TER, Dolenja vas; KERT BRANKO, Vrbje; SENIC DA- NIJEL, Drešinja vas; KRALJ FRANC, Polzela; ŠMAJS ER- NEST, Parižlje; VERK FRANC, Dlenja vas. Vsem odlikovancem iskreno česti- tamo, pri njihovem nesebič- nem in požrtvovalnem delu pa jim želimo obilo uspehov. Na občnem zboru so ugo- tovili, da spada med najak- tivnejša društva v občini PGD Žalec, ki je sodelovalo v naj- večjem številu akcij. Najure- jenejše društvo pa je PGD v Preboldu v Savinjski do- lini. Nov delovni čas s prvim aprilom so začeli delati po novem delovnem času v upravi občinske skup- ščine, v občinskem sodišču in na občinskih vodstvih družbenopolitičnih organiza- cij, razen pri občinskem od- boru Zveze borcev. S preho- dom na nov delovni čas, so nastali neJcateri zapetljaji pri strankah, ki kar mso mogle dojeti, da je potrebno v no- vem delovnem času poskrbe- ti tudi za opoldanski obrok. Nemalo problemov v zve- zi z novim delovnim časom imajo predvsem zaposlene mamice, ki morajo skrbeti tudi za svoje malčke. Večina je siK)je probleme že uredila, mnogi pa iinajo seveda še vedno svoje težave. Tudi po- mislekov o pomembnosti in potrebnosti novega delovne- ga časa se ne manjka, res pa je vendarle, da tako mora biti. Občani, ko boste imeU op- ravka pri ovienjenih občin- skih organih, upoštevajte ob- vestila, ki ste jih dobili, da so razporedi uradnih ur dru- gačni, kakor so bili poprej. Uradi začno poslovati zjut- raj ob 8.30 in delajo z vmes- no polurno pavzo ob 12.00 vse do 17.00 ure popoldne. Ob sobotah je dela prost dan. ODGOVOR NA SESTAVEK »KRITIKE NISO UTEi\IELJENE« Zahtevek prosvetnih delavcev ni bil pretiran v 12. številki Celjslcega tednilta t dne 28. marca 1968 je bil ob- javljen sestavelc pod naslovom »Kritike niso utemeljene«, kate- rega pisec je v tem sestavku po- vzel izjave najodgovornejših vo- dilnih ljudi v občini Žalec o pro- račan.ski situaciji ter odnosu pro- svetnih delavcev do proračunske potrošnje v ot>čini nasploh. Z ne- katerimi objavljenimi stališči se prosvetni delavci občine 2alec ne moremo strinjati, ker ne odgo- varjajo dejan.skemu stanju, zato želimo v tem prispevku prikazati objektivno stanje z odločnim za- vračanjem rajsnih neodgovornih pretiravanj in pcxitikanj, ki so postale zadnji čas že celo žaljiva la našo stroko in sindikat pro- svetnih delavcev. Pri prizadevanjih sindikata pro- svetnih delavcev v občini Žalec ter nekaterih predstavnikih te dejav- nosti ne gre za nobene pretirane zahteve ali izsiljevanje, še manj za neko nerazumevanje proračim- ske situacije, ki je pravtako nam po2snana, pač pa je bila pri vseh hotenjih in akcijah prisotna želja po čim ugodnejši zadovoljitvi ma- terialnih potreb šolstva v občini, ki so se doslej iz leta v leto vi- šale predvsem glede novih dodat- nih obveznosti po sprejetih pred- pisih (spremenjen predmetnik, no- vi odelki, prevozi učencev idr.). Vsled tega eventualna povišanja proračunsicih sredstev za šolstvo niso predstavljala tistega realnega zboljšanja stanja šolstva kot je bilo marsikdaj pričakovano. V tem oziru tudi ni možna primerjava šolstva z upravo obč. skupščine, kjer se je npr. stalež zaposlenih od 1. 1965 do letos znižal za 41 zaposlenih le v osn. šoLsrtvu p« zvišal za 31 učnih moči (v varstvo vzg. ustanovi za 20 zaposlenih^, celo 15 delovnih mest pa je še nezasedenih, ker vseh na niti mož- no razpisati, niti ni bilo za razpi- se ugodnih prijav. Prosvetni delavci ne zanikamo mnogih prizadevanj in naporov s strani obč. skupščine in političnih organizacij, ki so bili doslej stor- jeni, da bi se materialni položaj šolstva zboljšal, zlasti še ob pri- pravah in izvedbi referenduma za šolstvo koncem laaskcga leta. Na- sprotno, vsa ta dosedanja priza- devanja prosvetni delavci pozdrav- ljamo in cenimo. Vendar "ne mo- remo mimo dejstva, da so mate- rialne možnosti za šol.stvo vsa leta nazaj zaostajale in so pač te posledice danes najbolj očit«. Res je, da se bodo pogoji dela v uč- novzgojnih zavodih po uresničitvi programa izgradnje in adaptacije šolskih zgradb znatno zboljSaJi, hkrati pa se bodo zviševale tudi potrebe. Stroški šolanja na enega učen- ca so znašali v 1. 1967 v občini Žalec 960 Ndin. Poleg že mini- malnih OD in sredstev za materi- ale izdatek (le 8,5 odst». so mo- rale šole kriti izgubo iz leta 1966 v višini 182.867 Ndin. Povprečni mesečni OD za reden delovni čas so zna.šali: za učitelja 856 Ndin (vključno s tistimi, ki poučujejo na višji stopnji), za predm. uči- telja 920 Ndin ter za profesorja 1.009 Ndin. Z željo, da bi se ti OD v tem letu zvišali vsaj za 5 odst., nedvomno naše zahteve niso bile pretirane in asociallstič- ne. Z ozirom na odobrena sred- stva v mnogih kolektivih niti to ne bo možno, ker so nove obvez- nosti izredno visoke. Povprečni stroški na enega učenca pa bodo predvidoma znašali 1.010 Ndin. In še to. Izredno zborovanje pros'/etnih delavcev s celotne ob- čine je bilo sklicano z namenom, da se direktno informira celotno članstvo o proračunski situaciji ter finančnem položaju šolstva ob že znanem dejstvu, da iz različnih razlogov ni možno ugoditi najniž- jemu in realnemu zahtevku TIS, ki bi zagotovil nemoteno in kva- litetno učnovzgojno delo na za- vodih. lavrsni odbor sindikata prosvetnih delavcev občine ZaJec ŽABJI KRAKI Kdor je ljubitelj žabjih krakov se mora podati v Braslovče, kjer bo lahko v restavraciji ob jezeru, dobil to priljubljeno spomladansko specialiteto na poseben »bra- slovški« način. Tamkajšnji turistični delavci so poskr- beli, da nihče, ki jih bo obi- skal v teh dneh ne bo ra- zočaran. Ne zamudite prilož- nosti! Kdo si — Marina? Vedna kadar sedi takole zamiš- ljena, mi postane tesno pri srcu. O čem premišljuješ? Le kaj tare tvoje osamljeno srce? Ali sploh veš, kaj je to — bolečina? Pred sedmimi leti, ko so Jo varnostni organi LM našli na že- lezniški postaji v Celju in jo pri- peljali v Dom oskrbovancev na Polzelo, kjer naj bi bil njen dom, o tem ni nihče premišljeval. Bila ji je potrebna streha nad glavo, pa obleka in hrana. To pa je bilo tudi vse. Koliko ji je bilo takrat Marina let? Morda šestnajst ali sedemnajst — kdo ve? Sama ni znala pove- dati niti svojega imena. Bila je bleda, s kratkimi postriženimi lasmi, na nogah pa je imela le blatne škornje. Gluha in nema. le kako naj bi karkoli povedala o sebi. Znala se je samo smejati in jokati. Za ime nismo vedeli, pa -smo jo rekli Marina— in še danes je Marina. Po sedniih letih je postala že odraslo dekle. Pridna je. pomaga pri delu in z njo se da že marsi- kaj kar lepo pogovarjati. Včasih je zamišljena in joče; le zakaj jo- če? Ne pozna ljubezni staršev in njihove topline! fa vendar ni bi- la dete, ko jo je nekdo zavrgel in jo pregnal v svet, ki ji je bil tuj. Je sama bežala pred revščino? Koliko je vseh teh vprašanj, na vse to ni niti enega odgovora. Nihče ne ve o tem ničesar pove- dati. Nekje na dnu predalov so ostali dokumenti in prošnje, ki so jih sprejeli pristojni organi — nerešeni. Mati, še živiš? Težko boš pre- poznala to dekle, od list« mršave, lačne deklice! Prisluhni, kaj ti pravi Marina. Kje si, zakaj si me pustila tako samo? Zdaj te potre- bujem zato, da bi vedela, kaj je mati. Mogoče mi je zaradi te be- sede včasih t^i^o težko. Poznam jih mnogo, ki pravijo nekomu mati, oče. Zame pa je ta beseda tako tuja. Velika sem postala in rada pomagam pri delu. Mati, ti lahko pomagam? Da, takole se morda pogovarja sama s seboj. In mi? Tako bi radi vedeli, kdo je to skrivnostno dekle. Kako ji je pravzaprav ime. Morda nam kdo lahko reši to uganko? Ne glej tako žalostno v svet, Marina! Tudi t«be vsako leto po- zdravlja nova pomlad. Vsak dan postajaš večja in lepša, pa čeprav ne poznaš tiste prave ljubezni, če- prav ne veš, kaj je to — dom. Mi vemo samo to, da si pridno dekle, da si včasih hudo zamišlje- na in da se tudi nasmehneš. Ni- smo izgubili upanja, da bo nekoč nekdo povedal — kdo si. il aprila 1968 2alec tednik 9 NA POMOČ! NA POMOČ! NA POMOČ! NA POMOČ! NA POMOČ! NA NA KRATKO USTANOVITEV ATLETSKEGA KLUBA Po daljših pripravah so se ▼ Velenju odločili za ustano- vitev atletskega kluba, ki bo odslej združeval v svojih vr- stah mlade velenjske atlete. Največ teh se je doslej zbi- ralo okrc^ športne sekcije ru- darskega šolskega centra. Ustanovni občni zbor je Ml v torek v veliki dvorana kultur- nega doma, kjer so med dru- ejim predvajali tudi film o evropskem atletskem prven- stvu v Madridu. Novoustanovljeni atletski klub bo že letos prevzel or- ganizacijo finala atletskega po- kala za starejše mladince in mladinke, ki bo tod 19. ma- ja. Naslednja atletska prire- ditev v organizaciji velenjske- ga atletskega kluba bo 2. ju- Hja letos in sicer poulični tek rudarjev. Na to športno pri- reditev bodo povabile tudi vse večje atletske klube iz Slo- venije, TRIJE MESECI SO BILI USPEŠNI Kolektiv velenjskega premo- govnika je letos v 3 mesecih nakopal skupno 743.000 ton li- gnita, kar je za 133.000 več kot v enem obdobju pretek- lega leta. V tem obdobju so velenjski rudarji delali več dni kot lani v treh mesecih, mimo tega pa ni bilo treba posebnih količin premoga do- pinirati. Proizvodnja v aprilu bo zaradi manjšega odvzema nekoliko manjša in je pred- videna v višini 230.000 ton. V zmanjšanje števila delovnih dni so šli zavestno, kajti sicer bi nakopane količine premo- ga na deponiji povzročale no- ve težave in določeno iz^bo. Ob taki situaciji kajpak v Ve- lenju z nestrpnostjo pričaku- jejo podpis po.godb o začet- ku gradnje termocentrale Šo- štanj B, ki bi čez tri leta vendarle odprla perspektivo za plasman odvisnih količin lignita iz velenjskega premo- govnika. PLESNIVENČEK V MLADINSKEM KLUBU Mimo raznoterih dejavnosti, ki jih gojijo v mladinskem klubu v Velenju, so tudi ple- sne prireditve. Tu ne gre sa- mo za plesne večere ali po- poldneve, ki so na progra- mu ob sobotah in zadnje ča- se tudi že ob nedeljah, pač pa tudi za plesne tečaje. Mla- dinski klub je organiziral do- slej začetniški plesni tečaj, katerega se je udeležilo 125 mladih fantov in deklet; pr- vih je bilo razumljivo več, saj n. pr. rudarski šolski cen- ter obiskujejo zvečine fant- je. V nadaljevalni plesni te- čaj, ki ga vispešno vodi di- plomirani plesni učitelj Mar- jan Marolt, je šlo 80 tečajni- kov. Slednji bodo prihodnjo esoboto s plesnim venčkom v prostorih mladinskega kluba tečaj zaključili. Na prvo to- vrstno prireditev v mladin- skem klubu so mladi povabi- li tudi predstavnike družbe- nega in javnega življenja iz kraja. ŠE NOBENEGA NAPREDKA Pred mesecem smo zapisa- U, da bo verjetno že do bliž- nje turistične sezone ali pa vsaj sredi sezoni Huda luk- nja v prvem delu že toliko urejena, da jo bo možno od- preti za vse obiskovalce. V Velenju sedaj čakajo na ela- borat Društva jamarjev iz Ljubljane, brez katerega del ni moč začeti. Gradivo bi že moralo biti pred tedni v Ve- lenju, a ga še do danes niso poslali. Tako torej slabo ka- že, da bi bil program, ki so si ga družno zastavili v Ve- lenju in Slovenj Gradcu, le- tos realiziran, kar je zares škoda. Kmečki mladini več strokovnega znanja DopohiUnemu izobraževa- nju kmečke mladine, ki osta- ja doma na posestvih svo- jih staršev, zadnja leta na več področjih niso posvetili zado.sti pozornosti oz. je to- vrstno izobraževanje v celoti zamrlo. To pa ni prav. Po- dobno se dogaja tudi na ob- močju velenjske občine, kjer vsako leto ostane doma na kmetijah blizu 150 otrok, ki so končali obvezno šolanje v osnovni šoli. V zadnjih petih letih se je po prepro- sti računici povečalo število mladih na kmetijah za blizu 1000; gornjim 150 je trel>a vsako leto namreč dodati še tiste, ki so se sicer odločili za uk ali nadaljevanje šo- lanja, pa ni bilo učnih n est oz. niso bili sprejeti v sred- njo šolo zaradi omejevanja vpisa. Že v preteklem letu je ve- lenjska delavska univerza skušala ugotoviti možnosti uvedbe bolj organiziranega kmetijskega izobraževanja za mladino. Toda že po rahlih stikih s kmetijsko organiza- cijo na tem področju se je izkazalo, da ni posebnega ra- zumevanja, ker so pač so- dili, da nekaj predavanj s področja kmetijstva v letu zadostuje, ne glede kdo so poslušalci. Na delavski uni- verzi so prepričani, da je spet dozorel čas za sistema- tično kmetijsko izobraževa- nje za mlajše ljudi, kajti učni programi osnovnih šol s področja kmetijstva niče- sar ne vsebujejo. Tudi te- meljna izobraževalna skup- nost je pokazala zanimanje za organizacijo kmetijskega izobraževanja mladine. Ta iniciativa je zelo v redu, ra- zen tega pa je po tej poti možno urediti tudi vpraša- nja financiranja takega izo- braževanja. Za uspešnost no- vega koraka pa je potrebno, kajpak, tudi sodelovanje kmetijske zadruge. Torej bi trije dejavniki — temeljna izobraževalna skupnost, kme- tijska zadruga in delavska univerza — usiiešno zmogli znova zaorati ledino na po- dročju kmetijskega izobraže- vanja mladih. Seveda pa bo- do pri mobilizaciji na po- deželju potrebne koristne iz- kušnje ondotnih prosvetnih delavcev, ki najbolje pozna- ,jo vsak na svojem področju razmere in potrebe. Delavska univerza ima v načrtu do jeseni pripraviti programe za tečaje in pre- davanja, ki bi jih pač prila- godili proizvodni iismeritvi posameznih kmetijskih po- dročij. Kjer se izraziteje ukvarjajo s sadjarstvom bi, razumljivo, posvetili več po- zornosti tematiki s -ega področja, drugje spet več strokovnim vprašanjem ži- vinoreje, pa nekje drugje bolj rastlinski proizvodnji itd. Glede strokovnih sode- lavcev za izve:!bo programa kmetijskega izobraževanja po posameznih usmeritvah ne bo težav, saj je na velenj- skem področju kmetijskih tehnikov in kmetijskih in- ženirjev že dovolj in tudi pripravljenosti pri le-teh ne manjka za izvajanje takega poslanstva. V zvezi z nameravano ak- cijo obstaja samo še vpra- šanje zanimanja med mladi- mi, že res, da so zadnje čase pobude za tako izobra zevanje prihajale od spodaj, to je s terena, toda v praksi ,ie včasih čisto drugače. Ne- kateri sodijo, da so se glede tega razmere spremenile. Pred leti je bila namreč mladina bolj usmerjena s svojimi pogledi v industrijo in rudarstvo ter si je sku- šala tu poiskati svojo živ- ijensko eksistenco, toda teh možnosti je doslej v dolini razmeroma malo in zato jih veliko ostaja na deželi, če so torej ti mladi ljudje obr- njeni bolj k zemlji kot kdaj- koli doslej, potlej ni večjih ^rbi, da ne bi pokazali že- lje in interesa za znanjem, ki bi jim pomagalo do bolj- šega kosa kruha na lastni zemlji, ne glede, kako daleč vstran od mesta je. K. April nas je presenetil — tudi v Velenju. Foto: F. Krivec Spet na kotalkah Mladi velenjski kotalkarji se spet marljivo vrtijo na be- tonski plošči, da bi bili kar najbolj pripravljeni za leto- šnje, doslej največje snidenje kotalkarjev v Velenju. To je njihova prva skrb, nič manj pomembne pa niso tudi ne- katere druge kot npr. uredi- tev ploščadi, zagotovitev de- narja za veliko revijo, proble- mi vadbe itd. S ploščo na kotalkališču v Velenju so tudi letos težave. Plastična mešanica, s katero so lani pod nadzorstvom Za- voda za raziskavo materiala in konstrukcij prevlekli plo- ščo se ni obnesla. Ob tem je še sreča, da tistih stroškov ni bilo treba plačati. Sedaj ploščo oz. dele plošče, ki ob gradnji ni bila najboljše izvedena, spet brusijo, da bo gladka in sposobna za normal- no vadbo tn tekmovanja. Kolektiv velenjskih kotalkar- jev šteje nekaj čez 50 članov. Od t^a je 20 tekmujočih ko- talkarjev in kotalkaric osta- lo pa je naraščaj, ki mo- ra še pridno in vztrajno va- diti, da se bo lahko kdaj pozneje uvrstil v krog te- kmujočih. Julija letos — točneje od 3. do 7. julija — bo na ko- talkališču v Velenju srečanje kotalkarjev predvidoma iz U držav z 80 tekmovalkami in tekmovalci. Poleg solistov in solistk, ter športnih parov bo- do tokrat nastopili tudi ples- ni pari. Revija bo nedvomno privlačnejša kot kdajkoli, saj pričakujejo med drugimi tu- di Špance in Američane. Skup- no so povabili na letošnjo tra- dicionalno revijo kotalkarjev v Velenje kotalkarje iz 14 držav. Udeležbo je obljubilo doslej U držav. Seveda pa za- hteva takšno srečanje nema- lo priprav in stroškov, (za slednje bo potrebnih naj- manj 8 miUjonov S din.) K. ČEPRAV SO ZAČELE S SKUPNIM DELOM ŠELE JANUARJA LETOS, SO SE S PRVIMI NASTOPI DOMA TER v MISLINJSKI IN MEŽIŠKI DOLINI TAKO UVELJAVILE, DA JIH LJUDJE VABIJO NA GOSTO- VANJA. TO JE ŽENSKI VOKALNO INSTRUMENTALNI ANSAMBEL »POD LIPCAMI« IZ PAKE PRI VE- LENJU, KI GA SESTAVLJAJO: MICIKA HRIBERŠEK, IVANA HRIBERSEK (VODJA ANSAMBLA), ŠTEF- KA HRIBERSEK. TAK JE TUDI VRSTNI RED NA SLIKI OD LEVE PRXDn DESNI. GRE ZA ANSAMBEL, KI GA VODI IVANA HRIBERSEK, SICER GOSPODINJA IN MATI SEDMERIH OTROK. DVE HČERKI, ŠTEFKO IN MICIKO, JE VKLJUČILA V SVOJO SKUPINO, MEDTEM KO je ČETRTO NASLA V ŠTEFKI KOŽELJNIK, TUDI GOSPODINJI. ODLOČILE SO SE ZA DOMAČE PESMI, V GLAVNEM PA ZA TISTE, KI JIH NAPISE EN UGLASBI IVA- NA HRIBERSEK. IN SE ENA POSEBNOST — MICIKA, NAJMLAJŠA ČLANICA ZBORA, SE JE ODLOČILA ZA JODLANJE. (M. B.) Skupno potovanje v Ljubljano Več kot 550 mladih gojen- c^ev rudarskega šolskega cen- tra Velenje in njihovih vzgo- jiteljev se bo 20. aprila od- pravilo na pot v Ljubljano. To je prvikrat, da ta kolek- tiv v tako velikem številu skupno odide na srečanje v drugi kraj. Tokrat gre za po- sebno srečanje. S številnimi avtobusi se bo- do mladi velenjski rudarji, kovinarji in električar ji odpra- vili 20 aprila navsezgodaj z avtobusi v Ljubljano, kjer si bodo mladi fantje in dekle- ta ogledali glavno mesto svo- je republike. Z njimi pojde tudi edinstvena mladinska ru- darska godba. Zjutraj si bodo mladi Ve- lenjčani ogledali muzej rei\'0- lucije, dopoldne pa bodo v ljubljanski drami prisostvova- li izvedbi izvirne drame »Pri- morske zdrahe«. Kot dopol- dne, bo tudi popoldne za mla- de obiskovalce iz Velenja po- sebno doživetje srečanje s pri- padniki JLA vojašnice na Vi- ču. Tu si bodo med drugim ogledali zbirko Tomšičeve brigade, potlej pa se bodo zvrstila športna srečanja med velenjsko mladino in pripad- niki JLA. Mimo tega bodo mla- di vojaki pripravili svojim go- stom iz Velenja kulturno za- bavni program, velenjska mla- dinska godba, ki šteje 77 mla- dih godbenikov, pa bo mla- dim pripadnikom JLA pripra- vila promenadni koncert pose- bej za to priložnost naštudi- ranih skladb. Srečanje velenjske mladine v Ljubljani naj bi imelo po- sebno obeležje, v kar spri- čo bogatega programa tudi ni dvomiti. Mladim fantom in dekletom bo to srečanje nedvomno doživetje, ki se ga bodo radostno spominjali tu- di pozneje. K OGLAŠUJ I E V CELJSKEM TEDNIKU Tako prazen je dom z bolečino v srcu p'šem te vrstice. Mesec m vol sem sa- ma brez ljubega moža; živim brez vsakega cilja, iz dneva v dan kot v sanjah. Vse ok- rog mene je žalostno, prazno in tiho. Ustvarila sva si lep dom in uživala v njem srečna in ve- sela samo sedem mesecev. Vsak dan, ko sva se vrnila iz službe, sva se objela in poljubila. Veselila sva se vsakega najinega napredka, kovala načrte ga bodočnost in se kratkočasila s hčerki- co. Bila sva zares srečrm, saj sva s pridnimi rokami in do- bro voljo že skoraj vse do- segla. Sredi februarja se je kon- čalo vajino srečno življenje — sedem let najinega zako- na. Kruta usoda mi je za ')edno vzela dragega moža 'in očJca mali 6-letni Tatjan- ci. Človek bi v tem času, kar se je to zgodilo, kar obupal. Toda v tej moji stiski in bo- lečini me ljudje niso pustili same. Kolektiv »Vegrada« Vele- nje mi je zelo stal ob strani; pomagali so mi vsepovsod, me tolažili, Ivana pa zasuli s cvetjem ter ga v velikem števHu pospremili na zadnji poti. še posebno čast pa so mu izkazali njegovi ožji so- delavci — slikopleskarji. Hvala vsem, iskrena hvala. Prav tako iskrena hvHila so- rodnikom, sosedom, prijate- Ijem. Z IvKmom so zame za vedno odšle njegove prijazne besede, prešeren humor in vesele pesmi, ki jih je tako rad prepeval. š. V. 10 TEDNIK VELENJE 11. APRILA 1968 Problemi niso povsod enaki RAZGOVOR Z INŽ. FRANCEM MIKLAVCEM, PREDSEDNIKOM KRAJEVNE SKUPNOSTI GORNJI GRAD Krajevna skupnost Gornji grad povezuje pol^ 2660 duš, ^ imajo samo v Gornjem gradu in Bočni 338 hiš in 49 avtomobilov še od večjih na- selij Bočno ter Novo Štifto, jjaselje Nova Štifta je ne- koliko sporno, kajti pod tem ^enom ni nobene hiše, za- to pa spadajo zraven Dol, Xirosek in šmiklavž. Občani tega dela zadreške doline so anani kot dobri gospodarji in organizatorji. Kljub temu pa sva najin pogovor načela s problemi. »Naša krajevna skupnost ni- ma toliko in podobnih pro- blemov, kot je zanje slišati v drugih,« mi je povedal ing. FRANC MIKLAVC, ki je šele pred nekaj tedni prijel za krmilo županovanja v tej kra- jevni skupnosti. »Veliko tak- šnih problemov, ki so zdaj aktualni v drugih krajih, smo mi že pred feti rešili Tu li- slim na večje ceste, skrb za prevoz šolskih otrok. Verjet- no ste že slišali, da smo zbra- li okrog 7 milijonov starih di- narjev, prav toliko pa je pri- spevala družba za nakup av- tobusa. Kljub temu pa ima- mo še nekaj problemov, ka jih bomo skušali rešiti v naj- krajšem času.« — Vaša krajevna skupnost si je ustvarila sloves z uspeš- nimi akcijami. Kaj imate le- tos v programu? »Najprej bi predvsem že- leli rešiti vprašanje regulaci- je Drete. Celjska Vodna skup- nost sicer urejuje to zade- vo, vendar imajo občani ve- liko pripomb. Zaradi tega bo- mo predlagali, naj nam Vod- na skupnost odstopi denar, načrte in svojega strokovnja- ka za kontrolo, delali pa bi sami. S tem bi prihraniU ve- lil«) denarja. Vprašanje zase pa je še vedno »Petalinjek«, ta stavba zaradi katere je bik) izrečeno že toliko besed. Nekaj sem slišal, da jo je prevzela Cinkarna, točno pa ne vem. Z ravnateljem šole sva stavbo pred nedavnim zno- va pregledala in ugotovila, da bi jo bilo moč preurediti za potrebe šole. Pridobili bi ne- kaj učilnic, klet bi uiK>rabi- li za naprave centralne kiu"- jave. Od tu bi lahko greli dvorano, Petelinjek in staro šolo.« — V Gornjem gradu nimajo družbeno politične organizaci- je niti enega prostora za svo- je seje. Zategadelj se zbira- jo v Turistu. To je za go- stinstvo sicer sprejemljivo, vendar nas zanima, kako mi- slite rešiti to vprašanje? »Točno. Doslej imamo vsi, tudi mladina seje pri Tu- ristu. Po mojem mnenju, bd z ureditvijo Petelinjeka pri- dobili tudi klubske prostore.« — Kaj menite o turizmu v Gornjem gradu? »Letos se bo fcrajewia skup- nost vključila v napore za razvoj turizma. Tu menim na razumevanje kolektiva Smre- ke, ki bo naredil nekaj kabin za kopališče. Poleg tega bd na Ravni želeli urediti novo vsreekend naselje s tipskimi hi- šicami. Gostinci sami, razen izjeme, pa so premalo elasti- čni in se zadovoljujejo le z naporom turističnega društ- va.« -ez NA KRATKO NAKUP RENTGENA Na zadnjem zboru volivcev v Gornjem gradu jo dr. F. Urlep v zvezi z nadaljno iz- boljšavo ambulantnega dela predlagal, da bi kupili pre- potreben rentgenski aparat. Doslej so morali občani v Na- zarje ali v Mozirje na pre- glede. Občani so navdušeno spre- jeli predlog in menili, da bi lahko potrebni denar zbrali iz prispevkov občanov, delov- nih organizacij in zdravstve- nega doma. Glede na uspeh dosedanjih akoij, tuda realiza- cija te verjetno ne bo dvom- ljiva. -€B TUDI KABINE Za letošnjo kopalno sezono bo kolektiv obrtnega podjet- ja Smreka iz Gornjega grada izdelal pet, šest kabin za ko- palce v Gornjem gradu. Do- slej namreč kopalci niso ime- li pred radovtednimd obvaro- vanega prostora. Kabine bo kolektiv postavil ta predal v upravljanje najverjetneje krajevni skupnosti ađi pa tu- rističnemu društvu in to za simbolična sredstva. FARMA OSTANE Po Gomjesavinjsfci dodinl so se razširile govorice, češ, da namerava Kmetijska za- druga v Mozirju opustiti pred leti zgmjeno pitališče goveje živine. Preusmerili bi se naj na vzrejo piščancev. Predstav- nik zadruge je te govorice za- nikal in poudaril, da so neu- temeljene, saj farma ostane. ZAČETEK DELA Delavci celjskega Cestnega podjetja so prvega aprila za- čeli z d'elom pri obnovi ce- ste od Strug proti Lučam. Za ta odsek ceste je name- njeno 148 milijonov starih di- narjev. Cesta do Luč bo pred- vidoma obnovljena in asfalti- rana do prvega julija letos. NAKUP MRTVAŠKEGA VOZA Gomjegrajčani so sprožili akcijo za nakup pogrebnega voza. Kupili bi ga naj z de- narjem, ki bi ga večidel sa- mi zbrali. Ob tem naj po- vemo, da so pred neda\mira urejevali tudi pokopališče. MALO KRVODAJALCEV v Gornjem gradu so vse udeležbe krvodajalskih akciJ slabe. Prav tako je malo tu- di članov Rdečega križa. Ne- kateri so mnenja, da bi lah- ko bile te hiunanitame ak- cije mnogo boljše, če bi tu- di delovne organizacije sode- lovale. UKINITEV PORAVNALNEGA SVETA Zaradi izredno malega šte- vila spornih zadev, bodo uki- nili poravnalni svet v Boč- ni in Novi Štifti. Kaže, da so občani teh krajev prišli do spoznanja, da je najpri- jetnejše le in samo dobro sožitje. PREDRAGI DIMNIKARJI Občani Gornjega grada se pritožujejo nad predragimi storitvama dimnikarjev. Pred- lagajo, da bi uvedli le enkrat- no čiščenje v dveh mesecih, saj je to dovolj, če so dimne cevi v redu. EDEN PROTI VSEM Na svojo smučarsko vleč- nico so bili Gomjegrajčani zelo ponosni. Toda komaj je začela ta vlečnica vplivati na zimski turizem, je novi last- nik zemljišča zasadil večje število sodnih drevesc. Kaže, da se požvižga na turizem in želje občanov... -es Samo ugotovitve SO premalo Mladi v mozirski občini so pogosto prepuščeni sami sebi Pred dnevi je bila v Mo- zirju razširjena steja občin- ske konference Zveze komu- nistov mozirske občine. Ko- munisti so poleg drugoh stva- ri obravnamli tudi o delu in idejnosti mladih, živahna razprava, ki se je razvila po izredno skrbno pripravlje- nem poročilu, ni prebila ok- virjev, ki so b>iU nanizani že v poročilu. Ne glede na to, pa so ne- kateri govorniki smelo naka- zovali vzroke, ki mečejo do- kaj slabo luč na dejarmost kommiistov v terenskih or- ganizacijah. Gre namreč za dejstvo, da je od približno tisoč mladih včlanjeno v mladinsko organizacijo nekaj več kot osemsto. Od vseh teh mladih ljudi pa je v Zvezi komumstov samo 11 mladin- cev. Med razpravo je bilo očitno, nekateri so to dokaj strogo tudi poudarili, da ko- munisti na terenu vsaj doslej niso delali z mladimi', niti ni- so delovali, kot bi komunisti morali. Zategadelj so mladi v svojih stremljenjih in željah ostajali prepogosto prepušče- ni samim sebi s svojimi pro- blemi in željami. Pri tem je zanimivo, da mladi v moz^.r- ski občini ne tožijo za de- narjem. Ne, tega so zbrajj. sami z raznimi kultumou- metniškinv. prireditvami, temveč za prostori in možno- stjo udejstvovanja na raznih interesnih področjih. Teh pa ni, ker imajo razna društva premalo denarja. Eden izmed starejših ko- munistov je med razpravo poudaril, da so samo ugotav- ljanja o neizkrivljenosti mla- dih ljudi mnogo premalo. To tembolj, ker je prav na nji- hovem območju opazen vpliv vere. Posamezni predstavniki vere namreč spretno izkori- ščajo vrzeli in mladim omo- gočajo udejstvovanje na in- teresnem področju. Kljub temu, pa doslej niso poželi večjih uspehov. Prav zaradi tega so bili udeleženci kon- ference mnenja, da bi morali komunisti podpreti akcijo občinske zveze za telesno kulturo, pomagati kulturno prosvetnim organizacijam in se aktivneje vključevati v do- gajanja na terenu. Prav to neaktivnost, mlačnost so na- vajali tudi za vzrok, da člani zveze komunistov na določe- nih področjih izgubljajo svo- jo vrednost. -ez Weekend — graščina Gornji grad »Francka pohiti!« »Kaj vraga toliko onegate! Našili pet družin in eno stranišče, pa pet stranišč T neki ustanovi, je v povprečju na vsako družino eno stranišče! Torej so sanitarne lahteve neupravičene! Špela, kaj se stiskaš k mojemu Jodlnu!« AKTUALNO V GORNJEM GRADU »Torej boste vi juho z me- som, vi kislo juho in ti Jo^ ža?« Sedeli smo vsak pri svo- ji-mizi. Oni trije so si močno oprtali že sedmi križ. »Tudi meni juho, toda brez rezancev. Vidiš, da nimam Kh. Si že spravilf les?« Obrnil se je k možakarju, h\ je imel k obuk na temenu. »Posekal že, posekal. Spra- vil ga pa nisem. Sicer pa Gozdna tako nima denarja.« »In vi?«, me je nagovorila gostihiičarka. »Kosil bi rad. Ne zamerite ali je ta na sliki, ki visi na steni nadučitelj Franc Koc- bek, ki je pred 75 leti usta- novil tu planinsko društvo, podružnico za Savinjsko do- 'ino?« »Da to je on. Z mojo staro mamo sta bila vneta hribo lazca. Umrl je pred 32 leti Moja stara mama pa mnogo pozneje. S 83 leti je bila še na Korošici,« mi je povedala gostilničarka. Skoraj bi po- zabil. Oni trije in tudi sam, smo bili v gostilni Nate Fi- lač — Trobej v Gornjem gra- du. »Mene je učil,« je dejal možakar s klobukom. »Mene tudi,« je dodal oni, ki so klicali Joža, in ki trdi, da nima zob. »Haaa?« je vprašal tretji, ki je dajal videz, da je močno naglušen. »Pravim, da me je Kocbek učU.« »Ja, mene tudi. Bil je strog mož. Silno strog mož.« »Nekoč mi je stara mama dovolila, da sem šla poleg. Z vozom do Solčave in nato v Logarsko pa na Okrešelj. Dva dni smo bili tam. Krompir, mast, sol in kruh smo peljali s sabo.« »zsaj ni nič drugače. Po- glej, zbrali smo denar in ku- pili avtobus za šolo. Mi se pa se ne bi smeli voziti, ker je to konkurenca Izletniku. Moj zet bi naj zato v Gor. njem gradu čakal od treh do pol šestih na njihov avtobus, šolski pa pelje ob štirih.« »Tudi onega ljubljanskega so prijavili, ker je nazaj g^e- de pobiral ljudi za Bočno.« »Haaa? Si slišal, tisti Jo. hanson je odstopil.« »Kaj ti to pomaga. Vedno . je bilo tako narejeno. Tam se tepejo, potem pa se trije usedejo na mizo, potegnejo črto pa reko: konec! Tu bo meja. To je vaše, to pa va- še!« »Tako kot takrat pri Celov- cu. Jaz sem ostal na oni stra- ni reke in bil ujet, ti si bil na tej strani, pa si zbrisal domov. Korošlca pa je ostala vsa na oni strani. Ko so me iz ujetništva spustili so mi za tiste mesece dali ravno toliko denarja, da sem ga od Celja do doma zapil.« Posrebali so juho, možakar s klobukom je poiskal de- narnico, ki jo je z neštevilni mi prekati raztegnil kot bar- moniko. »Plačam«, je zavpil. »Cuj, kdaj bomo Završniku pomagali pokriti poslopje?« »Saj je lani dobil miLjon, a ga je zapravU? Treba se bo pogovoriti z Lenarčani, naj mu ja pomagajo.« »Nekaj bo treba organizi- rati. Kam pa greš?« ■ »Na rentgen. Nekaj sem bolan.« »Kaj nekaj! Ti si bolan kot hudič. Pol leta ti v Topolšči- ci ne uide. Tam je prima, boš videl. Ležiš, pa ti vse k riti prinesejo. Vsaj spočil se boš.« »Ne bodi nor. Hlod me je pritisnil. Zato pa se ne hodi v Topolščico!« »Tudi mene je zadnjič dva dni zelo dajalo,« je pristavil Joža. »Pa si se izlizal? V naših letih se te vse prime razen ošpic« »Tretjega dne sem se strez- nil. Stara mi je rekla, da je bil skrajni čas ...« Šli smo. Sam sem mislil še skočiti sem in tja pa sem si prmiislil. O turizmu ne grem spraševat, ker vem da leži vsa propaganda na Ri- flovi. Ljudje se še vedno hranijo pri Trobeju, kajti v Turistu so lani enkrat posku- šali poživeti turizem s peče- nim prašičem, pa so ljudje navalUi na tistih 40 kilogra- mov mesa tako, da ga je že ob devetih zvečer zmanjkalo. Od takrat naprej pa vse po starem. Tople kranjske in hre- novke, sendviči, želodec ... J. SEVER UREDITEV OTROŠKEGA IGRIŠČA Gomjegrajčani so se odlo- čili, da bodo sami, s prosto- voljnim delom uredili otro- ško igrišče. Zagotavljajo, da so že izbraU primeren pro- stor, ki ga bodo po lureditvi opremili z raznimi predme- ta za razvedrilo otrok. Hvale vredna pobuda. -ez RAZGOVOR Na nedavni razširjeni seji sveta za zdravstvo občinske skupščine so prvič uvrstili na dnevni red obravnavo predloga zakona o zdravstve- nem zavarovanju. Udeleženci so skrbno preučiU najbistve- nejša določila novega -jako- na in v živahna razpravi dali nekaj predlogov. -n- u. aprila 1968 mozirje tednik 11 NA KRATKd NOVE CESTE Občani Jerneja in okoliš- kih vasi veliko dajo na lepo urejene ceste. Tako so lani zgradili kar štiri nove ceste, ki zdaj povezujejo Jernej z Zbelovim, Jernej s Spodnji- mi Lažami in Zgornjimi La- žami, pa cesto od Prelovca v Brezje in končno še pot na pokopališče. Vsemu so do- dali še most čez Oplotnšico. ČUDNI NABIRALNIKI v Licenci in nekaterih drugih bolj oddaljenih vaseh boste na nekaterih hišah o- pazili čudne poštne nabiral- nike. Zabojčki imajo po več predalov, od katerih se vsak zaklepa s posebno ključavni- co. To so predali posamez- nih družin. Pismonoša, ki pride sem samo dvakrat te- densko, pošte ne raznosi po hišah, temveč jo zloži v pre- dale poštnega nabiralnika. Domači ljudje pa poberejo pošto, kadar gredo mimo. VELIKO MLADIH Te dni bo končan drugi ci- klus predavanj politične šole v Slovenskih Konjicah, ki jo vodi Delavska univerza, šo- lo v glavnem obiskujejo mla- di ljudje. Trenutno pa poslu- šajo predavanja o družbeni ureditvi Jugoslavije, o vlogi naše države v mednarodni bl^ovni menjavi, o religiji, gospodarskih in družbenih problemih v občini in po- dobno. ZK IN MLADINA Prejšnji teden je Sloven- ske Konjice obiskal predsed- nik republiškega sveta Zve- ze sindikatov Slovenije Tone Kropušek, ki je za širši po- litični aktiv in za člane se- mina-^ja za mlade komuniste predaval o Zvezi komunistov in mladi generaciji. 18 GOSTOVANJ Prosvetno društvo iz Loč je gotovo potolklo dosedanje rekorde v številu gostovanj. Z igro »Vrnil se je« so men- da gostovali že osemnajst- krat in obredli vse kraje do Ptuja in Nove Štifte. Pov- sod so jih lepo sprejeli. ŠE EN VODOVOD Ce se boste v teh dneh kaj vozili proti Mariboru, boste pri Stranicah opazili razrito ilovnato zemljo. V globoke jarke prebivalci tega območ- ja pridno polagajo vodovod- ne cevi, po katerih bo do- bra pitna voda pritekla ne samo v Stranice, temveč tudi v Bukovlje. Gradnja tega vodovoda je gotovo največja akcija prebivalcev tega ob- močja v zadnjih letih. PRIDNI ČEBELARJI Čebelarji v konjiški obči- ni so sklenili, da bodo v os- novnih šolah ustanovili čebe- larske krožke. S tem naj bi pionirje zainteresirali za to eanimivo gosp>odarsko dejav- nost, ki med mladimi res nima veliko pristašev. PREDAVANJA Delavska univerza in ob- ftinski sindikalni svet Slo- venske Konjice bosta v pri- hodnjih dneh pripravila ne- kaj predavanj za širši poli- tični aktiv o novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem jiMSis]i^^ To-le so učenci enega od razredov osnovne šole v Stranicah. Tisti dan, ko smo se srečali, so bili razigrani in dobre volje. Ker smo jih med odmorom slišali, kako zvonke glasove imajo, so nam potem še uradno zapeli. Najprej Tonček staro pesem o šentlovrenskem Tončku, Id so jo veasili peli na Pohorju, nato pa še drugi solisti. Ce se prav spomnim, smo potem vsi skupaj zapeli še tisto »Šivala je deklica zvezdo« in zatem je nastala še fotografija za spomin na prijetno srečanje. Foto: I. Bumik Poreferendumska analiza Zreško in vitanjsko območje glasovalo proti samoprispevku Refe.en:!um, ki so se nanj pripravljali nekaj mesecev, je končan. Za večino je bil odstotek 52,4 .sicer presene- čenje, v dobrem ai pa v sla bem smislu. Na sploh pa velja ugotovitev, da je ne- koliko racoča alo vitan jsko območ.ie, ki je proti priča- kovanju glasovalo proti sa- mopiispevku. No, prav ti p;)datki so vsebina nased- njega sestavka. Najvišji odstotek udelež- be so na n-^del'skem refe- ren.Jumii zab le.>i i v Rakov- cu in Breznu HI. kjer so prišM glasovat prav vsi vo- livci. Zanimivo .je, da so tu dosegli tudi ratmeroma vi- sok odstotek tistih, ki so se odločili za sa nopris::evek: v Breznu 97,1, v Rakove. III pa 75 odslotkov. Čeprav sta obe volišči v ^i;anj.ski kra- jevni skupnosti, pa ti re- zultati niso kaj dosti poma- gali pri skupnem odstotku, saj se je odJoči'o za samo- prispevek si.mo 33,8 o Istot- ka volivcev. Tudi v Zrečah so bili proti. Za uvedbo sa- moprispevka .je glasovalo 40,1 odstotka občanov. V glav- nem so se proti samopri- spevku odloča'i ljudje, ki s3 zaposleni v Kovaški indu- striji Zreče. To je z njihove- ga stališča — podjetje je namreč v težavah in delavci imajo zato znižane osebne dohodke tudi kar razumlji- vo. V Zrečah pa imajo tudi novo šolo. In če je katerega od glasovanja za samopri- spevek odvrnilo to dejstvo, je gotovo narcbe. Ne le, di bi bilo prav videti probleme tudi drugih, tudi zreška šola .še ni dograjena. Manjka ji telovadnica in še kaj, kar bi omogočila sodobnejši pouk. No, najboljši skupni od- stotek so zabeležili v krajev- ni skupnosti Slovenske Ko- njice, kjer .se je za samopii- spevek odločilo 68 odstotkov vseh, ki so prišli na volišče. V Ločah so zabeležili 57,7 odstotka, v Zbe'ovem 57,6, v Jerneju 51,5, v Tepanju 59 odstotkov, v Stranicah 54,7. v žečah in Poleni 48,6, v Ko- njiški vasi 461, v Gorenju 39, v Gabrov^jah — Dobrovi 48,7 in v nekaterih ostalih krajih skupaj 52,4 odstotke. Samoprispevek je bil to- rej izglasovan. Denar, ki ga bodo občani, delovne orga- nizacije in občinska skupšči- na plačevali pet let pa bo v marsičem sp:enen'l pogo- je konjiškega šolstva, To je bil tudi namen samoprispev- ka, ki sicer res obremenjuje družinske proračune, se jim bo pa na drugi strani vračal v boljših učnih pogojih in — upajmo — tudi večjih učnih uspehih učencev. I. B. ZAKASNELE l]\FOII31A€I.JE Občinski komite Zveze komiuiistov Slovenske Konjic^ je prejšnji teden priredil za člane komiteja, sekretariat^ osnovnih organizacij in vseh komisij pri občinski konfe. renči seminar, ki ga lahko uvrščamo med doslej naj bon uspele deloTOe oblike. Prvi dan so udeleženci govorili o programu dela občinskega komiteja ter komisij pri občin, ski konferenci ža naslednje obdobje ter o realizaciji doli nosti in nalog, ki so si jih zastavili na prvi seji konferen. ce. Bolje je uspelo drugo p^opkdldne, ko so sekretarji o.snov. nih organizacij in aktivov poročali o svojem delu in o problemih, ki jih srečujejo pri uresničevanju programov Tako so vsi sektorji poudarjali, da je informiranost komunistov o razHčnih svetovnih dogajanjih pomanjkljiv^ ali pa vsaj zakasnela. Menili so, da bi višja vodstva mo- rala tem vprašanjem posvetiti več pozornosti, saj so članj Zveze komimistov gotovo tisti, ki bi o takih zadevali ma rali zvedeti prvi in vedeti največ. Medtem ko so prejšnja leta stalno ponavljali, da Zveza mladine in Zveza komunistov ne najdeta skupnih poti, so tokrat mogli ugotoviti velik napredek. V nekaterih območ- jih — kot na primer v Stranicah — se je sodelovanje meo resnejšem ideološko-izobraže- valnem delu. Čeprav ne gre za študijske sestanke v starem smislu, pa je vendarle očitno, da si komunisti želijo po- globljene j ših razprav o različnih idejnih in drugih vpra- šanjih. To pobudo bodo organi občinske konference gotovo morali upoštevati. Na seminarju so govorili še o volitvah v samouprave organe, o reelekciji in še nekaterih drugih aktualnih vpra šanjih. I- B. V Slovenskih Konjicah že kako leto dni gradijo ob pokopališču mrtvašnico, ki je doslej sploh niso imeli. Torej ni nobenega dvoma o potrebnosti objekta. Več pripomb pa je na račun stroškov novogradnje, kajti nekateri mislijo, da bi mrtvašnico lahko zgradili tudi s skromnejšimi sredstvi. Gre za resnično lep objekt, ki je arhitektonsko precejšnja posebnost — vsaj ? konjiški občini. Ko smo se pred dnevi oglasili n» gradbišču, so nam delavci »Kongrada« povedali, da bodo morebiti do letošnjega Dneva mrtvih zgradbo le izročili namenu, seveda če bo za gradnjo dovolj denarja. Točno še ni mogoče reči, koliko bo zgradba pravzaprav stala, saj se izjave nekoliko križajo. Go- tovo pa je, da bo z njo rešen problem urejene so dobne mrliške veže za delj časa. Take naložbe pa so tudi rentabilnejše od tistih, ki jim je treba če« kratek čas tspet dodajati nove in nove dinarje. Foto: I. Buriiik SMO KRIVIČNI do prosvetnih delavcev? Zadnji čase smo priče lelo živčnih razprav o vzgojno- izobraževulnem delu in pros- i>etnih delavcih. Ze veliko je bilo napisanega na ta račun. Vsakdo — ne glede na to ali ima vpogled v vzgojno-izob- raževahio delo aH ne — po- skuša to delo kritizirat\ Ugotavljamo, da so učno- vzgojni uspehi v zadnjih le- tih slabi. Takoj poskušamo odkriti vzroke, oziroma kriv- ca za neusjieh. To je tudi prav, za neuspehe mora nek- do odgovarjati tudi v gospo- darstvu. Tu pa takoj obso- dimo prosvetarje. Pravimo, da slabo opravljajo svojo društveno dolžnost, niso za- vedni, nezainteresirani, skrat- ka preveč pasivni. Ubo- gi prosvetar! Kakšne oblak družbene kritike se je zgrnil. Jiad tabo! Toda ali se kaj vprašamo, če je tega res kriv samo on. Pozabljamo na druge dejavnike, ki imajo ve- lik vpliv na otroka. Ali dom, družba res stori vse, kar je njuna dolžnost?! Ne zanikam, da so včasih česa krivi tudJ'. prosvetni de- lavci. Pravimo, da takšni ne delajo z »dušo in srcem« za šolo. Le kje je njihova za- vest, verjetno ne poznajo so- cialističnih načel!? Zavest je lepa odlika človeka, toda malo je danes takšnčh, ki delajo samo zaradi zavesti. Saj smo vsi ljudje in naš obstoj je vezan na življenske potrebščine. Toda ali danes dajemo prosvetnim delavcem tisto, kar jim gre? Nikoli ne morejo razumeti, da so v različnih krajih tako različno nagrajeni. Zdaj pa je to še vedno odvisno od finančnega položaja občine. Ko bodo te stvari urejene, laJiko od prosvetnih delavcev tudi zahtevamo, da se popol- noma posvetijo vzgoji in izo- braževanju in jih lahko za neuspehe kličemo tudi na od- govornost. Jager Glasbena šola v Ločah Ce vas pot zanese v osnov- no šolo Loče, boste ob vsa- kem času dneva slišali ve- sele zvoke harmonike ali ki- tar, ki se razlegajo iz pio- nirske sobe. Kdo pa so fci glas- beniki, ki neumorno vadijo? V Ločah je bilo vedno ve- liko .zanimanje za glasbo, žal pa mladi ljudje svojih nag- nenj in želja niso mogli ures- ničiti. Ce bi se želeli nauči- ti igranja na ta ali oni in- strument, bi se morali voziti v glasbeno šolo v Slov. Ko- njice. Neugodne zveze in dru- ge ovire pa so marsikomu to onemogočile. Zato je glasbe- na osla iz Slo\'. Konjic v sodelovanju z osnovno šolo Loče, ki je brezplačno odsto- pila prostor, pred dvema leto- ma ustanovila v kraju svoj oddelek. 2e takoj na začetku se je pokazal velik interes in tako danes vadi 25 harmoni- karjev in 2 kitarista pod stro- kovnim vodstvom tov. FRAN- CA ROZMANA. Snov proučujejo po učnem načrtu, ki je predpisan za glasbene šole. Pouk je sku- pinski, po trije učenci v eni uri. Učenci 1. in 2. razreda morajo najprej opraviti pri- pravniško dobo. Izpite oprav- ljajo na matični šoli v Slov- Konjicah. Umik je prilago- jen umiku osnovne šole. V perspektivi je razširit«^ pouka še na druge instrninei' te kot na trobento, violin" in morda še kaj. Prepričani smo lahko, da bodo ta pl^ že v prihodnjem šolskem 1* tu realizirali. Gojenci nastopajo na vsf^ proslavah v Ločali, bodisi jih priredi osno-vna šola, ^'^ disi družbene organizacije. ; njihovem nadaljnjem delu r želimo še več uspeha. , Milijon za propagando Nekateri trdijo, da nimajo prav tisti, ki menijo, da so občinski možje storili napak, ko so za propagando za referendum dodelili milijon .starih dinarjev. Prepri- čani so, da je referendum uspel prav zaradi dobre pro- pagande. Njihovi »nasprotniki« pa godrnjajo, da bi bila občina napravila še bolje, če bi bila ta denar vtak- nila v šolstvo. Toda, če je ta milijon pomagal pri od- ločitvi, s katero sc bo v skladu za investicione v šolstvu zbralo 750 pov.sem enako težkih milijonov — in gotovo tudi je — potem se bo res bogato obrestoval. Kateri ima potemtakem prav?! —ca J2 TEDNIK SLOVENSKE KONJICE 11. aprila 196« Lani so v Brezali nad Laškim dogradili novo šolo. Prejšnja ni ustrezala za- htevam sodobnega pouka. Z novo šolo so vsi v Brezah zelo zadovoljni, saj je odpravila vrsto nevšečnosti, a kljub temu še ni rešeno vse. V šoli so angleška stranišča, ki jili pa ni mogoče uporabljati, ker je vodovod skoraj šest mesecev v letu suh. Poleg nove šole je zdaj zasilno leseno stranišče, ki nikakor ni v okras, a jc tudi higiensko neustrezno. Mimo novega vodovoda, ki si zanj prizadevajo v Brezah, si želijo predvsem šolarji in učitelji, pa tudi drugi, še šolsko igrišče. Ob zahodni strani nove šole je primeren prostor, ki ga je lastnik pripravljen prodati po zmerni ceni- Skupščina občine Laško je že nekoč obljubila, da bo prostor odkupila, a doslej še ni bilo nič iz obljube. Ureditev igrišča ne bi bila draga, saj bi šolarji in učitelji delali pro- stovoljno in tudi starši bi verjetno radi pomagali. (Foto in besedilo: F. N.) NA PRIHODNJI SEJI SKUPŠČINE Nadomestne volitve Med drugim bodo na pri- hodnji seji skupščine občine Laško 18. aprila tudi nado- mestne volitve novega republi- liškega poslanca v socialno- zdravstveni zbor SRS. Dosedanji poslanec. Vera Manfreda, se je namreč od- povedala mandatu in tako so delovni kolektivi zdravstvenih organizacij na nedavnih kan- didacijskih zborih izbrali no- rega kandidata — dr. Sa- ma Pečarja. Ta, izbor ni nič nenavadne- ga, saj jc bil dr. Pečar evi- dentiran že ob pripravah na redne volitve. Zelo verjetno je, da ga bodo odborniki na prihodnji seji tudi soglasno izvolili za novega republiške- ga poslanca. RDEČI KRIŽ V BREZAH: Bo ali ne bo? žalostno je, da se moramo danes spraševati, ali bo orga- nizacija rdečega križa sploh lahko v niekem kraju obstaja- la. Pred leti je delovala orga- niiacija rdečega križa v Bre- zah aktivno, zadnji dve leti pa je aktivnost močno popu- stila, število članov je znatno manjše, ^j jih je le še štiri- deset. Novoizvoljeni odbor rde- čega križa Breze je pred dnevi razpravljal tudi p tem. Ugot-ovil je, da jt veliko kriv- de na starem odboru, ki je bil nedelaven, nekateri člani odbora pa celo zelo neodgo- vorni. Jasno je, da sama presednik in tajnik nista mo- gla opraviti vsega, čeprav sta se trudila. Novi odbor, ki mu predse- duje ugleden kletovalec Jo- že Horjak, je na tej seji skle- nil, da bo vse te slabosti od- pravil. Novi predsednik rdečega križa je dejal: »Naj- prej je treba dvigniti število članstva. Sicer pa bomo pre- bi\'alstvo našega okolja tudi izobraževali, predvsem o zdravstvu. V ta namen nam je tajnik občiiiskega odbora rdečega križa tovariš Venče- slav Jelovšek obljubil pomoč. O zdravstvu bi predaval zdravnik, hkrati pa bi vrteli zdravstvene filme. Med naše naloge šteje tudi zbiranje pomoči za težje socialno ogrožene osebe.« F. N. Pismo uredništvu: JE REKLAMA »GORENJA« PRETIRANA? V začetku marca se mi je pokvaril nov avtomatičen pralni stroj, iadelek tovarne »Gorenje«. Sporočala sem, da je stroj pokvarjen, toda nič. Na intervencijo trgovine v Laškem, kjer je stroj kupljen, je prišlo sporočilo 18. marca, da bo serviser prišel že v pri- hodnjem tednu marca. No, zdaj je že april, stroj še ve- dno ni popravljen. Vljudna prošnja v sporočilu, naj do prihoda serviserja potrpim, je več kot upravičena. In vendar kolektiv »Gorenja« ta- ko vneto reklamira svojo hi- tro in solidno servisno služ- bo. Nekdo pretirava! Mislim, da jaz ne? L. Stritar Laško-Marijagradec 31 V uredništvu hranimo od- govor servisne službe »Gore- nje«. Pričakujemo, da bo- mo dobili še kak drug odgo- . vor ali vsaj pojasnilo. TURISTU NISO ZADOSTI ZDRAVILNA VODA IN ZRAK Roka roko umiie... strokovne službe ugotavlja- jo, da v laški občini ni škod- ljivih izvorov, ki bi onesnažili zrak, toda še vedno je dosti drobnih nevšečnosti, ki jih bo treba odstraniti. Ena izmed teh je dejstvo, da je oskrbovanje s pitno vo- do ob konicah povsod precej težavno; v hribovitih prede- lih je celo nezdravo (Vrh nad Laškim, Svibno, Lažiše, Lokavec). Tudi odvajanje od- plak v Laškem in Radečah po- staja nemogoče in četudi je Savinja nečista že prej (Celje. Rečica), ji kasnejši dodatki čisto nič ne koristijo. V Laškem je posebej jieure- jeno zbiranje in odvoz smeti. Zbirne posode bi morale biti enotne in pokrite, ddvažati pd bi jih smeli le zgodaj zjutraj. Tudi klavnici v Laškem in Radečah, četudi sta higi- ensko neoporečni, nimata ustrezne lokacije. Kopališču v Njivicah ni mogoče ničesar očitati, pač pa so raziskave 2igotovile, da je voda v Rimskih Toplicah ob konicah (sobote, nedelje) že preveč umazana. Tu očit- no ni druge pomoči, kakor da bi uredili čistilne naprave. Sanitarni pregledi v obrt- nih, trgovskih itt gostinskih lokalih so tudi nakazali na mnoge drobne pomanjkljivo- sti, ki bi jih mogli odpraviti z nekaj več osebne volje in prizadevnosti. V Laškem sta v najkrajšem času nastali kar dve samopostrežni trgo- vini, medtem pa sta posloval- nici v Smarjeti in Gračnici, ki sta lokacijsko nujni, ostali precej ubožni. V občini je kar 36 gostin- skih lokalov, med njimi veči- del podeželska gostišča, četu- di ne kaže, da bi povsod ter- jali velemestno ureditev bi bilo vendarle marsikje po- trebno še kaj preurediti, predvsem sanitarije, ki mar- sikomu vzamejo zadovolj- stvo nedeljskega izleta. B SODOBNO STRELI- ŠČE V REČICI Pred nedavnim je odšlo dvanajst članov strelske dru- žine iz Loke pri Zidanem mo- stu na izlet v Rečico. Reči- cam so si namreč zgradili so- dobno strelišče ob glavni ce- sti večinoma s prostovoljnim delom. Le gradivo so dobili od rudnika. Strelišče je pripravno za streljanje z malokalibrsko puško na 50 m in ima pet oken. V kletnih prostorih so si uredili še manjše strelišče za streljanje z zračno puško. Strelišče še ni povsem ureje- no, vendar ocenjujejo njego- vo vrednost žy na več mili- jonov dinarjev. Tokrat so se gostje pomeri- li z domačini v streljanju z MK puško posamično, ob slovesu pa so se dogovorili, da se bodo srečali v maju na pono-vnem tekmovanju. -ir \A KRATKi! PAVŠALNA SKOČNINA V mnogih naselj^ih , laške občine se prebivalci pritožu- jejo čez odlok o plačevanju pavšalne skočnine in predla- gajo,- naj bi prispevek za skočnino plačevali ob deja- nju, ne pa pavšalno za leto vnaprej. Ugotavljajo tudi, da osemenjevaina služba okoli sto dni v letu ne dela, kar pogojuje vzrejo zakotnih bi- kov. Oboje bi bilo potrebno urediti, proti kršilcem dolo- čil pa bi morala ostreje na- sitopiti kmetijska inšpekcij- ska služba. KDO NAJ PRODAJA SEMENA? Trgovsko podjetje »mene« prodaja v svoji poslovalnici semena in kmetijski repro- dukcijski material, za kar bojda ni registrirano. Takšno registracijo pa ima Kmetijska zadruga. Kaže, da bo morala tudi v tem primeru nasto- piti kmetijska inšpekcijska služba ali pa si bodo morali pri »merxu« oskrbeti ustrez- no dovoljenje. KAJ BO Z MLEKAR. NO V RADEČAH? Med številnimi vprašanji, ki jih pogosto sprožajo pre- bivalci Radeč, so "nedvomno tudi prostori nekdanjega mlekarskega obrata Ljub- ljanskih mlekarn. Zgodovina te mlekarne je združena z zgodovino naših regionalnih sprememb. Začetno investici- jo (70 milijonov SD) je omo- gočil nekdanji trboveljski okraj. Skladno z reorganiza- cijo so prehajale zatem ob- veznosti na ljubljanski okraj, potem na celjski okraj in slednjič na laško občino. Le- ta 1964 se je mlekarna v Ra- dečah priključila Ljubljan- skim mlekarnam, ki so za- tem z zgradbo prevzele tu- di 20 milijonov SD obvezno- sti. V začetku leta so obrat ukinili. Doslej še ni dokonč- nega odgovora, kaj bi počeli z zgradbo, a Ljubljanske mle- karne so jo pripravljene pro- dati za 40 milijonov SD. Ra- dečani menijo, da to ni p>o- šteno, saj so jo Ljubljančana dobili dosti ceneje, mimo te- ga pa so Radečani vložili v gradnjo tudi dosti svojega prostovoljnega dela. ZA PRAZNIK DELA Na nedavnem predsedstvu ObSS so razpravljali o pro- gramu proslav ob letošnjem prazniku dela. Predvidevajo, da bi imeli centralno prosla- vo v Laškem 28. aprila, ki bi jo združili z nastopom otro- ških pevskih zborov. Sodelo- vala bi tudi godba na pihala, a v dopoldanskih urah bi bi- lo v dvorani Dušana Požene- la tekmovanje sindikalnih podružnic v streljanju z zračno puško. Na večer pred prvim majem pa bi sindikal- ne podružnice skupaj z gasil- ci zakurile kresove po okoli- ških vrhovih. PRED KONGRESOM SINDIKATOV Resolucije, ki so uvod v razprave pred VI. kongre- som ZSJ, so si v Laškem raz- delile sindikalne podružnice po vsebinski in področni te- matiki. Predsedstvo ObSS je koordinator, ki usmerja raz- prave in skrbi tudi za ude- ležbo na regionalnih posveto- vanjih, ki so za občino Laško v Celju. Nekatere teme bodo bolj podrobno obravnavali tu- di v občini in jih uvrstili v dnevni red na razširjenem plenujnu sindikata, ki bo 23. aprila. Pripombe pričakujejo tudi na temo o izobraževanju, kateri so se posvetile sindi- kalne podružnice osnovnih šol. O LETOŠNJEM PROGRAMU TURISTIČNEGA DRUŠTVA Dva velika dogodka Program turističnega dru- štva predvideva, da bi letos pripravili dve veliki priredit- vi: kmečki dan z veliko tom- bolo ter praznik piva in cve- tja. .četudi menijo, da bodo tradicionalnost piva in cve- tja popestrili z novimi točka- mi, bo verjetno posebej mi- kavna razstava kmečkih de- lovnih strojev in prikazova- nje njih uporabnosti ob kmečkem dnevu. V programu so precej na- drobno naštete številne nalo- ge, ki bi jih naj opravili do občinskega praznika, 2. juli- ja, in nakazujejo predvsem skrb za komunalno ureditev kraja: asfaltiranje cest, do- graditev turističnega paviljo- na, ureditev otoka, parkov, sprehajališč in podobno. Če bo vse to uspelo, bo La- ško sredi poletja zelo mikav- no, a še vedno bo trda pot do Laškega, kajti cesta od Celja do Rimskih je na mno- gih mestih precej načeta. Zanimivo je, da se turistič- no društvo v svojem progra- mu zelo načelno spominja go- stinstva, četudi vemo, da je ta dejavnost za turizem zelo F>omembna. Zdravstvenemu turizmu pa priznava primat in mu zagotavlja vso pomoč. Toda za celovitost turizma bo potrebno verjetno še nekaj več. —bes AKCIJA V GRIŽAH Kakor je določeno v pro- gramu obnove in izgradnje šolske mreže v občini Ža- lec, bodo v Grižah gradili novo šosko poslopje. Idejni načrti so že gotovi, šola pa bo predvidoma imela 12 u- čilnic z vsemi potrebnimi ka- bineti, telovadnico in var- stveno ustanovo, ki pa se bo financirala iz drugih vi- Tov. Da bi zagotovili denar za šolsko opremo, zbirajo občani les za gradnjo šole. SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO Prejšnji teden se je v Slo- venskih Konjicah sestal svet za kmetijstvo občinske skup- ščine. Obravnaval je poroči- lo kmetijskega inšpektorja in dotacije iz sklada za po- speševanje kmetijstva. Ker v tem skladu ni veliko de- narja — lani je bil to dober milijon in pol — seveda ne morejo dajati velikih vsot. Vendar so lanske izkušnje pokazale, da se da tudi s tem denarjem marsikomu po- magati. Med osnovno šolo in gasilskim domom je v načrtu prizidek osnovne šole, kjer bodo začeli graditi ver- jetno že letos. Nezaposlenost Reformna načela vendarle delujejo Primerjava podatkov o ne- uposlenosti med februarjem in marcem sicer res pokaže, da je bilo v marcu kar 52 oseb več brez dela kot v fe- bruarju, toda struktura po kvalifikacijah se je precej Spremenila. Odločno je nam- ■■pč naraslo število nezaposle- nih v skupini nekvalificira- nih oziroma oseb brez po- klica. V tej skupini je bilo febru- arja brez dela 71 oseb, v mar- cu pa kar 54 več — skupaj 12.5. V večini so ženske (68), 1'Ptudi moški dosti ne zao- ^^ajajo, niti v razmerju pri Skupnem številu 81:90. Struktura se torej spremi- nja in ko vse kaže skladno z •"cformnimi načeli. Kljub te- ••^u še vedno zapažamo veli- ''0 zakoreninjenost ustaljene **iiselno.sti. (ilP Ingrad .je "Namreč ponudil Rudniku, da ''Prt'jme takoj 50 rudarjev na ^^kvalifikacijo v zidarje, to- da kljub odpustom, ki so gro- zili v Rudniku, ni bilo niko- gar, ki bi se priglasil za pre- kvalifikacijo. V Rudniku so odpuste pre- klicali (razen dvema ushižben- kania), a struktura nezapo- slenih kaže, da bodo kvalifi- kacije in prekvalifikacije vendarle potrebne. UNIČUJEJO CESTE Prebivalci Jurkloštra se pritožujejo, da jim delavci GG, ki vlačijo les, čezmerno uničujejo ceste IV. reda. Ne- kateri odseki so že spet tako razriti, da so skoraj nepre- hodni. Vlaka lesa je posebej škodna po dežju in v času odjuge, ko je zemlja razmo- čena. 2^sebniki upoštevajo dosledno dogovor, ki so ga ponovili že na številnih se- stankih, medtem ko je očitno, da družbeni sektor tega noče upoštevati. U. APRILA 1968 LAŠKO TEDNIK 13 PROGRAMI DELA Po krajevnih skupnostih v Šentjurju pri Celju so se pričeli sestanki predstavni- kov občinske skupščine z občani, na katerih bodo go- vorili o programih dela za le- tošnje leto. Z razpravo so pričeli šele sedaj, ker prej po krajevnih skupnostih niso vedeli koliko bodo dobili iz proračuna občine. KMETIJSKA PROBLEMATIKA v zadnjih dneh tega mese- ca bo v Šentjurju konferen- ca SZDL na kateri bodo ob- ravnavali kmetijsko proble- matiko in referendvun za šol- stvo. Pred konferenco bodo razgovori po posameznih kra- jevnih organizacijah SZDL z namenom, da bi bila kon- ferenca čimbolje pripravlje- na. TURISTIČNI KREDITI Večkrat smo že pisali, da se Šentjur razvija tudi na področju turizma predvsem zaradi nekaterih novih pri- dobitev. To so občutili tudi občani, saj je že več posa- meznikov zaprosilo za tu- ristično posojilo. O prošnjah bodo razpravljali v turistič- nem društvu. USTANOVITEV ZKPO v šentjurski,- občini je ne- kaj kulturno prosvetnih dru- štev, ki bolj ali manj živo- tarijo. Da bi začeli sistema- tično vzgajati kader za delo v društvih in da bi ta po- vezali med seboj so skleni- li, da bodo ustanoviU Občin- sko zvezo kulturno prosvet- nih organizacij. Iz občinske- ga proračuna bo dobila mili- jon starih dinarjev. CVETLIČARNA Turistično društvo Šentjur bo v dogovoru s Kmetij- skim izobraževalnim centrom odprlo cvetličarno, ki je do- sedaj v Šentjurju ni bilo. Občani bodo lahko kupovali vence, semena, sadike in ro- že, medtem ko so morali po vse to dosedaj v Celje. VAŠKI VODOVODI Letos je med občani v šentjurski občini velik inte- res za gradnjo vaških vodo- vodov, zato je občinska skup- ščina namenila iz proračuna 38.000 novih dinarjev kot po- moč občanom pri gradnji. Prvi so letos začeli z de- lom v Podvinah in Podlogu pri Planini. Vodovode pa na- meravajo graditi tudi občani Primoža, Kalobja in v neka- terih drugih vaseh. OBČNI ZBOR Ta mesec bo TVD Partizan Šentjur imel občni zbor, na katerem bodo člani razprav- ljali o delu v preteklem le- tu in sprejeli dokončni pro- gram dela posameznih sek- cij. Med najbolj upešnimi je nogometno moštvo, ki tekmuje v celjski nogometni podzvezi. Upravni odbor dru- štva ima precej težav zaradi neplačanih obve2aiosti pri ba- zenu. AKCIJA TD S pomladjo se je zopet po- večala aktivnost Turističnega in olepševalnega društva v Šentjurju, ki si je zastavilo nalogo, da svoj kraj čimlepše iu*edi. Trenutno poteka velika ak- cija sajenja in urejevanja na- sadov. Novo podobo bodo dobili bazen in okolice sta- novanjskih blokov. Pri ko- munalnem podjetju so zapo- slili tudi vrtnarico, ki bo vzdrževala zelenice in nasa- de ter si tako zagotovili stal- no in strokovno moč. V pri- hodnjih dneh bodo pričeli urejati tudi okolico pekarne. Akcija bo stalna, poleg čla- nov turističnega društva pa bodo za lepo zunanjo po- dobo Šentjurja skrbeli vsi občani. Ostalo jih je pet ■ Izstopi iz Zveze komunistov zaradi nedelavnosti organizacije in previsoke članarine. ■ V vrstah komunistov v Alposu v Šentjurju ni de- lavcev. Alpos v Šentjurju je močna delovna organizacija. — Zadnje čase pa so ljudje govorili, da v podjetju ni nekaj v redu, predvsem v vrstah komunistov, saj je v enem letu padlo njihovo število z dvajset na pet. Kaj je povedal o tem sekretar aktiva Zveze komuni- stov Alpos? »Resnica je, da nas je bilo lansko leto še 20 in sicer se je januarja 67 zmanjšalo šte- vilo članov ZK na 13, no- vembra na 10 in letos febru- arja nas je ostalo včlanjenih le še pet. Kdo? Računovod- ja, vodja komerciale, obra- tovodja, ključavničar in tr- govski potnik. Praktično smo samo štirje, ker pride pot- nik samo enkrat mesečno k nam.« V Alposu ni šlo za izklu- čitve iz ZK, aktualni so bili v pretežni večini izstopi iz organizacije. Bivši člani so pri izstopu povedali pred- vsem dva vzroka za svojo odločitev. Po precej plodnem delov- nem obdobju organizacije je prevzel vodstvo aktiva ZK tov. Pertinač, ki je trenutno na delu v Avstriji, z njim pa je prišlo v organizacijo mrtvilo. Sestankov ni bilo. V dveh letih so se člani sestali dvakrat, prvič obravnavali zunanjo politiko, drugič pa odnos komimistov do plače- vanja članarine. Sedanji se- kretar aktiva Stane Zupane je dejal: »člani ZK so bili v dilemi, kaj je Zveza komimistov? Ali je to organizacija v kateri bodo plačevali samo člana- rino, za katero smatramo, da je previsoka.« Blagajnika, ki je pobiral članarino nekaj mesecev ni- so imeli. Prenehalo je red- no plačevanje članarine in ko je bilo stanje urejeno so posamezniki ugotovili, da bo- do morali plačati tudi po 18 in 20 tisočakov. Rekli so: »Organizacija ta- ko in tako ne dela, člana- rine ne moremo plačevati, pa izstopimo!« Ali je res kriv samo nede- lavni nekdanji sekretar, kot menijo nekateri v Alposu? Ali niso veliko bolj krivi vsi komunisti, tisti ki so iz-*" stopili in tisti, ki so še osta- li, ker so dopustili takšno stanje v organizaciji dve dolgi leti. So bili to res komunisti ali so bUi samo ljudje s partijsko izkaznico, samo člani organizacije? če bi bili resnični komunisti bi morali takšno stanje odpra- viti, zahtevati novo vodstvo aktiva ZK in resno poprijeti za delo v aktivu, ki bi da- nes v Alposu moral pomeniti močno politično organizacijo. Vzrok — nedelavnost orga- nizacije — je p>omenil samo pretvezo, da so se posamez- niki odrekli določenim ob- veznostim. Po vsem tem je težko pri- čakovati, da bodo v Alposu kmalu obnovili vrste komu- nistov z mladimi ljudmi in sploh z ljudmi iz proizvod- nje. Kot je dejal sedanji sekretar aktiva, organizacija trenutno v kolektivu ne po- meni ničesar, štirje, ki raz- pravljajo v okviru ZK se tudi po službeni dolžnosti se- stajajo vsak dan. M. SENIČAR PODPREDSEDNIK FRANC SVETINA Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki ob^ zborov v šenturju pri Celju izvolili za podpredsednika FRANCA SVETINO, doseda. njega namestnika javnega pravobranilca v Celju. Srečali smo ga v skupščin- ski pisarni da nam pove ka- tera naloga občinske skup- ščine Šentjur je trenutno naj- pomembnejša. »Najpomembnejša je reali- zacija vseh sklepov, ki so bili sprejeti ne samo letos, ampak tudi v preteklih letih, pa je uresničitev onemogo- čila neugodna finančna situ- acija.« Že več mesecev je pred siKMinjo avtobusno postajo v Šentjurju pri Celju vse živo. Delavci SGP Rogaška Slatina gradijo novo bencinsko črpalko, katere investitorja sta ljubljanski Petrol in občinska skupščina Šentjur. Že postavljeni kiosk, daje upanje prebivalcem Šentjurja, da bodo kmalu laliko kupovali bencin na svoji postaji, saj so morali dosedaj ponj v Celje. Pravijo, da bo črpalka pričela obrate, vati, kljub težavam z neprimernim terenom, že pred 1. majem. (Foto: M. Brecl) PRORAČUN SPREJET Na zadnji seji Občinske skupščine Šentjur pri Celju, kateri je priscstvoval tudi po- slanec zveznega zbora tovariš Viktor AVBELJ, sta oba zbo- ra sprejela proračun občine Šentjur pri Celju za leto 1968. Proračun izhaja iz realne prognoze o gibanju gospodar- stva v občini, s tem da zasle- duje pri financiranju pred- vsem pokrivanje najnujnejših potreb na vseh področjih družbenega življenja. Predvi- devani so skupni dohodki v višini 3,969.352 dinarjev, od tega predstavljajo glavni del prispevki, in sicer 2,651.520 dinarjev in davki 1,157.500 din, ostale dohodke v višini 160.332 pa predstavljajo takse, do- hodki organov in razni drugi dohodki ter prenesena sred- stva iz leta 1968. Šolstvo predstavlja v skup- nih izdatkih 621.000 din ozi- roma znašajo stroški šolske dejavnosti za leto 1968 (Te- meljna izobraževalna skup- nost) 2,480.900 dinarjev, s tem da je v tem znesku upošteva- no financiranje osnovnega šol- stva, šolstva n, stopnje, šole za def^tne otroke, prosvet- no-pedagoške službe in r^re- se za prevoze učencev. Za kulturno dejavnost je namenjeno 133.140 din s tem, da so v tej postavki novi po- trošniki in sicer Muzej revo- lucije. Mestni muzej in na- daljnja raziskovanja na Rif- niku pri Šentjurju. Izredno močno postavko v izdatkih proračuna predstav- lja področje socialnega var- stva, kjer je za leto 1968 za- gotovljeno 595.500 din oziro- ma 2% sredstev več kot v letu 1967. Najmočnejše po- stavke so predvsem stalne so- cialne podpore 100.000 din, o- srkbnine za stare v domovih 218.000 din in oskrbnine za mladoletne v domovih 139.000 dinarjev. Za zdravstveno za^ ščito je namenjeno za leto 1968 skupno 253.830 din, za komunalno dejanvost pa 228 tisoč din in sicer med dru- gim za vzdrževanje cest IV, reda 68.200, za cesto Kalobje 20.000 din in pomoč za grad- njo vaških vodovodov 38.000 dinarjev. Za delo državnih organov bo potrebno 1,723.442 din s tem, da se delno povečuje.)© sredstva za delo občinskega sodišča in Zavoda za izmero in kataster zemljišč. Za delo krajevnih skupnosti je od- merjeno 60.000 din in seveda tudi obvezno formiranje pro- računske rezerve v višini 1 "/o celotnega proračuna. V razpravi so odboriuki po- udarili, da bo v bodoče po- trebno iz proračuna izločiti vse tiste potrošnike, za kate- re se lahko sredstva zagotav- ljajo tudi iz drugih virov. F. SENICA, REiEREXDrM Tudi v Šentjurju pri Celju se bodo odločili za referendum o šolstvu v dveh izmed prejšnjih številk našega časopisa smo povsem neuradno pisali o možnostih, da bodo po Šmar- ju, Žalcu in Slovenskih Ko- njicah tudi v Šentjurju pri Celju organizirali referendum, na katerem bi se občani od- ločili za ali proti samopri- spevku za potrebe šolstva. Tudi to pot še ni nobenih uradnih izjav, da bodo res- nično organizirali referen- dum, vendar lahko to z go- tovostjo sklepamo, zaradi realnih potreb šolstva v Šentjurju in ker bodo neka- tere politične organizacije v v bližnji prihodnosti razprav- ljale o možnostih za organi- zacijo referenduma. Nekateri menijo, da bi ga organizirali letos jeseni, dru- gi pa že čez nekaj mesecev. Ne glede na čas je resnica samo ena. šolstvo v Šentjur- ski občini zaradi slabih pogo- jev dela v nekaterih krajih ne more več vestno izpolnje- vati vloge zaradi nemogočih materialnih razmer. Občin, ska skupščina ima na razpola- go mnogo preskromna sred- stva, da bi lahko pokrila po- trebe šolstva. Ostala je le oblika, da občani sami iz svojih osebnih dohodkov da- jo določen odstotek z željo, da se bodo njihovi otroci učili v normalnejših pogojih, čeprav je v šentjurski občini mnogo akcij, kjer ljudje pri- spevajo s prostovoljnim de- lom ia denarjem ter bi jim samoprispevek za šolstvo po- menil samo novo dodatno ob- veznost. smo prepričani, da se bodo tudi v Šentjurju ob- čani na referendumu izrekli za samoprispevek. -ar BAZEN Lani se je krajem na šir- šem celjskem območju, ki imajo svoje odprte bazene za kopalce pridružil še Šent- jur pri Celju. Poleti so za- beležili precejšen obisk do- mačinov in gostov iz Celja. Pričakujejo, da jih bo letos še več, saj bodo zaradi pri- jetno urejene okolice in bli- žini mini kavarne ljudje ra- di zahajali na šentjurski ba- zen. 14 TEDNIK ŠENTJUR 11. APRILA 1968 KLEPET Z ANONIMNIM PISCEM IZ ROGAŠKE SLATINE Stvari so takšne, , )a tudi drugačne... »jjivadno ne objavljamo nepodpisanih dopisov, tudi so podpisani »v imenu občanov«, ker se pač ne % samo tri, kar je lahko ena družina, oziroma mne- ye ali ta množična oblika pomeni res veliko občanov nje njenega poglavarja. Ker pa dopis spodbuja nas, A nič kaj dosti ne vidimo, sem se napotil po sle- dovih, ki jih navaja pisec X. Y. NEZNANEC i Premalo pišete o našem ^cu. Le Hrastnik, pa Tr- „lje in Zagorje. Saj smo jjdar tudi mi volivci. Za- 0i nas, kaj se pri nas pjn, v skupščini v Šmar- ^^ t zdravilišču, steklarni... i Poglejte k upokojencem, loje je kupljena stavba. yii komu služi? Mi bi se kje sestali in pogovo- li popUi kak četrt cenej- ^ in pristnega vina, kajti irejeno škoduje starun Iju- i Pravijo, da bodo nali- ilnico prestavili in da bodo ido speljali po ceveh do je. Ali ni ^oda. Koliko se ) vmes koristnega zgubilo. ekoČ se je tako prijetno »hnilo v nos, če si po- 1 kozarček pri izviru ... i Samopostrežba tudi ni i pravem kraju. Veliko pri- emejša bi bila na prosto- i med hotelom TRST in let- in kopališčem. Tu bi bilo ■ostora še za buffet, slašči- nio . . . i Pa politične organizacije igo in plačevanje člana- k je edina oblika njih živ- mja, pa gotova maša. NOVINAR • Veste, sivar je taka, da občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje prispevajo lep kup- ček denarja sa stroške tiska- nja njihovih staimh strani. So se kje pri vas, kot volivci vprašali, zakaj od šmiarske in seveda tudi mnogih dru- gih občin rti df/narja. • Za stavbo sem zvedel, zvedel sem pa tudi, da naj bi jo upokojenci zdaj tudi pomagali urediti, kajti med upokojenci so ljudje vseh poklicev ... Narejeno vino škoduje tudi mladim, zlasti če ga je preveč. • Povprašal sem o tem. Stara nalivalnica je zastare- la, premajhna, res pa je tu- di, da moti goste ropot pro- meta. O tistem spahovanju? Kaj naj rečem. Ne bi prepu- stila zadevo strokovnjakom? • Samopostrežba v Rogaš- ki je pa res lepa in tudU na dobrem mestu. Ne vem si- cer na katerem koncu Ro- goške stanujete vi??? Slašči čarTia. Ta bo v novem pavi- Ijonskem prizidku restavra- cije »Pošta«. • Ta stavek objavljam za- to, da bi »speči« postali »budm« in nam odgovorili, če slučajno nimate prav. O vsem drugem prihodnjič. Vseh zadev, ki jih anonimni pisec pošilja v svojem pismu, nisem mogel naenkrat pogledati, toda o njih drugič, torej čez štirinajst dni na isti strani in mestu. J. Kr. JLO in materinstvo. Komaj je gospodar za trenutek ustavil belo kobilo Fežcno pred brano, že se je žrebiček, ki je star borih šest tednov, spravil k ma- Zaenkrat mu materino mleko še veliko bolj tekne kot pa zelena trava posuta 'ttmenimi trobenticami in prahom razrite obsoteljske ceste. (Foto: J. Kr.) Občani ▼ Podsredi so se leta borili za nakup hiše, ki je tretja po vrsti od leve, kupljena je bila prva od leve, a mislijo celo, da za dokaj pretirano ceno. (Foto: j. k.) Občinska hiša v Podsredi ter še to in ono ... Povedali ao mi, da so t Podsredi nekoliko nehvalež- ni. ' Občinska skupščina da jim je kupila sredi trga hišo, Id bd jo adaj bdlo treba ure- diti. Tu bd dobile prostore družbene organizacije, kra- jevna skupnost, morda tudi pošta i*d. Da ni nič iz tega so mi povedali, da je hiša takšna kot je bila ob nakupu. V Podsredi... Pokazali so mii tisto hišo. Ljudje, s katerimi sem govo- ril, eo priznali, da je hiša ostala od nakupa nespreme- njena, pa tudi to, da nimajo prevelikega veselja z njo ... Zakaj? Saj so vendar vsa leta prosiU in zahtevali, da družbene organizacije v trgu dobijo prostore ... Vendar, tako pravijo v trgu, takrat niso imeM v mislih hišico, ki ji pravijo tudi kurnik, mar- več za ono, M je večja in je že pred vojno služila javnim namenom. Hiša je bila pred leti na prodaj za okoli 800 starih tisočakov, toda na ob- čini so rekli, da stare hiše ne bodo kupovali, temveč bodo, če že bodo, 2^radili ne- kaj novega, modernega, so- dobnega .. No prav, so menili pod- sredski občani in se sestajali v gostilni, v šoli ali pa na kakšnem skednju. Ker pa upanje še ni streha so spet podrezali. Občina je morala obljubo izpolniti, ne sicer ča- sto tako kot je bilo rečeno, pa vendar. Kiipili so tisto prvo z leve tn menda kar za 2 okrogla milijončka starih dinarjev... Oglašal sem se pri pred- sedniku krajevne skupnosti Franju Simončiču, M je na pkjlju klestil veje podrtih jelš. — No, saj je čisto res, da so tržani malo hudi nad go- spodarnostjo občine, ki pred časom vsaj enkrat boljše hi- še ni hotela kupiti za več kot polo^'ico manj denarja. Ni pa res, da bi hiške, ki so nam jo namenili, ne hoteli ure- diti. Prepričan sem, da bo- do občani sodelovali, da bo- do kaj prispevali in prispe- valo bo stanovanjsko podjet- je iz Šmarja. Seveda bo tre- ba precej narediti. Radi bd hišo zadaj razširili v breg, da bd dobili manjšo dvoranico za sestanke in prireditve, kajti šola ne more večno ostati pribežališče vseh, zla- sti če jo bodo modernizirali in uredili. Moje radovednosti še ni bilo konec, kajti ljudje v tr- gu so rekli še to in ono, re- cimo tisto o poziranju pra- hu. — Čujte, to je vendar res. Ne vem če je blizu ali daleč trg, ki bi svojo zgodovinsko preteklost isim-ičeval kar s tremi spomeniki, pa se nje- govi občani dušijo v prahsa, ki ga povzroča vedno pogo- stejši cestni promet. Se nam iaplača krasiti pročelja in vr- tove z rožami, kot priporoča obsoteljske turistično dru- Predsednik krajevne skup- nosti Franjo Simončič štvo? v nekaj urah je vse ene in iste barve — sive, do dežja in potem znova. — — In kaj mislite o pod- sredškem gradu, ki baje raz- pada? — To si je treba pogledati. Grad bi lahko bil turistična postojanka, spreminja pa se v razvaline. Vsaj streho bi bilo treba popraviti, če nič drugega... Poslovil sem se, saj sem tako imel namen samo mi- mogrede pogledati kaj je res s tisto hišo, o kateri sem v Šmarju zvedel eno, med ob- čani v Podsredi drugo, od predsednika krajevne skup- nosti pa naj bd bile razmere nekje — no, nekje v sredi. j. kt. ŠOLARJI IZ ZAGORJA SO SI ODDAHNILI Vso zimo je trajalo nate- zanje sem in tja ali bo smel šolski avtobus voziti otroke iz Zagorja v Lesično, Cestno podjetje je prepovedalo pre- voz, češ da je nevaren, denar za p>opravilo je bil, le po- pravljanje se je zavleklo do pomladnih dni. Zdaj se šolar- ji vozijo. Sreča da otroci hi- tro pozabijo, pa tudi to, ka- ko so prezebali čez zimo na dolgi f>oti v šolo in domov. V KOZJEM GRADIJO NOV GASILNI DOM Menda ne bo dolgo trajalo, ko bodo v Kozyem imeM ve- liko gasilsko veselico. Name- sto starega, naajhnega posJofp- ja z leseaiLm stolpom je pod streho že nov velik dom z veliko dvorano in zidanim stolp>om. Pri gasilnem domu je tudd manjša benzanska čr- palka. TOVORNI AVTOMOBIL PODRL MOST v Podlogu med Plamno in lisično je tik pod strmimi serpentinami v kotu doline ob mlinu most. Menda kaj X'i trden ni bil, kajti pre- torek ga je proti veče- ru podrl tovornjak, ki je vo- zil celulozo s planinske stra- ni proti Kozjem. Voznik je imel veliko srečo, da ni zdrk- nil v fk>tok. Morda je bil prehiter zato, pa je tudi ta hitrost pripomogla, da se je most sesul. CESTA PODPLAT — ROGAŠKA SLATINA Turistična sezona je pred vrati, prve lastovke, tudi iz tujine, se že sprehajajo po R(^aški Slatini. Toda kdor se vozi od zahodne strani v znano zdravilišče, lahko po- leg obolelih jeter, želodca ali ledvic dobi še kilo od poska- kovanja, ki vsako vozilo te- meljito pretrese, pa naj bo šofer še tako spreten, lukenj in holmcev se ne bo izognil. ZCiODOVINSKA HIŠA PRAZNA NA OGLED Hiša pokojne tete predsed- nika Tita Ane Kolarjeve je pogost cilj obiskovalcev, ki jih pot zanese po Kozjan- skem. Hiša, ki si jo hodijo ogledovat otroci, razni turi- sti in tudi tujci, je prazna. Pra2ine stene pa ne dajejo vtisa tiste domačnosti, ki jo je tolikokrat v svojih spo- minih omenil tovariš Tito. OBNOVA HOTELSKIH OBJEKTOV v Rogaški Slatini z vnemo obnavljajo hotelske stavbe, tiste, ki se bodo začele pol- niti z gosti v prihodnjih me- secih. Taka obnovitvena dela potekajo na stavbi hotela »SOČA«, na hribčku naspro- ti adraviliškega doma. Objekt bodo znotraj prepleskali, pravtako tudi vsa okna in vrata. ZA GRAD NAD PODSREDO SE ZANIMAJO LOVCI Podsredški lovci so edini, ki se resno nameravajo lo- titi vsaj delne obnove in za- ščite gradu, ki kraljuje .v go- zdu visoko nad trgom. Pobu- da je vse hvale vredna, toda pridružili bd se jim morda lahko še drugi, gostinci, turi- stično društvo, občina in se- veda — tudi spomeniško var- stvo. PISMO UREDNIŠTVU Kaj bo Z malimi obrtniki Sem žena obrtnika in nw ram dostikrat delati namesto moža, ki je hudo bolan na živcih. Hudo mi je, ko ved- no čujem in berem po čas- nikih, kako zasebniki boga- tijo. Ne rečem, da med za- sebniki ni takih in ne tajim, da jih je celo veliko. Toda vsem ne cvete jo rožice. So obrti, ki jtm grozi zaton, pro- pad. Mi imamo čevljarsko delavnico. Je ob industriji od usnja do plastike in gu- me sploh vredno govoriti o čevljarjih, dasti v manjših krajih, kjer ni ljudi, ki bi imeli posebne modne muhe in naročali obutev pri roko- delcu, kot to počenjajo re- cimo še vedno pri oblekaJi. Imam dvoje otn^ in me srce boli, kaj otrokom lahko nudijo starši njihovih vrstni- kov. Kolikokrat sem prosila za službo, toda odbili so me, češ, .saj imate obrt. Zdaj so nam zaprli še žiro račun. Smo mi krivi, da se zakon za obvemosti za socialno za- varovanje nanaša za dve leti nazaj in če nismo v stanju plačati takoj. Poslala sem prošnjo socialnemu zavaro- vanju, naj nam ne bi vzeli obresti na zaostanek in ob- enem obljubo, da bomo za- ostanek poravnali do konca jimija letos. To po štirih mesecih še nobenega odgo- vora .. .? Ne vem, kako da ljudje, ki odločajo, ne vidijo prime- rov zase, marveč da tako radi posplošujejo. Nič pri- tiska ni na ljudi, kjer za- konca zaslužita skupaj čez 300 starih tisočakov, popol- dne pa jima cvete še ilegal- na obrt. »Legalni zasebniki vsi po vrsti bogatijo,« je splošno geslo in povečane da- jatve kar povprek dežujejo. Je kdo pomislil, da smo mnogi lahko že kaj kmalu socialni problem na breme občinske skupnosti? Nepodpisana Uredništvo je upoštevalo prošnjo prizadete Lti ni nje- nega naslova objavilo. Njen protest proti posploševanju je popolnoma upravičen. )vorana potrebna obnove ^0 dvorana v Šmarju pri je potrebna temeljite Notranjost prostora '*'fšna, da človeka stisne "•"CU, ko vstopi v zane- in zapuščen prostor, na nekaterih mestih že odstopila in paziti je tre- ba, da si v temi ne polomiš spodnjih okončin. Leseni opaž je preperel tn ga na nekaterih mestih manjka kar precejšen del. tudi peč ob vhodu je ver- jetno samo zasilna rešitev. Takšna kakršna dvorana je, je nedvomno pravcata kultur- na sramota in prej ko slej bo potrebno podvzeti dolo- čene ukrepe, kajti stanje ka- kršno je, ni nikomur v čast. ^RILA 1968 ŠMARJE TEDNIK 15 \ \ KR AITCO TUDI MARCA VISOK IZVOZ v steklarni so tudi prej- šnji mesec dosegli zelo za- dovoljive izvozne rezultate. Na področja s konvertibilni- mi valutami so prodali za 180.000 dolarjev steklenine. To je doslej največji mesečni iz- voz iz tega kolektiva. Zani- mivo je, da so v prvih treh mesecih letos skoraj podvo- jili izvoz na tržišča ZDA. Skup- no so v prvem četrtletju iz- vozili za 531.000 dolarjev bla- ga, kar je doslej rekord v tem obdobju. V podjetju si prizadevajo zadržati sedanjo dinamiko izvoza, čeprav bo- do ta mesec morali popravi- ti eno izmed peči. V Steklar- ni se je pred kratkim mudil eden največjih odjemalcev steklenih izdelkov iz Belgije, ki je naročil za 22 vagonov raznih vrst razsvetljavnega stekla in drugega steklenega blaga. 50 LET KZ HRASTNIK — DOL Letos oktobra bo poteklo 50 let, ko je na Dolu pri Hra- stniku začela z delom kme- tijska zadruga. Ustanovitev za- druge so narekovali tedanji gospodarski interesi tamošnjih kmetovalcev, ki so si v okvi- ru svoje organizjacije, med dru- gim, močno prizadevali za boljši in pospešene j ši razvoj kmetijske proizvodnje, stijo- kovnega znanja in sodobnej- šega gosip>odarjenja. Samo- upravni organ kmetijske zad. je pred kratkim razpravljal o praznovanju tega pomemb- nega jubileja in sklenil v je- seni organizirati vrsto prire- ditev. Značilnost letošnjega gospodarjenja v tej zadružni delovni organizaciji so veliki napori za sanacijo nastalega položaja zlasti v z\'ezi z za- stojem izvoza mlade živine oziroma mesa na tuja trži- šča. KMETOVALCI UPRAVIČENO KRITI- ZIRAJO Letos številni zasavski kme- tovalci doslej še niso mogli nabaviti nekatere vrste umet- nih gnojil. Zlasti primanjku- je dušika, čigar uvoz se je močno zavlekel. V KZ Dol pri Hrastniku so doslej uspe- li nuditi kmetov samo okrog 1000 kg tega gnojila, potre- bovali i>a bi ga najmanj tri vagone. Ker so letošnjo po- mlad zelo ugodne vremenske razmere, bi kmetovalci mo- rali imeti že marca na vo- ljo razp>oložljive količine umetnih gnojil. Sedanja za- stoj po njihovem mnenju ni opravičljiv. USPELO SREČANJE DELAVSKIH MLA- DINSKIH SKUPIN v okviru sodelovanja hrast- niške steklarske mladine z mladimi proizvajalci nekate- rih večjih slovenskih ixxJje- tij, je bila v Spodnjem Hrast- niku v dvorani »Svobode II« nedavno zelo uspela skupna prireditev z naslovom Kultur- no srečanje mladih delavcev. V kulturnem programu je so- delovalo okrc^ 70 nastopa- jočih, in sicer iz jeseniške Železarne, kranjske tovarne »Sava« in Ferralita iz Žalca ter seveda hrastniške Steklar- ne. Več kot trasfco Hrastniča- nom so se predstavili vokal- ni solisti zabavne glasbe, pev- ski oktet, dve folklorni sku- pini, reci tato rji in drugi. Po- slušalce so zlasti navdušili recitatorji iz kranjske »Save«. Srečanje mladih proizvajalcev iz omenjenih i>odjetij je vse- stransko uspelo. Po nastopu so i>osedeli v tovariškem in prijetjem vzdušju ter se do- govorili za prihodnji skupni nastop. Ta bo predvideno je- seni v Kranju. Prireditev je vzorno organizirala steklarska mladina ob podpori delavske- ga sveta podietie. MLADINA, ZBRANA NA IZREDNI OBČINSKI KONFERENCI V HRASTNIKU: „Ne jemljite revirjem strokovnih šol!" v Hrastniku ni nikoli težav s sklicanjem kakršnih koli delovnih dogovorov mla>dih ljudi. Minule izredne občinske mladinske konference se je udeležilo 106 mladincev in mladink. Ali: od povabljenih niso prišli le štirje mladinci. Od gostov, predstavnikov družbenopolitičnega življenja pa so bili mladi ljudje opazili samo predsednika občinske organizacije SZDL, Martina Mlinarja in direktorja Steklarne, Jožeta Klanska. . ^ Zavoljo odlične udeležbe, je bila tudi razprava izredno razgibana. K besedi se je pri- glasilo kar dvajset delegatov, tehten prispevek pa sta da- la tudi gosta. Tokrat so mla- di Hrastničani ugotavljali svoj delež v aktivnosti organov samoupravljanja, se pomudiLi ob problemih zaposlovanja in izobraževanja in s tem v zve- zi sprejeli nekatera izhodi- šča ter sklepe za nadaljnje delo. Ponovno so ugotovili, da ni toliko pomembno število mla- dih ljudi v organih delavske- ga in družbenega samouprav- ljanja, kar seve ne gre zapo- stavljati, kot pa njihov de- janski prispevek, njihova vis- p>osobljenost razvijati vsebi- no in obliko samoupravnega mehanizma. Ob tem so sa- mokritično priznali, da ne raz- polagajo še z dovolj izkuš- njami in skritizirali tudi pod- jetja, ki se zapirajo v svoje ozke tovarniške plotove in za fasado samoupravljanja niso pripaavljena pom.tagati mla- dim ljudem za njihovo uvelja- vitev v procesti razvijanja sa- moupTa\Tiih odn^osov. Na konferenci so se doko- pali do zanimivih zaključkov glede zaposlovanja mladih lju- di. Gre za to, da v bodoče ne bi več zaposlovali mladine za vsakdanje, nekvalificirano de- lo. Teh delovnih mest prak- tično ne bo več na voljo. Mladi ljudje se bodo lahko uveljavili le z boljšim, teme- Ijitejšim znanjem. Za to pa so jim potrebna nova vajen- sika delovna mesta, strokovne šole in zlasti srednje stro- kovne šole. Zato ne presene- ča, če so s konference posla- li p>osebno pismo, naslovlje- no na republiško izobraževal- no skupnost, sekretariat za prosveto in kulturo, CK ZMS in nekaterim republiškim or- ganom, v katerem so se zo- perstavili poskusom zapiranja srednje ekonoms,ke in sred- nje tehnične šole v Trbov- ljah. Racionalizacija na tx>d- ročju vzgoje in izobraževanja nd in ne sme biti v zname- nju zmanjševanja šolskih pro- storov in šolskih klopi, mar- več v vsebini procesa šolstva in sploh vzgoje in izobraže- vanja. Tudi na tej konferen- ci so znova p)otrdili znano dejstvo, da bi z ukinitvijo omenjenih šol sp>odrezali mož- nosti pridobivanja izobrazbe predvsem delavski mladini. V p>ismu so izrazili prepriča- nje, da bodo republiški orga- ni up>oštevali ta in nekatera druga stališča revirjev v zve- zi s strokovnim šolstvom. Na izredni konferenci so kritično ocenili tudi bogate- nje px>sameznikov na račun prevzemanja del za potrebe podjetja »Sijaj« in preii,- li, naj posebna komisija tovi dejansko stanje. Praittj- no so zastavili samo vpr^^^ nje ali ne bi raje tistega prevzerhali mladi, nezapc^:^ ni ljudje, če je to kajpak tu'.' goče, kot pa da posame^ ki služijo lep denar na rač' družbene skupnosti. Vpr^^ nje torej ni odveč, pa čep^ ga znabiti niso osvetlili z strani. -.^ Ni uspehov brez delovne discipline 1700 zaposlenih v hrast, niški Steklarni predstav. Ija zelo heterogen kole^, liv. V tej delovni orga. nizacijl je zelo veUlto zaposlenih iz vrst mladili ljudi. Ti se šele privajaj) delovnim navadam, delov nemu procesu, delovnenu redu. Čeprav velika več! na kolektiva, vštevši mla. dih delavcev, spoštuje do lovni red in se uspešno vključuje v vsakdanji de lovni ritem, imajo v pod jetju še zmeraj med u poslenimi posameznike, ki z neupravičenimi izo. Stanki občutno motijo ustaljeno proizvodnjo. Komisija za izrekanje ukrepov, kot jo na kr.tko imenujejo v tej delovni organizaciji je samo letoj obravnavala že 63 prime' rov kršitve delovne disci pline, med katerimi so m prvem mestu neupraviče- ni izostanki z dela. Komi sija skuša na osnovi spr^ jetih notranjih deljvnili aktov prvenstveno vzgoj. no vplivati na te posi meznike, vendar je vel kokrat prisiljena ener^č- no kaznovati, saj le ti « svojim brezdušnim odno som povzročajo sebi in delovni skupnosti velik« materialno izgubo. Mei ukrepi pa so na pnem mestu opomini, nato jav ni opomini, pismeni mi roma zadnji javni oporni ni in ukrepi. Odkar so v podjetju uvedli novost, di morajo delavci, ki s svo jim ravnanjem Skodujej" svojim sotovarišem, pl* čati storjeno škodo, je n zumljivo dosti govora » tem iM)stoi)ku. Vendar značilno, da ga velika čina kolektiva podpis Ni ga delovnega procesa brez delovne discipjUn* brez podrejanja organih* ciji dela. Komisija za i> rekanje ukrei>ov je raa^ tega sklenila vse prLmeff kršitve delovnega rtdi zlasti težnje, vselej obj«' Ijati t internem g'asil"' kar naj bi vzgojno vplJ»*' lo na kršitve in dnif člane kolektiva. V tem hrastniškem po* jetju stremijo za tem, ^ ne bi bile potrebne ndbf" ne kazenske sankcije, ^ bi kazni, kot ukrep>e, 9pl^ črtali s seznama pravil n!kov, ki urejajo te za*"" ve. Zato se komisija vse- lej na javnih obravnav*" poslužuje vseh oblik P^' pričevanja, dokazovanj*, in celo za izrečene kaz^i' venomer predlaga spof**' zume s prizadetimi del*^' ci. Prav bi bilo, da se tudi vse družbcnopol' tične organizacije pr'^*! devale storiti vse. da vsakemu posameznil''' predočile pomen dclov'"^ ji.scipline in delovne.ija da, ki je zakon za vs*- USPELA AKCIJA PLANINSKEGA DRUŠTVA HRASTNIK — DOL V Gore tudi z avtobusi v skrbi za boljši obisk svojega doma v Gorah, je planinsko društvo lIrastnik-Dol že pred tedni dalo pobudo za razširitev in modernizacijo ceste na ta znani predel Zasavja. V načrtu tudi urejevanje prostorov doma in podvojitev članstva. V akciji: razširimo in ure- dimo cesto v Gore!, so doslej številni člani planinskega društva Hrastnik-Dol tudi s prostovoljnim delom pokazali pripravljenost uresničiti le- tošnje načrte te organizacije. Sodelovanje in podporo pa so obljubile tudi nekatere hrastniške delovne organiza- cije. Dela bodo v glavnem kmalu končana in poslej bo- do to cesto lahko merili tudi avtobusi. Kot smo zvedeli, bo vozil avtobus vsako nede- ljo, najmanj dvakrat. S tem bo obisk postojanke v Gorah zagotovo občutno večji, kot je bil doslej. To pa je le del letošnjega programa. V kratkem bodo zasadili okrog planinskega doma okrog 1000 mladih me- cesnov. V domu bodo zame- njali tla v glavnih in stran- skih prostorih. Letos bo v Gorah zasavski planinski ta- bor. Dan še ni določen, ver- jetno pa se bodo odločili za kakšno nedeljo oziroma sobo- to in nedeljo julija. V počasti- tev 75-obletnice delovanja prvega planinskega društva na Slovenskem, se je ta or- ganizacija v Hrastniku odloči- la podvojiti število članstva, pri tem pa posebej poskrbe- ti za priliv naraščaja. Leto obsorej naj bi torej štelo društvo namesto sedanjih 680 članov in podmladkarjev najmanj 1300 prijateljev te organizacije. Letos so začeli dosti odloč- neje, kot kdaj koli doslej ak- cijo za to, da bi kar največ delovnih ljudi preživelo del oddiha v Gorah. Za uresniči- tev tega načrta so poskrbeli že na nedavnem občnem zbo- ru, ko so osvojili zamisel o ceneni oskrbi. Seveda pa na- meravajo še na druge načine poskrbeti za to, da bi se obiskovalci njihove planin- ske postojanke počutili udob- no in sproščeno. -an- UPRAVIČENA VZNEMIRJENOST OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK Hrib se v središču še zmeraj premika Terenske razmere v Hrast- niku že vrsto let p>ovzročajo hude preglavice tamkajšnjim družbeno-političnim organom. Zavoljo plazovitosti p>osamez- nih kompleksov zemljišč so morali v tej revirski občini vložiti v regulacijo potokov, p>odporne in op>orne zidove in pregraje velike vsote de- narja. Kaže pa, da bo treba še marsikaj storiti, da bi odvr- nili nevarnost zaradi eventu- elnih plazov in vdorov zem- lje. Pred kratkim so po raz- pokah na stropu neke stano- vanjske hiše v središču Hrast- nika ugotovili p>onovno pre- mikanje velikega hriba on- Pričakovanje... (Foto: Strmčnik) kraj potoka Bobna. Zato je občinska skupščina sklenila pK)klicati strokovnjake, ki naj bi p>onovno preučili, kaj sto- riti, kaj poduzeti, da bi od- stranili nevarnost in pravo- časno zavarovali družbeno in zasebno imetje ljudi, pred- vsem pa zagotoviti njihovo varnost, čeprav ni nobenih razlogov za kakršno koli alar- miranost, p>a vendarle odlo- čitev pristojnih organov ka- že, da ne mislijo čakati ali celo izpostavljati ljudi kakr- šnim kolim nevšečnostim. Prej ko slej je docela očit- no, da bi morali v Hrasniku še bolj pospešeno urejati opxxr- ne zidove, podp>ore, vsepov- sod tam, l^er se tem ni mo- goče več odlašati. Za letos so predvidoma nadaljnja dela pri regulaciji protoka vzdolž Hrast- nika proti Kemični tovarni. Vendar bo kljub temu treba pogledati, kaj je s hribom v središču kraja, da ne bi pri- šlo do teh ali onih presene- čenj. Denarja za ta in nekate- ra druga dela seveda ni do- volj. Za letos je menda še predvidenih okrog 400.000 ND, ki ga bo vložiki v regulacije vodna skupnost Ljubljanica ob pKKlpori občinske skupšči- ne, ki je že lani za te name- ne najela kreditov. Hrastničani menijo, da jim bo za dokončno ureditev teh problemov še pK)trebna p>odp>ora širše družbene skup- nosti. Sami vsega ne bodo zmogli, saj imajo letos v na- črtu ixjpiravila in urejanja ne- katerih prav tako perečih ko- munalodh problemov, ki se jun skoraj nd moč iziogniti. HRASTNIŠKO PLANINSKO DRUŠTVO PRIPRAVLJA V POČASTITEV 20-LETNICE OBSTOJA Teden plaiiimstva Prireditve bodo od 11. do 18. avgusta. Zaključna slovesnost bo 18. avgusta na Kalu, na kateri bodo razvili društveno zastavo, izročili vsem svojim čla- nom, ki so prehodili Zasavsko ali Slovensko pla- ninsko transverzalo ustrezne značke, novosprejetim pionirjem in mladincem pa podelili planinske iz- kaznice. K sodelovanju bodo povabili člane so- sednjih planinskih društev in nekatere kulturne sku- pine hrastniških prosvetnih društev. Planinsko društvo Hrastnik je izdelalo in sprejelo tudi delovni program za prihod- njih deset let. Gre za zelo ob- sežen rmčrt. ki predvideva ra- zen številnih izboljšav seda- nje planinske postojanke na Kalu zgraditev novega doma s približno ijr) ležišči. Razen tega zajema program tudi iz- gradnjo žičnice-enosedežnice izpod vznožja kalskih pla- nin do doma na Kalu v dol- žini približno 2000 metrov. Ali je omenjeni načrt izved- ljiv? Upravni odbor društva je prepričan, da bi s sodelo- vanjem vseh ljubiteljev pla- ninstva, s pomočjo vse občin- ske družbene skupnosti, zla- sti delovnih organizacij zmog- li uresničiti vse zamisli. Ko- nec koncev so v preteklih le- tih vložili za dograditev sedanje planinske postojan- ke, vključno z elektrifikaci- jo in vodovodom nad 200.000 ND, sedanjo vrednost ome- njenih objektov pa ocenjuje- jo na okrog 400.000 ND. Za vzdrževanje postojanke in drugih objektov so od do- graditve doma pa doslej vložili približno 80.000 ND. Prav zato sodijo, da bi v prihodnjih desetih letih utegnili zbrati okrog pol- drug milijon ND in poveča- ti to vrednost še s prosto- voljnim delom. Letos bi morali poprdviti streho doma, zamenjati pod v jedilnici, popraviti ali za- menjati napajalni električni kabel, obložiti stene sanita- rij s keramičnimi ploščica- mi, opremiti kuhinjo in dru- ge prostore. Če bo po sreči, bi še letos začeli z izgradnjo terase, s čemer bi dom na Kalu veliko pridobil. Pro- strana ploščad že zdaj vabi vsakega obiskovalca na čudo- vit razgled, prizidek pa bi nedvomno povečal zmogljivo- sti Z okrog 650 odraslimi in okrog 230 mladinci in pionir- ji se je planinsko društvo Hrastnik med 101 tovrstnimi društvi na Slovenskem uvr- stilo na 10. mesto po števi- lu pripadnikov. Vendar kljub temu s stanjem članstva ni- so povsem zadovoljni. Letošnji jubilej, to je 20-letnica delo- vanja tega društva in teden planinstva naj bi bil zatorej tudi priložnost za izključeva- nje novih članov v to po membno organizacijo. Društ- vo želi privabiti v svoje vr- ste razen odraslih, predvsem mlade ljudi, šolsko mladino in pionirje. Upravni odbor so- di, da bi utegnili privabiti v društvo tudi večje število žensk in ženske mladine: skratka gre za poskus, da bi v prihodnjih desetih letih ne vlagali samo v objekte, v raz- širitev zmogljivosti na Kalu, marveč poskrbeli za naraščaj m ga vzgojili v prijatelje pla- nin. Ob podpori sedanjega član- stva in vodstev šol ter drugih bo torej tudi ta del progra- ma vsekakor moč v celoti re- alizirati. —an— 16 TEDNIK HRASTNIK 11. APRILA 1' i' ČEMŠENIKU so sicer uspeli predlani kupiti novo motorno brizgalno, drugod pa gasilska društva nimajo dovolj denarja za nakup sodobnejše opreme. Brez te pa ni mogoče uspešneje posredovati, kadar pride do najhujšega... DEJAVNOST OBČINSKE GASILSKE ZVEZE V ZAGORJU Poudarek strokovni vzgoji Na področju občinske gasilske zveze deluje 14 prostovoljnih in dvoje industrijskih gasilskih dru- štev. Na novo so ustanovili gasilsko društvo v Ra- venski vasi. V gasilsko organizacijo vključenih 1048 članov, od tega okrog 535 aktivnih gasilcev. Premalo je mladega naraščaja. V Zagorju ob Savi 15 gasilskih domov, ki so več ali manj vsi dobro vzdrževani oziroma urejeni. Nekatera društva se zelo jrizadevajc in vlagajo maksi- Milne napore aa izboljšainje rasilske službe. Na tem p>od- •očju so v posameznih vaseh losegli odlične resjultate. To rdja zlasti za člane društev rKandršah, Kolovratu, na Iz- akah, v Ravenski vasi in dru- [od. Posebno uspešni so met je in delavci v Kandr- Jah, kjer so v minulih letih prostovoljnim delom in mi- limalno doi^ižbeno pomočjo logradili lep in prostoren ga- ilski dom, kjer se bo odvi- alo tudi prosvetno življenje, 'amošnji poveljnik Prane )cepek je prispeval za dogra- litev gasilskega doma 1500 ir prostovoljnega dela, razen ega pa celo posodil 10.000 ro za natoup ramega mate- iala. Za njegovo prizadevno n nad vse požrtvovalno de- 0 so Franceta Ocepka na mi- lulem občnem zboru občin- ske gasilske zveze odlikovali 1 gasilskim priznanjem I. topnje. Enako priznanje je jrejelo tudi gasilsko društvo Jagorje, ki praznuje letos 60- etaico obstoja. Omenimo ie, da so gasilsko priznanje 1. stoopnje pred kratkim Tejeli Radko Božič, tajnik ibčinske gasilske zveze v Za- iorju ob Savi, nadalje Lado 'orte in gasilsko društvo Ko- fedež, ki bo prav tako letos »roslavilo že 40-letnico delo- toja. »Poglejmo nekoliko še premi jenost teh društev na i Ijtepčju občine Zagorje ob| Savi. Društva razpolagajo z osmimi gasilskimi avtomobili. Nekateri so sicer stari ok- rog 10 in več let, vendar so vsi v voznem stanju in pri- pravljeni za primer nesreče. Požarov pa je bilo te dni v neposredni okx>lici toliko, kot že lep čas ne doslej. 31. marca je spet iskra parne lokomo- tive na progi Sava-Zagorje za- netila požar, ki je zajel blizu 70 ha gozdne površine. Zagor- ska in litijska gasilska dru- štva so se borila z ognjem več kot 36 ur, predno se jim ga je pKJsrečUo zatreti. Prav zato v Zagorju ob Savi pou- darjajo, da bi nujno potre- bovali gasilski avto ciister- no, ker so v občini Zagorje kraji, kjer imajo zelo slab vodni režim ali pa vode sploh ni. Podobno so v zadregi za- radi starih motornih črpalk. Po zadnjih podatkih imajo društva na voljo le 5.596 me- trov cevi različnih premerov, primanjkuje pa jim delovnih oblek in drvige opreme. V le- tih od 1964 do lani so dru- štva prejela samo okrog 40.000 ND dotacij in okrog 20.000 ND posebej za nakup opre- me. Na nedavnem občnem zbo- ru so največ časa posvetili problemom strokovne vzgoje. Poudarili so, da brez vse- stransko strokovno izobraže- nih gasilcev in brez zadostne- ga števUa gasilskih častnikov in podčastnikov ne bodo mo- gli biti kos svojim dolžno- stim in nalogam. Predlagali so, da bi v prihodnje poši- IjaJi več mladih ljudi na stro- kovne seoninarje oziroma v šole, fai da bi jih morala v teh naporih podpreti vsa za- gorska skupnost. —n PORABA DENARJA IZ SREDSTEV VODNEGA SKLADA V ZAGORJU OB SAVI -Na razpolago 100 000 novih din Po programu republiškega vodnega sklada bo občini Zagorje preko Vodne skupnosti Ljubljanica — Sava dodeljeno približno 100.000 ND, ki naj bi jih uporabili za najnujnejša vzdrževalna dela na vo- dotokih. Razen tega v Zagorju poudarjajo, da bi utegnili zbrati nekaj denarja v te namene iz naslova odškodnin, ki so jih dolžni plačevati lastnild in upo- rabniki zemljišč na območju melioracijskega pod- ročja. Na osnovi zbora zainteresi- ranih organizacij v občini je posebna komisija sestavila predam, oziroma ugotovila vodne objekte, ki so potreb- ni nujnega vzdrževanja. Na- črt so predlcraM vodni skup- nosti Ljubljanica-Sava. Le-ta bo izdelala merila za določi- tev višine odškodnin za po- samezno delovno organizacijo. Po tem bodo ponovno sklica- la razgovor predstavnikov pod- jetij, na katerem naj bi do- kočno odločili o obsežnosti programa del in o odškodni- nah, ki naj bi jih plačale de- lovne organizacije v letu 1968. S sedanjih denarjem, to je 100.000 ND, ki so že im voljo, naj bi letos uredili potok Ko- tredežico od Ceste Zmage do Prešernove ceste, z betonira- njem podpornih zidov v dol- žini 100 m in podbetoniranjem obstoječih zidov. Nadalje i>red- videvajo ureditev brezine po- toka Medije v Dolenji vasi, južno od mostu pri Kosu, v dolžini 46 m. Zagotovljena je tudd ureditev potoka Medija na Lokah, z betoniranjem podpornega zidu, v dolžini 22 m. Razen tega bi morali ure- diti potok oziroma brezino potoka Orehovica na »Obrezi- ji« v dolžini 50 m. Na vrsti bo končno tudi ureditev bre- zine potoka Ribnik od čebi- na do stanovanjskega bloka v Kisovcu in ureditev brezine potoka Medija v Zelenici v dolžini 51 m. -o- KJE IN KAKO BODO UPORABILI LETOŠNJI DENAR OD PRISPEVKOV ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA? Upoštevali potrebe občanov Na željo upravnega odbora sklada za uporabo denarja, zbranega na račun prispevkov za uporabo mestnega zemljišča, pa tudi stališča odbornikov, ob- javljamo predlog oziroma program del, ki jih bodo letos v Zagorju ob Savi opravili na področju ko- munalnega urejanja. Bistveno pri tem je vsekakor to, da je upravni odbor sklada upošteval predloge krajevnih skupnosti oziroma občanov, katerim ob- jektom in napravam dati prednost, ker z njihovo ureditvijo ni moč več odlašati Po finančnem načrtu za le- to 1968 ho upravni odbor skla- da imel na voljo predvideno 427.000 ND, in sicer 248.000 ND na račun letos zbranega prispevka in 180.000 ND iz sredstev, prenesenih iz leta 1967. Vendar je treba od te- ga odšteti okrog 75.000 ND, ker jih bo treba vrniti vsem tistim občanom, ki so lani plačali prispevek od 1.1.1967. Bolje povedano: ti letos tri mesece ne bodo plačali nobe- nega prispevka. Ena od temeljnih zr^ihio- sti programa del je urejanje vseh tistih objektov in nar prav, ki so tako dotrajane, da bi odlašanje s popravili ogrozili njihovo nadaljno uporabnost. In drugič: dela bodo izvajali na celotnem ob- močju, kjer občani plačujego ta prispevek. Na območju krajevne skup- nosti Zagorje Center namera- vajo dograditi stanovanjsko cesto v novem delu naselja Potoška vas v dolžini 370 m. Urediti mislijo tudd površine ob stanovanjskih cestah v Po- toški vasi od Lebna do štrau- sa in od Kalška do Kraner- ja. Predvidena je ureditev ce- ste v prvi pentlji S — 5 Uli- ca Srečka Kosovela. Letos bo prišel na vrsto tudi park pod Miheličičem v Toplicah pri tržnici. Na tem območju predvidevajo ureditev mosta oziroma hodnika na mostu pri rudniški separaciji. S tem bo- do zagotovo ustregli pešcem, ki so doslej nemalokrat me- ni nič, tebi nič dobivali izda- ten »blagoslov« izpod koles mimo vozečih motornih vo- zil, ob deževnih dneh seve. V Toplicah bodo uredili tu- di cesto od odcepa pri Bori- šku oziroma Semecu do tret- je vrste Orkogarjeve koloni- je. Na Cesti 9. avgusta v Za- gorju bodo pri Koprivcu ure- dili hodnik na obeh straneh. V Potoški vasi bodo uredili otroško igrišče. Na vrsto bo prišla uredi- tev ceste v makadamski izved- bi z robniki na Polju od Er- nejca na Polje, do priključ- ka na cesto za bencinsko črpalko. Razen tega bodo pre- vlekli s asfaltom Levstikovo cesto do Globokarja in za de- lavskim domom do uprave gostinskega podjetja. Na območju krajevne skup- nosti Kisovec-Loke tu bodo uredili kanalizacijo premera 70 od hiše štev. 52 v Kisov- cu do ovinka pod smučar- sko skakalnico, nadalje pri- de letos v poštev rekonstruk- cija kanalizacije od čebina proti hiši štev. 52 v Kisovcu. Pripravili bodo cesto skozi Ki- sovec proti smučarski skskal- mci in delno krili stroške za ureditev otroškega igrišča v Kisovcu. Na območju krajevne skup- nosti Izlake. V tem kraju bo- do plačaM stroške za uredi- tev kanalizacije od Prebila do priključka na cesto II. re- da na Izlakah. Nadalje pred- videvajo ureditev otroškega igrišča in zelenico, tako, kot predvideva zazidalni načrt za ta kraj. Delno bodo pokrili tudi stroške za ureditev sta- novanjske ceste po zazidal- nem načrtu »Obrezija«. Na tem območju bo prišla na vr- sto tudi kanalizacija in ure- ditev ulične razsvetljave v novem delu naselja Izlake. Razumljivo je, da so upo- števali vse tiste predloga, ki, kot povedano, zahtevajo po- spešeno urejanje. Vseh želja ni bilo moč uvrstiti v ta pro- gram. —a— PODELITEV CANKARJEVIH BRALNIH ZNAČK Ob letošnjem 1. maju bo v Zagorju več prireditev. Pr- ve proslave bodo že 27. apri- la, na dan ustanovitve OF slovenskega ljudstva, ki jo pripravljata obe osnovni šo- li. Ob tej priložnosti bodo podeliti tudi Cankarjeve bral- ne značke, za katere se pote- guje okrog sto zagorskih šo- larjev. Skraja so nameravali podeliti ta priznanja ob slo- venskem kulturnem prazniku, vendar so podelitev premak- nili na 27. april. JAVNA TRIBUNA SZDL Sekretariat občinske konfe- rence ZKS in Izvršni odbor občinske konference SZDL sta pred kratkim pripravila javno tribimo, na kateri so obravnavali aktualna zunanje- politična vprašanja in sta- nje v mednaTOdnem delavskem gibanju. Na tribuni je sode- loval direktor Visoke šole za poUtične vede, prof. dr. Vla- do Benko. Ta je najprej obraa- ložU ozadje Johnsonove odlo- čitve o dekli opustitvi bom- bardiranja teritorija Severne- ga Vietnama, nato pa obšir- neje govoril o budimpeštan- skem sestanku predstavnikov komunističnih in delavskih partij ter zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem oziroma Pol skem. Zanimivega predavanj« se je udeležilo okrog 56 ljudi. PLENUM SINDIKAL- NEGA SVETA Na zadnji razširjeni seji ob- činskega sindikalnega sveta so govorili o programu dela pred VI. kongresom Zveze sin- dikatov Jugoslavije, problema- tiki integracije v zdravstvu, združevanju sredstev delovnih arg-aniaacij in nekaterih dru- gih zadevah, v razpravi o pro- blemih zdravstiva so udeležen- ci predlagali, naj bi osvojili tako imen. teritorialni prin- cip delovanja zdravstvene služ- be v revirjih. S tem bi zagor- ski zavarovanci precej pri- dobili. Opozorili so na to, da imajo podobno izpeljano načelo tudi v nekaterih so- sednjih območjih, kjer ugo- tavljajo uspešnoist takega na- čina ureditve zdravstvene službe. Predsedstvo sindikal- nega sveta je seznanilo člane plenuma in predsednike sin- dikalnih organizacij tudi o nedavni akciji združevanja, denarja podjetij za sofinanci- ranje nekaterih splošnih druž- benih pk>treb v komimi. KMALU ŠE PIONIR- SKA KNJIŽNICA Pred kratkim so začeli pre- urejati prostor v delavskem domu, kjer bodo imeli naj- mlajši Zagorjani svojo knjiž- nico. Zamisel o ureditvi po- sebne pionirske knjižnice je dozorevala več let, vendar je spričo pomanjkanja denarja niso mogli uresničiti. Načrti zanjo pa so bili narejeni že lani pomladi. Za ureditev pio- nirske knjižnice bo matična knjižna ustanova dobila nekaj denarja tudi od sklada za pospeševanje kulturne dejav- nosti. Račimajo, bodo utegru- li odpreti novo kultiu-no usta- novo predvideno ob letošnjem prazniku dela — 1. maju. Na knjižne p>olice bo moč uvr- stiti okrog 3000 do 4000 otro- ških in mladinskih knjig. Ome- njena pridobitev bo velike- ga pomena za nadaljnjo razši- ritev kroga bralcev med za- gorskimi šolarji in mladino. PRIPRAVE NA VOLITVE ZA- DRUŽNEGA SVETA Medtem ko gredo v zagor- skih delovnih organizacijah voUtve novih članov organov samoupravljanja h kraju, so v kmetijski zadrugi začeli in- tenzivne priprave na izvolitev novega zadružnega sveta. Kmetje bodo imeli več raz- govorov in posvetovanj, na katerih bodo obravnavali do- sedanji in prihodnji razvoj kmetijske gostinske organi- zacije v Zagorju. KZ Zagor- je je kljub težavnim prilikam lani dokaj uspešno gospoda- rila, saj je zaliljučila poslov- no leto z manjšim dobičkom. S SEJE SKUPŠČINE OBČINE ZAGORJE OB SAVI O letošnjem proračunu . Kdorkoli je na zadnji seji občinske skupščine posegel v razpravo, je ugotav- W izredno kritične razmere dotekanja proračunskih dohodkov. Vsled tega od- borniki niti niso kdo ve koliko in bistveno spreminjali posameznih proračunskili 'Ostavk, sodeč, da za to dejansko ni nobenih možnosti. Vzeti enemu in dati dru- '^mu nekoliko več, ne bi imelo nobenega smotra. Vsi pa so poudarjali pomen micanja in premišljenega trošenja proračunskih izdatkov. Opjansko naj bi bil letoš- li občinski proračun le za 1 odstotka višji kot lani in ' 2 vključenimi bolje reče- " neporabljenimi sredstvi iz •oteklega leta. Predvideva- ' 5,8561.86 ND dohodkov ra- ■|i tega pa še 600.000 ND na '^un združevanja sredstev ^lovnih organizacij za sofi- *n.siranje nekaterih splošno ^žbenih potreb. Skupno bo '^ej letošnji zagorski prora- 1* predvideno dosegel 6 mi- ^ov 456.000 ND, kolikor * odštejemo proračun te- .?'jne izobraževalne skupno- ' Pa bo na voljo 3 milijone 411.000 ND. v glavnem so v razpravi poudarjali, da je nad 85 odstotkov sredstev prora- čuna že tako odrejenih s te- meljnimi oziroma republiški- mi zakoni. Odborniki bi ute- gnili bistveno odločati le o raz- poreditvi 15 odstotkov prora- čunskih dohodkov oziroma iz- datkov. Zato so soglašali z osnovno ugotovitvijo, da bo- do tudi letos uporabniki pro- računa lahko razpolagali z enakimi sredstvi kot lani. Neznatno so povišali samo proračunske izdatke za pred- vojaško vzgojo, nadalje za socialno skrbstvo zaradi po- dražitve uslug v oskrbnih do- movih zavodu za arhivsko službo v Celju in nekaterim drugim manjšim koristni- kom. V strukturi proračima predstavlja poglavitni delež prispevek iz osebnih dohod- kov iz delovnega razmerja in sicer 56,4 odstotka. Priča- kujejo, da bodo zagorske de- lovne orga-nizacije letos pove- čale osebne dohodke po- vprečno za 7 odstotkov. Ven- dar pa kljub povišanju neto izplačanih osebnih dohodkov ni moč pričakovati višjih pri- spevkov, ker se je delež obči- ne v prispevkih znižal od 45,2 odstotka na 4,47 odstotka ali za 0,46 odstotka, kar bo se- veda treba zagotoviti iz dru- gih virov. Za potrebe vzgoje in izobraževanja so določili enako višino sredstev kot lani, zato so osvojili 2,189-od- stotno prispevno stopnjo pri- spevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in 46,186-odstotni delež iz pri- spevka iz osebnih dohodkov kmetijst\'a obrti avtorskih pravic skupnem dohodku občanov in prometnem dav- ku, s tem pa se praktično na- daljuje izredno pereče stanje šolstva v občini Zagorje, o čemer poročamo v drugem sestavku. Z denarjem, zbranim od delovnih organizacij, bodo finansirali fluorografiranje prebivalstva ljubljanske kli- nične bolnišnice, izdelavo ge- odetskega načrta, civilno za- zaščito, društveno dejavnost, strokovno šolstvo in nekate- re druge potrebe. -a- APRILA 1968- ZAGORJE OB SAVI TEDNIK 17 NA KRATKO OTROŠKO VARSTVO Občinska skupščina Trbov- lje je pooblastila temeljno izobraževalno skupnost za opravljanje nalog skupnosti otroškega varstva. V tej zve- zi bo treba spremeniti statut temeljne izobraževalne skup- nosti (določitev nalog, razši- ritev sestava samoupravnih organov) ter odpreti poseben račun pri TIS, na katerega bodo nalagali sredstva za otroško varstvo. OPROSTITEV Zavod za zaposlovanje inva- lidnih in drugih oseb TIKA je občinska skupščina Trbov- lje lani oprostila plačevanja obresti od poslovnega sklada. Za ta denar (blizu 42.500 no- vili din) so si kupili tudi nov spenjalni stroj za vogalno spenjanje kartonov. Zavod TIKA je tudi letos zaprosil občinsko skupščino Trbovlje, da ga oprosti pla- čevanja dela prispevka (60 od- stotkov ) od obresti od poslov- nega sklada. S tako pridob- ljenim denarjem bi kupili stroj za izdelavo dodatne kar- tonske embalaže. Občinska skupščina Trbovlje je proš- nji zavoda TIKA ugodila. POSOJILO ZA MONTAŽNO NASELJE VRESKOVO Letos bodo nadaljevali z urejanjem montažnega nase- lja Vreskovo, katerega investi- torja sta občinska skupšči- na Trbovlje in rudnik Trbov- lje — Hrastnik. Stanovanj- sko podjetje Trbovlje bi za ta dela najelo 100.000 novih din posojila, vračali pa bi ga iz sredstev prispevka za upo- rabo mestnega zemljišča. REKONSTRUKCIJA CESTE DIMNIK — KOMUNALA Cesta od Dimnika do Ko- mimale je v izredno slabem stanju in potrebna popravi- la, v Trbovljah so se letos odločili, da bi začeli z ureja- njem ceste, in sicer bi dela potekala v več fazah. Za re- konstrukcijo ceste Dimnik — Komunala bi iz sredstev pri- spevka za uporabo mestnega zemljišča letos namenili 200.000 novih din, nekaj de- narja bi za to prisi>evale tr- boveljske delovne organizacije, občinska skupščina pa je na seji 4. aprila sklenila najeti posojilo v višini 400.000 no- vih din, ki bi ga odplačevali v prihodnjih letih iz sredstev prispevka za uporabo mest- nega zemljišča. Z rekonstruk- cijskimi deli bi začeli že le- tos, in sicer v prvi fazi ne bi porušili tistih objektov, ki bi jih bdlo treba, istočasno pa bodo na tem odseku na novo položili vodovodno omrežje. PRISPEVKI Občinska skupščina Trbov- lje je sklenila oprostiti delov- ne in druge organizacije ter državne organe plačila prispev- ka od sklada skupne porabe zraven namenov, ki so opro- ščeni po temeljnem zakonii, še od izplačil sredstev, na- menjenih za investicije v šol- stvo, zdravstvo in otroško var- stvo, za rekonstrukcijo cest ter drugo komunalno ureja- nje zemljišč po programu ob- činske skupščine, za organi- zirano letovanje otrok ter za kulturno prosvetno in teles- no vzgojno dejavnost. — Na račim prispevka od sklada skupne porabe bodo v občin- skem proračunu v Trbovljah zbrali največ 50.000 novih din. CENEJŠI POTNI LISTI Verjetno bo že na prihod- nji seji občinska skupščina Trbovlje razpravljali o poce- nitvi taks za potne liste in vi- zvime. Ustrezen predlog mo- ra pripraviti svet občinske skupščine. PISMO UPOKOJENCEV IZ REVIRJEV SKUPŠČINI REPUBLIŠKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV linearno zvišanje pokojnin ni sprejemljivo Podružnice društev upokojencev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi so v imenu upokojencev iz revirjev poslale skupščini republiške skupnosti social- nega zavarovanja delavcev posebno pismo, v katerem sporočajo, da ni sprejemljiv predlog, da bi v naši republiki povečali pokojnine spričo zvišanja življenjskih stro- škov v letu 1967 vsem upokojencem enako, in to za 7,8 odst. Upokojenci iz revirjev s tem predlogom v nobenem primeru ne soglašajo, saj bi se tako razlike v pokoj- ninah ponovno občutno povečale. Tisti, ki prejema zdaj 2.009 novih din pokojnine, bi pre- jel na račun zvišanja življenj- skih stroškov po 156 novih min na mesec, tisti, ki ima 1.500 novih din pokojnine 117 novih din, upokojenci s 1.000 novih din pokojnine 78 no- vih din, upokojenci s 600 no- vih din pokojnine 4680 no- vih din pokojnine, tisti s 500 novih din pokojnine, največ pa je v revlrjDi takih, pa le 39 novih din večjo pokojnino na račun zvišanja življenjskih stroškov. Naijmanj bi pa se- veda prejeli tisti, ki prejema- jo k polcojnini že zdaj var- stveni dodatek. V revirjih poudarjajo upo- kojenci, da bi tisti z visoki- mi pokojninami prejeli na račun zvišanja življenjskih stroškov precej več kot pa le-to znaša, vsi tisti pa, ki prejemajo že zdaj nizke po- ko,piine, pa bi bili močno pri- zadeti. Z uskladitvijo pokoj- nin je bila pred meseci sicer zmanjšana razlika v pokojni- nah s predvidenim poveča- njem pokojnin za 78 odstot- ka vsem (na račun zvišanja življenjskih stroškov v letu 1967) pa bi se razlika spet povečala. Podružnice društev upoko- jencev iz Hrastnika Trbovelj in Zagorja ob Savi predlagajo v imenu revirskih upoko- jencev, da naj bi republišk.i skupnost socialnega zavarova- nja delavcev uveljavila degre- sivno povečanje pokojnin in sicer naj bi tistim z minimal- nimi pokojninami zvišali po- kojnino za večji odstotek kot onun, ki imajo visoke pokoj- nine. V poštev pa pride tudi možnost, da bi zvišađi pokoj- nine na račun povečanja živ- ljenjskih stroškov v letu 1967 vsem v enakem znesku. Ta dva predloga upokojencev iz revirjev sta sicer v nasprot- ju z veljavnimi predpisi, saj le-ti določajo, da se zvišujejo pokojnine na račun poveča- nja življenjskih stroškov vsem upokojencem v enakem odstotku. Zato bi bilo tudi treba med drugim čimprej doseči spremembo 102. člena temelj- nega zakona o pokojninskem zavarovanju in dati republi- kam možnost, da same ureja- jo zviševanje pokojnin zaradi povečanja življenjskih stro- škov, in sicer upoštevanje razmere v posair>eznih repub- likah. Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delav- cev so bile pred tem že po- oblaščene, da same izobliku- jejo merila za uskladitev po- kojnin, (š) Imenovanja — Odborniki občinsike skupskupščine Trbovlje so v nadaljevanju seje 4. aprila oopravili naslednja imenovanja: % v programski svet lo- kalne radijske postaje Tr- bovlje so imenovali za člane za razdobje dveih let ing. Dorka Škoberneta, odbornika zbora delovnih skupnosti. Mar j o Kužnik,- odbomico zbora delovnih skupnosti, Iva Migliča, se- kretarja sekretariata ob- činske konference ZKS, Andreja 2eleznika, sekre- tarja občinskega komiteja ZMS in Florjana Plevnika, predsednika občinskega sindikalnega sveta; % v svet lokalne radij- ske postaje Trbovlje sta bila imenovana kot pred- stavnika družbene skup- nosti Marja Kužnikova in Vinko Kovaičič iz STT; h v svet delavske uni- verze Trbovlje sta bila kot predstavnika družbe- ne skupnosti imenovana ing. Ivan Erker, Direktor TSŠ Trbovlje, in Ferdo Rečnik, direktor IC STT; % v svet ljudske knjiž- nice Trbovlje sta bila kot predstavnika družbene skupnosti imenovani Sla- va Gulič, učiteljica, in Blanka Pucelj, uslužben- ka; 9 komisijo za pregled zaključnega računa pri- spevkov in davkov obča- nov sestavljajo: Jože Rup- nik, revizor v upravi SO Ljubljana — Center, Vera Vodnik, vodja davčnega knjigovodstva v upravi SO Ljubljana — Center in Pavla Balantin, referent z& proračim SO Trbovlje; 9 v komisijo za sprem- ljanje priprav za prehod na nov delovni teden so bili imenovani: Dušan Cmkovič, za predsednika, Anka Raušl, Slavko Gulič, Betka škorjanc, Anton Mahkovec, Emil Bovhan in Jože šoiper; (š) PO ZBORIH VOLIVCEV V TRBOVLJAH — SPODBUDNA UGOTOVITEV: Občani za razpis referenduma za zbiranje sredstev za investicije v osnovno šolstvo Volivci iz Trbovelj so na zadnjili zborih volivcev, bili so v drugi polovici marca, razpravljali o predlogu občinskega proračuna za leto 1968, o programu del, ki bi jih financirali iz sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter o akciji za zbiranje sredstev za investicije v osnovno šolstvo. Občani Trbovelj so na zbo- rih volivcev v celoti podprli prizadevanja občinske konfe- rence Socialistične zvez de- lovnih ljudi in občinske skup- ščine, da se že letos pristo- pi k urejanju materialne pro- blematike trboveljskega osno- vnega šolstva. Tudi po mne- nju občanov so razmere nam- reč že takšne, da z akcijo urejanja prostorov za potre- be osnovnega šolstva ne kaže več odlašati. Vsako odlašanje bi pomenilo namreč zgolj zmanjševanje možnosti za uspešno šolanje mladine. Ob- čani so soglašali s predlogom, da bo v Trbovljah 21. aprila 1968 referendum, na katerem bodo odločali o uvedbi krajev- nega samoprispevka, točneje o zbiranju sredstev za inve- sticije v osnovno šolstvo. Vo- livci pa so želeli, da se vse tiste, ki bodo združevali de- nar, najmanj dvakrat na le- to obvešča o višini zbranih sredstev i7i o njihovi porabi, trošenje denarja pa bi mora- lo biti kar najbolj smotrno. Po predvidevanjih bodo v naslednjih petih letih, to je to leta 1972, zbrali v Trbov- ljah za investicije v osnovno šolstvo okrog 9 milijonov no- vih din, in sicer bi letno pri- spevali občani za to okrog 5G0.000 novih din, delovne or- ganizacije pa okrog 1.400.000 novih din. S tem denarjem bi zgradili v Trbovljah novo šolsko poslopje s 24 učilni- cami, telovadnico ter potreb- nimi kabineti, pri osnovnih šolah Alojza Hohkrauta in Ivana Cankarja bi pa zgra- dili telovadnice, delno pre- uredili šoli ter zgradili po- trebne kabineta. S temi inve- sticijskimi vlaganji bi zagoto- vili kolikor toliko enake po- goje za šolanje trboveljskih osnovnošolcev, vsi učenci od petega do osmega razreda bi imeli pouk v eni izmeni, na voljo pa bi bili tudi prosto- ri za izvenšolsko dejavnost ter za varstvene oddelke ob uvedbi novega delovnega časa. Višina, prispevkov občanov za investicije v osnovno šol- stvo ostane takšna, kot je bi- la predlagana na začetku aJc- cije za zbiranje sredstev. Ob- čani, ki so zaposleni, bodo prispevali na mesec po 0,5 odstotka od osebnega dohod- ka. Bodimo konkretni: če ima občan 500 novih din osebnega dohodka rui mesec, bo plačal 2,5 nova dinarja krajevnega samoprispevka na mesec, če pa ima 1.000 no- vih din mesečnega osebnega dohodka, pa 5 novih din kra- jevnega samoprispevka. Upo- kojenci pa bodo plačevali kra- jevni samoprispevek v višini 0,3 odstotka od pokojnin oz. invalidnin. To pomeni, da bodo upokojenci s pokojni- no 400 novih din, plačali le 1,20 novih din krajevnega sa- moprispevka na mesec, tisti s 500 novih din pokojnine 1,50 novih din, tisti s 600 novih din pokojnine 1,80 no- vih din krajevnega samopri- spevka itd. (nk) RAZŠIRJENA SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA IZDELAVO PROGRAMA REGIONALNEGA RAZVOJA ZASAVJA: Delovne organizacije morajo doMti razvojne programe v zasavskih rudarskih revirjih so že sredi priprav na izdelavo programa re- gionalnega razvoja tega območja ter prostorskega plana. Pričakovati je mogoče, da bodo zasavski revirji tako prvo območje v naši republiki, ki bo dobilo regional- ni program razvoja in prostorski plan. O nekaterih konkretnih vprašanjih v zvezi z izdelavo obeh programov so raz- pravljali tudi na razširjeni seji koordinacijskega odbora za izdelavo programa regionalnega razvoja Zasavja, bila je v Trbovljah 2. aprila, udeležila pa sta se je tudi predsednik Skupščine SR Slovenije, Sergej Kraigher in članica sveta federa- cije ter predsedstva CK ZKJ Ijdija šentjurc- Na razširjeni seji koordi- nacijskega odbora, ki jo je vodu predsednik odbora, re- publiški poslanec Karel Fotre, je bilo najprej poročano, kaj vse je že bdlo storjeno v zve- zi s pripravami za izdelavo programa regionalnega razvo- ja Zasavja ter prostorskega plana. V razpravi pa je bilo predvsem še naglašeno, da morajo zasavski rudarski re- virju čimprej dobiti program razvoja, še posebej pa tudi vse delorae organizacije last- ne razvojne programe. V ne- katerih delovnih organizaci- jah v revirjih so namreč še vedno brez takih programov, oz. so le-ti že zastareli in ne upoštevajo zato v zadostni meri najnovejših dosežkov znanosti in tehnike. Pred- vsem pa bo treba skrbno ovrednotiti obstoječi potenci- al in ugotoviti, kakšne so mož- nosti za nadaljnji razvoj te- ga potenciala, posebej še v smeri, da bi v večjem obse- gu pol proizvode v revirjih do- delovali oz. jih oplemenitili. V razpravo je na razširje- ni seji koordinacijskega od- bora za izdelavo programa regionalnega razvoja Zasavja posegel tudi predsednik re- publiške skupščine, Sergej Kraigher. Poudaril je zlasti. da se pojavlja ob vseh pred- logih osnovno vprašanje — kakšna bo vloga delovnih or- ganizacij pri izdelavi predlo- ga programa regionalnega raz- voja. Delovne organizacije bi morale biti po besedah to- variša Kraigherja sredi te akcije, saj ni mogoče izven njih pripravljati študije o razvoju. Seveda pa je treba zastaviti vso avtoriteto in vpliv, da delovne organizaci- je čimprej pridejo do pro- gramov razvoja, ne da bi pri tem čakali, kdaj bodo izdela- ni in sprejeti razvojni pro- grami zveze, republike in tu- di zasavskih revirjev. Sicer je mogoče ugotoviti, da delovne organizacije še vedno ni.so v zadostni meri vključene v celotno proble- matiko zasavske regije, pri čemer je še predvsem neza- dostno razvita zavest nepo- sredne interesne povezanosti. V našem samoupravnem si- stemu pa tudi še vedno ni dovolj poudarjeno načelo, da morajo v delovnih organiza- cijah sami skrbeti za reše\'a- nje problematike, posebej pa še za načrtovanje oz. progra- miranje nadaljnje.g:a razvo- ja. Nasploh pa bi moralo po- stati programiranje sestavni del prakse samoupravnih or- ganov, o čemer bi morali v delovnih organizacijah v pri- hodnje tudi več razpravljati. Tovariš Sergej Kraigher je naglasil, da mora ekonomska ocena izhodišč nadaljnjega raza'oja revirjev izhajati iz obstoječega gospodarskega potenciala In obstoječe ka- drovske strukture, uf>ošteva- je pri tem še posebej tudi poslovno združenje RUDIS in Investicijske biroje Trbov- lje, in sicer kot razvijalce in investitorje posameznih gospo- darskih panog, pa tudi terci- arne in druge dejavnosti. Sa- ma študija pa mora temelji- ti na neposrednem interesu kolektivov delovnih organiza- cij, ki morajo biti najbolj za- interesirani, kakšen bo nji- hov položaj v prihodnje. Ugo- toviti pa bo ob tem treba, kakšne so tudi možnosti za samostojno razvojno dejavnos v po.sameznih d^ovnih orga- nizacijah oz. na širšem revir- skem območju. Predsednik republiške skup- ščine je tudi menil, da se za- savska regija in njen gospo- darski potencial Obravnava večkrat preveč ločeno od ob- stoječe povezanosti s poslov- nimi partnerji v naši repub- liki, v Jugoslaviji, pa tudi v inozemstvu, pa tudi od mož- nosti, ki obstoj i jo za okrepi- tev te poslovne povezanosti. Zato bi bilo treba ob ugotav- ljanju obstoječega stanja zla- sti še ugotoviti, kakšne po- slovne odnose ima revirsko gospodarstvo s partnerji iz- ven revirjev, na kakšnih os- novah temeljijo ti odnosi in kakšne so možnosti, da bi jih še bolj utrdili ali razširili. To je prav gotovo tudi eden od pogojev za uspešno dolgo- ročno programiranje. članica sveta federacije in predsedstva CK ZKJ, Lidija Šentjurc, pa je menila, da je treba k izdelavi programa re- gionalnega razvoja zasavske- ga bazena pritegniti kar naj- več strokovnjakov s tega ob- močja, razprave o predlogu regionalnega programa pa bi morali v kar največji meri prenesti tudi v delovne kolek- tive. Sam program bi bilo treba vsebinsko razširiti, saj ni zadosti samo predvideti, kako se bodo občani zapo- slovali, kako se bo i>ovečeval dohodek, pač pa je treba raz- mišljati tudi o tem, kako bo delovni človek v revirjih v prihodnje živel in ustvar- jal, oz. kako se bo na osno- vah razvoja socialističnih od- nosov nadalje razvijalo živ- ljenje. Ta razvoj pa bi mo- rali soobUkovati občani sami, saj bi na ta način tudi moč- no okrepili zavest povezano- sti delovnih ljudi zasavskiB rudarskih revirjev. (nk) V REVIRJIH ZOPER ENOSTRANSKO Predlog komisije Pred kratkim so se v Zagorju ob Savi sešJi re- publiški poslanci in poslanec Gospodarskega zbora Zvezne skupščine SFRJ. Na posvetovanju so obrav- navali predlog strokovne komisije sekretariata z* gospodarstvo SRS o uporabi denarja, predvidenega za boljšo cestno povezanost Zasavja. Na sest^anku so predsedni- ki občinskih skupščin se2nia- nili poslance s predlogom omenjene komisije, ki ga jim je posredovala na skupnem sestanku v Ljubljani. Po tem predlogij bi denar p>orabili najprej za usposobitev Zasav- ske ceste od Litije do Zagor- ja, vključno z razširitvijo pod- voza prek železniške proge v Zagorju, nadalje za rekon strukcijo ceste Dol—šmarjc- ta pri Rimskih toplicah in 7^ priključek na cesto II. reda v Kisovcu pri Zagorju ob Sa- vi. Obnova, preureditev tro- janskega klanca po mnenjii komisije ne pride v poštev, ker je za rekonstrukcijo teg* 18 TEDNIK TRBOVLJE 11. APRILA 1968 Rdeči petelin se je razbohotil v minulih sušnih dneh so neprevidni občani povzročili mnogo požarov Vsaka pomlad prinese po- leg obujanja življenja tudi gj^rb, kajti v pogostnih sušnih obdobjih kopica požarov uni- ji mnogo imetja. Pomlad pa je zaskrbljujoča še bolj, ker v tem času kmetovalci zaklju- čujejo pomladna čiščenja travnikov in gozdov in zbra- pe smeti zažigajo. Letos pa je obseg požarov zaskrblju- joč. Skorajda ni minilo dne- va, da ne bi bili gasilci v ak- cij« • Najhuje pa je bilo mi- pulo soboto in nedeljo, ko je izbruhnilo kar devet požarov, cd katerih bomo osem večjih navedli. 2'J. marca, v večernih urah je izbruhnil požar na stano- vanjski, s slamo kriti hiši last MARIJE LEBIĆ, doma iz Slatine v Rožni dolini. Zgorela je streha in ozimnica. Požar je nastal zaradi slabe dimne cevi. MARIJI SLADIC, iz Šent- janža pri Sevnici je do tal pogorelo gospodarsko poslop- je. Požar je po vsej verjetno- sti nastal zaradi neprevidno- sti. Lastnica je namreč čisti- la travnik ob hiši in zažgala dračje. Ogenj je sicer pogasi- la, vendar se je večer na>zaj razvnel, škode je za 8000 di- narjev. Istega dne je izbruhnil tu- di požar v gozdu KOŠNICA, med naseljem Košnica in Li- boje. Zgorelo je približno 2 hektara travnika in okrog 3 hektare mladega smrekove- ga gozda. Požar so povzročili otroci, ki so zažgali travo. 30. marca. Okrog šestih zjutraj je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju RO- MIH ANTONA v Babni gori pri Šmarju. Ogenj se je z gospodarskega poslopja razši- ril tudi na stanovanjsko hišo in svinjak, škodo so ocenili na 30.000 dinarjev. Pri gaše- nju sta se poškodovala last- nik in IVAN ŠKOBERNE, ki mu je pomagal gasili. Vzrok požara, še ni ugotovljen. Okoli poldneva je neznanec na štirih krajih zažgal suho tr;ivo on Savinji v Vrbju pri Žalcu. Ogenj je v bližini mo- sta čez Savinjo za Griže uni- čil 50 arov novega nasada sa- dik kanadskega topola. Ogenj so pogasili gasilci. Kmalu zatem so morali ga- silci v Andraž pri Polzeli, kjer je v Srednji Tajni gorelo 3 hektare starega gozda. Od te- ga je bilo približno tretjina gozda AVGUSTA PLASKANA, ostalo pa celjskega GG. Po- žar so povzročili cigani, ki so dopoldne v tem gozdu tabori- li. Pri gašenju so sodelovali tudi celjski poklicni gasilci. V Celju na Ljubljanski ce- sti med hišama> št. 16 in 18 sta otroka zakurila na kupu listja ogenj v bližini kegljišča in neke garaže. Ogenj se je razširil na bližnjo ograjo. Poklicni gasilci so preprečili večjo škodo. SKALE MARTIN, doma iz Bukovja pri Slivnici je po či- ščenju gozda zažgal dračje in smeti. Ogenj se je razširil na gozd. Zgorelo je en hektar gozda. K sreči so gasilci po- žar pogasili. Istega dne se je vnela zara- di slabe dimne cevi tudi sta- novanjska hiša JOŽETA OGORELCA iz Sel pri Dobo- vi. Vnelo se je s slamo krito ostrešje, od koder je močan veter odnesel goreče skope na 23 metre oddaljen hram, ki je v celoti zgorel. Gasilci so preprečili večjo škodo, saj se je požar začel po travniku širiti tudi proti gozdu. Navzlic temu da je nedav- no zapadli sneg nekoliko navlažil ozemlje, morajo ob- čani biti še vedno zelo pre- vidni ob ravnanju z ognjem. Posebno skrb pa morajo po- svetiti otrokom, ki so v teh dneh povzročili mnogo, k sre- či večidel manjših požarov. -ez Previdnost ob veliki noei Naslednje vrstice so namenjene vsem, ki kljub prepovedi radi na poseben, pogosto tragičen način poskušajo dodati poseben čar praznovanju velike noči. Gre za vse tiste, predvsem pa otroke, ki z raz- nimi eksplozijami ob tem praznovanju, pogosto po- zabljajo na lastno varnost in varnost svojega ali tu- jega imetja. Tu mislimo na nesreče pri ravnanju z eksplozivom, na požare, ki so bili povzročeni zaradi neprevidnosti. Zato stai-šem priporočamo, da ob le- tošnjem praznovanju malo bolj popazijjO na svoje otroke, kajti lansko praznovanje je bilo dokaj ža- lostno: en mrtev in 18 ranjenih, od tega jih je šest ostalo invalidov. Dvajset tečajev Letos bo delalo šoferske tečaje pri AMD Slavko Šlander preko 600 ljudi Na naših ulicah je čedalje več osebnih avtomobilov z oznako »L«. Avto-moto dru- štvo Slavko šlander v Celju bo letos predvidoma organi- ziralo 20 tečajev za voznike kandidate motornih vozil, ki se jih bo udeležilo preko 600 ljudi. Kljub nekaterim podražit- vam v zadnjem času so pri društvu ohranili ceno vozjie ure kot lani in sicer 24 ND, kar ni visoko, če pomislimo, da privatnika poučujejo za 20 ND, pa gotovo niso takšni strokovnjaki kot šoferji uči- telji Avto moto društva. La- ni je AMD skupno s komisi- jo za vzgojo in varnost v pro- metu pri občinski skupščini Celje orgi^iziral tudi pose- ben tečaj teorije za učence zadnjega letnika pedagoške gimnazije in to brezplačno. Ta tečaj je imel vwlik pK>men, saj bodo novi prosvetni de- lavci pridobljeno znanje pre- našali na otroke osnovnih šol tn jim tako nudili kvali- tetno prometno vzgojo, kate- re posledica bo gotovo v manjši udeležbi otrok v pro- metnih nesrečah. Kot so nam povedali v društ^ni bodo ver- jetno takšen tečaj organizi- rali tudi letos. O PRAZNOVANJU MLADOSTI Zadnjič so se v Hrastniku na skupnem posvetovanju prestavnikov ZMS, društva prijateljev mladine in pionir- ske organizacije ter zastopni- kov vodstev šol temeljito po- menili o predvidenih manife- stacijah ob letošnjem mesecu mladosti. Maja bo v Hrastni- ku vrsta prireditev med njimi: kurirčkova pK>šta, pohod šo- larjev v Rečico, kulturne in športne manifestacije, štafeta mladosti in drugo praznova- nje. Pričakujejo, da bo pri tem sodelovalo najmanj tisoč šolarjev in mladine. TOČAJKI UKRADEL DENARJ Okrožni preiskovalni sod- nik iz Celja je odredil pri- por za nemškega državljana ARTLANDA BRNH.mda, ki je osumljen, da je v točilni- ci hotela Jadran v Radečah ukradel toča j ki iz predala 600 novih dinarjev. Osumljenec potuje s kole- som v države Orienta in je v omenjenem hotelu bival več dni. Po dosedanjih podatkih je ugotovljeno, da bi naj de- nar iamakndl zadnji dan bi- vanja. OBLEŽAL V NEZAVESTI Iz Tekarja se je peljal pro- ti Celju s kolesom FRANC ES iz Celja. Padel je in z gla- vo udaril ob rob pločnika ter obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. ^ ŽRTVE PROMETA 1 ■i IZSILJEVANJE PREDNOSTI Iz Polzele je pripeljal z osebnim avtomobilom ED- VARD HERMAN in v križi- šču izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom JANE- ZA JANČIGAJA, ki je vozil z Gomilskega proti Celju. Pri trčenju so bili poškodovani, EDVARD HERMAN, HEDA HERMAN, NIKOLAJA TAVC in v drugem avtomobilu JA- NEZ JANČIGAJ, MARJANA MAROVT ter otroka MATJAŽ JANCIGAJ in POLONCA MA- ROVT. Na vozilih je škode za 13.000 ND. NESREČA NA PROGI v sredo dop>oldne se je pri- petila nesreča na industrij- skem tiru železnice pri stek- larni Straža. Po tirih je nam- reč šel močno naglušen JOSIP TEPEŽ, doma iz Strmca pri Hiunu na Sotli. Strojevodja lokomotive, ki je po tirih nameravala, je ne- previdnega pešca opoziarjal s piskanjem in ga kljub zavi- ranju z lokomotiTO zbil s ti- rov. J. Tepeža so s poškodba- mi na glavi in hrbtu pre- peljali v celjsko bolnišnico. PRELOMIL ZAPORNICO Voznik motornega kolesa IVAN VERBOTEN se je s precejšnjo hitrostjo peljai f>o Celjski ulici v Velenju ter sedem metrov pred spuščeni- mi železniškimi zapornicami pričel zavirati. Kljub temu je trčil v zapornico in jo pre- lomil. Pri nesreči se je po- škodoval njegov sopotnik IVAN BOROVNIK. NA KUP GRAMOZA Proti Šmarjeti v Rožni do- lini se je po cesti III. reda ponoči peljal mopedist FRANC ŽELEZNIK ter zavo- zil na kup gramoza, kjer je padel in obležal nezavesten. V celjski bolnišnici so ugoto- vili, da ima pretres možga- nov. Z LEVE NA DESNO Kolesar JOŽE STOPAR je šel ob kolesu skozi Arjo vas proti Velenju po levi strani ceste. Nato je stopil na kolo in se zapeljal z leve proti de- sni strani ceste. Iz Velenja je v tem pripeljal tovornjak, ki ga je upravljal MIHAEL BEVC. Čeprav je Bevc hitel preprečiti trčenje je zadel kolesarja, ki je padel, V celj- ski bolnišnici so ugotovili, da ima počeno lobanjo. NA KRIŽIŠČU Iz Žalca je pripeljal FRANC OSET z osebnim avtomobi- lom, s stranske neprednost- ne iz Petrovč pa voznik to- vornjaka STANKO AMON. Ker je tovornjak izsiljeval prednost je prišlo do trče- nja. Lažje poškodbe je dobil voznik Oset, sopotnica ERI- KA OSET in otrok BOŠTJAN. Škodo na avtomobilu sodvoza pri Zagorju sploh ne prihaja' v poštev, ker bi vsakršno p>oglabljanje tega odseka še v večji meri omo- gočilo poplavljanje ob nara- sli Savi. Sklenili so, da bodo v posebnem pismu iK>sredo- vali svoje stališče Izvr.šnemu svetu oziroma skupščini SRS in predlagali, naj bi najprej zagotovili izhod revirjem v obe smeri, torej proti Celju in Ljubljani, preostala sred- stva pa namenili za dekio usposobitev Zasavske ceste. u. APRILA 1968 KRONIKA — TRBOVLJE TEDNIK 19 M A L I Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre dovan,|u naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,0« Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2.00 Ndin Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto Izjemoma spre,ie- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje. Gregor ćičeva 5. pritličje desno; telefon 3105 PRODAM DVE VOZNI kravi proda: Jože Ajlec, Celje, Polule 69 (prej pri Jerman). 2AGO za razrez hlodovine, z novim elektromotorjem pro- dam. Aleksander Vodovnik, Matke 49. MOTORNO kolo NSU MAXI s prikolico, oboje dobro ohranjeno prodam. Laura, Laško 27. 2 ROČNA voziči;a nosilnosti 200 kg proda Martin Žni- der. Celje, Teharska c. 38 PRALNI stroj znamke EKA in centrifugo prodam zelo ugodno. Naslov v upravi lista. 600 KG težkega vola »seka« prodam. Babno 19. VSELJIVO enodružinsko hi- šo z gozdom, vinogradom in vrt prodam. Franc Tanj- ko, Zg. Polule, n. hiša. HIŠICO (dvosobno stanova- nje vseljivo takoj) z de- lavnico in vrtom prodam. Naslov v upravi lista. ZASTAVA 750 dobro ohranje- no prodam za 870 ND. Meh, Šoštanj, Koroška 40. GLOBOK otroški voziček ugodno prodam. Sumrak, Kovinarska 16. OTROŠKI voziček prodam. R. Seničar, Celje, Kersni- kova 6 a. KOMBINIRAN otroški vozi ček, moped in zarezno strešno opeko prodam. Ce- sta v Laško 12 — Polule. NOVO enodružinsko hišo v Celju na Zg. Hudmji pri Opekami — na klančku na- sproti Dobojske 19, prodam. TAKOJ vseljivo hišo z go- spodarskim poslopjem in vsem inventarjem 1 ha zem- lje, krasen sadovnjak pro- dam za 45.000 ND. Marija Ramšak, Rečica 57, Laško. MOPED Colibri neregistriran, v voznem stanju prodam. Jože Uratnik, Podvin 59, Polzela. OTROŠKI kombiniran vozi- ček prodam. Celje, Oko- pi 11. ELEGANTEN avstrijski otro- ški voziček, zelo lepo ohra- . njen prodam po ugodni ce- ni. Elza Bajec, Ljubljanska 29, stan. 33 — montažna stolpnica. SENO prodam v Arji vasi. Vprašati R. Bizjak, Celje, Mariborska 5 ali Arja vas 45, Petrf)vče. OPEL Rekord letnik 53/54, v voznem stanju, z radijskim sprejemnikom »Blaupunkt« ugodno prodam za 650.000 starih din. Avgust Zalokar, Celje. Babno 21. KUHIN.ISKO mizo s stoli ALPOS, otroško posteljo, vitrino, centrifugo HIMO. fotopovečevalnik 24—36 pro- dam ugodno. Brglez, Breg 44. Celje. ŠPORTNI otroški voziček prodam ugodno. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjen Fiat 750-65 proda Kari Verbič, Celje, Košnica 5. DVE postelji z opremo, dve nočni omarici in kuhinj- sko kredenco prodam. Ce- lje, Dečkova 20. OTROŠKI voziček dobro ohranjen prodam ugodno. Plečnikova 11. MOPED T-12 registriran pro- dam ugodno. Informacije pri Alojzu Pilihu, Ulica 29. Novembra 55 ali telefon 34-24. MOTORNO kolo PRIMO 150 ccm prodam ugodno. Matevž Cvim, Celje, Ulica Bratov VošnJakov 27. DVOZAREZNO strešno beton- sko opeko prodam ali za- menjam za nosilce »fostne«. Posodim stroj za izdelova- nje strešne opeke. Dernov- šek. Cesta v Lokrovec 34. SLADKO seno in otavo ter dva vzidi j iva štedilnika prodam. Celje, Polule, Krajnčeva 2. IZVRSTEN SADJEVEC VAM NUDI V VSEH KOLIČI- NAH VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO ECAPELA - p. RADENCI K UPI Mi GRADBENO PARCELO na področju Celja ali v bližnji okolici kupim. Janez Potoč- nik, Celje, Roška 2. HIŠO novejšega tipa v bližini Žalca ali Celja kupim. Na- slov v upravi lista. MANJŠO gradbeno parcelo 280 m2 do 350 m' ob Ljub- ljanski ali Mariborski ce- sti v Celju kupim. Lahko je tudi prizidek. Naslov v upravi lista. ZAPOSI ITEV ZA GOSTILNO v Švici išče mo natakarico z znanjem nemškega jezika. Kaffe Turek, SOLTMURN 4500, Schweiz. MIRNEGA sostanovalca sprej- mem takoj. Poseben vhod. Naslov v upravi lista. MLADA zakonca brez otrok iščeta prazno sobo v me- stu ali okolici — tudi za pomoč v gospodinjstvu. Plačata dobro tudi za eno leto vnaprej. Ivan Golob, Ribarjeva 1/4-Celje. PODNAJEMNIKA vzamem takoj. Mariborska c. 61/1. DVOSOBNO stanovanje 85 m^ v centru mesta Celja za- menjam za enosobno in posebno sobo za izselitev ločenega moža. Marija Ko- tur, Store 75. RAZNO DOBRO ohranjen zidan šte- dilnik podarim! Plečni- kova 23 nad. OTROKA dam v varstvo na OTOKU III. Trglavčnik. Vojkova 7 (pri veterinarski postaji). OSAMLJENI vdovec — upo- kojenec želi poznanstva z vdovo ali osamljeno ose- bo. Zglasite se osebno na naslov, ki ga nudi uprava lista. VALILNICA V NAKLEM pri Kranju prodaja vsak torek in sredo poleg enodnevnih piščancev lahke in težke pasme, tudi same petelrnč- ke pasme leghom. Eno- dnevne po 0,50 Ndin, pet tednov stare pa 1 Ndin. Enodnevne najmanj 20 ko- madov pošiljamo tudi po železnici. VINOGRADNIŠKO GOSPO- DARSTVO KAPELA — RA- DENCI išče v Celju in oko- lici interesente za vinske točilnice. ŽIVINOREJCI — obiščite se jem plemenskih telic in krav v ponedeljek, 15. apri- la, ob 9. uri pri VG Kape- la — Radenci. GRADITELJI HIŠ POZOR! — Izdelujem vseh vrst vezanih oken, sobna, vhodna in ga- ražna vrata in vso notranjo opremo. Delo opravim cene- no, kvalitetno in hitro. Pri- poroča se: Anton S t r n a d, Mizarstvo, Tabor 28 v Sa- vinjski dolini. ZAHVALI Namesto cvetja na grob Ma- rije Janič, je darovala dru- žina Gustava Grobelnika 100,00 ND.- Zveza prostovoljcev borcev za severno mejo 1918-19 je da- rovala namesto venca na grob pokojnega dr. Jožeta Lrdvika iz Štor 70,00 ND. — Darovalcem iskrena hvala. Odbor Zveze slepih Celje SI G CELJE Četrtek, 11. aprila ob 19. uri: Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE. Predpremiera. III. mladinski abonma in izven. Petek, 12. aprila ob 19.30: Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE. Premiera. Premi- erski abonma in izven. Sobota, 13. aprila ob 16.: Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE. Zaključena pred- stava za Dan železničarjev. Sobota. 13. aprila ob 19.30: Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 14. aprila ob 10.: Ivan Cankar: LEPA NAŠA DOMOVINA. II. nedeljski abonma in izven. Ponedeljek, 15. aprila ob 19.30: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Gosto- vanje v SNG — Drama Ma- ribor. Torek, 16. aprUa ob 19.30: B. Brecht: SVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Gosto- vanje v Kranju. Sreda, 17. aprila ob 15.30: Goldoni: KRČMARICA. II. mladinski abonma in izven. Sreda, 17. aprila ob 20. uri: Audiberti: IZ ZLA SE ZLO RODI. Gostovanje v Vele- nju. ČETRTEK, 18, aprila ob 19.30: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Gosto- vanje v Kranju. PETEK, 19, aprila ob 16. in 19.30: B Brecht: ŠVEJK V II. SVETOVNI VOJNI. Go- stovanje v Kranju. VRFMF VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 11. DO 12. APRILA Med 14. in 16. ter okrog 21. aprila močnejše padavine z ohladitvijo. V ostalem po ve- čini lepo in večkrat vetrovno vreme, vendar so možne manj- še krajevne plohe. dr. V. M. Ne pozabite v pismo za naslove objavljenih oglasov priložiti znamko za Ndin 0,50, ali pa dopisnico, ker vam sicer na pisma ne bomo mo^li odgovoriti! »TKANINA — GALANTERIJA« CELJE razglaša prosto delovno mesto POSLOVODJE poslovalnice »Dekor« Pogoji: visokokvalifici- ran trgovski delavec tek- stilne stroke in več let prakse. Prošnje kolkovane z živ- ljenjepisom in dokazili o kvalifikacijah spre.)ema kadrovska služba podjetja do 17. aprila 1968. Dopisujte v vaš Celjski tednik OBJAVA j STANOVANJSKO PODJETJE j TRBOVLJE j obvešča | vse interesente, ki bodo v bodoče želeli | graditi stanovanjski objekt ali garažo, da i bodo javni natečaji objavljeni v bodoče | na krajevno običajen način, in to preko; lokalne radijske postaje Trbovlje in naj oglasnih deskah občine, Stanovanjskega j podjetja in drugih večjih delovnih orga-j nizacij. ■ ■ \ Na podlagi točke 3 Pravilnika o podelje- vanju nagrad »Slavka šlandra« razpisuje SVET ZA ZNANOST IN KULTURO SKUPŠČINE OBČINE CELJE 3 NAGRADE „SLAVKA ŠLANDRA" za leto 1968 Nagrade Slavka šlandra lahko dobi vsak kul- turni, prosvetni, umetniški ali znanstveni de- lavec ali delovni kolektiv, čigar delo je po- membno vplivalo na splošni družbeni razvoj celjske občine. To velja bodisi za življenjsko delo, bodisi za delo, opravljeno v preteklem letu. Kandidate za nagrade lahko predlaga skupina najmanj 10 občanov ali kulturno-prosvetna, zdravstvena in umetniška ustanova ter družbe- no politična organizacija ali pa svet sam. Svet sprejema predloge do 31. maja 1968. 20 TEDNIK OGLASI IL APRILA 1968 povečati napore ali odnehati »če bomo izgubljali na področju duševnega zdravja toliko, kolikor pridobivamo na področ- ju telesnega, potem je očitno, da je današnja medicina zgrešila svojo nalogo.« LUIS ARMAND, član Francoske akademije Skromen dar za Masaku San ^ majhni japonski hiši jjiajhnim japonskim vr- 0 zim Masaku, mati dsaku San. Poznajo jo ,• i; tej četrti mesta na starega, lepega Kio- 'yiasaku San je po ves ^fl sama. ker so njeni si- 0 v šoli, pa tudi mož profesor. Dela po hiši j se ukvarja z rožami v iičku, ki je komaj več- 'od nekoliko večje sobe, zelen in poln pritli- 0h japonskih sadnih ■eves. (jez zid okrog hiše po- jeta včasih glava otroka soseščine. »Kaj delaš, 0Ui Masaku San?« ra- roedno pa tudi navihano trašujejo otroški glasovi. yiasaku San, gospa Ma- 'fjcu, jim zmeraj prijaz- J pokima in se zahvali , vprašanje. Brska po 'cdicah in pobara otro- ,^ če so zdravi, kaj se fajo, ali ubogajo svoje me. Dan pomladnega enako- xja je bil za Masaku 0 radostno preseneče- ne. Zjutraj je na vratih isla zataknjeno vejo z eastimi breskvinimi cve- m, na nji pa velik oran- žen lampion iz svilenega papirja. Misleč, da so vra- ta okrasili sinovi že sino- či v pozdrav pomladi, kot je star japonski običaj, je šla v gornje prostore da jih prebudi in se jim za- hvali. Toda sinom, kakor tudi mož, so bili presene- čeni in so priznali, da so pozabili na prm pomlad- ni dan. Po zajtrku, ki je bil slo- vesnejši kot navadno, je šla Masaku San počivat na vrt. Med vejami so se rumeneli lampioni, na vsa- kem grmu pa so bile pri- vezane papirnate pentlje, kot je običaj. Masaku San je obstala in se začudeno smehljala. Tedaj so jo s starega zi- du z7notili otroški glaso- vi. Ozaljšane glavice, rde- ča lička in čista pražnja obleka je dopolnjevala po- dobo prvega pomladnega dneva. »Kako se počutite, Ma- saku San? Kaj delate?« so otroci začebljali kot vrabci. Tedaj je Masaku San povabila male sosede na vrt. Seveda so se z naj- večjim veseljem prekoba- lili čez zid, vendar so še naprej molčali o svoji po- mladni »zaroti«. »O, kako lepo je danes pri Vas, Masaku San!« se je začudil dedek z debe- limi naočniki in navihano pomežiknil drugim. »Pomislite, ljubi otroci,« je rekla Masaku San, »po- noči je nekdo okrasil vrt in hišna vrata, pa ne vem, kdo je bil tako dober in pozoren, da bi se mu za- hvalila.« Dečki »o te na skrivaj drezali in $e razposajeno smejali. »Ml vam bomo poveda- li, kdo je to naredil!« je pomenljivo rekel deček z naočniki. »Tile, poglejte jih!« Masaku je bila na videz presenečena in je nežno objela črnolase glavice. »Tako, sedaj pa le hitro na kolače!« jih je pova- lila. Otroci so veselo začeb- ljali, stekli pred hišo in se sezuli, kajti na Japon- skem ne greš s čevlji v hišo. Ko so se sladkali z riževimi dobrotami, je de- ček z naočniki slovesno izjavil, da je Masaku San vsekakor zaslužila to po- mladno presenečenje. »še nikoli nas niste spo- diti t zidu, še nikoli nas niste tožili staršem, če- prav vas nadlegujemo vsak dan,« je rekel mali govornik in se usedel. Masaku San si je na skrivaj obrisala oči z ro- kavom svojega praznične- ga kimona. Blaženka Stejič MLADINA SODOBNE JAPONSKE je dobila svobodo po »zahodnili« pojmih prav- zaprav šele po prvi oz. drugi svetovni vojni. Tudi sem so že davno segli jazz- akordi in mamila; mnogokrat šele slednja odpravijo vse čustvene ovire, ki so plod tisočletne zaprtosti te države pred drugim svetom KAGOŠIMA - Neapelj vzhoda Japonska je dežela izred- nega ekonomskega vžpona, zakladnica kulturnih vred not, pa tudi dežela potresov To je tipično potresno po- dročje po vsej dolžini in šl rini. Pa vendar gradijo do štirideset nadstropij visoka poslopja. Uničujoči tajfuni, največ v septembru, so prebivalcem te dežele že kar domača stvar. Toda glavna atrakcija so vulkani, med katerimi jih je precej, ki še zmeraj bruhajo. Majhen otok Saikuradzima s svojo okolico leži prav na jugu dežele in je prav poseb- na redkost. VULKANSKI DIM NAD MESTOM Slabe štiri kilometre od otoka, na katerem so v vrsti nanizana tri vulkanska žre- la, tik pred oekim prelivom stoji Kagošima, mesto s 325.000 prebivalci. Kagoši- ma je glavno pristanišče otoka Kjušu, najjužnejšega od štirih velikh otokov, na katerih leži japonska deže- la. Zaradi vulkana v nepo- sredni bližini in lepote, ki obkrožajo metsto, pravijo Ka^ gošimi »Neapelj vzhoda«. Me- sto je z Neapljem navezalo tudi pri j atel j ske stike. Pred pk>l stoletjem, 12. ja- nuarja 1914, je začel bruhati vulkan na Sakuradzimi, spremljal pa ga je močan potres. Računajo, da je v preliv, ki loči mali otok od velikega, steklo tri milijone ton Lave. Lava je tekla več kot mesec dni in požgala osem naselij. Nekoliko slab- ša erupcija je bila leta 1946, ko je lava zalila dve vasi. Tudi sedaj se iz vulkana stalno kadi, globoko v kra- terju pa je večkrat slišati votlo bobnenje. Vse to se dogaja takore- koč pred pragom Kagošime, vendar se prebivalci ne vzne- mirjajo zaradi tega. Imajo celo koristi, ker jim cvete turizem. Otok Sakuradzima tiKii ni zapuščen. Navzlic katastro- fam, ki so že prizadejale otok, in nepretrganim grož- njam vulkanov, žive na oto- ku kmetje in obdelujejo zem- ljo. Pravjo, da je pod sloji ugasle lave zemlja zelo ro- dovitna. Zlasti gojijo okusne red'kve, ki so dolge tudi do 50 cm, težke pa celo od 15 do 30 kg. Tudi na tem vul- kanskem otoku je postal tu- rizem eden glavnih virov do- hodka. Tik pred drugo svetovno vojno je japonska vojna mor- narica uporabljala kagošim- ski zaliv za vaje in priprave za napad na Pearl Harbour. Zaliv je zelo podoben temu havajskemu pristanišču, v katerem je bila tedaj nasta- njena ameriška p>acifiška flo- ta. Jponci so dan za dnem uprizarjali impro\'izirane zračne napade na zbrano ladjevje Kagošime. Podobnost ob^ pristanišč je nemara pomagala, da je nenajdni naj^d, ki je spravil ZDA, da je posegla v vojno, naredil pravo razdejanje med ameriškim ladjevjem v Pearl Harbouru. BRANKO VASILJEVIC hvariš Tito na Japonskem, v Mongoliji in Iranu v petek, 5. aprila zvečer, je predsednik ito z ženo jovanko odpotoval na uradni bisk na japonsko. na sporedu njegovega hkratnega bivanja v aziji je predviden še bisk lr mongolije in irana, katerega šah ; pred leti obiskal jugoslavijo. — odnosi led japonsko in jugoslavijo so bili vedno obri. naša pomorska podjetja imajo več talnih zvez z jokohamo, naše ladje v tej eliki državi pa so že kar redni gostje. po "o j i industrijski moči je japonska druga ajbolj razvita država med zahodnimi drža- vni, saj je zadnja leta prehitela celo ve- to britanijo in zahodno nemčijo. z ja- »nsko imamo že precej gospodarskih zvez, mdar bi trgovino s to veliko državo lahko s močno okrepili, za kar obstajajo oboje- transki interesi. z dvema sestavkoma na tej strani pred- "tavljamo našim bralcem košček dežele 'vzhajajočega sonca«, ki je te dni prisrčno pozdravila tovariša tita. tm m\m Avtomobilske in druge dogodivščine Avgusta Kampeljca ^sega je bil kriv pravza- y mali oglas: ZELO PO- fj^l PRODAM ODLIČNO fRanjeno olimpijo le- 1949. ogled vsak od... do... %uš«n Kampeljc, ki je ''. v avtomobilizmu doma, je bil nekoč tudi sam ^uik avtomobila, seveda ni zamuditi priložnosti, ki j je čakal že delj časa. Zdaj ,^^^1 namreč zopet trenu- ■a letniki 1934. in mlajši, ženske bodo tek- movale v eni skupini ne gle- de na starost. Turnir je na- menjen neaktivnim igralcem. TENIS — V mestnem par- ku v Celju so že v teku prva dela za ureditev teniških igrišč. Če bo vreme naklonje- no, bodo igralci tenisa zače- li z vadbo že v tem mesecu. SINDIKALNI ŠPORT Po zaključnih borbah ob- činskega sindikalnega prven- stva Celja v šahu so se mo- štva zvrstila takole: 1. In- grad (Štrajher, Studnička, Oj- strež, Halinski , Cijan, Borov- šak, Pavlin) 2. EMO (Ivanič, Zelenovič, škobeme. Roječ, Ahtik, Pertinač), 3. železarna štore (Ničemer, Janežič, Po- točnik, Diacci, Arzenšek, Vreč- ko), 4. železniško transportno podjetje, 5. Cinkarna, 6. Li- bela, 7. Kovinotehna, 8. Kli- ma, 9. zlatarna, 10. Izletnik, 11. prosveta, 12. Avto Celje, 13. Aero, 14. Toper, 15. Gra- diš in 16. Savinja. T. G. ZBOR STROKOVNIH KADROV Občinska 2rveza za telesno kul- turo v Celju je pripravila prvi sestanek vseh strokovnih kadrov, to je trenerjev in tehničnih vodij v telesnovzgojnih organizacijah ob- čine. Namen sestanka je bi! — sprejeti program strokovnega iz- popolnjevanja. Vsi strokovni kadri so se zdru- žili v zbor strokovnih kadrov pri občinski zvezi za telesno kulturo Celje. Dogovorili so se; da se bodo sestajali enkrat na mesec, poslušali strokovna predavanja in podobno. Poleg enotnih predavanj za vse, bodo imeli tudi predava- nja ločena po sorodnosti panog. V ta namen so oblikovali tri sku- pine in sicer za individualne špor- te za športne igre in za temeljno telesno vzgojo. T. G- ŠAH — ŠAH — ŠAH PIONIRJI V ŠAHU Prejšnjo nedeljo je bilo v Ce- lju občinsko prvenstvo Celja » šahu za pionirje in pionirke. y posameznih skupinah so najboljše rezultate dosegli: STARE,JŠI PIONIRJI: 1. Stan- ko Nareks (Hudinja) 6 in pol, Janko Petrovič (Vojnik) 6 in po'. 3 Matija Žic (11. os. šola'* 6 točk. STAREJŠE PIONIRKE: 1. Mil- ka Zalesnik (Vojnik) 3, 2. Zlatka Bogadi (II. os. šola) 2. 3. Bež- govšek (Svetina) 1 točka. MLAJŠI PIONIRJI: 1. Duša" Agrež (II. os. šola) 6 in pol. "■ Iztok Gombač (Polule) 5 in pO'- 3. Branko Učakar (Dobrna) 4 4, Franc Horvat (I. os. šola) * točke MLAJŠE MLADINKE: 1. BoroV- .šek (II os. šola) 2 in pol. 2 Hor- vat (I. osnovna šola)2 in 3. šeško (Teharje) 1 točka. _ S. LETOS MEDNARODNA ATLETSKA OLIMPIADA Pionirji iz šestih držav Lansko leto je profesor Me- tod Klemene, sedanji pred- sednik AD Kladivar dal zani- miv predlog. Da bi pomladi- li in okrepili vrste atletske- ga kolektiva in da bi pospe- šili zanimanje med pionirji za atletiko, so se odločili in pri- pravili pravo miniaturno pio- nirsko olimpiado (PAO). Pri- reditev je popolnoma uspe- la: Kladivar je pridobil celo vrsto perspektvnih atletov, stadion pa je bil prvikrat po- polnoma poln. Tako je bilo lani. Za leto- šnjo olimpiado, ki bo v olim- pijskem letu pa lahko že se- daj zapišemo, da bo vsekakor ena izmed osrednjih šport- nih prii-editev v Celju. Tako se bodo slovenskima šolski- ma reprezentancama Celja in Kranja pridružile še šolske reprezentance iz Italije, (Videm), ČSSR (Brno), Av- strije (Gradz), Švice (Lausa na) tfi Francije (Aix les Ba- ins). Vsako ekipo bosta se- stavljala v posameznih disci- plinah po dva tekmovalca, v programu pa bo poleg tradici- onalnih disciplin še tek na 80 metrov z ovirami. Prireditev ne bo imela sa- mo športni značaj. V novi te- lovadnici na stadionu bodo pripravili razstavo športnega orodja (sodelovali bosta pod- jetji Elan in športoprema), v mestu pa razstavo šport- nih fotografij, ki so jih p>osne- li pionirji. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel TT, ki je obljubil vsem najboljšim tekmovalcem lepe nagrade, se- veda pa bodo poskrbeli tu- di za celotno prop>agando pri- reditve. Odbor, ki pripravlja prire- ditev, je že pripravil za tisk prvo številko Biltena (v slo- venščini in francoščini), ki jo bodo kot propagandni ma- terial poslala vsem sodelujo- čim. Po obsežnosti priprav lahko upravičeno ponovno pričaku- jemo takšno prireditev, ki bo Celjanom še dolgo ostala v prijetnem spominu. Tako bo- mo v olimpijskem letu raz- petem med Grenoblom in Mk- sikom imeli miniaturno med- narodno pionirsko atletsko olimpiado tudi v Celju. Tudi z nje bodo v zrak po- leteli golobi... Tone Vrabl VELIK USPEH ATLETA PETRA SVETA S krosi do Istambula Vsa večja in pomembnejša mesece medsebojno merili moči v tekih po gozdovih in travnikih, se počasi umikajo na atletske steze. Kdor je podrobneje sprem- ljal letošnje tekmovanje v krosih, mi bo potrdil, da je verjetno največkrat zmagal prav mladinec AD Kladivar Peter Svet. Po odlični zmagi Tux krosu »DELA« v Ljublja- ni se je začel bliskovit uspon mladega tekmovalca. Pod vodstvom trenerja Valterja štajnerja je nabiral kondici- jo in zmogljivost za še večje podvige po travnikih in gozd- nih obronkih po Ostrožnem tekmovanja v krosih za leto- šnje leto so končana. Tek- movalci, ki so več kot tri in v telovadn'ci in na stadi- onu. Peter, ki je v lanskem letu zavzemal drugo mesto med slovenskimi mladinci v teku na 1500 metrov steeple, je nastopil povsod, kjer so bili krosi. In povsod (razen v Puli, kjer ga je za malen- kost premagal domačin Mar- koiM) je zmagal: Koper, Ma- ribor, Celje, Kranj, Murska Sobota (tu je postal tudi re- publiški prvak). To so neka- tere njegove postaje, ki jih je zapuščal kot zmagovalec. Njegov hrbet so letos najpo- gosteje gledali tekmovalci, saj mu dejansko niso bili do- rasli. Za tem sta pr.išla dva naj- večja uspelia. Na državnem prvenstvu v Celju je med mladinci zasedel odlično tre- tje mesto in se tako uvrstil v državno reprezentanco za nastop na Balkanskem prvenstvu v Instanbulu. Prvo večje potovanje čez mejo na rob Evrope v Turčijo se je zanj in za nekatere atletske str okom jake, ki so v Sveto- ve sposobnosti še dvomili, končalo presenetljivo dobro. V konkurenci 30 mladincev je ponovno zasedel tretje mesto, vendar je za spre- membo premagal vse jugo- slovanske, bolgarske, grške in turške tekmovalce ter tu- di dva Romuna. Si vesel uspeha? »Zelo.« Kakšna je bila proga? »Precej valovita. Težja, kot v Celju. To mi je tudi odgo- varjalo, ostale naše mladin- ce pa ;e tek po takšni progi uničil, škoda, da je med tek- viovanjem deževalo in bilo je zelo hladno. Ob progi se je zbralo veliko gledalcev, ki so zelo ne fair spremljali na- stop neturških tekmovalcev. Podstavljali so noge in plju- vali na njih.« Kaj pa Žuntar? »Odlično je tekel. Vse je dal od sebe, da bi dosegel lepo uvrstitev.« Vzdušje v reprezentanci med tekmovalci? »Zelo prijetno. Vsi smo med seboj prijatelji.« Nikoličeva? Rajherjeva? »Prva je preveč »visoka«. Zvezda. Rajherjevi pa je celj- ska zmaga tudi malo pre- več stopila v glavo« Kaj vse si si ogledal v me- stu ob Bosporju? »Topkapi, Hagio Sofijo, Plavo džamijo. Bazar; pope- ljali so nas tudi okoli mesta po morju. Prelepo.« Načrti? »Tomič. tekmovalec iz Kra- gujevfca je povedal, da bo le- tos poskušal doseči nov dr- žavni rekord v steeplu. Tudi sam bom poskušal. Zakaj pa ne...« Peter je izredno vesten na treningih in zaželen v družbi Vedno je vesel, skoraj še ne- koliko otroško razposajen. Pred startom ga je težko spoznati. Zresni se. Za zma- go je poleg popolne telesne pripravljenosti potrebna še koncentracija. Za zaključek: Peter dela v EMO, njegovi najboljši rezul- tati na stesi pa so: 1500 m steeple 4:26,2 in 1500 metrov 4:08,0. Trener Stajner je ob Sve- tovem uspehu povedal: »Peter bi tudi v Celju zma- gal, če bi psihično zdržal ne- prijetno vlogo favorita. V In- stanbulu je tekel neobreme- njen, ker ni imel kaj izgubi ti, veliko pa je lahko dobil In tudi je. Samo da bi ostal še naprej takšen, kot je, pa bo vse v redu ...« Res, samo to je želeti: da bi ostal še naprej takšen, kot je, pa bo vse v redu. Radi bi ga še dolgo gledali, kako zmaguje. Njegov tek je pravi športni užitek. Na lanskem državnem mladinskem pr- venstvu je nekdo izjavil, ko je gledal Petrov tek, da teče kot ura Darivil. Enakomer- no, lepo, sproščeno. Ko bi le ostal vedno tak- šen. TONE VRABL 22 TEDNIK- ŠPORT 11. APRILA 1968 TELEVIZIJSKI Si^OREĐ jjEDKUA 14 APRIL g 10 Kmetijska oddaja v madžar- ščini (Beograd) 9.25 Poročila (Ljubljana) 9 30 Dobro nedeljo voSčimo: Dva kvinteta (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Ringaraja — oddaja za otro- ke (Ljubljana) 11.30 Film za otroke (Ljubljana) Nedeljsko popoldne j7,10 Veselejmski TV biro (Zagreb) 17.30 Poročila (Skopje) 17.35 Filmski satirikon (Skopje) 18.05 18.05 TV kažipot — ponovi- tev (Ljubljana) 18,25 OSA — humoristično zabav- na 6ddaja (Zagreb) 18.55 Cik cak (Ljubljana) 19.15 Gora skrivnosti — serijski film (Ljubljana) 19.45 Filmska burleska (Ljubljana) jO.OO TV dnevnik (Beograd) JO.45 Cik cak (Ljubljana) 10.50 Zlati zadetek — quiz (Beo- grad) J1.50 športni pregled (JET) 22.20 T V dnevnik (Beograd) pENEDELJEK 15 APRILA 9.40 TV v šoU (Zagreb) 10.35 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.45 Ruščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja aa otro- ke (do 17.30) (Zagreb) 18.^ Poročila (Ljubljana) 18.25 Poklici v uslužnostnih dejav- nostih — oddaja iz cikla Po- klicno usmerjanje (Ljub- ljana) 18.50 Velesejmskj TV biro (Zagreb) 19.05 Reportaža (Zagreb) 19.20 Znanost in mi (Ljubljana) 19,40 Vokalno instrumentalni soli- sti (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) »35 Igor Torkar: Pozabljeni klovn — TV drama (Ljub- ljana) 21.45 Sam z glasbo — oddaja TV Sarajevo (Zagreb) 21.15 TV dnevnik (Zagreb) TOREK 16 APRIL 9.40 TV v šoU (Zagreb) 10.35 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoh — ponovitev — (Zagreb) (115.40 Angleščina (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 18.30 Poročila (Ljubljana) 18.35 Vzroki za nastanek razvojnih nepravilnosti in dednih bo- lezni (Ljubljana) 18.50 Fihn za otroke (Ljubljana) 19.05 Filmski mozaik: Festival v Beogradu in Oberhausenu — (Ljubljana) 19.55 Vija vajg, (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.40 Jezdeca — ameriški celove- černi film (Ljubljana) 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana) SREDA 17 APRIL 16.55 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.10 Poročia (samo za ostale TV centre) (Ljubljana) 17.15 Kljukec prj sodniku — lut- kovna zgodba iz serije Kljuk- čeve dogodivščine (Ljubljana) 17.45 Kje je, kaj je (Beograd) 18.00 Napoved sporeda (Ljubljana) 18.05 Poročila (Ljubljana) 18.15 Vija vaja (Ljubljana) 18.20 Prebujenje narave — oddaja iz cikla' 12 mesecev v prirodi (Ljubljana) 19.05 TV robot — glasbena odda- ja (Skopje) 19.45 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Ekran na ekranu (Zagreb) 21.35 Belfegor — serijski film — (Ljubljana) 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK 18 APRIL 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Nemščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovit«v — (Zagreb) 15.45 Nemščina — ponovitev — ■ (Zagreb) 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tik tak: — Medvedek Godr- njavček — I. del (Ljubljana) 17.30 Daljnogled — oddaja za otroke (Beograd) 18.00 Napoved sporeda (Ljubljana) 18.05 Poročila (Ljubljana) 18.15 Turistične informacije — (Ljubljana) 18.20 Naši zbori (Ljubljana) 18.45 Kalejdoskop (Ljubljana) 19.05 Samci — humoreska (Beo- grad) 19.45 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 cak (Ljubljana) 20.35 Dva kolektiva (Trbovlje—Ve- lenje) (Ljubljana) 22.00 Glasbena oddaja (Ljubljana) 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana) PETEK 19 APRIILA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.45 Poročila (Ljubljana) 17.50 Deček iz džungle — serijski film (Ljubljana) 18.20 Glasbeni zaslon (Beograd) 19.05 Madame Curie — francoski kratki film (Ljubljana) 19.35 Niso samo rože rdeče (Ljub. Ijana) 19.55 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Igre ljubezni — francoski celovečerni film (Ljubljana) 22.05 Zadnja poročila (Ljubljana) Koncert resne glasbe — (Skopje) SOBOTA 21 APRIL 9.40 TV v šoli (Zagreb) 14.35-TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 18.00 Poročila (Ljubljana) 18.05 TV kažipot (Ljubljana) 18.30 Dogodivščine kapitana Ooocka (Ljubljana) 19.20 Naš globus — zanimivosti v svetu (Ljubljana) 19.45 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Mimo spite — humoristična oddaja (Beograd) 21.35 Videofon (Zagreb) 21.50 Bonanza — serijski film — (Ljubljana) 22.40 Zadnja poročila (Ljubljana) RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00. 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.000. Pisan glas- beni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 12. APRILA: 8.0€ Glas- bena matineja prj Edvardu Gri^. 9.25 Poje mešani zbor »Svobode« iz Domžal. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Raoul Jenčič: Ne- smotrno opremljanje s kmetijskimi stroji. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja, jo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdrav- je. 18.15 Zvočni razgledi po zabav- ni glasbi. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete. 20.00 Zbor bolgarskih rudarjev »Temelko Nenkov«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 13. APRILA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.25 Dvajset minut z naSiim ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12,30 Kme- tijski nasveti — Maks Sušek: Kdaj in kako sejemo semenje gozdn^fa drevja. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.3o Priporočajo vam ... 14.05 Od melodij« do melodije. 15.20 Glas- beni Intermezz«. 15.45 NaS podli- stek — S. W. Sclioonever: Zvezdna ponjava — III. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo ▼ kino. 17.35 Igramo beat! M.15 Pravkar pri- spelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavaj- mo svet In domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Odda- ja za naSe Izseljence. NEDELJA, 14. APRILA: 6.0o do 8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Milan Brujić: »Deklica in metulj«. 9.05 Naši po- slušalci čestitajo In pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Železničarjem: a) Ivan Mavrovlfi- Ivanov: Vagoni pa partizane, b) Avgust Jazbinšek: »Pijana« diver- zanta. 11.00—11.20 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši posIuSalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitur. 14.30—14.45 Humoreska te^ tedna — H. Hartung: Čebulica. 16.00 do 18.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.30 Ludwlg van Beethoven: Go- dalni kvartet. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 15. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugo- slovanskih studiov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Franc Grum: Rudninska krmila za govedo. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočaj vam. . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermeaszo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469«, 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 30.00 Skupni program JRT — stu- dio Zagreb. 22.10 Radi gte Jih po- sluSali. TOREK, ip. APRILA: 8.0« Operna matineja. 9.25 Stari ta novi po- sneOd ansambla Miška Hočevarja 8 pevci. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Tončka Berlič: Avdlo-vizu- alna sredstva za pospeševanje kme. UJstva. 12.40 Majhen koncert pihal- nih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfo- nični orkester RTV — Ljubljana. 18.45 Družba in čas — dr. Jože Go- ričar: Odmevi o samoupravljanju v svetu. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute se pevko Eldo Viler. 20.00 Radijska igra — Primo Levi: »Verzifikator«. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 17. APRILA: 8.06 Glas- bena matineja. 9.10 Slovenski pev- ci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Prj vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Stanko MatekoviC: Kakšna naj iM kvalitetna cepljenka za obnovo vi- nograda. 13.30 Priporočajo vam.. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.45 Naš podlistek — J. Cheever: Ugodja samote. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 naš razgovor 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Dve slovenski kantati. 21.10 Lepe melodije z orkestrom Johnny Douglas. ČETRTEK, 18. APRILA: «0« Operna matineja. 9.25 Nekaj pe- smi drugih jugoslovanskih naro- dov. 10.15 Pri vas doraa. 11.00 Po- ročila — Turistični napotki za tuje gos-te. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Jurkovič: Lsboljšujemo kvaliteto naših konj. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.45 Lirika za otroke: »Mehurčki«. 15.20 Glasbeni Inter- mezzo. 16.0q Vsak dna n les. 17.50 Četrtkov simfonični koncert 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Je- zikovni pogovori. 19.00 Lfiliko noi. otroci! 20.00 Četrtkov večer do- mačih pesmi In napevov. 21.40 Glasbeni nofctumo. Vaše salaffe so mrtei kapital v skladiščih* Razprodajtef jii) in pon-.agaite si z denarjem, ki aa boste dobik nš ta način! Obvestite javnost ir Kupce, koliko odstotkov popusta ste nameni i 2a biago iz zalog! Pn tem Van^ najbolj učinkovito pomaga oglas v lokal ^ nem tedniki. mLENjmiLISTStEDNIK* VESTNIK: vsaksjššmekBO000 izvodov! 23 BESEDO IMA TONI HERCFELER »Saj se spominjate, da sem moral zadnjič odgo- varjati na cel kup vpra- šanj o ljubezni, mačku, letnih časih in glavobolu. Tisto o glavobolu... ve- ste, še sreča, da ljudje okrog tebe ne vidijo, kdaj vse te boli glava. Tu ne mislim samo nase. So še drugi ljudje, ki jih boli glava zaradi početja neka- terih drugih, te pa spet zaradi nekaterih tretjih in tako se nihče ne more iz- muzniti, a da mu na vsem lepem ne bi začelo kljuva- ti v... Kaj mislite, da ima predsednik komunalnega sklada mirno spanje po zadnjih razpravah na zbo- rih volivcev in v sami skupščini? Tolikšna priza- devanje, da bi se z zbra- nim denarjem načrtneje gospodarilo, da bi bilo vsako leto od tega kupčka čim več efektov, so v res- ni nevarnosti. Vsi bi radi imeli na svojem področju zbran denar zase. To naj bo potem nekakšna politi- ka, usmerjanje...!« »Hercfeller, kako si raz- lagate pojav vriičkarstva v sedanjem času? Tu je spet prava renesansa okrog Velenja.« »Ja, ta žepna rekreacija je spet v modi. Pa ne to- liko zaradi rekreacije kot zaradi mini plač in da ne bi bilo na mizi še mini sklede. Vsem si tako ni treba pomagati, se razu- me!« »Sodite, da zaradi mini plač ljudje manj hodijo v bar?« »Tam se ta pojav ne po- zna toliko. Sicer pa so dva meseca sem, kar ob- navljajo hotel, ljudje lah- ko našparali nekaj za bar- sko premiero v maju. Saj je vendar treba tudi za duhovno hrano nekaj dati. Od česa bi sicer živele »umetnice« v oranžnih tra- pezaricah.« »če je dvigalo pokvarje- no, ali se napotite v 17. nadstropje s hitrimi ali počasnimi koraki?« »Sploh ne hodim taJco visoko, ker imam svoje prijatelje in znance bolj pri zemlji. »Ziher« je »zi- her«! EFKA TRI IZ DELAVSKE UNIVERZE Tudi za te in prihodnje dni je celjska Delavska uni- verza pripravila nekaj zani- mivih posvetovanj in prire- ditev. Tako se bo že danes, v četrtek, 11. t. m. ob 10. do- poldne začel v dvorani druž- benih organizacij v Gledali- ški ulici št. 2 razgovor o sve- toraih gospodarskih tokovih, monetarni krisai in iK>sledicah na naše gospodarstvo, razen tega pa budi o naših odno- sih z gospodarskimi grupaoi- jami v svetu. Raz^govor bo vodu dr. Stane Pavlic, pred- sednik komisije aa ekonom- ske odnose s tujino pri iz- vršnem svetu Slovenije. četrtek, 11. aprila pa je tu- di dan priljubljenih preda- vanj. Tokrat bosta na vrsti znana alpinisti Barbka Sčeti- ndn in Ante Mahkota, ki bo- sta v besedi in sliki govorila o Pamiru. Predavanja bosta v dvorana NaiTodn^ doma, prireditiev pod naslovom Ljubljančani — Celjanom. Gre za nastop ansambla Jo- žeta Privška, zatem za pevke Marjano Deržaj, Bertx) Am- brož in Jožico Svete pa tudii za modno revijo. Na prire- ditvi bodo mnoga ljubljan- ska podjetja presenetila ude- ležence s svojimi izdelki. —mb CELJSKI KOMORNI ZBOR V PTUJU v zgledno prenovljenem in moderniziranem ptuj- skem Narodnem domu je v soboto zvečer imel svoj prvi koncert v Ptuju celj- ski' Komorni moški zbor pod vodstvom prof. Egona Kuneja. Koncert je ob zelo zado- voljivem obisku ptujskega občinstva začel gostitelj sam, namreč ptujski mo- ški zbor pod vodstvom Branka Rajšterja, ki se je predstavil s petimi sklad- bami iz renesanse do slo- venske narodne pesmi kot resen in prizadeven zbor. Celjski komorni zbor pa je nastopil z dvodelnim programom. V prvem delu je pel klasiko in sodobno slovensko umetno pesem, v drugem pa jugoslovan- sko in slovensko narodno pesem. Med izvajanjem so zbor pozdravili s cvetjem in darilom ptujski občinski svet zveze kulturno pro- svetnih organizacij ter go- stitelj sam. Najprisrčnejši pa je bil odziv pri občin- stvu, kateremu je bilo tre- ba navreči kar troje pe- smi. Zato bo edino prav, da bo enako gostoljubne- ga in toplega sprejema de- ležen tudi ptujski moški zbor, ki bo predvidoma je- seni vrnil sobotni celjski obisk. G. G. BORCI V ŠENTJURJU Pretekli teden so se v Šent- jurju pri Celju na redni kon- ferenci sestali člani Združe- nja Zveze borcev in se pogo- vorili o dvoletnem delu od- bora in najaktualnejših vpra- šanjih živečih borcev. Konferenca je bila zelo plodna, saj so borci predlaga- li rešitve za posamezne pro- bleme, ki težijo njihovo orga- nizacijo že dalj časa. Pre- težna večina borcev je v šent- jurski občini kmetov, šent- jurska občina ne sodi med bogate občine, zato tudi ne more prispevati za borce to- liko kot morda druge razvite občine. Govorili so o neizena- čenosti med borci dveh ko- mun, ker bogate občine lah- ko dajo več sredstev za ure- ditev življenjskega standarda borcev in invalidov. Na konferenci sta Vinko Jagodic in Franc Žumar dobi- la Titovo oblikovanje za voj. ne zasluge s srebrnim nie. čem. TEDNIKOVA PLOŠČA Minil je teden in že so znana imena novih dobit- nikov TEDNIKOVE PLO- ŠČE. Šesti dobitnik naše nagrade je tovarišica MA- RIJA LOJK, Zidanškooa 25-11., Celje; sedmi dobit- nik je tov. JOŽEFA DRO- BEŽ, Kale 30, Vransko; tudi osmi dobitnik naše nagrade je tovarišica, do- bila jo je SILVA MER- ZELJ, Grajska vas 64, Go- milsko. Vsem dobitnicam smo pismo že poslali in skoro pričakujemo njihov odgovor, morda jih bomo dobili že prej, preden izi- de Tednik. Poglejmo še, kdaj bodo poslušali plošče dobitniki predhodnega tedna. Tova- riš SILVO ŠPEGEL naj posluša ploščo »Klic z go- ra« v petek, 12. aprila. Prav tako v petek, 12. apri- la bomo zavrteli ploščo »Micka vstani« po želji IVANA HLAPIČA. Tovariš PAVEL SLEMENŠEK pa naj prisluhne Radiu Celje že v četrtek, to je na dan izida C. Tednika; zavrteli bomo ploščo »Na ohceti«. Po številu dobitnikov minulega tedna je možno zaključiti, da prihaja v naš naročninski oddelek vsak teden kar lep kup naro- čilnic. Vsakega novega na- ročnika smo veseli, saj mm pomeni naraščanje naklade tudi priznanje za naše delo. Vemo, da v Tedniku še ni vse tako, kot bi moralo biti, toda trudimo se, da bi postal čimbolj bogat po svoji vsebini. Vsem naročnikom pa smo dolžni obvestilo. Da ne bi kdo mislil, da nagra- jujemo samo nove naroč- nike, sporočamo vsem na- šim naročnikom, da pri- pravljamo veliko nagrad- no žrebanje za vse naše naročnike. Kdaj bo, kakš- ne bodo nagrade in koliko jih bo, o tem bomo spre- govorili kdaj drugič. Ne odlašajte torej več. Tudi vi, ki ste prebrali te vrstice in niste naročnik, odločite se in izpolnite na- ročilnico, ki jo dobite pri vašem poštarju. C TED- NIK je najbolj bran ča- sopis na področju starega kraja, vsak teden ga pre- birajo desettisoči! G. G. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ENA SAMA TOČKA - SLAB IZKUPIČEK Tretje kolo spomladanskega dela prvenstva, v slovenski nogometni ligi se je končalo preveč skromno za tri mošt- va z našega območja, čeprav sta Celje-Kladivar in Rudar igrala doma in je le Hrastnik nastopil v Ljubljani, so vsa tri moštva z&beležila v svo- jo korist eno samo točko. To pa je bil celjski remi s kranj- skim Triglavom. Tako so vse tri ekipe izpustile lepo mož- nost, da bi dosegle več kot samo neodločen izid in po- raza. Da bi lahko bilo več in boljše, govorita tudi rezulta- ta prvih polčasov tekem v Trbovljah in Ljubljani, v ka- terih sta vodila Rudar oziro- ma Hrastnik. Celjani so zamudili prilož- nost, da bi v svojo bilanco za- pisali spet dve točki, čeprav so imeli veliko lepih možno- sti za gol, jih tokrat niso zna- li izkoristiti. Tako se je tek- ma na Glaziji končala brez gola 0:0. Čeprav je k temu rezulta- tu botroval sodnik, pa je bi- lo obnašanje skupine navija- čev po tekmi več kot žalost- no. Da so preprečili akcijo ne- katerih prenapatežev, so mo- rali posredovati miličniki. Celjani so po tej tekmi za- držali tretje mesto in imajo tri točke manj kot Mura in Ljubljana. Hrastnik je dese- ti z devetimi pikami, trbovelj- ski Rudar pa dvanajsti z os- mimi točkami. Rezultati nedeljskih tekem so bili: Celje-Kladivar ; Tri- glav 0:0, Rudar (Trbovlje) : Ljubljana 1:2, Svoboda ; Hra- stnik 2:1. V zahodni conski ligi sta se Tabor in Zagorje razšla z neodločenim rezultatom 2:2. Zagorje je po tej tekmi na drugem mestu. V vzhodni sku pini pa so se dvoboji končali takole: Peca-Velenje 1:6, šmartno-Drava 1:2, Ž»- lec-Olunp 4:1, Steklar-Soštanj 3:1. Po teh dogodkih na igri- ščih so Velenjčani vedno dru- gi z enakim številom točk, kot jih ima Nafta. Steklar je tretji, Žalec peti, Šmartno šesto, OUmp deveti ter Šo- štanj deseti. MARIBOR : CELJE 53:48 V prijateljski tekmi so ko- šarkarji Maribora premagala mlado ekipo Celjanov s 53:48. To je bila lepa igra dveh ize- načenih moštev. Celjani so n«kaj časa celo vodili, toda v 2!aldjučnem delu tekme so bi- li Mariborčani bolj uspešni. Največ košev za Celje so da- li: Zupančič 21, Novak in Ce- pin po 8 itd. M. Božič SLOVAN: CELJE 10:10 v drugem kolu spomladan- skega dela prvenstva v slo- venski rokometni ligi so Ce- ljani igrali v Ljubljani in navzlic vodstvu 9:5 dovolili, da so domačini rezultat ize- načili. Končni izid dvoboja je bil 10:10. Navzlic temu so Celjani za- držali vodstvo na lestvica z 22 točkama oziroma s tremi prednosti pred Ormožem. Trboveljski Rudar je izgu- bil tekmo v Ptuju z domačo Dravo 9:7, Ormož pa je od- pravil velenjskega Rudarja s 26:17. Trboveljčand so po nedelj- ski tekmi na šestem mestu s sedmimi točikaimi zaostanka aa Celjani. Velenjski Rudar pa vztrajno tiči na repu le- stvice brez točke. V naslednjem kolu bodo igrali: Celje — Piran, Rudar (T) — Onnož in Rudar (V) — Ajdovščina. — b NAHTIGAL TRETJI V nedeljo je bila na Poklju- ki zadnja skakalna prireditev te sezone. Navzlic slabemu vremenu se je zbralo 34 tek- movalcev, med njimi tudi nekaj Celjanov. Najboljši uspeh je dosegel Andrej Nah- tigal, ki se je m-ed člarii uvr- stil na tretje mesito s skoko- ma po 40 metrov. Pri mladin- cdh je bil Slavko Lipovšek še- sti (30 in 25 m), Dušan Li- povšek pa sedmi s skokoma 29 in 28 metrov. Kroflič ni imel sreče, saj je pri skoku 37 m padel. VAŽIČ PRVI V SARAJEVU Na tradicionalnem nočnem teku v Sarajevu, v petek, 5. t. m., je v konkurenci Štiri- desetih atletov iz vse držav« zmagal član AD Kladivar, Ši- rno Važič. Zgodaj spomladi so prebivalci Ponikve, Velike Pirc- šice in zaselkov v njuni bližini nadaljevali delo na cesti, ki bo povezovala oba kraja. Vsak dan so od- mevale eksplozije od tam, kjer so morali razstre- Ijevati kamnit teren za cesto, ki jim toliko pomeni. Gradijo jo v etapah, kajti stala bo približno 20 mili- jonov. Kljub temu, da bodo delo čez poletje opustili, pa seveda ne bodo mirni prej, da bodo premagali te štiri in pol kilometre dolgo traso. (Foto: I. Bumik) Na obmejnem prehodu med Jugoslavijo in Avstrijo, na Viču pri Dravogradu, so odprli nov paviljon, ki sta ga z združenimi močmi zgradila celjski Izletnik in domači hotel- Tako je tu nastala pomembna tu- ristična informacijska točka, ki bo hvaležen pripo- moček številnim potnikom, ki prav tu prehajajo mejo. Tako so samo lani našteli okoli 700.000 pre- hodov, da o maloobmejnem prometu sploh ne go- vorimo. (Foto: M. B.) Pred dnevi je celjsko avtoturistično podjetje Izletnik iz Celja skupaj s hotelom Košenjak iz Dravograda odprlo na obmejnem prehodu pri Dravogradu turi* stično-informacijski in gostinski paviljon. Ko je oo tej priložnosti govoril vodja sektorja za turizem p"*' Izletniku, prof. Jože Zupančič, je med drugim op«** zori! na vse večjo uveljavitev Izletnika v turističncrrt prometu, saj dela že doslej v okviru tega podjctj* osem turfstičnili poslovalnic. (Foto: M. B.) TEDNIK — OredmStvo in uprava Celje, Gregorčičeva 6, poštni predal 131. Orejuje urednlSkl odboi Glavni ureclnis TONE SKOK, odgovorni urednlH BEIRNARD STRMČNIK." Časopis le ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je Kot »Nova pot«, »Na delo«. »NaSe delo« (1945) kot »Celjstel tednik« (194^-1950) nato kot »Savinjski /estnik« (1950^ 1954) In od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« 8 1 Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, La5ko, Mozarje, Slovenske Konjice, Scntjui prt Celju Stnarje pn Jeifiab in Zaie"' rEDNIK Izbaja ob fietrtklli. Izdaja: CP »DELC« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Pisk tn kllSeJl: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne St^''' 60 par (60 starih din), letna naroCnlna 30 novih (3000 starih) din, poUetna 15 novih (1500 starih) din. tujina 60 (6000) Tekofe račun: 607 1 1280 - TELEFONI: UredniSt*" 23 69. mali oglasi Jn naroColne 31-05. ekonomska propaganda 30 83. Radio Celje 20 09