— 115 — Novičar iz slovanskih krajev. Od sv. Trojice na Stajarskim 4. aprila. Na- bera vojaških novincov Ro^ačke^a okraja za letošnje leto je končana, in scer tako, da se 4 na dobro za prihodnje leto imamo. Poprejšnje leta so mnogokrat oženjeni možje in taki, kteri sive starše pre-ekerbeti imajo, v vojaški stan poklicani bili; nič ni pomagalo , ne milo jokanje žene in otrok, ne prošnja očeta. Letos pa po modri zberi našiga blaziga okrajnima komisarja g. Pirkmajer-ja so vsi oženjeni in tudi taki, ki stare ali bolne starše rediti imajo, vojašine časno prosti ostali, kteri zdej združeni z ženami, otroci in s sivimi starčiki gorečo prošnjo k Bogu pošiljajo: naj jim tega dobriga gospoda veliko let zdraviga ohrani! Oni tudi kakor previden in pravičen gospod za omiko slovenskiga jezika skerbi in županije v njih novih opravilih prijazno podpira. Ker veliko županov pisati in brati ne zna, se vender ne naveliča, jih podučiti in za nje vse opraviti, kar je za srenjo potrebno, da ona spolne svoje dolžnosti. Naj prejme prečastiti gospod za svoje Ijudomilo obnašanje našo serčno zahvalo. Iz Toplic na Dolenskem 1. aprila. —f—. Vršnasela so vas na južnovshodnem koncu Topliške fare, ki kaki dve uri od koplje (Toplic) na prijaznem homcu stoje, i se po čudni nameri na štiri fare: Cer-mošniško, Semško, Podgrajsko i Smihelsko meje. Ondi se je te dni žalostna prigodba pripetila. Jo naznanim, ne kakor bi hotel s tem komu kako očitanje pisati, ampak le drugim v razgled i sva rje nje. V omenjeni vasi živi kmetovavec , oče trojih otrok. Naj mlajši med njimi, fantič, je ravno jeden mesec spolnil, i mati je 29. dan pretečenega mesca ž njim k vpeljevanji prišla. Pač ni reva mislila, ko je pri tem sv. opravila zdravega v naročji držala, da mu bo nemila smrt tako hitro nit življenja prerezala! Drugi dan okoli četrte ure proti večeru ga je bila mati v zibelko položila; ko je dete zaspalo, se je zunaj hiše na delo podala, ter kole belila. Med tem pridejo drugi otroci v hišo; ko razun spijočega deteta nikogar v njej ne najdejo, se spet iz nje izmuzajo , pa vrata odprta puste. Imajo pa v tistem kraji (kakor marskje drugej) navado, da od časa do časa prasce iz svinjakov spuste, da prosto okrog tekajo. Jedna teh žival se skoz odperta vrata v hišo zateče, i ko do zibelke priruli, šavsne dete za glavo, i mu vse obličje odtrga, da se je le še zadnji del cepine i jedno ušesice telesca držalo. Sirotišče je le jedenkrat enmalo zavekalo; mati v hišo hiti, i vidi ljubo dete grozovito raztrgano i umorjeno, tla vsa okrvovena i odtrgani del glave na tleh pred svinoj. Nje žalost i žalost obupnega očeta iz dela doma pridšega ni popisati; — pa ne jok ne tarnanje ni moglo umorjenega deteta več v življenje obuditi, ki je bilo danes na ondotnem pokopališču m&teri črni zemlji izročeno. — O silnem požaru v Vinjevasi so ^Novice" v 25. listu pisale. Tudi na Toplicah, kakor zvemo, je malo manjkalo, da nismo imeli rudečiga petelina v strehi. 29. marca vzame mali, petletni fantič svojemu očetu netilnih klinčkov i si jih v žep natakne, se splazi skrivoma iz hiše, i gre k sosedovemu, sedem let staremu fantalinu. Se pogovorita, klinčke vžigata, i pred hišo ogenj napravita, ter listje i slamo na-nj nanašata. K sreči je bilo tiho vreme brez sape, i je mati še o pravem času domu prišla. Viditi čudno kurjavo pod kapom niske, slamnate strehe jo strah spreleti, da jej mravljinci po hrbtu gomezlajo. Urno skoči v hišo, zgrabi škaf z vodo i ogenj pogasi rekoč: „Sam Bog je varoval i sv. Florian, da se hiša ni vnela la Hiša stoji scer od drugih nekoliko v kraj; vender bi bil ogenj le prelahko na druge preskočil, i vse vpepe-lil. Se pač ne more staršem nikolizadosti zatrditi, paznim biti na svoje otroke! — Kakošna bo letošnja letina, naprej ne vemo. Upati moramo da se nas bo Bog usmilil i nam boljšo dal od treh preteklih. Toda znamnja do zdaj niso bila kaj vesela: ozimina je močno pognila, i trtje i sadno drevje je sneg hudo polomil. Ako se nam pa Božji blagoslov ne povrne , nam bo huda pela. Beračev imamo že zdaj dan za dnevom toliko, da jeden drugemu vrata podajajo. Od blizo i dalječ prihajajo , i se s točo i slabo letino izgovarjajo, ter tožijo, da nimajo pomoči od nobene strani. Res je nekterim stradež i glad iz obraza brati; drugim pa se menda beraška palica ložeja zdi, ko kramp i matika. Bog nam pomagaj! Iz Krasa Seiansk. okraja. —L Letošnja zima ni zlo huda bila po Krasu, le borja nas preveč nad-legva, da nismo mogli na polji še skoraj nič delati; tert je še dosti rezati in vezati. Krompir smo začeli saditi; pa se ga ne bo veliko sadilo, ker je predrag; funt je bil pretekli teden po 2 kraje, in pol, sedaj se> — 116 — v ne dobi spod 3 kraje. Živinske klaje nam je jelo močno zmanjkovati; seno je tudi čez mero drag:o , se ne dobi spod 2 fl. 40 kr. cent, v Terstu se prodaja cent celo po 3 fl. in se čez. Ozimina nam je močno pozebla in pomerla, kar je sneg o začetka zime na nezmerzlo zemljo padel. — Marsikrat bi zamogli Jeremijevo pesem zastran marsikteriga naših županov zapeti, ali kaj pomaga , saj vunder zavoljo tega se ne bojo zbudili k veči pridnosti za srenjski prid. Tudi moramo mi čisti Slovenci na Krasu ali hočemo ali nočemo vedno Lahi biti, ker nekteri naših županov, pa tudi nekteri naših g. duhovnov tako hočejo ! Serčno želimo , da bi to dru-gači bilo po pričakovani novi srenjski postavi. 1% Ljubljane. Z veseljem naznanimo, da si je Ljubljansko mesto preteklo nedeljo za 43 oralov in 268 Dsežnjev več rodovitniga zemljiša pridobilo. Bila je namreč tisti dan razdelitev tako imenovane ^gmajne pri cegovnicah" v Ternovim med 158 deležnikov iz Krakoviga in Ternoviga dogotovljena, — in ker se sme vsaka razdelitev občinskiga pašnika, ki nikomur nobeniga dobička ne donaša, po pravici nova pridobitev rodovitniga zemljiša zato imenovati, ker bo vsak gospodar svoj delež obdelovaje si kaj pridelal, zamoremo reči, da si je s to razdelitvijo zares Ljubljansko mesto za 43 oralov in 268 Dsežnjev nove zemlje pridobilo, ki je bila dosihmal bolj smrdljiva mlaka kot pašnik, in verh vsiga tega tudi celi okolici nezdravo močirje. To spoznaje so že v letu 1847 Krakovčanje in Ternovčanje mestni magistrat za razdelitev te zanemarjene gmajne prosili, ktera prošnja se je po odstranjenih zaderžkih in po poravnanih vsih pravicah v nedeljo dogotovila. Po odločenih nekterih deležih so hišni gospodarji iz Krakoviga in Ternoviga po versti hišnih številk srečkali Qozali) za odmerjenih 158 deležev, ktero srečkanje se je v lepim redu dokončalo. Vsi deležniki so se zavezali, ceste, ki ostanejo občinske ceste, in ravno tako tudi mostiče čez grabne, vedno v dobrim stanu ohraniti, ker za lahko obdelovanje in da živina pri delu manj terpi, so dobre ceste perva potreba; — posebno pametna pa je tudi prepoved, kteri so se vsi podvergli, da zavolj varovanja cest in grabnov nihče ne sme na teh zemljiših živine pasti, ktera mehko zemljo potapta in gotovo škodo gospodarju dela. Ne moremo tega naznanila skleniti, brez da bi magi-stratnimu oskerbniku gospodarskih reči, gosp. Pod-krajšek-u zaslužene hvale ne dali, ki si je kakor za Ljublj. močirje sploh tudi za dognanje te razdelitve ne-vtrudljivo prizadeval. Pohvaliti pa moramo tudi Kra-kovčane in Ternovčane, da spoznaje svoj lastni dobiček , so sami sprožili razdelitev malopridne „ceglarske gmajne", da bo na njenim mestu v malo letih rodovitno zem-ljiše. Naj bi bili oni mnogim drugim soseskam v izgled , ki imajo še veliko tacih pustih gmajn in ne zapopadejo svojiga lastniga dobička, misleči, da take pustote so pašniki živini! Kolikorkrat se spomnimo na veliko gmajno naVižmarjih, ki pusta in brez vsiga prida leži, se nam milo zdi, da ondašnji soseski se še niso oči odperle, da bi se lotila razdelitve! Teško je zares včasih več zlasti terdovratnih glav pod en klobuk spraviti; vunder 5?vse je mogoče, če se le zares hoče" je rekel rajnki nepozabljivi mestni poglavar Hra dečki leta 1827, ko ga je cesar Franc L, pokazaje mu Ljublj. mah, še čez in čez močirn, vprašal: ali bi se dal na suho djat* — in o 2 letih je že peljala terdna pot iz Ljubljane čez mah na Ig! — Včeraj je bila naprava mer zle kop ve (kaltes Bad), ktere Ljubljana silno potrebuje, za gotovo sklenjena. Kje in kako—bomo drugikrat povedali; danes le toliko naznanimo, da so deležniki naprave (akcionarji) dogo-tovljenje kopve g. Ambrožu, g. stotniku Rit-ter-ju in g. J. Pajk-u izročili, tedaj tacim možera^ ki so nam porok, da bojo brez pomude to potrebno reč na noge spravili. — Včeraj smo slišali, da utegne mnogo ponarejenih deržavnih bankovcov po 10 fl. (falsehe Reichsschatzscheine) med ljudstvam biti, ker se je v Ljubljani pri enimu samimu plačilu med 14 der-žavnimi bankovci 10 ponarejenih našlo. Naj se tedaj vsak varje taciga ponarejeniga denarja!