Književnost in umetnost. Stritarjeva razglednica. »Zvezna trgovina« v Celju je izdala Stritarjevo razglednico, ki nam kaže pesnikovo glavo. Na vsaki strani se klanja pesniku Slovenka v narodni noši, vsaka s šopkom v roki. Razglednico je narisal mladi moderni umetnik Maksim Gaspari. XLII. redni občni zbor ((Slovenske Matice" se vrši v sredo, dne 16. velikega travna 1906, ob šestih popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«, Vrsta razpravam: 1.) Predsednikov ogovor. 2.) Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 30. malega travna letos. 3.) Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za leto 1905. Računski sklep in ostali računi so gg. društvenikom v pisarni na ogled in jim bodo pri občnem zboru samem tiskani na razpolaganje. 4.) Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9. lit. a) društv. pravil). 5.) Poročilo blagajnikovo za leto 1906. 6.) Poročilo o premembi društvenih pravil. 7.) Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg. dr. Frančišek Ilešič, Anton Koblar, Josip Kostanjevec, Frančišek Levec, Frančišek Novak, Frančišek Orožen, Rajko Perušek, Frančišek Šuklje, dr. Ivan Tavčar in dr. Frančišek Zbašnik. — Razen njih bo občnemu zboru izvoliti mesto izstopivšega dr. Ivana Janežiča še enega odbornika za dobo dveh let. — V odboru pa še ostanejo gospodje: Anton Bartel, dr. Frančišek Detela, Jakob Dimnik, Frančišek Finžgar, Engelbert Gangl, Frančišek Govekar, Peter Grasselli, dr. Ant. Gregorčič, Frančišek Hubad, Ivan Majciger, Frančišek Milčinski, dr. Matija Murko, dr. Mihael Opeka, Luka Pintar, Maks Pleteršnik, dr. Lovro Požar, Andrej Senekovič, dr. Jak. Sket, dr. Josip Stare, Ivan Sušnik, Luka Svetec, dr. Valter bmid, Ivan Šubic, Anton Trstenjak, Jakob Turk, dr. Aleš Ušeničnik, Ivan Vilhar, Frančišek VViesthaler in Vilibald Zupančič. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitivi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi lastnoročno podpisani volilni listki nenavzočih društvenikov. 8.) Posamezni nasveti in predlogi. Kdor želi v smislu § 4, lit. a) društvenih pravil staviti kak nasvet, ga mora po § 2. lit. a) opravilnega reda predložiti odboru in storiti to vsaj do 9. velikega travna t. 1., če hoče, da prlde v občnem zboru na razgovor. ..Popotnik". Letnik XXVII. Štev. 4. — Dragotin PHb i 1 objablja na uvodnem mestu začetek razprave »Obiteljski večeri«. Prvo poglavje razpravlja o potrebi stikov med Šolo in domom. Že iz začetka je razvideti, da je razprava sad resnih študij. — Na drugem mestu čitamo tudi začetek Matije Herica razprave »O bistvu,- pomenu in važnosti Kernovega določnega glagola. — O glagolu »biti« kot prcdikat in opovedju.« Spis je dokaz temeljite strokovne izobraženosti, razprava sama obeta postati vrlo zanimiva. Kakor se vidi, je glagol »biti« začel bitil — Josip Brinar piše »O reklih in o njih uporabi v šoli.« Razprava temelji na bogatem poznavanju narodnih izrekov in prislovic. — Ante Beg končuje poročilo o »Redki književni starini.« Iz poročila je razvidno, kak orjaški korak je napravilo naše ljudsko šolstvo v enem stoletju. — »Književno poročilo« prijavlja začetek temeljite in podrobne ocene knjig »Slovenske Šolske Matice« za leto 1905. — V razpredelku » Šolstvo v tuj ini« čitamo poročilo o šolstvu v Budimpešti in o japonskem šolstvu. — V »Listku« govori Dragotin Svoboda o slavnem češkem pesniku Svatopluku Čechu,; »Pedagoški paberki« in »Kronika« pa objavljata 27 najrazličnejših novic, nabranih po svetovnem pedagoškem polju. — Tako se torej tudi ta »Popotnikova« številka odlikuje po raznovrstni in bogati vsebini ter dela čast pisateljem in uredniku.