the oldest
and most popular slovenian newspaper in united states of america.
amerikan
lovenec
ŠTEV. (No.) 200.
PRVI SLOVENSKI LIST V AIMERIKJ.
Gwtos Z * vwi la ftarod — z« pravico in resnic« — od boj« do xmrngm! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
CHICAGO, ILL., PETEK7T5. OKTOBRA Z FRIDAY. OCTORFR IS. 1926.
■. C DRUŽBE SVa MOHORJA X CHICAGI
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
drŽavah
ameriških,
LETNIK XXXV
FINANČNA IN EKONOMIČNA SILA ZEDINJENIH DRŽAV V EVROPI SE ŠIRI, KAR POSPEŠUJE DELOVANJE ZA VRESNIČENJE IDEJE PO PAN-EVROPI. — STIN-NES.OVO PODJETJE V ROKAH AMERIKANCEV.
Pariz, Francija. — Ameriški kapital se vedno bolj in bolj zajeda v evropsko industrijo, finančna in ekonomična sila Zed. drž/ dela velike skrbi Evropi. Tisti, ki se zavzemajo za idejo Pan-Evrope vidijo v fijej neko protiutež ameriški ekspanziji v Evropi. Ideja Pan-Evrope je na jeziku slehernega ; evropskega politika, Prav riič.se ne .bomo čudili, če bomo že v bližnji bodočnosti slišali o pogajanjih za vresni-čenje te ideje.
Iz Nemčije prihaja poročilo, da je .velikansko Stinnes-ovo Podjetje prešlo v roke dveh a-ttieriških'bančnih skupin. A-ttierika tudi kontrolira manga-neški trg; 'ameriška jeklena korporacija ima pod. svojo kontrolo braziljsko produkcijo jekla; Amerikanci imjj^o tudi v sovjetski Rusiji svoji'koncesije.
V prvih osmih mesecih tekočega leta, so Amerikanci investirali .v inozemstvu 890 milijonov dolarjev.	J*
Država Texas in zvezgfF vla-
""^'»ri-ttko av jjiusi poročno, uo-
sta financirali odtegnitev veli-ke množine bombaža s trga, cena bo vsled tega znatno poskočila.
Švedska in Italija se pogajati z,a pristop k Francosko-flemško-belgijskemu jeklenemu trustu. Nemčija in Poljska sta obnovili pogajanje za trgovinsko pogodbo.
Francoski podjetnik in dr-2avnik, Louis Loucheur, katerega podpira francosko organizirano delavstvo, je predlagal formacijo "ekonomične Ze-dinjene države Evrope," kot Protiutež ekonomični sili Zed. drž. Severne Amerike.
Poročilo, da bo ameriška ylada dvignila cene bombažu,
na novo oživelo v Evropi Propagando, da bi evropske drŽave same pridelovale bombaž in tako postale neodvisne °d Amerike.
POSVETITEV PORCIJUNKELSKE KAPELE V MAYSLAKE, ILL.
•.'i tfc
STEPHENSON SPREMINJA MRVO.
.V—
Zasliševanje prič o graftu in korupciji, ^atere šo obdol-ženi Klani pri vladi drž. In-. diana, je v polnem teku. • —-Izpoved Adamsa ostane tajnost.	-
Indianapolis, Ind.— Thomas H .Adams, -ki je prvi'..sprožil past v katero so-se*, ujeli oni, •ki imajo'v rokah vajeti vlade v državi Indiana? je v torek pred veliko poroto izpovedal kar je njemtf znano o graftu, korupciji in razni slepar^^ža1 katere so odgovorni Ku Klani, ki vodijo vladnd^OTio'. Adams je bil pred por*ft dve, uri.-Kaj se je godilo te dve uri,"] je tajnost — le to se zatrjuje, da je gotovo, da so Adarrtsa zasliševali v zadevi njegove trditve, za katere podlago je imel kar je razodel D.^ 'Stephenson, bivši' politični diktator dišave Indiana, sedaj v. ječi radi umora nekega dekleta.
Po zadnjem poročilu posnemamo, d.a je Stephenson začel spreminjati svojo barvo. S prva je vedno zahteval, naj se vsa zadeva v listih objavlja, sedaj pa je drugačnega mnenja. Poslal je iz ječe brzojavko, v kateri pravi, naj se z objavljanjem ustavi. Gotovo je, da se ne bodo ravnali po njegovem priporočilu, >a nekaj zagonetnega pa le more biti, kaj ga je napotilo do tega, da je spremenil svojo barvo.
Iz Jugoslavije
MANIFESTACIJA -POLJSKO-JUGOSLOVANSKEGA PRI-JATELJSTVA. — POGO DBA P R I JATELJSTVA JE PODPISANA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
i i.
Slika predstavlja Kardinala Mundeleina, kakor je zgled al pri otvoritvi porcijunkelske kapele v Mayslake zadnji torek 12. okt. Na eni strani ga spremlja Provincijalni komisar slov. frančiškanov Very Rev. K. Zakrajšek, na drugi pa Very, Rev. Father Roger tudi frančiškan. V ozadju je videti Rev. Father Francis, azistent pri sv. Štefanu.
(Sliko je posodil iz prijaznosti Herald and Examiner.)
ORG. DELAVSTVO PROTI KRIŽEM SVETA. SOVJETOM.
■J
Ameriško organizirano delavstvo obsoja fašistovsko in prispel v sovjetsko vlado — prvo kot avtokratično, drugo kot naj bolj nevarno institucijo na svetu.
OGENJ V CHICAGI.
velik
Chicago, 111. — Ogenj je iz Puhnil v dvonadstropni hiši ^a 352 North Elizabeth cesti v tovarni "Puritan Mills, Inc." poroČilo pravi, da so gasilci delali s podvojeno močjo v sftirtni nevarnosti. Načelnik Seyferlich, je bil v veliki nemarnosti, ko se je porušila ste-in opeka je potrgala žice električne in telefonske napeljave. Podrl se je telefonski drog .— ]e mai0 je manjkalo, ^ ni padel načelniku na gla-Eden gasilcev je zadobil ako težke poškodbe, da ni u-Panje za njegovo okrevanje, "eyferlich je rešil šestim gasil-življenje s tem, ko jim je ^ Povelje naj se odstranijo °d mesta, kjer se je le trenutek Zatem podrla stena.
Gasilci, ki so že več let v tej .lužbi so rekli, d,a je bil to eden sZmed najhujših požarov kar jih imeli zadnja leta. Kako
Ko je Adams zvedel o vsebini brzojava iz ječe, je rekel, da bo skušal poizvedeti kaj to pomeni. Ako se je udinjal o-nim, zoper katere ima obtežil-ne dokaze, potem ne bo hotel ničesar izdati. Stephenson ima shranjene dokumente z obte-žilnim materijalom — prizadeti, to so oni Klani, ki vodijo vladno mašino, si prizadevajo na vse mogoče načine, da bi prišli do teh dokumentov.
Michigan City, Ind. — V sredo zjutraj so vzeli iz državne ječe Stephensona in močno zastraženega pripeljali v .avto mobilu v Indianapolis. Doma^ lega eno uro je bil za zaprtimi durmi pred veliko poroto. Kaj so ga vprašali in kako je — če sploh je — odgovarjal, javnosti najbrž ne bo znano. Stephensona so po zasliševanju odvedli v tamkajšno okrajno je- BANDITA čo, kjer bo ostal toliko časa, dokler bodo oblasti uvidile, da je to potreba.
-o-
Je
n0
°Senj nastal ni znano. Pred-So gasilci prišli na lice me-
Detroit, Mich. — Na konvenciji Ameriške delavske federacije v Detroitu, je prišlo do razgovora o priznanju sovjetske vlade v Rusiji. Bilo je predlagano, da bi ameriško organizirano delavstvo vplivalo na vlado za priznanje. Tozadevno resolucijo sta predložila dva delegata iz Milwaukee, Wis., ki pa ni bila sprejeta — le neznatno število je bilo za sprejetje, ogromna večina pa proti.
Organizirano delavstvo je pri tej priliki pokazalo kaj misli o sovjetih. Sovjetsko vlado so imenovali proti-socijalno in naj bolj nevarno institucijo na svetu. Fašistovski vladi so pa dali pečat — autokracije. "Oblika vlade kakršna je fašistov-' ska v Italiji, je na principih diktatorstva in autokracije, kateri morejo ljudje, ki so svobodni, vedno le nasprotovati." T.ako je rekel o fašistovski vladi Matthew Woll, podpredsednik Federacije.
-o-
—	Bogota, Colombia. — A, II. F. Schiffely, je 21. aprila odjezdil iz Buenos Aires in
torek 12. oktobra v New York. Vsega skupaj je prejezdil 10,000 milj.
—	Managua, Nicaragua. — Sto revolucionarjev je napadlo zvezne vojake v Los Eob-les, vojaki so jih premagali in pognali v beg, na bojišču je ostalo sedem mrtvih in osem ranjenih upornikov, vojaki so imeli tri mrtve in tudi nekaj ranjenih.
—	Trinidad, Colo. — Pred enem tednom je izginila s svoje .farme Miss Rose M. Purdue, oblasti so poslale ljudi na vse strani, ki pa niso našli nobenega sledu o izginoli.
—	Berlin, Nempija. — O-stanke umrlih italijanskih vojnih ujetnikov bodo Nemci pokopali na skupni prostor v e-nem izmed največjih nemških pokopališč.
—	Augusta, Ga. — Mrs. Lillian Lindsey McKie iz Hutchinson, Kans., je* bila pri tu-kajšnem sodišču spoznana krivim umora svojega soproga. Obsodili so jo v dosmrtno ječo. Porotniki so se posvetovali le deset minut.
VELIKA TATVINA V FRANCIJI.
2 milijona dolarjev vredni de-
Pismo iz Ženeve.
Ženeva, 18. sept. — Poljski zunanji minister August Zale-ski in jugoslovanski dr. Momči-lo Ninčič sta danes stavila svoja podpisa na "pogodbo prijateljstva in o prisrčnem sodelovanju" in na "pogodbo o mirnem reševanju sporov in o arbitraži." Obe pogodbi se medsebojno spopolnjujeti in sta tudi formalni izraz iskrenega prijateljstva med obema slovanski-
Ljubljani gdč. Graškovo v nogo, pa psa ni bilo mogoče izslediti. — V Kamniku pa ne zale-žejo nobeni opomini dirjajočim voznikom, kolesarjem in njim podobnim, ne apeli na policijsko oblast, naj prične strogo in neizprosno zasledovati vse, ki nimajo obzirnosti napram drugim in ki niti malo niso znapi s cestno - policijskimi predpisi. In pa še ta večna pasja nadlega po Kamniku; psi vseh parna državama. Malo pozno "je,sem in vrst' brez torb se P°de sicer prišlo do tega formalnegalpo mestu' da ni človek nikjer
potrdila, saj smo že pred tem in to že davno podpisali pogodbe o "prisrčnem" prijateljstvu z Italijani, Romuni in Grki, pogajali se celo z Mažari in Avstrijci, menda tudi s Turki, Albanci in Japonci. Vkljub temu pa naj bo ta korak tembolj iskreno pozdravljen.
Četudi nas niso vezale te formalne diplomatske zveze, smo vsi južni Slovani, posebej pa še mi Slovenci, tudi dosedaj gojili
varen pred njimi.
Iz Savinjske doline pišajo: V soboto dne 18. sept. je peljal sin g. Vedenika, gostilničarja v Št.Pavlu pri Preboldu več praznih sodov na železniško postajo v Št. Peter v Savinjski dolini. Pri mostu Čez Savinjo na Grablju je pri izogibanju zadel ob obcestni kamen, pri čemer so zaropotali na vozu naloženi sodi. Konj se je pri tem ' splašil ter začel dirjati po cesti.
največje simpatije napram slo-'Sodi so pri odskakovanju voza
mant ukraden, šli preko zidu v poslopje, kjer je bil hranjen dragi kamen. — Nobenega sledu za tatovi.
Pariz, Francija. — Tatovi so preplezali visoki zid in prišli neopaženo v grad v Chantilly, kjer imajo hranjene razne dragocenosti. Ena izmed največjih dragocenosti je pa bil demant, svetu znan pod imenom "Grande Conde," ki je menda največji na svetu in je cenjen na $2,000,000. Poleg tega s® tatovi ukradli še nekatere druge dragocenosti, katere je volil v svoji oporoki francoski vladi princ Henry Orleanski, ki je umrl leta 1879. Za tatovi ni nobenega sledu.
Ukradeni demant je bil rož-naste barve, kakršnih se le malo dobi.
-o--
vanskim in katoliškim Poljakom. Skupna borba za naše narodne pravice v dvojni monar
Tatovi pri- hijj nas je toiiko zbližala, da
začeli padati z voza, kar je konja še bolj razdražilo, tako da je začel naravnost besneti. Zvrnil je voz ter zlomil oje. Voz-
je bilo že celo poslopje v
Če nU' ReŠiti se ni dal° &ar, škoda je ogromna.
m-
VEDNO MANJ ZANIMANJA ZA VOLITVE.
Chicago, 111. — Prebivalci našega mesta so pokazali v polni meri, da se ne zavedajo važnosti volitev. Postali so brezbrižni in številke pokazu-jejo, da s^ jih je 188,386 manj registriralo, kakor pa leta 1924, dočim je od tega časa število prebivalcev narastlo. Pomislite, domalega 200 tisoč manj glasov bo izdanih prihodnjih volitvah samo Chicagi.
ROPALA, MED TEM KO JU IŠČE 1000 MOŽ.
San Francisco, Cal. — Dva bandita, ki sta od sobote umorila že štiri osebe, sta v torek večer oropala nekega moškega in mu odvzela $250.00, ne meneč se Zia to, da ju išče po okolici oborožena množica broje-ča 1000 mož.
-o--
— San Francisco, Cal. — Tu-
kaj je prišlo do boja med policisti in banditi, trije roparji so padli smrtno zadeti, trije so pa zadobili težke poškodbe. — Berkley, 111. — V. S. prij Creamer je našel v bližini svojega doma gobo, ki je tehtala 16 in pol funtov.
NEMŠKI VOJAK VRNIL PREDMETE, KI JIH JE U-KRADEL PRED 12. LETI.
smo tudi v novih razmerah ču- nik si je pri padcu zlomil roko, tili potrebo živeti v čim ožjih pa se tudi drugače precej po-stikih. Kar politično ni bilo mo-J škodoval. Prepeljali so ga v goče, se je tembolj poglabljalo j celjsko bolnico. Tudi konj je na kulturnem in deloma na go- precej poškodovan. Kos lesa se spodarskem polju.	mu je zadri globoko v nogo ter
Odslej bo mogoče tudi poli- najbrž ne bo več za nobeno ra-tično sodelovanje. Po pogodbi bo, ampak bo šel k mesarju, o prijateljstvu, ki je sklenjena za dobo treh let in o arbitraži, ki velja pet let, bo vsaka politična akcija te ali one države izvršena šele po predhodnem sporazumu obeh vlad in vsako sporno vprašanje se bo reševalo mirnim potom v smislu predlogov, sprejetih in priporočenih
ravanja šteje med velesile na evropskem kontinentu. — Tak značaj ji je potrdilo tudi Društvo narodov s tem, da jo je izvolilo z največjim številom gla-
^	- i sov v svet, najvažnejši organ
Ham Francija. - Župan Društva in ^ obenem priznalo
mesta Ham v Franciji, je ne-
Požar.
Dne 21. septembra okrog pol 5. ure zjutraj je izbruhnil požar v trgovini g. Jankota Pučko v Kozjem. Vzrok požara je še neznan. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta. Cela tr-, ... ,	_ govina je bila že v ognju. Kljub
v znam resoluciji plenumaDru-j temu se je posrečilo požarni stva narodov od 22. sept. 1922. j brambi ogenj tako omejiti in Koristi od te zveze bosta v slu- udušiti, da je rešila že gorečo caju loja nega izvrševanja po- hišo in da ge ogenj ni j
godb imeli obe strani; naša dr- razširiti. Požarna bramba je zava celo Večje	častno rešila gvojo nalogQ g^
Poljska se lahko brez preti- ^da je velika. Prizadeta sta hudo
lastnik hiše in trgovec Pučko.
'-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENEC
Izšel je
KOLEDAR
"Ave Maria"
ZA LETO 1927.
Letošnji koledar je krasna knjiga. V njem je opisan obširno evharistični kongres s številnimi slikami. Zanimiva so poročila iz slovenskih naselbin, kakor tudi vse ostalo čtivo. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da sežejo pridno po njem. Stane s poštnino vred samo SOc. Naroča se od:
AVE MARIA, Box 443. Lemont, 111.
davno sprejel zavoj, v katerem je bila srebrnina in drugi dra-• goceni predmeti, katere je u-
divjala
pravico na zopetno izvolitev. -o-
Razne nesreče.
Iz Kamnika poročajo:
V to-
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši-
. iz šole šestletna hčerka davč-je 1 0 nega nadupravitelja Kratnarja
j.ak, ko je leta 1914 tamkaj vojna. Zavoju
priloženo pismo, v katerem po- domov po pločniku> ko •• je siljatelj prosi župana, naj vr- ke, nasproti yeHk ne lastnikom ukradene stvan, ca ge pga ^^ ^ ^ da bo on imel čisto vest kate- knila s p]očnika v odtožni ra g,a je pekla skozi 12 dolgih jarek. v tem hipu pa pridryi ne_
znan moški na konju v vsem diru in konj podere ubogo dekletce na tla z vso silo, da je udarila z obrazom ob rob pločnika. Na temenu pa jo je do krvi udarilo konjsko kopito,
let.
PRETEP MED JETNIKI;
ŠTIRJE RANJENI.
Chicago, 111. — V torek ve čer je prišlo do spora med be ; limi in črnimi jetniki v šestem'Nezavestno so prinesli dekletce nadstropju okrajne ječe;* sledil izpod konja domov kjer ji je je pretep, pri katerem' so bili okrajni zdravnik dr. Polec ob-štirje ranjeni, predno se je po-J vezal rane, ki so težke. — Ne-[srečilo paznikom, vročekrvne- davno pa je pes ugriznil pred ! že pomiriti.	I frančiškanskim samostanom v
ljali po teh-le cenah:	
	
	
	
5,000 Din ............	...„.....$ 92.00
10,000 Din ............	...........$183.00
100 lir ................	...........$ 4.75
200 lir ................	...........$ <).20
500 lir ................	...........$22,00
1000 lir ................	...........$43.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi ne8talnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & ČEŠAR-:
4SS W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y.
Amerikanski Slovenec
Prri in naj*tarejši slovenski list t Ameriki.
Uitanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098,
Za celo leto Za pol leta
Naročnina:
..$5.00 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za cjelo leto___________6.00
Za pol leta_________________3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday«.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
'"or one year-----------------------$5.00
?or half a year-------- ----2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year----------6-00
For half a year-----------3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je £as do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Bredniitvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office St Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Rimsko vprašanje - rešeno?
TRAGIČNA SMRT ROJAKA V WYOMINGU.
Rock Springs, Wyo.
Cenjeni g. urednik A. S.:— Vem, da Vas ima, kaj je novega v Rock Springsu. O nič posebnega ne.
Ta prvi mraz je nam pobral vse vrtne rožice in narava postaja čezdalje bolj starikava in rjava. Znamenje, da se priprav-lja na kapitulacijo pred starko zimo.
Kar se tiče delavskih razmer je samo boljše, kakor zadnje čase. To je, da v rudnikih se dela po 3 do 4 dni na teden. Delo se dobi tukaj jako težko.
Nepričakovana nesreča je doletela družino Feliks Tavčar v nedeljo,
3. oktobra. Ko se je vrnil iz lova, ni hotel iti takoj v svoje stanovanje, ostal je v svojem avtomobilu. Pri tem je zadremal, a karo pa pozabil ustaviti.
maši pa zopet vsi v dvorano, kjer bo kratka seja in pobiranje prispevkov. Torej na svidenje 16. in 17. oktobra. S pozdravom,
John Golobic.
Rimsko vprašanje — kaj je to, menda ni treba mnogo razlagati. Znano je, da je laška vlada leta 1870 ugrabila papežu vso posest v Rimu in v Italiji sploh in da je od takrat naprej sv. oče takorekoč jetnik v svoji lastni palači. Tudi to je zna-. no, da je sedanja fašistovska vlada v Italiji dala Cerkvi neka-lna Lomel Addition tere pravice nazaj in je tako vsaj deloma popravila velike krivice, ki so se godile Cerkvi zadnja desetletja, ko je bila v Italiji na krmilu popolnoma svobodomiselna vlada. Tako na priliko so liberalci odpravili iz vseh javnih šol križ, sedanja fašistovska vlada ga je pa zopet vpostavila v šole. Prejšnje vlade so odtegovale plačo duhovnikom in jim tako onemogočale primer no eksistenco, fašistovska vlada je položaj duhovščine zboljša-la. Na podoben način je v marsičem sedanja vlada pokazala svojo dobro voljo, popraviti prejšnje krivice. Koliko je fašistovska vlada imela pri tem odkritosrčne namene in koliko je bilo vmes zgolj preračunane politike, o tem ni lahko kaj gotovega povedati.
Toda prej omenjene koncesije Cerkvi so dale povod raznim časnikom, da so raznašali po svetu novico, češ: Rimsko vprašanje je že skoraj rešeno. To se pravi, prijateljstvo med laško vlado in sv. očetom je ustanovljeno, sv. oče je s tem zadovoljen ,in ne zahteva od laške vlade ničesar več. To, kar je Že prejel, in kar se mu za bližnjo bodočnost še obeta, mu je popolnoma zadosti.
ZAHVALA.
Detroit, Mich.
Vsem članicam, zlasti pa predsednici Mrs. Mary Puhek dr. "Dobri namen," se najlepše zahvaljujem za prirejeno "Surprise party," ki so mi jo priredile 25. septembra zvečer. Iz srca se zahvalim vsem za lepi dar, ki ste mi ga podarile, katerega jaz zelo cenim. Tega nisem niti malo pričakovala. To se vidi, da se v naši naselbini lepo razumemo in ljubimo med seboj. Svetujem, da še vse druge Slovenke v naselbini naj bi pristopile v to dr. "Dobri namen." Podpirajmo se skupno, zlasti sedaj, ko imamo tako do
ob tej priliki številni sorodniki in prijatelji obeh družin. Mladi par se je podal za nekaj dni na medeno potovanje v Little i Falls, N. Y., kjer bota obiskala svoje prijatelje in znance.Ko se vrneta, se bota naselila v Vand-ling, kjer bota ustanovila svoj jvalo. dom. Obema želimo kar največ sreče in blagoslova božjega v novem stanu!
Gdč. Mary in Fany Lesjak so te dni odšle nazaj v New York, kjer bodo zopet nastopile svoje službe. Bili ste doma pri stari-ših na trimesečnem oddihu.
Poročevalec. -o-
TONE PRAVI, DA JE DOBRE IN ZIDANE VOLJE.
Joliet, 111.
"En glažek al' pa dva, to nam korajžo da . . ." itd., se čuje čezdalje bolj pogosto vsepovsod, kjer so pred kakimi par tedni stiskali kalifornijske jagode. Zares lušno je, kjer ga imamo. V njegovi bližini je vse dobre in židane volje. Dokler ga nisem imel, sem bil včasih tak, da sem se sam sebi smilil. Ves izdelan sem prišel iz Milla," pa nisem imel požirka.
cilj mesta Joliet je vedno bil, da mora biti naše mesto industrijsko mesto. V tem oziru smo krasno napredovali, je poudarjal v svojem govoru. V bodoče pa je naša naloga, da gledamo, 'da bo mesto rastlo in napredo-Ako bo napredovalo na tej podlagi, kot kaže sedanja statistika, bo mesto štelo čez deset let gotovo 100,000 prebi-vavcev. V dosego tega treba da gledamo, da anektiramo čim več okolice k mestu ter skrbimo, da naraščajoče prebivalstvo mesta Chicago, ki tamkaj ne more najti stanovanj, začne prihajati k nam, se naseli tukaj in si ustvari in ustanovi svoja [domovanja. Gledati treba pa jtudi, da se bo te mase preskr-ibelo z delom in kruhom. V dosego tega moramo vabiti tudi 'zlasti manjše industrijske pod-Ijetnike iz Chicage, ki tamkaj Ine štejejo mnogo, da pridejo ■semkaj in skušajo ustvariti eksistenco in s tem osrečiti naše mesto in njegovo okolico. —
kRSIDiS
Največja skrb Neka bliz" OOletna ženska si je zlomila roko. Ko so ji po končanem o-zdravljenju sneli obvezo, se Je zkazalo, da je roka ostala nekoliko kriva. Ko so bolnico o* pozorili na to okolnost, je dejala vsa ogorčena: "Kaj, ali naj vse svoje življenje nosim kriv" roko?"
* * *
Zastonj v Washington. PrV1
prijatelj: "Ti ne veš, kako rad bi šel jaz enkrat v Washington!" — -Drugi prijatelj: "JaZ pa vem, kako je treba napraviti, da prideš v Washington, l,a Ti ne bo treba nič za vlak pla' čati!" — "Kako pa?" — "Peš pojdi!"
* * *
Kara je ronala in zaprto gara- Ibrega voditelja, Rev. Bernard žo kajpada napolnila s plinom, Ambrožiča, ki ga nad vse spo-
Brezsrčen mož. Živel je brez-srčen mož. Žena mu je bila na smrt bolna, a on se za to ni zmenil, ampak je sedel v gostil ni. Pridejo po njega: "Pojdite
Sedaj se je pa temu nasproti oglasil uradni list rimske sto-lice, Osservatore Romano, in izjavlja, da so vse take govorice' neutemeljene in nikakor ne odgovarjajo resnici. Sv. oče sicer prianava, da se je položaj za Cerkev in vero v Italiji pod faši-stovsko vlado nekoliko zboljšal, da pa še od daleč to ne pomeni rešitve rimskega Vprašanja, ki je nastalo po letu 1870.
Tako-le pravi imenovani list:
"Položaj svete stolice se od leta 1870 pa do danes ni bistveno izpremenil. Papež še vedno ni pravi gospodar niti vatikanskih poslopij, ampak jih sme samo rabiti za svoje potrebe — torej je le nekak preužitkar. Pri tem pa mora on sam vzeti nase veliko odgovornost za premnoge umetniške in znanstvene dragocenosti, ki so se v vatikanskih poslopjih nakopičile skozi mnoga stoletja. Ko prihajajo v Rim zastopniki narodov in romarji z vsega sveta, morajo dobiti vtis, da je papež samo tole-riran v mestu Rimu, rekli bi po domače, da ga pač laška vlada trpi v Rimu, ker se ga zavoljo hrupa, ki bi nastal po vsem svetu, ne more na čeden način iznebiti."
"To dejstvo," pravi imenovani list, "je samo ena slika iz sedanjega položaja svetega očeta, toda dovolj jasno kaže, kako nevzdržljivo je to stanje tako s postavnega, kakor tudi s praktičnega vidika."
Osservatore Romano poudarja, "da je vest laškega naroda v tem vprašanju res danes mnogo bolj občutljiva, nego je bila še pred kratkim. Saj je bivša laška svobodomiselna vlada še nedolgo tega vsemu svetu proglašala, da je rimsko vprašanje enkrat za vselej rešeno, to se pravi, da se italijanska vlada nikoli več ne bo spuščala v kakšna pogajanja z rimsko stolico. Sploh so trdili, t 'e vsak govor o tem izključen in Italija noče kratkomalo ničesar slišati o kakšni krivici, ki se je baje zgodila papežu. .
Priznati je torej treba, da se je v teh rečeh nekoliko zbolj-šalo. ■ Toda po tem priznanju opozarja Osservatore Romano, da je treba to vprašanje motriti z vso resnostjo in nepristra-nostjo. Uvideti je treba, da sedanji položaj nikakor ni primeren in ne odgovarja pravicam; svetega očeta, ki mora biti absolutno neodvisen in svoboden v izvrševanju svojega poslanstva kot glava duhovnega kraljestva Kristusovega.
Tako torej uradni list rimske stolice. Razume se, da bodo klevetniki še nadalje govorili in pisali o objemanju rimske ku-rije in fašistovskega režima v Italiji. Komur je pa za resnico, ima na vse take klevete tu jasen odgovor.
—Rev. P. Bernard.
ki je spečega rojaka zadušil. Pokojni zapušča ženo in dva otroka, enega brata, Jakoba, živečega v R. S. in več ožjih sorodnikov. Pogreb se je vršil v četrtek dopoldne, 7. oktobra s sv. mašo zadušnico, katero je daroval č. g. J. Marley in od-tam na katoliško pokopališče sv. Jožefa. Bil je član društva "Trdnjava." Ostalim naše soža-Ije!
Dozdaj smo se imeli bolj tiho radi vročine poletnih dni. Zdaj je že to za nami. Ljudje so se podajali ven na deželo, tako da za kako skupno zabavno življenje je bilo kar mrtvo. Zdaj, ko je pa to minulo, pa dobivamo obiskovalce notri iz Kalifornije, kar po cele vagone skupaj. Vsled tega smo imeli v soboto, 11. okt. bogato prireditev naših viničarjev v S. D. Vse je bilo dobro, samo sodniki so bili prestrogi. Kdor se je pre-drznil le malo, je bil takoj občutno kaznovan.
Pozdrav vsem čitateljem lista širom Amerike! D. K. •-o-
TRIDNEVNICA V PITTS-BURGHU.
Pittsburgh, Pa.
V slovenski cerkvi Matere Božje se prične 40urna pobož-nost prihodnjo nedeljo pri osmi sv. maši. S tem se prosi vse člane društva Najsv. Imena, da se udeležijo sv. spovedi prihodnjo soboto, to-je 16. oktobra popoldne in zvečer. Bodo spovedova-li tudi drugi slovenski duhovniki. V nedeljo jutro pa se zberite vsi v šolski dvorani, da potem skupno odkorakamo v cerkev. Kdor se sramuje javno pokazati, da je član društva Najsvetejšega Imena, tak naj le doma ostane za pečjo. Zvečer bo pa ura molitve prfed sv. Reš-njim Telesom od pol sedme do pol osme. Molitve se je dolžan udeležiti vsak član brez izjeme — stari in mladi. Preložite svoje opravke za ta dan. Ta dan pridite vsi skupaj. Po osmi sv.
štujemo in radi imamo, ker go-
spod se trudi in za nas dela. Še nad menoj> da nigem za nJka_ enkrat hvala vsem!
Mesto Joliet ima najlepšo bodočnost in morda ni mesta na zemljevidu s tako svetlo gospodarsko bodočnostjo, kot jo ima
Navečerjal sem se, potem'pa	naše mes1to- T ,ne" ldomov' žena ~je"«a~smrtniV
sem sedel na porču ter se držal kako Je govoril moz, ki dobro stelji!" _ A on je odvrnil:
pozna nase mesto in ve kaj go- |pa na dru£0 preiožite, da ne
Kmalu nato so prišli drugi in mu povedal Ženo je Bog k sebi vzel!"
čemerno, kakor za dva solda pipec. Zdaj se prav nič ne čudim, da so se mi punce tako posmehovale in se pritoževale
Mrs. Theresa Caiser.
mor. Saj tudi peč ni gorka, če v njej ne gori. In kako naj bo fant dobre in židane volje pri sami vodi. Saj pa zdaj sem ves drugačen. Počutim se, da bi naš kanal preskočil. Ej, kako poži-
RAZNE VESTI IZ FOREST CITY.
Forest City, Pa. ______ _______________ ^ ^ _
Kakor povsod drugod, tako ^ č^rklTobra^VeTova kap-tudi pri nas pridno dvigajo svo- , ljica Pray yge poži^ ^ je y
veselju, vse je dobre volje. Samo paziti moramo. Preveč žida-
je glave kandidatje vseh političnih strank ter se pripravljajo s svojimi končnimi kampanjami za volitve, ki se bodo vršile prihodnji mesec. Najmočnejši, kakor izgleda, bodo republikanci. Demokrati so v manjšini, drugi pa itak ne pridejo v poštev radi svojega malega kroga. Po našem okraju so imeli te dni republikanski kandidatje svoje shode, na katerih so nastopali s svojimi kampanjskimi govori. Med njimi je bil tudi kongres-nik W. S. Vare, ki je sedaj republikanski kandidat za senatorja. Bilo jih je še Več drugih kandidatov za razne urade. — Volilcem je priporočati, naj dobro proučujejo kandidate in potem naj najboljše izmed njih, to je take, ki so res že kdaj se izkazali kot ljudski prijatelji, zlasti delavcev, volijo v razne urade.
Te dni so pokopali v Jorest City rojaka John Opeka, 27 let starega, ki se je ustrelil. Pokojni je živel v Herricku, poprej pa precej,časa na Browndale. Mrtvega so. našli blizu Lowe Lake, kjer je živel.
Poleg žalostnih novic se pa dogode tudi vesele vesti v naši naselbini. Te dni se je vršilo že-nitovanje, ko sta si obljubila pred oltarjem večno zvestobo ženin Frapk Menart iz Forest City in nevesta Christina Glavič iz bližnjega Vandlinga. Poroka se je vršila v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Tovariša sta bila nevestin bratranec John Kolar in sestrična Angeline Kolar. Zeni-tovanje se je vršilo v najbolj veselem razpoloženju na nevestinem domu, kamor so prišli
vori. Tako, vidite, raste in cve- i^o na smrtni! te vedno naprej naš Joliet!
Eh, srečni so nekateri ljudje. Gospodine Purich, fejst fant je na pogled, na slov. shodu sem ga videl v Chicagi o priliki ev-harističnega kongresa, ko je bil še jugoslovanski konzul v Chicagi, on je srečna oseba, rojena srečno minuto. Milijonarka Baker iz Chicage, Američanka, se je zaljubila v fanta. Ko je bil odpoklican po vladi v Bel-grad, je kajpada postala otož-
ne volje ne smemo biti, tudi ne,na- Saj ^ste, kako je, ce njega premočni in ne prekorajžni, ?dmkoder J?, • ■ ' Tako se,je ker lahko se dogodi, da za to itudl njej godll°' 0 gosh' m zdaj pokoro delali bomo, če to na >se je uresničil° če kedaJ> kar 80 uho pride takim, ki so Noetovo mati t°likrat de,jali tam v kapljico obsodili na smrt. Saj i^ljem rodni vasi, kjer so se veste, da'je posebno v Ameriki l8re6aval® ^ Poljubovffle sapice brez števila takih Herodov, ki |in Vetr0,V1' kl 80 PrihaJah Preko strežejo taki dobri stvari po pijanskega vrha	ki
življenju. Zato le povsod pre-1!? priflesah ce2 KolP° na vidnost, ker te je navadno po- lKranjsk°- P.ovej kaj 80 vsod in pri vsakem premalo. ,pa dJall? uDjal1,®o: Pnsel bo Kaj pa je novega spet v Jo- k°Jf b° r°klo: fa"tje be" lietu? Hm, kaj! Kaj mislite, da dek eta .gredo 1 ' " In gosh< pri nas ni nič novega? No le !MlSS Baker J0 Je poglejmo. Prav nič ne bo škodilo, če drage bravce mojih dopisov seznanim malo z zgodovino napredka našega mesta. Kakor vsi veste, Joliet je še bolj
Tudi to ga ni ganilo in je rekel; Le naj jo vzame, a ga bo 'gre*
valo,' tako kot je mene!"
* * *
Dober odgovor. Učitelj : "Zakaj sili kri v glavo, če se na g'8' vo postavim, ne sili pa v noge, ko na njih stojim?" — Učenec1 "Zato, ker Vaše noge niso tak® prazne, kakor je Vaša glava "
je	j» jc primahala v
Beligrad za Puričem. Ravno v nedeljo sem bral, da sta jo nekam na skrivaj popihala. Ko sem to poročilo prebral, sem dejal, takoj bom pisal g. uredniku, če je tam v Chicagi še kaj milijonark, ki bi rade jugoslovanske fante. In če bo iz te moke kaj kruha, bom vse, ki mi bodo pri tem pomagali, obilo nagradil. (Mr. Tone:—Urednik ne more nič drugega kot sveto-
mlado mesto. Stari slovenski naseljenci dobro vedo, da tedaj, ko so prišli v Joliet, to mesto ni bilo niti mali del kar je danes. Pred dobrimi 20 leti je bilo naše mesto brez tlakovanih cest, brez večjih javnih mo-i ... dernih naredb. Danes pa je Jo- jvatl'.da se obraete za vse infor-liet eno izmed najmodernejših ™acije na g" Puriča v Belgrad. mest. K njegovemu briljantne- jUPamo' da smo 8 tem zadostili
vaši želji.—Op. ured.)
Mrs. Durkač z Meeker Ave.
mu razvoju je največ pripomogla mestna trgovska zbornica, ( ____________________________
v kateri so organizirani in zdru- je vložila te dni tožbo za 10 ti- i"aff0V0ril 2 milostljivim gosp0'
Bo dokazala. Pred sodnijo Je stala farmarca, ki se je tožarila ter rekla sodniku: ženska mi je rekla, da sem dasta kavka in to hočem dane8
tiik».f-.daknxati!" ■■ L« -i * *
Ga je ozdravil. Farmar ic prišel k sosedu ter mu potoži'-da ga grozovito kašelj muči, ima kako zdravilo. Poizkusi'" sta vse mogoče, a ni nič po®8; galo. Zato mu je dal sosed P'11 ricinovega olja ter drugi da# vprašal farmarja: "Ali še kašljaš?" A ta mu je odgovoril: "Nič več, se ne upam!" * * *
Juristično vprašanje. JU1'*'
stični profesor pri izpitu: 'kakšnim davkom prištevate Pa' sji davek? K direktnim ali ^ direktnim?" — Dijak: "K inll>' rektnim." — Profesor: "Zakaj pa?" —Dijak: "Ker se ne Vv
birajo neposredno od psa."
* * *
Milostijivi gospod. Na Duna| je prišel neki ruski sovjets^1 odličnik, ki ga je postrešče"
zeni vsi našega
trgovci in podjetniki 'soč dolarjev odškodnine proti I ™- ~ 0dllčnik se je skro®' _ mesta. Ta trgovska ;Samuelu Cirscione, kateri je fj° braml take»a naslova, ce* zbornica je imela zadnji teden [lanskega oktobra povozil s svo- i a ™llostljiv' nakar £a Je v°. v četrtek svoj letni sestanek in jim truckom do smrti njenega | .f k pomiril: "Ne vznem". svoj,običajni letni "dinner." — 'soproga Steve Durkača. Mrs. jjaj 6 se zaradl te8'a> milostl.I>v Nastopilo je več govornikov. — IDurkač zastopa advokat Ralph !«ospod> mi Dtmajčani ima® Najimenitnejši govor je imel ,C.. Austin, eden najboljših ad- I^It^L^? i^enujemo vsalf5» znani Geo. Woodruff, ki je v vokatov v Jolietu.	j "
svojih besedah naslikal razvoj | Mr. Thomas D. Bučar, 706 N. mesta in obenem tudi napove- Broadway St., ki je moi-al te dal najlepši napredek mestu dni na operacijo radi vnetja Jolietu v bodočnosti. Glavni (Dalje na 5. strani.)
jlumpa milostljivega gospoda1
Utonila je pri kopanju V
vi pri Ptuju mlada Hrastnik"'
■Jožefa Potisek.

Prof. F. Pengov:
LUC IN ZDRAVSTVO.
(Konec.)
Iz gorenjih podatkov vidiš, da potrebuje plinska žarnica štirikrat več kisika nego človek, da proizvaja trikrat več ogljikove kisline in polkrat več vodnih par. Ako pričnemo pri vporabi kisika kot najbolj bistveni, tedaj lahko rečemo: Plinska žarnica poslabša zrak ravno tako močno kakor štirje odrasli ljudje v istem času! Če prižgem plinsko žarnico ali pa pripeljem v sobo štiri može, je glede porabe kisika eno in isto!
Zraven pa pride še nekaj drugega. Vsako izgorevanje je zvezano s segrevanjem, in četudi nam je ta gorkota v peči prijetna, pa
lahko postane večkrat tudi silno zoprna, posebno v društvenih dvoranah, kadar je zbranega mnogo ljudstva, pri družabnih večerih in v podobnih razmerah.
Dočim proizvede človek vsako uro kakih 100 kalorij (to je toplotnih enot, kojih vsaka segreje 1 1 vode za 1° Celzija), jih pa proizvaja normalna petrolejka po 500, plinska žarnica celo po 1000 na uro!
To se pravi: Goreča petrolejka poraja v sobi toliko gorkote kot 5 odraslih mož, pli-nova žarnica pa celo toliko kot 10 oseb! — Ali si že kdaj razmišljal o vseh teh rečeh? ! Vse te izgoretine (ogljikova kislina, vodna para in kar še nastaja "zraven) so brez barve. Ko bi bila mati narava — ali bolj naravnost povedano: Ko bi bil Stvarnik narave uredil stvari tako, da bi bil kisik n. pr. modre barve, in ogljikova kislina rdeča,
potem bi lahko po bolj ali manj rdeči, oziroma rdeče-modri barvi zraka takoj spoznali, v koliki meri da je izkvarjen naš zrak. Toda Gospod Bog nam ni napravil te reči tako lagodne (komodne), nedostaja nam čuta, ki bi nam kazal neposredno in prav drastično (očividno), koliko je pokvarjen zrak.
Prav močno izkvarjen zrak čutiš hitro, če prideš iz svežega zraka v zakajeno in natlačeno gostilno-beznico; majhne razlike pa dojmiš šele, če si se šolal posebej v tem.
V prostoru, kjer je dovolj kisika, dihaš rpirneje, to je nekoliko počasneje, nego v izprijenem zraku. Hvala Bogu, da so vse stene naših stanovanj tako luknjičave (porozne), hvala Bogu, da prodira brez našega sodelovanja skozi zidovje in tapete, kakor tudi skozi razpoke pri oknih in vratih ne-
prestano svež zrak od zunaj v naše sobe in be kovinskih niti, tantala, osrama in ka^r spalnice; hvala Bogu! — pravim, kajti si- se še imenujejo, tako bistveno poceniti- Jc
rflO
cer bi se v prostorih, ki jih razsvetljujemo s plinom ali petrolejem, prav kmalu vsi skupaj -podušili!	,
Vsekakor pa je v interesu našega zdravja, da oskrbimo svojim pljučam, kolikor mogoče čistega zraka iji skrbimo za to, da zlasti po velemestih, ki že sama na sebi nimajo posebno dobrega zraka, tega še bolj ne pokvarimo. V tem oziru imamo pa danes samo eno vrsto razsvetljave, ki vstreza popolnoma našim zahtevam: in to je elek-tiyčna žarnica. Sicer razvija tudi ta nekoliko toplote, toda zelo malo, ne ukrade nam pa niti enega atoma kisika in ne proizvede niti toliko ogljikove kislino ali vodne pare, kolikor je za nohtom črnega. Da se je posrečilo električno razsvetljavo vsled iznajd-
napredek, ki ga more biti vesel ne sa* . elektrotehnik, ampak prav posebno ^ vsak človek, ki mu je pri srcu telesno
zdravje naroda; saj omogočajo te iznajdbe ^ peljavo najbolj zdrave električne razsV^' Ijave tudi manj premožnim ljudem, ki s° \ morali doslej pogrešati iz gospodarskih lil logov.
•1 vc
Napačno je, ako zahtevamo od sveti' ^ samo to, da je kolikor mogoče poceni in J- j se le da, svetla; ne, razsvetljava mora ^ tudi, kolikor le mogoče zdrava, zdrava . oči in pljuča, če je tudi za spoznanje
močna.
Sapienti sat! (Razboritemu človeku to zadostuje!)

"AMERlKANSKt SLOVENEC"
Za krščansko družino.
Krščanska kultura, ki pome-nja za človeštvo — tudi z zgolj zemskih vidikov — izhod iz teme v luč, iz labirinta barbarskih blodenj na pot napredka in neomejenega razvoja navzgor, temelji na družini. Ta družina je čuvarica krščanskih predanj od roda do roda, ona je prva in najzanesljivejša šola najbistvenejših krščanskih naukov in čednosti: strahu božjega; brezpogojne, požrtvovalne ljubezni do bližnjega in posebej do šibkih in bednih; spoštovanja do starejših, do žene; sramežljivosti, ki jo označuje Solovjev za najizrazitejši in najplemenitejši izraz človečnosti, in s tem lepih, čistih običajev. Na tem temelji ves družabni red, ki omogočuje in pospešuje mirno delo na vseh poljih plemenitega človeškega prizadevanja. Ako pade krščanska družina, pade krščanska kultura in svet se pogrezne nazaj v poganstvo.
Zato je umevno, da bdi katoliška Cerkev nad družino kakor nad punčico svojega očesa. — Dolgo dobo, skoro dvatisoč let jo je varno vodila skozi vse viharje in zmede in jo ohranila do danes. S tem si je stekla za človeštvo nevenljive zasluge. In danes, ko se zgrinjajo nad družino silnejši viharji nego kdaj prej in se zdi, da se bliža njen konec — stoji katoliška Cerkev v njeno bran na okopjih. V tem se nasprotne struje iz vseh sil prizadevajo, da ponižajo zakon v navadno trgovsko pogodbo na odpoved ali ga sploh odpravijo in s tem družino v krščanskem smislu uničijo, započenja cerkev novo mogočno akcijo za o-hranitev in okrepitev družine kot temelja za obnovo človeške družbe. Najboljši katoliški u-movi, vse katoliške organizacije in ustanove sodelujejo pri tej akciji.
Znamenit v tem pogledu je Jnl posebno XIII. "Socialni teden" Azione Catholica, ki se je prav te dni vršil v Genovi. Geslo mu je bilo: "Družina, temelj kraljestva Kristusovega." Predavatelji, odlični znanstveniki: bogoslovci, sociologi, pravniki, so obdelali vsa vprašanja, tičoča se družine. V naslednjem le prav kratek pregled teh predavanj:
Predsednik comm. Colombo je v svojem otvoritvenem govoru izjavil, da smatra Azione Cattolica za svojo največjo nalogo, da sodeluje v bitki za družino. Lepo je opisal pomen krščanske družine za narod in državo: "Od pokristjanjenja družine ima narod vse pričakovati: kajti krščanska družina Pomenja trdno zgrajeno družino; pomenja stalno rast prebivalstva ; pomenja nov razcvet javne blaginje; pomenja nepo-kvarljiv element reda in socialnega zdravja; pomenja disciplino, spoštovanje do zakonov; Pomenja vdano ljubezen do velike družine domovine; pomenja torej veličino domovine. E-lementi, ki razdirajo družino, Razdirajo narod, kar nam pričajo zgledi narodov, ki so nekoč gospodovali svetu." (To naj si zapomnijo tudi naši državniki in naši zakonodavci! Prav posebno pa naj si bodo v Uvesti svojega razdiralnega de-)a tiste naše politične skupine lri tisti naš tisk, ki si laste drža-votvornost in največjo narodno nePopustljivost, a izpodkopa-yajo krščanski temelj družine ln rušijo krščanska etično-mo-raIna načela!)
Prof. Don A. Bernareggi je v Svojem velezanimivem preda-Vanju osvetlil "naravne teme-J® zakona in družine," kakor Pojmuje katoliška doktrina, doktrina daje družini dvoj-? funkcijo: da zagotovi ohra-ev vrste in v svojem naročju iPravlja bodoče člane družbe, .pavijane in vernike. Ta cilj
Pot tmenit' toda ne najvišji, lreben, toda le za družbo:
zato bi se motil, kdor bi trdil, da je zakon nad celibatom in bi zahteval obveznost zakona za posameznike. — Dalje je u-gotovil: Vzgoja otrok spada med neodtujljive pravice družine in država si ne more prisvajati pravice edinega vzgaja-telja, z monopolskim režimom, ne da bi pri tem kršila naravno pravo staršev. — Neodstranlji-va svojstva zakona so: enotnost in nerazdružljivost ter hierar-halnost, enotnost pa je najvažnejša, ker je v družini vse enotno.
Prof. Andrej Oddone je govoril o "Nadnaravni povzdigi družine." — Plameneč je bil govor prof. G. B. Briaveschija o rušenju krščanskega zakona v zakonodaji. Rekel je nied drugim: Po petdesetletnem trdovratnem razdiralnem delu ni preostalo drugega nega da se požanjujejo sadovi, ki sta jih sejala liberalizem in sektar-stvo. Na raznih poljih se poznajo sledovi tega narodnega dela, ki ni ničemur prizaneslo, niti ne domačemu svetišču. Zdi se celo, da je osredotočile svoje pšice prav posebno proti družinskemu redu, proti temeljnim načelom, na katerih sloni zakonska družba. Proti krščanskemu zakonu, ki je v vseh dobah prinašal toliko blagodejnih učinkov, so postavili svoj lastni zakon, takoimenovani civilni zakon, to je zakon brez vere in brez Boga. Država je stegnila svojo roko po zakonu, določa pogoje za njegovo veljavnost, razvezuje in veže, kar more zvezati samo Bog in ločiti smrt. Iz civilnega zakona je vznikni-la razporoka, ta rakrana, ki muči ubogo moderno družbo; a iz razporoke poganja sedaj svobodna zveza. Tu ni več samo kriza družine, temveč to je popoln polom civilnega zakona samega.
P. Avguštin Garagnani S. J. je osvetlil pogubne učinke splošne sprijenosti in nemorale za družino. Družba je prišla tako daleč, da je popolnoma izgubila čut za javno sramežljivost; v zakonsko življenje in družino že pljuska val frivolnega vži-vanja, očetovski in materinski čut propadata. Mladina s svojo sprejemljivo dušo je izročena pohujšanju, ki se zgrinja nad njo od vseh strani. Razmere so obupne in le tista sila, ki je nekoč dvignila poganski svet iz najglobljih nižin materializ-ma in blodenj v sijajne višine krščanske popolnosti, je zmožna, da tudi topot reši družbo pogina: katoliška Cerkev.
Odvetnik Camillo Corsanego je izvrstno izpodbil vse razloge, ki jih navajajo pristaši razporoke, prof. F. Tredici je govoril o dolžnostih očetovstva in pozival očete, naj se vrnejo k strogi, toda plemeniti moralni doktrini Cerkve, ki more edina zadovoljiti in osrečiti pošteno, lepo dušo. Nadaljnji govorniki so obdelali vprašanje o socialnih problemih, ki se tičejo clru-žine:. njeno gmotno zavarovanje, stanovanjske razmere, skrb za matere, dojenke, mladino itd.
Tako je katolištvo na delu za blagor družine in s tem celokupne družbe.
SKUPINA, KI JE PRISOSTOVALA V DEŽJU PRI POSVETITVI PORCIJUNKELSKE KA-
} PELE V MAYSLAKE.
Slika skupine, ki se je udeležila slavnosti v Mayslake zadnji torek, ko je chicaiki Kardinal Mundelein posvetil porcijunkelsko kapelo v spomin ranjega Francis Peabody. Kapela je posneta po porcijunkelski kapeli v Assisi na Italijanskem.
(Sliko je posodil iz prijaznosti Herald and Examiner.)
Kanada.
Piše:Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada.
(Dalje.)
Ko gledam doli po dolini preko zemlje, ki je donesla toliko blaga za tukajšnjega nemškega naselnika, si dostikrat mislim, zakaj vendar slovenskih naseljencev ni mogoče dobiti sem v ta rodovitni kraj? Vzrokov je dosti. Na moje dopise v A. S. sem dobil pisma iz vsega slovenskega sveta) Glavni cilj teh pisem je bil: Imam brata, sestro, sorodnike, nevesto, starše, prijatelja itd., kako bi ga mogli spraviti v Kanado? Iz vseh dopisov pa se pozna še želja, vse te osebe spraviti v A-meriko kakor hitro mogoče, ko dojdejo v Kanado. Da so okol-ščine življenja zelo merodajne za srečo in zadovoljnost člove-
ka, se ne more tajiti. Toraj je vsak rajši v druščini svojih znancev in sorodnikov kot pa sam, in sam v tujini. Vendar družabnost zahteva vedno nekako obveznost in kar družba na eni strani da, zahteva na drugi nazaj. Ker so naši novo-naseljenci iz starega kraja zelo ubogi, je naravno, da jih velik dolar vleče v Ameriko. Mi njim nikakor ne zamerimo za to, ker vse to je naravno. Ce pa je to najbolji pot za novonaseljenca, da se vpreže v jarem, na katerega ni bil navajen dosedaj, je zelo važno vprašanje. Zapustil je oralo in gorico ter šel se potiti v jeklarnah in premogoko-(Dalje na 4. strani.)
RAZNOTEROSTI.
Hiter govornik.
Med najhitrejšimi govorniki sveta je bil umrli francoski ministrski predsednik Viviani. Govoril je 200 do 220 besed na minuto, kar le malokdo trajno more. Kljub hitrosti pa nikdar ni zgubil nitke govora, in je bilo njegovo govorjenje vzorno čisto. Sedaj je najhitrejši francoski govornik Leon Perrier, in so stenografi vsi obupani, kadar on govori.
* * *
Bogat princ.
Princ Ahmed Sejfeddin, svak egiptovskega kralja Fuada, je
24 let zaprt v norišnici na Angleškem; naenkrat je izginil in mislijo, da je bil odpeljan. Policija ga z največjo vnemo išče. Ni čudno, saj nesejo dohodki njegovih posestev 200,000 funtov na leto. Ahmedova sestra je bila svoj čas poročila sedanjega kralja Fuada; zakon pa ni bil srečen in je hotel Ahmed Fuada ubiti. Ko sta zadela drug na drugega, se je razvil hud boj in je bil Fuad težko ranjen. Princa so obsodili zaradi po-skušenega umora na sedem let ječe, nato so ga pa zaprli v e-giptovsko norišnico in slednjič
prepeljali na Angleško.
* * *
Zvestoba psa.
V	Quagliano pri Neapolu je umrl kmet. Imel je psa, ki je šel za krsto in je stražil gospodarja še v mrtvašnici. Ko so ga zagrebli v grob, se je ulegel pes na grob in ni hotel iti več proč. Prinesli so mu kruha in vode, a pes se ničesar ni dotaknil in je ostal na grobu.
* *
Vodopad v Jeruzalemu.
V	Jeruzalemu so odprli prvi vodovod. Talne vode ni, morali so nabirati vodo v cisternah ali pa so jo morali nositi od daleč tovorni osli. Novi vodovod izrablja studenec Ainsarah, ki je več kilometrov od Jeruzalema oddaljen.
* * *
Učinki strele.
Na Nemškem nekje je udarila strela v transformator, neka zraven stoječa ženska je popolnoma ohromela. Vsa zdravni-Jška pomoč je bila zaman. Dva dni na to je udarila strela v šolsko poslopje poleg hiše kmetice. Vsa prestrašena je planila kmetica kvišku in je bila spet
čisto zdrava.
* * *
Ušesni davek.
Najvišji duhovnik v Tibetu, Dalai-lama, je zopet vpeljal u-šesni davek. Oni davkoplačevalci, ki so izgubili eno uho, plačajo samo polovico davka. Najbolj se veselijo oni, ki so pri tej ali oni priliki izgubili obe ušesi, kajti njim ni treba plačati nobenega davka. Seveda pa tudi v Tibetu, kjer povprečno postrižejo več ušes kot drugod, število teh "srečnih" ljudi ni posebno veliko.
»K * !]!
Čuden dogodek.
Lani se je peljal čevljar Farina iz Palerma na Siciliji z vlakom. Naslonil s^ je na vrata, ki niso bila zaprta. Pod težo pritiska so se odprla in padel bi bil ven, če bi ga ne bili potegnili drugi nazaj. Vendar se je pa tako prestrašil, da je onemel in ni mogel več govoriti. Zdravniki so rekli, da bo dobil dar govora spet nazaj, če ga kakšna stvar na novo močno pretrese. Pred par dnevi je Farina najel voz in se je peljal po opravkih. Naenkrat je postalo kočijažu slabo in je padel s kozla dol. Konj se je splašil in je zdirjal. Ko so ga spet ustavili, je tudi Farina spet govoril.
TEDENSKI RAZGOVORI POD VAŠKO LIPO.
Priobčuje: Albin Jazbec.
Jf'Viit ife' n "'
Kadarkoli govorimo o miru ki ni mrtva materija, ki je duh, — trajnem miru, ne smemo po- ,ki je vera v dušo, ki daje živ-zabiti, da brez svobode ni traj- ljenje slehernemu, ki ne vpra-nega miru. Vsak pritisk ustvar- !ša, kaj si, ampak kako vršiš in ja nevarnost eksplozije. Mir, izpolnjuješ svojo nalogo živ-ki ima za podlago nasilje, je le jljenja. Ako se delavec dvigne premirje. Tudi ko čitamo vesti na to stopnjo, potem bodo tudi
iz Anglije, o premogarski stavki, da se premogarji vračajo na delo — ne da bi že bila
drugi — oblastni kapitalisti, prisiljeni, da ga spoštujejo. — Treba je le zavreči dosedanji
stavka končana, ampak pod	nazor o manjvrednosti delavca
pritiskom lakote, tudi to je le	in prišli bomo v novo dobo: so-
l^remirje.	cialističnega demokratizma. —
Večina'vojn v 19. in 20. sto-	Sosedje, vedite pa, da govoriti
o kulturni izobrazbi je mogoče temelju pozitivnega
letju se je vodilo pod imenom osvobodilnih vojn. Nemogoče samo na je odpraviti vojne, če se ne iverskega nazora, spoznajo in uničijo njih vzroki. '
Pritisk na narod, kateri se čuti stiskanega, je močnejši kakor vsaka državna pogodba. Vojne in revolucije niso nikake politične bolezni, ampak samo znaki takih obolenj in posledice kroničnih krivic. S tem pa ni rečeno, da mora to tako vedno
Večkrat čitamo, kako nekateri ljudje potratno žive. Neka igralka v Parizu se koplje v mleku in maže vsaki dan po životu s sirovim maslom, katerega porabi v to svrho veliko množino. Ta igralka je pa prišla v konflikt s policijo, ker je
biti, temveč vsak po svoji mož- prišlo oblasti ria nos, da je mle-nosti mora delati na to, da se jko, v katerem se je kopala, zo-vzroki vojn uničijo. Cisti paci- ipet prišlo na trg, katerega so fizem bi se moral torej obrniti,ljudje kupovali in vživali. — v prvi vrsti proti vzrokom poli- Igralka je pa bila nedolžna,
kar se je pozneje izkazalo, kajti mleko je prodajal njen služabnik, ne da bi ona za to vedela.
tične bolezni, mesto njih simptomom. Kar se Evrope tiče in Miru — je ni druge poti kakor — odstranitev meja. Vojaških z obveznimi razsodišči, gospodarskih s carinsko unijo, narodnih z resnično zaščito narodnih manjšin. — Ta rešitev znači PanEvropo. Vsaka druga rešitev pomeni vojno.
* * *
Zadnje dneve smo čitali v li-
V neki mali vasi poleg Mar-seilles-a se je nedavno poročila slavna francoska igralka Mile. Cecilija Sorel z grofom de Se-gur. Ker je bila zadeva znana le najožjemu krogu poročen-cev, je bilo to za Pariz senzacija. Poleg Angležinje Ellen Ter
stih pozive za registriranje. So- !ru je Sorel najslavnejša igralka jsedje, kdor se ne bojuje — ne 'na svetu. V Parizu ima pre-I more upati, da zmaga. Naše I krasno palačo in družabni ve-Iživljenje je v zvezi z vednimi čeri, katere pogosto prireja, so
vsakokratna nova senzacija. —
boji. Mi, delavci, ki zaslužimo le od rok do ust, imamo za naš boj edino orožje — glasovnice. Da pa zamoremo to orožje (o, ko bi se delavstvo le zavedalo kako velikega pomena je to o-rožje!), pravilno, sebi v korist
Njena postelja je iz najdražjega lesa ter vsa vdelana s slono-vo kostjo. V veliki jedilnici, kjer se shajajo slavne osebe vseh stanov, se nahaja velikanska miza, katere plošča je iz e-
vporabiti, nam je predvsem 'nega samega kosa marmorja, treba izobrazbe. Izobrazbe, da ;Kakor ranjka Sarah Bern-znamo ločiti slabo od dobrega. ;hardt, tako tudi ona jemlje ze-Tukaj imam v mislih časopisje, ao veliko prtljage seboj na potovanje. Ko je potovala v Ameriko, je imela seboj 34 velikih kovčekov, katere je zavarovala za 3 milijone frankov. V njih je bilo med drugim 48 oblek in ravno toliko klobukov. Eden teh je bil najrazkošnejši, kar jih je bilo kedaj na svetu narejenih. Bil je izdelan iz zlatih čipk, obrobljen z dijamanti in malimi smaragdi ter bil zavarovan za en milijon frankov. Kadarkoli ga igralka ni imela na sebi, je klobuk stražil tajni policist. — Je li že kedaj kaki pariški siroti otrla kako solzo, tega člankar ne navaja. — Sosedje, ne zavidajmo take ljudi —■ pomilujmo jih.
-o--
ono, ki je orodje kapitalistov, s katerim speljejo volivca — delavca, da voli sebi v škodo. — Vsled tega je treba izobrazbe masi — delavstvu, da porabi glasovnice sebi — delavstvu v korist.
Delavski stan naj se ne smatra kot "uboga raja," ki naj se izmozgava, čeprav se za to tu-patam tudi plača. Človek, ki dela za drugega, ni in ne more biti nikdar popolnoma plačan za svoje delo, je to ena vrsta socialnih žrtev. Le z izobrazbo si lahko pomaga do boljšega kruha.
Potom izobrazbe se bo delavec kulturno dvignil, da se ne bo smatral za mrtvo orodje, ampak bo živa osebnost, ki bo del organizma: tovarne, rudo-kopa, podjetja itd., ki se bo po-
KJE JE
John Težak, rodom z Dolenjega Suhora pri Metliki št. 10.—
čutil dostojanstvenega, enake-} Ako te vrstice sam čita, naj se ga gospodu, ki je odvisen tudi vsled važnih zadev oglasi na
Vabilo
— NA —
Prvo letno veselico
ki jo prirede MLADA DEKLETA DR. MARIJA ClST. SPOČ. štev. 80, K. S. K. J.
v cerkveni dvorani sv. Jurija na 96. cesti in Ewing Ave.
V NEDELJO, 17. OKTOBRA, 1926. Začetek točno ob 7:30 zvečer. Vstopnina 50c.
Ker je to prva veselica te vrste, ki jo prirede naša mlada dekleta, zato vabljeno vse občinstvo iz naselbine, kakor tudi bližnjih sosednjih naselbin k obilni udeležbi. Pripeljite seboj vaše znance in prijatelje. Zabava vsakovrstna in najboljša okrepčila bodo na razpolago gostom'.
K obilni udeležbi vabi vse	ODBOR.
Vabilo
— NA
Jesensko Veselico
vifnuiaiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiJiiiiiinniiiiiuiiniiiuiiiiiuiiiiifiuBini
uniiinnuiiiuiiiiiiuiiiiiii
ki jo priredi
Društvo Marije Pomagaj
ŠTEV. 78, K. S. K. J.
V	nedeljo, 17. okt. 1926
V	ŠOLSKI DVORANI, W. 22nd & SO. LINCOLN STREETS
Začetek veselice ob 6. uri zvečer. Vstopnina 50c. — Igral bo izvrsten orkester.
Društvo Marije Pomagaj najulljudneje vabi na to veselico vso cenjeno slovensko občinstvo v Chicagi in okolici. Odbor si prizadeva, da bo vsak dobro postrežen in da bo zabava popolna.
Na vesele svidenje, Vam kliče,
VESELICNI ODBOR.
od ubogega kopača, kot del živega občestvenega organizma,
Agnes Krničar,
Box 128. Ely, Minn.
Prva slovenska čistilnica in krojačnica v Jolietu!
Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo.
POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje!
National Cleaners, Dyers & Tailors
Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST.,	JOLIET, ILL.
Phone:5963.



X	4» 4? # 4-4* 4» 4" 4» 4r 4» 4«	4» 4» 4» 4» 4; 4* 4» 4» 4*4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» Jj* 4? 4? 4» 4» 4>4> 4» 4* 4» 4» 4>4>4'4,# 4» 4» 4 4» 4* 4*4*^4» 4»_4» 4» 4» 4» 4» 4"44,_4« 4»_4» 4» 4» 4? 4» .J-
i | / i* X y	, H! ,	/	-M «»	_ _ _ jat rr <&§	^	*
it should be a
wrist watch
y.lS.ii'JLiJiWl fil!filLJLJ. I'll!.!!1 * jl!!l!iL" .....................................g.......V ' -.................
araiimiii»imiimnmiunnnimrhWu»iiuiuiinuiiinaiiUHnun»uiu»uur nnninif^niniTiiiimirniiiuiiiniiinii
ir.mnmuuuunnnrm
Hiuninuimiiniumrihiuniiiuuini.i.iu.
'Beauty — oAccuracy
BOTH TYPIFY
ITiltb Wrist Watches
g»i»-aui> Wrist Watches combine the utmost in serviceability and quality, with the daintiest of beauty in appearance. They establish a new standard of value with a range of prices to meet every purse and purpose.
The watch illustrated is one of the many dis-' tinctively original designs on display. 15-jewel movement guaranteed to be accurate and dependable. The case is of 14-k solid white gold, of a beauty of design that will win admiration from the most fastidious.
Others from $20 to $300
dobili smo kompletno izbiro
Here is a 15 - jewel adjusted wrist watch that surpasses anything ever before offered at this price. Its accuracy and time-keeping qualities together with its beauty of design make it a most unusual
See this beautiful wrist watch, note its many excellent features, compare it with watches selling elsewhere at a much higher price and you will then realiiewhat a wonderful value this frtrar.il watch represents.
Izberite kar vam ugaja, plačate po svoji možnosti. Predmete, ki si jih izberete Vam shranimo do božičnih praznikov, in za nje lahko po malem izplačujete. -
STRAND zapestne ure so preskušene in služijo svojemu namenu v splošno zadovoljstvo. Vsaka ura je pri tovarni registrirana.
Vsak odjemalec STRAND ure mora biti zadovoljen.
BOŽIČNI PRAZNIKI SE BLIŽAJO — MI IMAMO VELI-# KO ZALOGO--IZBERITE TAKOJ.
STRAND ure izdeluje ena največjih in najstarejših tovarn na svetu. Vsaka posamezna ura je presltušena. Vsak posamezni del je skrbno pregledan, pri sestavljanju. Delavci, ki delajo STRAND ure, so najbolj izurjene moči.
Vsaka STRAND
Imamo v zalogi veliko izbiro de-mantnih STRAND
ur od $50. do $100. Demanti so garantirani — veliki — krasni.
Hankan Jewelry Co., Inc
ura se nahaja v krasni škatjici, primerni za božična darila.
STRAND WRIST WATCH
GARAMCIJA
Vsaka STRAND ura je garantirana, delo je prvovrstno, ta,ko tudi materijah STRAND ure so vse preskušene, predno pridejo kupcu v roke, vsakdo je z njimi zadovoljen. \
Deli vsake STRAND ure so izvršeni po enotnem1 načinu, tako da se lahko vsak del, ki se ga hoče nadomestiti, dobi pri nas.
Okrov vsake STRAND je posebno skrbno izdelan, da varuje fini in delikatni mehanizem ure. STRAND ure so postale znamenite radi lepe obliko, finega in zanesljivega teka ter trpežnega dela.
Tovarna izda garancijo z vsako
MR. S. D. TELSER, predsednik 2209 West 22nd St. phone canal"s49š Chicago, Illinois
DVOJE VRAT ZAP AD NO OD METROPOLITAN STATE BANK.
S T R A N D W A T C H CO, Chicago, 111.
auaimiMMimay/MU«™^
ty ^ „->■■„ ^ ^ fy,<$> ty
>k¥¥	* * ^ * # && * * * ♦ 4 4 ^ ^ & & ♦ ♦ * * «*» ¥ & t *
KANADA.
(Nadaljevanje 3. strani.)
pih. Tam dela celo leto v nevarnosti. Farmar tukaj dela pet mesecev. Če delavec v Ameriki v letu dene $1000 gotovine na stran, je dobro storil. Farmar tukaj, ki' v tretjem ali 4. letu srednje dobe poslovanja tega ne more storiti, je pač daleč nazaj za drugimi. Glavna stvar pri vsem je, da je dober delavec, ali bolje farmar v Kanadi takorekoč od začetka gospodar, med tem ko Amerika tega ne ponuja, manj še, da bi zasigurala stalnost, katero tukajšnji farmar vedno uživa. — Največja zapreka slovenskega naroda v Kanado so Slovenci v Ameriki, ki hočejo svoje ljudi tam, namesto da bi njint pomagali se udcfmačiti v Kanadi. Če bi jaz bil še v Ameriki in imel namen kakega sorodnika vzeti v Ameriko, šel bi mu povsod na roke, pa samo pod svojimi pogoji. Vzel bi ga v Kanado in sicer meseca marca. Udinjal bi ga pri kakem farmarju, ki je bil uspešen, kakor so navadno-povečini. Delati bi moral tam leto dni. če je pokazal dosti umnosti v farmarstvju, pomagal bi mu za drugo leto, če ne za nakup lastne farme, vendar za v najem, da v drugem letu pokaže praktično, kar se je v prvem učil. Ko me je po zatrdilu drugih prepričal, da je zmožen farmarstva v Kanadi, bi mu skusil pomagati, da si pridobi lastno farmo ali zemljo. Ko se enkrat ta rojak utrdi v Kanadi in tako trdno stoji na lastnih nogah, potem naj pride na obisk k meni v Ameriko in naj se pride gret v razne fužine in premogokope, če mu ljubo, pa dolgo ga tam ne boste videli.
Čudno, da dosedaj Slovenci niso imeli toliko uma za naseljevanje v Kanado kot so imeli Nemci pred 25 leti, in posebno Ukrajinci v zadnjem času. Od vseh dopisov, kar sem jih dobil
dosedaj, je le eden izrazil željo za farmarijo v Kanadi.
Lahko bi rekel Slovencem s Kristom: "Žetev je velika, delavcev pa malo," ali bolje rečeno: "Žetev je velika, pa ne za .vas." Če človek nadalje pomisli, kako delo mora opravljati v Ameriki navaden delavec, ni-kdo ki razmere pozna, ne bo tajil, da mora v Ameriki "garati," tukaj pa samo "delati," kar je itak dolžnost vsakega človeka v svojem poklicu. Razvidno je iz tega, da dosledno izvira iz pomena besede "garanje" gotova odpora, ki se tako ostro izraža v besedi "unija," ki je proti garanju neobhodno potrebna,—najžalostnejši pojav v zgodovini delavstva v Ameriki, kamor je kapital delavstvo primoral. Ker je delo človeku naravno, Kanada besede unija skoro ne pozna, manj pa še farmar. Farmar je lasten delavec. "Vse to sem sam nasadil," rekel mi je farmar, kakih 42 let star. "Rad vidim, da se kaj pokaže sadu izpod mojih rok." Res je imel lepo farmo, a bil ob enem tudi trd delavec sam, čeravno je imel doraslih sinov. Bil sem vsak mesec pri njem za vsaj eden dan. Bil je Nemec iz Rusije. Nekako čudno je, da je tukaj toliko ljudstva iz' Litvin-ske, Poljske, Ukrajine, Buko-vine, Rumunije in južno Dobru-dže, stare Rusije, pa nič iz bliž-nejše Slovenije. Srbija je bolje zastopano. Glede poljedelstva, mislim, da so Nemci na prvi stopinji, za njimi Ffancozi, Slovani in Angleži. Če postavimo Angleže nazadnje,- temu ni vzrok da nimajo izvrstnih farm in se ne odlikujejo z najnovej-
šimi stroji in podjetji, pa odšte-1 ti moramo njih ugodnosti, ka-( tere obstojijo v znanju jezika, v paternalnosti Anglije, ki jim, gre zelo na roke in pa navrh j še v načinu naseljevanja: Anglež pride takorekoč kot domačin v Kanado, vsak drug kot tujec. Stvar je namreč ta. Angleška izda na leto petnajst milijonov dolarjev za takozvane "doles" ali podporo ljudem, ki so brez dela. Tako se je angleška vlada odločila obrniti teh petnajst milijonov raje na izseljevanje v Kanado, kot pa širiti še večje uboštvo doma. Obenem se bi s tem naseljevanjem Angležev utrdil tudi angleški vpliv v Kanadi, ki postaja bolj in bolj samovladna in neodvisna od Angleške, ali z drugo besedo, si hoče privezati Kanado, kolikor mogoče tesneje, kajti Anglija pod sedanjimi okol-nostmi postaja vedno bolj uboga, Kanada pa dan za dnevom bogatejša. Resnično pa je, kakor se je nek politikar izrazil,
Angleška hoče izmeček naseliti v Kanadi. Vsakdo pa ve, da je vsak Evropejec bolji pridatek Kanadi kot pa Anglež. Večina pride in v kratkem gre nazaj. Je preblizu doma.	,
(Dalje prih.)
ITALIAN ACGORDEONS
M! Tzrtelujemo In Importiranio vse vrste prvovrstnih na roko delanih italijanskih harmonik, ki so najboljše na svetu. Jamčimo 10 let. Naše cene so izmed vseh najnižje. Instrukcija zastonj za kupca. — Pišite po katalog ZASTONJ.	-p-
RUATTA SERENELLI & CO.
1014 Blue Island Ave. Dept. 67	Chicago, 111.
DR. t p. KONOPA zd^7or6dkSrg IN
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Armitage 6145; — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
Zima se bliža in z mrazom naraščajo potrebe in trpljenje. Povodnji, slaba letina, visoki davki in druge nadloge bodo potrebe letošnjo zimo več kakor podvojile. Kdo drugi naj pomaga, ako ne Amerikanci?
Denarne pošiljatve
so najboljša podpora in darila. Naša banka ima lastne zveze s pošto in bankami v starem kraju in zato more izvrševati denarne pošiljatve hitro in zanesljivo, po pošti ali brzojavno, ter po nizkih cenah. Mi tudi dolarje izplačujemo v Jugoslaviji.
Denar iz starega kraja
imajo mnogi rojaki dobiti, bodisi iz bank, od privatnikov, od sodnije itd. Mi imamo v teh zadevah številne izkušnje in zato vsakomur lahko ustre-žemo.
Notarske in odvetniške posle
oskrbimo mi tako za tukaj, kakor tudi v starem kraju. Pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice itd. lahko dobite pri nas. Ako rabite v starem kraju zanesljivo in točno odvetniško pomoč, Vanl jo lahko oskrbimo.
Osebe iz starega kraja
mi hitro dobimo v Ameriko, ako jim i'.' vstop po zakonu dovoljen. Mi izdelamo izjave, prošnje za Washington in vse, kar spada zraven.
Skupno potovanje za Božič
v stari kraj priredimo na 4. dec. t. 1. na francoskem parniku "Paris." Potnike bo spremljal uradnik družbe. Potniki naj se priglase čim prej, zlasti nedržavljani, da jim preskrbimo še pred odhodom dovoljenja za povrnitev v Ameriko.
Ako želite potovati pred omenjenim datumom, nam pišite po vozni red. Mi zastopamo vse linije in zato lahko u-strežemo.
Vse dopise o teh zadevah naslovite na banko
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 West 42nd Street, New York, N. Y.
0000<>OOOOOOK>000000<>0000<>000<><>00-000<><)00000-00<X>0 O CKK>
Tolmačev kotiček.
J-ooooo-oooo-
Subvencija (lat. sub-venio — vajoč se) znači nekaj skritega, spodaj pridem, torej podprem), kar se ne more opaziti. Na pr.: pomeni podporo, pomoč Na Trpel je na neki latentni bolez-pr.: Vlada je podelila državno ni, katere zdravniki niso mogli subvencijo po poplavi prizade- dognati.
tim.	i Atrakcija (lat. at-traho —
Kleptomanija (grško klepto privlečeni) je označba za kako — kradem, in mania — blaz- skrajno zanimivo posebnost, nost) pomeni nekakšno bole- Slovensko privlačnost. V rekla-zensko lastnost nekaterih ljudi, mah cirkusov navadno čitamo da ukradejo vse, kar le morejo. "Velika atrakcija," kar znači, Ne store pa tega iz slabega na- da bo kaka točka v predstavi mena ali iz dobičkaželjnoati, vzbudila izredno zanimanje ampak le na neki notranji na- gledalcev.
gon, in navadno ukradene reči ! Oponirati (lat. op-pono — tudi zopet povrnejo.	zoperstavim se) bi slovensko iz-
Latenten (lat. latens — skri- razili z besedo ugovarjati. Na
| pr.: Govornikova izvajanja so bila tako prepričevalna, da se mu nihče ni upal oponirati.
Imponirati (lat. im-pono) P°* meni dobesedno slovensko vložiti — namreč spoštovanje ali ugled v koga. Na pr.: S svojim odločnim, a vendar prijaznim nastopom je imponiral vsakomur, da je torej vsakdo zadobil spoštovanje pred njim.
Racionalen (latinsko ratio — pamet) znači umen, pameten. Na pr.: S svojem racionalnim gospodarstvom je povzdignil kmetijo, da je bila prva v vasi.
S TEM, DA POŠLJEŠ ntiroč-
nino direktno na upravništvo pomagaš veliko listu.
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
D
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika
Arcy poslopje, 2. nadstropje	žtv. sobe 204
Phone: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
Odprto: od zjutraj do 8. zvečer.
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne.
JOLIET, ILL.
n #
South Side Wood Supply
South 10th Str. in Alabama
Sheboygan, Wise.
Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik.
— URAR IN ZLATAR —
1103 N. 8th Street,	Sheboygan, Wise,
Se priporoča rojakom za nakup zlatnine, ur, prstanov, itd.
Jeweler
On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis.
(Dom Chryslerjevih automobilov)
Detroit
Detroit
W. A. Knaak Motor Co.
1326-1330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, WISC,
Prva slov, trgovina
sveže in suho meso, vsakovrstne klobase in grocerijsko blago
Se priporoča:
931 Indiana avenue Sheboygan, Wis.	/j^^ij^j,-
iimnimmiimtmiiimmH^^nniiiiiiiHiHHitiiiiiiiTiiii'iiiijt'im	.....
vam povemo
Ce posadite drevo v slabo zemljo Vam ne rodi takega sadu, kot bi ga moglo.
Prav tako Vaš denar ne prinaša Vam obresti kot bi jih mogel, ako ga ne vložite tako, da jih vam prinaša.
Pridite k nam in mi vam povemo, kako je vam dobiti po 6% na vaše vloge.
Metropolitan Sta te
CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL.
dobro. Ja, pa kako si potem nad 100 akrov žita, pa tudi en pogruntal našo skrivnost? Pri- snop še ni omlatil. jatelj božji, treba je samo oči | Kako pa s farmarskim kotič-odpreti, ušesa in nosek . . . Od- ,kom, ki ste ga obljubili. S tem, pri oči, kaj boš videl? Videl boš 'ako bi se farmarji zanimali, bi samo dobro voljo vsepovsod, jbilo jako koristno. Dobro bi bi-Iodkod to pride, ali od dima, od |lo, ko bi objavljali tedensko ,čikaških saj, od čikaškega žitne cene, s tem bi večim ustre-smradu? Menda ja ne. Zdaj pa gli.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah CUDP 7 . TAT TFT TIT Inkor. v drž. I1L Severne Amerike Dl/jJIiZi uUijiM ILIi Inkor. v drž. Pa.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
sklepaj. — Potem odpri ušesa! Gredo mimo cerkve in stanovanja fanta od fare. Kakor ima pobožno navado fant od fare, vsakega ustavi: "Ho, kam pa tak naglo." — "Pa ste bolani kaj, tako črne oči imate?
Pozdravim vse farmarje in farmarce sirom Amerike!
Frank June.
Op. uredništva: — Zadeva farmarskega kotička je v rokah farmarjev samih. Slovenski farmarji naj začno dopisavati vsaj
Smrtna kosa.
V visoki starosti 79 let je u-mrla v Ljubljani gospa Mela-nija Luckmann, rojena Maco-vitz. — Na Aleksandrovi cesti
št. 26 v Ljubljani (čuvajnica) je umrl g. Ivan Galič, železniški -o-
Čitajte oglase v "Amer. Slovencu!"
MALI OGLASI.
GLAS
SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV.
Ljudje se pa muzajo in odgo- v zimski dobi, ko imajo več ča"
GLAVNI ODBOR:
Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. . .
II. podpredsednik—jOS. PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpburg, Pa. ,varjajo: "O, grem na delo." — sa. List je slov. farmarjem na
Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., joliet, IllJFant od fare se potrka na čelo: razpolago, za donisovanie in
Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, S12 N. Broadway, 5oliet, 111. Via i nh toi „,.• a	\ i • j.	"opisovanje m
Blagajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, Ill.|Zaaj tej uri navadno pnha-( koristne razprave. Mi smo pri-
Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. |JaJ° domov ob tem času. Po- pravljeni takoj otvoriti poseben
item mu pa pomaga še nos, vsi farmarski kotiček. Vse je od-Jljudje dišijo po kleteh in sodih.. visno od vas farmarjev samih. In fant od fare ve: naše solnce Mi pa bomo zraven sodelovali, je stopilo v znamenje preše. Pa : kar bo v naši moči. amen za danes! — Želim vsem'
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. --o--
Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $45,456.91.
Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem.
Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from! readers of this paper! — Always support your home town dealers and mer-i chants!
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se družine Jakoba in Ane Tomazi-«viša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.1 p . v	'	'
Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.	;I1f- nlce' Urban iomazm in
.	-	iLillian Zabkarieva. Želimo iim
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!	rl v V ,..	J .
___— toliko sreče, kolikor smo jim ri-
skupaj sreče in pameti, in sv. j V NEDELJO NA ZABAVO rlonjan, patron vseh poklicnih DR. MARIJE POMAGAJ' in prostovoljnih gasilcev, vam
stoj ob strani!	Chicago, 111.
Prihodnjo nedeljo, 17. okto-Zadnje tedne smo v Cikagijbra, se bo v naši šolski dvorani trosili riža sledečim: Charlesu vršila prijetna zabava, katere Kahoverju, ki je rodom Ceh, in j bi se m0ral vsak naš faran ude-Ani. Tomazinovi, hčerki iz vrte ležiti. Ta dan ima svojo jesensko veselico društvo Marije Po-
magaj št. 78 KSKJ. Da je to društvo prvo in največje žensko podporno društvo v Chica-
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
slepiča, se je zadnji teden vrnil iz bolnišnice in bo v kratkem popolnoma okreval.
Nesreča na lovu.— Šestnajst-! cnienje
ža nastlali in nasipali. Drugi m iP o-otovo že vuakpmn cagi mesec za mesecom v dru- par sta Walter Lyong -n ^	*olcno vsakcmu zna
go znamenje, enkrat v zname- ,Kušarjeva, hčerka odlične dru-nje vročine, drugič v znamenje 'žine Johna in Helen6
karnevala. Tako ima mesec ok- 0bilo sreče in blagoslova! Ne
LASN I K Z ELI v pokcfj, proda poslopje restavracijo in trgovino, 5300 ■Natural Bridge, stanovanje v prvem nadstr. Nasproti General Motor Co. /a podrobnosti vprašajte Feinberg & Jones Realtors, 2909 N. Union Forest 8762 St. Louis, Mo. 48-p,s,t
HlSA 6 SOB moderna; pol bik do Irving Pk. Blvd. Nizka cena Pridite pogledati. 3949 Natchez cesta. Graceland 9451.	39-p.s t
3 PO 25 ČEVLJEV LOTE; 75 čev, frontage; vsaka $315, na Lincoln blizu 150. ceste. Tudi na lahka odpl. H. Teale, 83<J N. Waller Ave. Austin
10575.
44-p do p
tober tudi svoje posebno zna- [vem> kako da se je ob tej priH _	menje. Kaj mislite, kakšno? lki cei kup riža spozabil in je
letni John Majer z 916 N. Chi-jfaj.ne u^netfe- ?asi vse vaše jPrifetel na moj balkon. Menda	uo ov/ VCW9we _ U1U.
cago St., je obstreljen v desno;zmjenje *reta ^ te?a zna',samo zato, da bi ne pozabil o- gtva vedno tako dobro obiska-
no. Večini nam je tudi znano, koliko je to društvo do sedaj naredilo za faro sv. Štefana. — Kadarkoli je fara sv. Štefana kaj potrebovala, bilo je to društvo vedno med prvimi. Ni čuda torej, da so veselice tega dru-
nogo. Bil je na lovu z dvema to-lmenja sfdaj- V tihe nočne ure ,meniti presrečnih parov v caj-varišema, izmed katerih je e- ?Lpehat!_?.ai?j; V tihe n0Cne l^gah. Ce je temu tako, naj ve den nosil v roki nabasan rajfel,
ki se je po nesreči sprožil in
ure, — zakaj to znamenje je dotičnik, ki mu je riž iz roke _ _ „„	„. en0 PreP°vedanih, kakor je bi- ušel, da tem potom spolnjujem
krogla je šla skozi Majerjevo lo' ^"f10 v rajni Avstrf mn0" njegovo željo
go znakov prepovedanih; omenjam samo eno: nisi smel nositi
nogo. Take mlade bi se sploh ne smelo puščati same na lov, ker nimajo še dovolj previdnosti v lakih slučajih.
Zadnjo nedeljo so imeli v Slovenija dvorani svoje zborovanje tukajšni demokratje, ki imajo, kakor izgleda, močne kandidate na svoji listi. Zlasti za senatorja George Brennana, demokratičnega kandidata za senatorja, so tudi naši ljudje močno zavzeti, tudi taki, ki so drugače republikanci. Vzrok je ta, ker se je Brennan'odprto izjavil, da bo delal na vso moč ako izvoljen, na to, da se pro-hibipijska postava modificira. To pa vleče, ker sitnosti, ki so jih morali naši državljani pre-
Potem smo krstili Johnu in
na suknji košček platna s slo-!Barbari Sajovicu sinčka na ime venskimi barvami pofarbano, Evgenija Bogumirja. Kumovala zakaj na tem znamenju je vi- sta John in Frances Jazbec. — sela revolucija. Glej, ravno ta- daJ starišem obilo veselja ko je znamenje, ki smo stopili 2 novorojenčkom, njemu same-
vanj ta mesec, trn v peti ameriškega zakona, zakaj na njem visi pogibelj in kuga, strašna kuga za ameriško ljudstvo . . . Že veš, kako se pravi znamenju? To znamenje se imenuje "preša." No, zdaj te je obšlo razodetje. In zdaj veš vse in si lahko misliš,kaj delajo Cikaža-ni te dni, ne da bi ti še naprej razlagal. Vsaka hiša je zidanica zase, diši v njej kakor v onih starokrajskih zidanicah, se še spominjaš? O j, kako je bilo ta-
sta jati vsled suhaških nadležni- krat fletno, kajne? No ja, makov, so bile in so še že skrajne. Nedeljskemu shodu je predsedoval Mr. Anton Nemanich, naš ugledni rojak. Na programu so imeli več govornikov. Demokrati se tudi hudo trudijo, da izvolijo A. E. Markgrafa za šerifa °kraja Will. Tone s hriba želi vsem good luck! •
Za druge novice ni tako težko, ampak dolgokljuno gospo Štorkljo pa kar ne morem in ne morem zasledovati. Seveda temu je vzrok. Boljše polovice nimam, da bi jo zasledovala in mi sproti sporočala. Sam pa nerad
mu pa zdravje in mnoga leta!
Poroke . . . Krsti . . . Smrti, no te hvala Bogu ni'bilo že dolgo k nam. Pač pa razsajajo njene spremljevavke po naši naselbini: bolezen in nezgoda. Mr. Požek je v bolnici, Joe Sluga že dolgo, dolgo ne more nikamor, Frank Merlak ml. je na ! bolniški postelji, Anton Bogulin ,darov za-novo cerkev v Šmar-se tudi še cajta v špitalu. Pone- Jeti: Frank June $11, Jerry
ne. Pa še drugi vzrok obilnega obiska je, namreč dobra postrežba na veselici. Najboljše slovenske kuharice so v tem društvu.
In zabava? Well, ako si že bil kedaj na veselici društva Marije Pomagaj, tedaj ti je znano, da si članice vedno kaj novega omislijo,'da je zabava popolna. Tako bodo gotovo tudi sedaj nas s čem presenetile. Zatorej vsi ljubitelji prijetne zabave, pridite to nedeljo v šolsko dvorano. Začetek veselice je ob 6. uri zvečer.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista.	Naročnik.
-o-
IZKAZ
KELLASTONE BUNGALOW, kopel, porč v steklu, improvements plačane, furnace ht.; nizka cena. — 2639—59th Ave,, Cicero, 111. 36-č,p
HIŠA 9 SOB, 2 bik. do "L," 3 do jezera, 50x190 lota, garaža za 2 kari. 534 Judsori Ave., Evanston, 111.
___________33-č,p,s
HIŠA 2 STAN., 5-5, 1 leto stara, cent. kur., porč za spati ,kopel, garaža za 2 kari. $16,500,—6229 N. California.
---- 31-č,p
HIŠA 9 STAN. v Portage Park. 5159 Agetite vogal Larramie. Rent nese letno $6290,—$17,500 takoj. Vprašajte 3935 N. Kiy?ourne Ave. 30-č,p,s
BUNGALOW 6 SoiTfuTnT ht., klet
ometana, garaža, na najlepšem prostoru v Cicero. Mora takoj prodati ali zamenjati za loto v Cicero. 1614 Ct._____28-č.p.s
MOVO 13NADSTR. posip, na 2137-45 N. Central Park Av.; 100% se renta. $10,000 takoj; pridite pogledati; lastnik istotam. Ph. Belmont 5692.
________14-p do p
BUNGALOW 5 sob, $8300, Takoj $1000.-8441 Paxton, South Chicago, 2844-	25-s do s
lo drugače je zdaj. Smo pač v Ameriki. Tukaj ne gre, da bi pokal z možnarji kakor takrat in oznanjal prešanje — si boš prec nakopal zlodeja na glavo, tudi vinogradov, lepih vinogradov ni, vinograd imamo na trgu .grozdje prinašamo v škat-ljah mesto v brentah, tudi sosedov nimamo radi v naših zidanicah, kakor smo jih takrat za gorami radi vabili sladko vince pokušati. Kakega prijatelja že povabimo, da malo pomaga, drugače pa velja v Ameriki: isto kakor pri starokrajskih
take stvari izprašujem in tako britvah in urah: ne zaupaj nisem v tem zelo netočen. Ven-
srečeni Charles Medic se je toliko popravil, da je lahko odšel domov. Samo kake štiri tedne bo še moral pestovati svojo nogo v gipsu in si pomagati z ber-gljami. Vrnila se je iz bolnice tudi deklica Jelenčičeva. Hvala Bogu, prestala je operacijo srečno, zdaj gleda novemu zdravju in lepši bodočnosti naproti. — Vsem bolnikom — u-božcem — naše sočutje in molitve naše, naj bi jim Gospod dal potrpežljivosti in spoznanja, da človek v preizkušnjah in nezgodah dozoreva v pravega človeka, ki bo vedel, kaj je svet, kaj je življenje.
Fant od fare. -o-
dar pa sem jo videl te dni, ko Se je ustavila pri družini Mr. in ^rs. Jožef Trošt in jim je pustila za spomin čvrstega sinčka. ^oje čestitke!
Zopet sem srečno prišel do konca tega dopisa. Že zdavnaj bi bil žiher končal, bo rekel ta oni. Da, res je to, ampak ni Mogoče. Povedati je treba to in 0ll°, pa se dopis zavleče. Nikar 31e bodite hudi. Saj veste, da le usmiljeni bodo usmiljenje do-SGgli. Vas vse zopet prav lepo
Pozdravlja
Tone s hriba.
pANT OD FARE SPET KLE-PEČE . . .
Chicago, 111.
Kakor stopi solnce vsak me-V drugo znamenje, enkrat znamenje raka, drugič v zna-*enje kozla, tako stopa tudi nce slovenskega življa v Chi-
komur svoje zidanice, da ti ne pripelje policajske zvezde, ki ne prinaša ravno sreče na nebu. Živimo pač v letih prohibi-cije, velike "dobrotnice" Amerike in človeštva. Tako je. Ali ni tako? Pa boš rekel, glej ga fanta od fare, kako ti ve za vse naše skrivnosti, gotovo sodi po sebi in svoji zidanici druge. Počasi gospodje in gospe! Fant od fare je abstinent, tega še ne veste, kakor je abstinent njegov gospodar in kakor so abstinen-tje njegovi tovariši. Ne rečem ravno, da bi ga ne pil v družbi, ej, drugače ga pa malo vidimo. Pa bi ga tudi ne maral. Fant od fare je pravi Štajerc. Kaj se pravi biti pravi Štajerc, pa ne ve vsak. Zato vam povem, Štajerc pozna samo eno dobro vino in to je v Ljutomeru doma
in na Bizeljskem, če pa vino ni
od tam, ne povoha ga, ker ni
Verbich, John Stomcar in Fr. j Gorenc po $5, Anton Knafelc [ $2, Joe Kocjan, Anton Žefran, ! Ana Jakoš, Mary Fajfar, Antonija Ajster, Mary Golobich in Joe Klemenčič po $1. Skupaj $35. — .Vsem darovalcem Bog povrni in sv. Marjeta, cerkvena patrona.
Nabral in poslal v staro domovino
Frank June, R. D. 2, Maple Park, 111.
—.—o-
SMRTNA fcOSA.
Oglesby, 111.
V bolnišnici Matere Božje v La Salle je umrl 13. oktobra rojak Frank Jerich v starosti 39 let. Pokojni je bolehal že dalj časa, dokler ni konečno podlegel smrti. Doma je bil iz Regerče vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. Zapušča ženo
GLAS ILLINOIŠKEGA FARMARJA.
Maple Park, 111.
Naj tudi jaz malo opišem, ka-	jvdovo in dva otroka, enega sina
ko se imamo tukaj. Živim nam-	in eno hčerko. V stari domovini
reč na farmi približno 50 milj	zapušča še živega očeta, stare-
proti severo-zahodu od Čikage.	77 let in eno sestro. Tukaj V tukajšni bližini smo 4 sloven- v Ameriki pa zapušča enega
ski farmarji. Dva spadava pod	brata Johna v Chicagi.
Maple Park. V župnijo spadamo pa v Vergel; dva pa v Sycamore. Pridelujemo povečini ječmen, oves in koruzo. Nekateri se pečajo tudi z mlekarstvom, drugi pa junce rede ali pa se bavijo s prešičjorejo. Vsak ima tudi svoj automobil.
Letina je bila dobra, samo dež vedno nagaja, tako da je veliko žita segnilo. Koruzo je pa mraz pomoril predno je dozorela. Še sedaj niso vsi domla-tili. Nekaj niti vredno ne bo, ker je preveč gnilo, že dva tedna voda stoji po njivah. Eden izmed tukajšnih farmarjev ima
Vsem sorodnikom sožalje, pokojniku pa mir in pokoj!
Poročevalec.
-o-
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je po tekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista.
W ZAKAJ TRPETI? ^
RevmatiCne, nevralgiCne in bolečine V1 miSicah so hitro odpravljene s primerno uporabo	.
&PAIN-EXPELLEIM
TvoroiSka znamka rog. v pat. ur. Zdr. dr. iS Glejte, da dobite pristnega—sltfvnega ž® ve6 kot SO let.
Zahtevajte SIDRO tTorniBko zuamko.'
50_ČEV. "BUSINESS VACANT," čas za zidavo. «4250-52 W. North M. Kulwin, 2058 W. Chicago
Av<
29-č do
NIZKA CENA za lote 40x125, mora takoj prodati, 106th in Artesian. H. C.. Shnute, 651 Sheridan Rd. Graec-land 2467._______32-č do č
PARME NA PRODAj"
FARMA 200 AKR. 150 akr. čiste. 50 akr. "Bourbetise bottom"; ribolov; lahka odpl. D. S. Bronson, Blaiul, _______47-p,s,t
710 AKR. V H ARDINCOUNTY! I H. med Elizabfthtovvn in Cave-in-Rock, 111. in blizu Spar Mountain rudnika, ,«£»,, SKinc, cink, apuen? zemlja, pri-pravno za farmarstvo, raste vsakovrstno žito in sadje. Hita je 2 nadstr, s 17. sobami. Hlev 60x100 čev. Skedenj 54x70, 2 mala hleva 16x58, klet. Tri jezera kjer so ribe. Studenci na farmi, cena za aker $85« Informacije pri G. W. Lazich, Eldo-rado, 111,	45-p
76 AKR. v Anderson County, Texas, dobra farma, po $20 za aker, na lahka odplačila. T. H. Barrow, Austin, Texas.	27-q,p.s
U G O D N A~PRI L IK A
mno. BROWiN
Iza 100. ANC STRAIN, dob 100. RHODE
PRODA GARAŽO za 100 kar, 4 skladišča, 3 stan. 3514 Indiana Ave. Ph. Douglas 0229.	43-p do p
GROCERY IN DELICATESSEN, dobra kupčija; 5 sob zadaj, 2338 W. 69t'i Si.________10-p do p
ČISTOKRVNE ANGLEŠKE "BARRON STRAIN WHITE LEGHORN" piske, $8.75 za 100 s poštnino. BROWN LEGHORNS $10.00 """ ANCONAS, SHEPPARD dobre za nesti $11.00 za ISLAND REDS, $11. -za 100. PLYMOUTH ROCKS $11.50 za 100. WHITE ROCKS $13 Jamčimo, da so zdrave in čistokrvne.^ Ako pride do vas kakšna mrtva, naj da potrdilo pošta, mi vam pošljemo živo.	12-od 8 do 21
THE FULGHUM HATCHERY __FREEBIj&RG, ILL.__
RESTAURANT PRVOVRSTNI, o-prema lepa, blizu "L," nizka cena. 327 E. 51st St.____21-s do s
PHOTOGRAPHIC STUDIO, ust. pred 15 leti, skylight, rent po ceni. R. H. Walsh, 234 East 61st St.
_34-č,p,s
POHIŠTVO NA PREDAJ .'
POHIŠTVA ZA 5 SOB, perilo, jed. orodje, preproge, cena nizka — cash, 4622 Superior St.	,49-p
POHIŠTVO, preproge, piano, svetilke, šiv. stroj, nizka cena. Nedeljo od 10. do 3. Sreda, petek zvečer 8. do 9. — 6447 Ellis, 3d apt. 42-p
POHIŠTVO "Genuine Mahogany" v dobrem stanju, cena nizka. Martin, 1115 Lunt Ave.	46-p,s,t
DAVENPORT IN STOLL ki spačh-jojo poleg, sedeži na peresa, omara, orehov les 48 palc. postelja, box
springs, nizka cena. 7531 A. Essex: Ave. Sagauaw 6174.	41-p
PIANO, Radio, Phonograph, set za jed. sobo, postelj kompletna, 2 o-mari, Vacuum cleaner, 3 stoli in miza, Ries, 1901 S. 49th Ave. Cicero 3881 M.__•___40-p
"TWIN BABY CARAGE" proda za $15.00, postelj otročja, $9. — 8229 Ellis, Stewart 10432._38-p,s,t
PREDELAN DAVENPORT $25,.00 Vel. Apex kabinet pralni stroj, $65. Brunswick phonograph $1()0. — 658 Buckingham PL, 2 apt. 37-p,s,t
"AMERIKANSKI SLOVENEC"___
...... - ...... ■ -*■
-O 31« f 11 ...............................................................................................................................................................................................i intica^s- fr=
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B.
*
Ker sem zmešan in osupel stal tukaj, mi je rekel prvi zdravnik:
"S tem je vprašanje rešeno. Kar oblecite
se."	. •
In obrnivši se k tajniku, je z.aklical: "Sposoben za službo!"
V strašni obupanosti sem se zopet oblekel. Werner je poklical drugega, jaz pa nisem pazil na nič več. . . Nekdo mi je pomagal v plaščeve rokave. Hipoma sem bil zunaj na stopnicah. Ko me je Katarina vprašala, kaj se je zgodilo, sem globoko vzdihnil. Bil bi te-lebnil po stopnicah, da me ni obdržala teta Marjeta.
Šli smo ven skozi zadnja vrata in prekoračili mali trg. Plakal sem kot otrok in Katarina tudi. Pod tržiščem smo obstali v senci in
se objeli.
Teta Marjeta je vpila: "Lopovi. . . zdaj jemljejo celo šepce. . . pohabljence! Vse jim je dobro! Naj še nas vze-mo t"
Ljudje so se zbirali okrog n,as. Mesar, ki je tam na plohu sekal meso, je rekel:
"Za božjo voljo, teta Marjeta, molčite. . .
Še zaprli vas bodo!"
"Naj me le zapro, pobijejo naj me," je kričala. ''Jaz pa pravim, moški so strahopetci, da dopuščajo take grozovitosti!"
Ker pa se je bil približal mestni narednik, smo šli jokaje dalje, zavili pri kavarni okrog ogla in stopili v naše stanovanje. Ljudje so nas opazovali z oken in govorili :"Še eden, ki pojde v vojno."
Ker je gospod Gulden vedel, da bosta teta Marjeta in Katarina na dan popisovanja prišli h kosilu, je bil dal prinesti od "Zlate ovce" nadevano gos in dve steklenici dobrega al-zaškega vina. Bil je prepričan, da me takoj izpuste — kako je torej strmel, ko nas je videl vstopiti tako obupane.
"Kaj pomeni to?" je rekel, potisnivši svilnato kapo nazaj na plešato glavo in gledajoč nas s široko odprtimi očmj.
Jaz mu nisem mogel odgovoriti;, zgrudil sem se v naslonjač in se spustil v jok. Katarina je sedla k meni ter mi roko položila okrog vratu. Pričela sva še bolj ihteti. Teta Marjeta je pa rekla: "Lopovi so ga vzeli!" "To ni mogoče!" je vzkliknil gospod Gulden in roki sta mu omahnili.
"Da ,kaj mora človek doživeti!" je rekla teta. "To kaže dovolj, kako zlobni so ti ljudje."
Čedalje bolj se je razvnemala in govorila: "Torej ne pride več revolucija? Ti ro-kovnjači bodo vedno gospodarili?"
"Počasi, počasi, teta Marjeta, pomirite se," je rekel gospod Gulden. "Za božjo voljo, ne kričite tako. Jože, povej nam nakratko in pametno, kako je bilo. Zmotili so se. . . saj ni mogoče drugače. . . Ali župan in bolnični zdravnik nista nič rekla?"
Vzdihujoč sem pripovedoval, kako je bilo s pismom. Teta Marjeta, ki Še ničesar ni vedela o tem, je dvignila stisnjene pesti in vpila:	■
"O hudobnež ! Še enkrat naj pride k nam.. s sekiro mu razdrobim bučo!"
Gospod Gulden je bil hudo osupel. "Kaj?" je rekel. "Ali nisi takoj zaklical,
da to ni res? Torej je vendar res?"
Ker sem povesil glavo, ne da bi odgovoril, je pristavil s sklenjenimi rokami: "O mladina. . . mladina. . . nič ne pomisli. . . Kakšna neprevidnost!. . . Kakšna neprevidnost!"
Med tem je hodil po sobi gorindol. Potem je sedel, da si obriše naočnike, in teta Marjeta je rekla:
"Da! pa ga kljub temu ne dobe. . . Nič jim ne pomaga vsa zloba: še nocoj bo Jože v gorah, na poti v Švico."
Gospod Gulden je postal resen, ko je slišal te besede. Nagubančil je čelo in čez nekaj časa je rekel:
"To je nesreča. . . velika nesreča. .. Saj je Jože res šepast. . . to se pokaže pozneje. . . ne bo marširal dva dni, pa bo zaostal in zbolel. Vi pa nimate prav, teta, Marjeta, da tako govorite in mu dajete slabe svete."
"Slabe svete?" se je razvnemala ona. "Vi bi torej tudi radi videli, da bi bili poklani ti mladi ljudje?"
"Ne," je odgovoril on, "jaz ne ljubim vojn, posebno takih ne, v katerih stotisoči izgube svoje življenje enemu samemu na čast. A teh vojn zdaj ni več. Zdaj ne nabirajo vojakov več zato, da si osvajajo slavo in dežele — zdaj je treba braniti domovino, katero sta častihlepnost in trinoštvo zapletla v nevarne zmešnjave. Zdaj si vse želi miru. Po nesreči pa se Rusi pomikajo naprej, Prusi se vežejo z njimi, in naši prijatelji Avstrijci čakajo samo ugodne prilike, da padejo čez nas; ako mi ne gremo proti njim, pridejo oni k nam, kajti kakor leta 93. bomo imeli vso Evropo proti sebi. To je torej čisto nekaj drugega, nego naše vojne v Španiji, na Ruskem in Nemškem. In še jaz, kakor sem star, teta Marjeta, ako bo nevarnost večja in bodo potrebovali ljudi iz časov republike — še jaz bi se sramoval, da bi v Švici delal ure, med tem ko bi drugi braneč domovino prelivali kri. In pa še to si zapomnite: uskoke zaničujejo povsod. Kdor je storil kaj takega, nima nikjer več obstanka, nima ne očeta ne matere, niti doma, niti domovine. . . Tak človek sam sebe razglasi za nezmožnega, izpolnova-ti prvo dolžnost, ki je ta, da svojo domovino ljubi in ji pomaga, tudi ako nima prav."
Za en hip ni rekel nič več ter resnega o-br.aza sedel k mizi.
"Jejmo," je rekel po kratkem' molčanju. "Ura je pravkav dvanajst odbila. Teta Marjeta in Katarina, sedita tja-le."
Sedli sta in pričeli smo jesti. Premišljeval sem besede gospoda Guldena, ki so se mi zdele dobro utemeljene in resnične. Teta Marjeta je stiskala ustnice ter se včasih ozrla name, da bi mi misli čitala z obraza. Nazadnje je rekla:
"Jaz se pač malo zmenim za deželo, kjer jemljejo rodbinske očete, potem ko so bili mladeniče odpeljali. Ko bi bila na Jožeto-vem mestu, bi pobegnila takoj."
"Čujte, teta Marjeta," sem ji odgovoril. "To veste, da ničesar ne ljubim tako, kakor mir in pokoj, kot izobčenec pa bi ne maral pobegniti v druge dežele. Kljub temu pa storim, kar želi Katarina; ako hoče, naj grem v Švico, pa poj dem!"
Katarina je povesila glavo, da bi skrila solze, in rekla tiho:
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOVENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
in
SLOVENSKA PRALNICA
L?
i
Prinesite perilo lc podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo- g vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo g škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič | se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo | brez konkurcnce. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite
^PISANO POLJE j
®	J. M. Trunk.	®
Canal 7172 ali 7173
B g=
Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo!
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.	s i
5	I
| 1727 West 21st Street,	Chicago, 111. |
^^ ............................................................................................................................................iiiiiiiiic^iiiiiiiiiiticsiii] tiimi tc^iiiiiiiiiiiicsiiiiniii tur:«č>
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nemanfch & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ienitoranja. — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO, ST.
JOLIET. ILL.
Proklet.	j Slučaji nimajo nobene stati-
Dvomim, da bi bil generalni stične podlage, nanizani so, ka-vikar, Andrej Kalan, Dr. Izi- kor so mu prišli pred oči. Tudi dorja Cankarja "proklel" radi statistika je v vsakem slučaju njegovega koraka, kakor se po- ^zelo pomanjkljiva, a brez stati-roča po listih. Cerkev ima svo- stike se sploh ne more izreči 'je zakone, Dr. Cankar je bil du- kakega "strokovnjaškega' mne-ihovnik cerkve, po zakonu je bil 'nja ali obsodbe. In če bi bili 'izobčen, ništa više. Sodbo ima 'podani statistično. Dokazano bi rtekdo drugi v rokah.	ibilo kvečemu, da religijozna,
'verska vzgoja ne more človeka Seve, seve . . .	obvarovati pod vsakim pogojem
Ne* briga me ravno, ako se vsakega zločina, ker pri zloči-morda "Pripiskar" malo sra- nu in sploh pri nravnosti igra
DOBRO MESO JE VEDNO OKUSNO
V naši mesnici se dobi vedno najboljše sveže, suho in vsakevrste dobro meso. Isto-tako grocerijo. — Na rokah imamo vedno vsakevrste sadje in zelenjave. Postrežbo, točnost in zmerne cene jamčimo.
JOSEPH KUKMAN
Grocerija in mesnica
1837 W. 22nd St., Chicago hone: Canal 5634 p
........................
Priporočam svojo trgovino z meSanlm blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo oble> ko "Cooper's Underwear," srajce za praznik« In za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino.
Pridite ln prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrei-ba kakor kjerkoli drugje.
Se priporočam v naklonjenost
FRANK OPEKA
* TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL.
* * *
*
l!
h
sF
J. L. TELSER
Domača, trgovina za domače potrebščine
cenami.
z zmernimi
2107-11 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
PHONES: Canal 6138 — Roosevelt 2107
Približuje se čas, ko bomo morali skrbeti zato, da napravimo naše domače gnezdo gorko in udobno. Zasigura-mo vas, da bodo vse to naredile naše peči.
Imamo veliko izbero vsakovrstnih peči za parlorje. Oak peči za mehki in trdi premog. Cena od $12 naprej.
Kuhinjska peč (Kitchen heater) dobite od $17.50 naprej.
Bungalow peči in kombinacija za plin in premog emajlirano, cene od $69.50 naprej.
Poleg tega imamo v zalogi vsakovrstno pohištvo, radio, preproge, sploh vse kar se potrebuje pri hiši. Pridite k vašemu sosedu in prepričali se boste, da lahko prihranite, ako tukaj kupite vaše potrebščine. — Mi smo založeni z vsem. — Proti gotovini ali na obroke. — Pridite gotovo pogledati predno greste drugam. — Govorimo slovanske jezike.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC1
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 _ Waterloo Road — Phone Eddy 5849
I ROJAKOM V !
t WAUKEGAN-NORTH CHICAGO .$

mežljivo brani radi kake kritike. Mogoče pa, da samo hoče povedati, kakšen kerlc je on. Uči in poddarja: "Kritika se razlikuje od kritike. Ta je iskrena, ona zlobna." To je O. K. Zdaj pa pride junak na svetlo. "Crnuhi," pravi, "še niso nikoli kritizirali naprednih ustanov iz iskrenosti, nego vedno le iz zlobe." Kdo bi si upal takemu iskrenemu kriti-kastru ugovarjati? "Iskrenost ustvarja, zloba podira in izpodkopa-va," uči strokovnjak v kritiki, da bi bilo vse jasno bržkone ra-
prvo vlogo prosta volja človekova, ko vzgoja ali morala nikogar ne sili, in se morajo upoštevati tudi okolščine, v kakršne je zločinec prišel. Slučaji se dogajajo kljub verski vzgoji, ne radi verske vzgoje, in noben strokovnjak in nobena statistika ne more razodeti in povedati, kako bi bilo, ako bi take verske vzgoje ne bilo. Posamezni so padli, a na stotine jih je bilo obvarovanih. Kriminalci, toraj ti posamezniki, so prišli pred oči strokovnjaka, stotine drugih, ki niso postali krimina-
di njegove kritike. In ker bi še 'listi, pa niso znani nobenemu kdo lahko bil klada in morda strokovnjaku in jih ne more bene razumel migljaja s kolom, ležiti nobena statistika, še bolj pojasni: "Moja kritika je konstruktivna, kutarska de-
struktivna." Punktum besed.
konec
Stara pesem.
Sam Ornitz je po svoji lastni sodbi strokovnjak v kriminali-stiki. V reviji "New Masses" podaja neko poročilo, in Pro-sveta objavlja to stvar; ker se pač v ideologiji strinjata z revijo in strokovnjakom. Tenor ali vsebina vse razprave je, da je verska vzgoja za nič, ker ne more varovati mladine in nikogar zločinov. Poročilo obsega sicer vse religije, toraj vsako versko vzgojo, a je naperjena pred vsem proti katoliški veri, jtoraj proti župnijskim šolam in 'odporu cerkve proti porodni :kontroli. Vsakdo lahko spozna, 'kakšne gore list je strokovnjak.
Pisatelj pravi, da je postal strokovnjak po 121etni izkušnji. Mogoče. Kaj je izkusil? j"Katoliški morilec je imel ška-.pulir okrog vratu- Zid, ki je zadavil otroka, je imel palestinski talisman v malem žepu svojega ^elovnika. Protestantski pastor,
jki je zastrupil soproga svoje ljubice, je vsak dan čital iz biblije v zaporu." Navaja še več takih in enakih slučajev, s posebnim poudarkom, ako so zločinci obiskovali župnijsko katoliško šolo, so jih v zaporu poselile nune in duhovnik . . ., dasi ^ključuje "versko vzgojo vseh religijoznih barv, kar jih je na
mapi.
) Slučajem, ki jih navaja strokovnjak, ali s katerimi je prišel v dotiko, nihče ne bo oporekal. . Ali taki slučaji res dokazujejo, kakor strokovnjak hoče, da je verska vzgoja za nič, morda celo škodljiva, in da bi se taki kriminalistični slučaji ne dogajali, ako bi ne bilo nobene verske vzgoje? Ce on to misli, potem je veliko vprašanje o njegovem strokovnjaštvu.

Taki "strokovnjaki" in taka izvajanja so umerjena za ulico, za demagogično kričanje, za protiverske časopise, za stremljenja gotovih strank in skupin, a v strokovnem oziru so plitka in vseskozi — nestrokovnjaška.
Omenjeni Sam Ornitz in z njim Prosveta naj še tako poudarja, da "priča, ker je kvalificiran strokovnjak v zadevah, da verska vzgoja ni protisred-stvo za kriminalne tendence pri otrocih," dokazov pa ni podal prav nobenih, ker je ostalo in ostane le pri posameznih slučajih, ki za splošno trditev prav nič ne pridejo v poštev. Strokovnjak se štuli za strokovnjaka, .strokovnjaško sodi pa ne. * * *
Gre še malo globokeje.
Papež .se je baje naproti nemškim katolikom izrazil, da "vera peša in se svet čedalje bolj pogrezava v pagansko življenje." Glas Svobode piše, da bi papež ne smel niti ziniti kake besede, a se zopet veseli, ker vidi v tem vodo na svoj mlin. Paganstvo je svobodomiselstvo, pravi, in si menca roke. Rim je padel skozi pagansko življenje, dasi je imel morda še svoje bogove. Golo svobodomiselstvo pade še malo globokeje. Samo imena ne ve. A. C., Kendsha, Wis., pozna ' resnico, ki je na znotraj votla, na zunaj je pa nič ni, samo imena taki resnici ne ve, in popra-šuje Zarkometa. Kaj, ko bi mu Zarkomet povedal, - da je ime taki resnici n. pr.— proletarska etika? Sicer se pa med take modrijane nočem mešati, ker mene ije pred njimi — strah, ki je [znotraj votel, od zunaj ga pa ni prav nič.
POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je p°" tekla naročnina, ponovi jo, kf izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
'• i'iW:!-' . f |w
: ;; !• j i.
i'-.jl'M H
i\ T: i; •;v v • ' >>•'•;>! i
— ROBEY THEATRE — 2007 W. 22nd St., Chicago, III.
OMAR THE MVSTiC
Pride osebno 18. in 19. oktobra
On vidi v vašo bodočnost, On vse ve — vprašajte ga, on vam odgovori na vsa vprašanja ZASTONJ!
Vstopnina: 15 in 10c.
M. Križka, Mgr.