Stev. 311
TRST, četrtek ftO. novembra I9IO
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
M * aedtljab le pranih Hi afeft^tfe
•t ^rtrmj.
runliie ftev. aa prodajajo p« 3 nv*. (C sfeot.) v iobakarnah t Tratil is okolici. Gorici, Kranju. 34. Petru,
Portojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdo?« **ini, Dornbergu itd. Za*tarele iter. po 5 avfc. (10 stok). »•LAti I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Mrokosti 1 l-vioae. CENE: Trgovinski in obrtni oglati po • ot. met, smrtnice, zahvale. poslanic«, orlaei denarnih »»vodov po m*, mm Za o*iase ▼ tekstu list* do 5 not 30 K, vsaka -v.-viaijna vrsu K 2. Mali oglasi po 4 stok beseda, njy-aeanj p« +0 stot. Oglase uprejema Inseratni oddelek uprave . Edinosti". — Plačuje so izkljuCno lo upravi „Edinooti". m— g- Piitljlv* In atoSIjive o Trsta.
Glasilo političnog* društvo „Zciinost*
r
Primorsko.
aa oalo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meseoo O K; na aa-
vofthe brez dopoelaae naročnine, se uprava no ozira. Ratelales m i«4«IJafe» tataaje „»1SOSTI" etaae: aa mU lato Knb Ml, u »•! leta Krea S-OO.
Tal dopisi se poiijjajo na uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma se aa aprafeamje la rakaplsl ss aa vraiaje
Haroftnino. oglase in reklamacije j« pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uHee Giergie fislsttl 18 (Harerfal dam) Isdsjatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* koBBorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpiaana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ .i i	Giorgio Galatti itev. 18.	■ =
Paitao^iranllaMal ratan 9L 841*652. TE LEPO fl It. 11-57.
BRZOJAVNE UE5TL
Delegacije.
DUNAJ 9. Avstrijska delegacija je imela danes dopoiudne plenarno sejo, na kateri je nadaljevala razpravo o proračunu minister-stva za unanje stvari.
DUNAJ 9. Na današnji plenarni seji je ogrska delegacija nadaljevala razpravo o vojnem proračunu.
Volitve v Združenih državah. Zmaga demokratov.
NEW-YORK 9. Včeraj so se v večini delov Združenih držav vršile volitve guvernerjev, členov kongresa in v mnogih državah volilcev-zaupnikov, ki bodo potem imeli voliti 30 zveznih senatorjev. Volitve so iz-pale demokratom v prilog. Največe zanimanje je bilo v državi New-York, kjer je na igri oseba in politika bivšega predsednika Roosevelta. Prvi vspehi volitev v New-Yor-ku in v drugih državah dokazujejo, da se je pomnožilo število demokratov.
NEW-YORK 9. V državi New-Hamps-hire je zmagal progresistično-republikanski kandidat Blasz. Kongresni kandidat Parson, intimni prijatelj Rooseveltov, je podlegel. V Rooseveltovem volilnem okraju je bilizvojen v kongres demokratični kandidat. V Mili-waukee je prodrl prvi socijalist Berger. De-mokratje so dobili 21 novih mandatov in so s tem dosegli večino v kongresu.
NEW-YORK 9. V državi New-York so bili s kandidatom Dickom izvoljeni za državne urade tudi drugi demokratični kandi-datje. Tudi za zakonodajo so bili po večini izvoljeni demokratični kandidatje. Prav tako je vsled splošnih zmag demokratov zagotovljena izvolitev nadaljnih zveznih senatorjev. Doslej so pridobili demokratje 37 sedežev v kongresu.
NEW-YORK 9. Demokratje so na volitvah za kongres zmagali tudi v drugih krajih in bodo glasom zadnjih vesti imeli v zbornici vsaj 40 glasov večine.
Stanje srbskega prestolonaslednika.
BELIGRAD 9. O stanju prestolonaslednika Aleksandra je bil ob 9. uri predpo-ludne izdan nastopni buletin: Sinoči je prestolonaslednik čutil na levi nogi neural-gične bolečine, ki so pa kmalu ponehale. Bolnik je noč mirno prespal. Potil se je močno, najnižja temperatura proti jutru 37 2°, utripanje 76. Ob 8. uri zjutraj je znašala temperatura 38*7, utripanje 84, dihanje 24.
Turčija.
CARIGRAD 9. „Sabah" poroča, da bo vojni proračun znašal za bodoče leto kakor lani okolu 90 mil. turških funtov.
Špansko-maroški sporazum.
MADRID 9. Ministerski predsednik Ca-nalajas je izjavil novinarjem, da je dosežen sporazum z Marokom. Vsebina pogodbe se objavi v treh ali štirih tednih.
Potres.
MILETO 9. Na tukajšnjem observatoriju so zabeležili aparati katastrofalen potres, katerega ognjišče je bilo zelo oddaljeno.
PULA 9. Aparati tukajšnjega hidrogra-fičnega urada so zabeležili danes ob 7. uri 21 36" katastrofalen daljni potres.
Dunaj 9. „Fremdenblatt" poroča iz Budimpešte, da so našli na gorah v Tatri trupla osmih turistov, ki so pred več meseci napravili tjakaj izlet, a se niso več vrnili.
Praga 9. Danes predpoludne je bil na Karol-Ferdinandovi univerzi slovesno umeščen rektor prof. dr. Janovsky.
Opava 9. Danes je bilo zaključeno 44. zasedanje šlezijskega deželnega zbora po
domaa javen shod, katerega se je bilo udeležilo blizu 500 železničarjev.
Shod je otvoril predsednik „ Društva jugoslovanskih železniških uradnikov", gospod Zoreč, ki je prisrčno pozdravil gg. državna poslanca, dr. Rybdra in prof. Mandlča, zastopnika personalne komisije že-lezničarske, g. adjunkta Boltarja in revidenta g. HObelna ter se je s toplim pozdravom zahvalil vsem, ki so se tako častno odzvali! in posetili pomembni shod.
V predsedstvo shodu se bili z vsklikom izvoljeni: gg. Zoreč, predsednik, Bufon, j podpredsednik, zapisnikarja: Korošec in i-esar.
Pri prvi točki dnevnega reda : Draginj Ae razmere v okrožju tržaškega železniškega ravnateljstva
je predsednik Zoreč odddal predsedstvo podpredsedniku, da je sam poročal o tej točki.
izvajal je približno tako-le: Ta mesec se sestanejo personalne komisije, da bi stavile primerne predloge za naše izboljšanje v teh težkih draginjskih časih. Naš gospod dvorni svetnik mi je bil obljubil, da hoče sklicati pers. komisijo, ki naj mu stavi primerne predloge. In on jih hoče priporočilno poslati z dobrohotnim poročilom železniškemu ministerstvu na Dunaj.
Meni pripada nocoj prav lahka naloga, ko mi je govoriti o draginjskih razmerah v območju našega ravnateljstva. Splošna draginja vlada povsod; vsi tožijo pod njeno težo, a če jaz pribijem še enkrat, da obsega naše ravnateljstvo proge, ki tečejo po tako nerodovitnih, malo produktivnih in slabo obljudenih srajih, kakor so Istra, Kras, deloma Goriška in Kranjska in pa pasterka Dalmacija (da molčim o najhujšem, o dragem Trstu), sem s tem že pojasnH in dokazal vzroke dan na dan rastoče draginje, ki jo moramo čutiti mi. Sem, na to mesto ne spada, da bi razmotrival državno- in narodnogospodarske vzroke te draginjske katastrofe, ki enako grozi vsem stanovom ; ne bom govoril o tem, Ker nočem zabavljati, da-si bi lahko in bi ne delal krivice nikomur.
Povdariti moram pa vendarle, da se takozvani merodajni krogi vedejo zelo čudno. Že decembra meseca smo bili oddali statistično utemeljeno spomenico ministerstvu, a do danes je niso še rešili! Tudi nikakega odgovora nismo dobili, razun, če hočemo smatrati za odgovor tisto uradno poizvedovanje o najemninah, ki smo jih bili navedli v oni spomenici o vsakem posamičniku.
Gospodje na cesarskem Dunaju se radi skrivajo za izgovor, da ni denarja. No, to je res in spet ni res. Res je, če bi verjeli mrtvim številkam državnih bilanc; ni pa res, če opazujemo, kako delajo in razsipajo z denarjem ravno zdaj, ko trdijo, da se je denarni trg podražil, da sploh grozi neka denarna kriza itd. Vse .to naj verjame, komur se ljubi! Mi pa vidimo le to resnico, da je denarja na kupe, velike kupe. Kako bi pač mogli.gojiti tako drag in nesmiseln militaristični zistem — kako bi mogli sicer ustvarjati tako mastnih sinekur za gotove ljubljence — kako bi pač bila možna taka gospodarska politika pri nas, ki že leta in leta vpijemo o krizah, o pomanjkanju denarja, a ga obenem z lopato mečemo ven skozi okno.
Samo to resnico poznamo, da je zadosti denarja ; samo to čutimo, da je treba za nas kaj ukreniti, in sicer čim prej! !
Predlagam zato resolucijo, ki obsega splošne in točke o draginji, in katero naj pretresa v svoji seji pers. komisija.
Ta resolucija obsega več točk o splošnih zahtevah in predlaga 25% kraško do-kiado, a 40% draginsko doklado tistim, ki nimajo kraške doklade.
O resoluciji se je vnela večja debata,
seji, ki je trajala 17 ur
Atene 9. Tukaj odločno dementujejo a ko jo je predlagatelj pojasnil še enkrat,
poročila iz Soluna, češ, da je blizu Prevese prišlo med grškimi Evzoni in turško obmejno stražo do spopada.
Solnograd 9. Kardinal-knezonadšk. dr. Katschthaler je danes slovesno konfirmiral novega krškega škofa dr. Kaltnerja.
Lizbona 9. Umirovljeni so štirje admirali, med temi Ferreira Ameral.
Pariz 9. Zbornica je nadaljevala razpravo o interpelacijah. Ministerski predsednik Briand je izjavil, da stavi zaupnico v stvari volilne reforme.
je bila vsprejeta neizpremenjeno. Ta resolucija in debata o njej je bila tudi vsprejeta v drugo točko dnevnega reda: Primerni predlogi za pers. komisijo.
Pri zadnji točki „Slučajnostiu se je oglasil še drž. poslanec g. prof. Mandič, ki je povedal iz delegacij, da visokih gospodov ni nikdar skrb za denar, kadar je treba zamašiti žrelo vojaškemu molohu, in nihče se ne ustraši, če stane en strel iz topa K
1600 in še več. On in jegovi tovariši bodo vsikdar podpirali težnje železničarjev, ker so Berolin 9. Zagotovlja se, da je car j vsi prepričani, da je treba težko delo tudi povabil cesarja Viljema, naj ga obišče v! primerno plačati.
Petro gradu.	! Člena pers. komisije gg. Boltar in
, Hiibel (nemško) sta pojašnjevala novo ma-
Javen shod naših železničarjev. iS-jSFjiS*^
„Društvo jugoslovanskih železniških	uslužbencev s podržavljenih prog Severne
uradnikov" in „Zveza jugoslovanskih že-	in Severnozapadne železnice, lezničarjev" sta sklicala dne 5. t. m. ob 8. Obema gospodoma se je zahvalil pred-
uri zvečer v gledališko dvorano „Narodnega	sednik Zoreč in je potrdil njiju izvajanje,
češ, da se je to pletlo že skoro eno leto in se je zdaj izvršilo, česar nihče ni pričakoval: taka uvrstitev, ki je na škodo vseh starih drž. železničarjev. Obljubil je, da še ni izgovorjena zadnja beseda. Organizacije se že resno gibljejo in tudi naši organizaciji ne bosta zaostajali.
Oglasilo se je več nego deset železničarjev, ki so stavili aktualne predloge za pers. komisijo. Po daljšem ali krajšem posvetovanju o vsakem predlogu so bili vspre-jeti vsi. Predsednik je na interpelacijo, kaj bo z južno-železnicarji, izjavil, da gre samo za pers. komisijo drž. železnic. V smislu pridobitev iz zadnje pasivne rezistence pa bodo vseh pridobitev za drž. železničarje analogno deležni tudi južno železničarji, posebno glede stanarine.
S primernim govorom je predsednik ob 10 in pol zaključil shod, na katerega so sklicatelji lahko ponosni.
Kdo tira obstrokcUo v del zbora Istrskem?!
Gospodje so le eno hoteli spraviti pod streho: 50.000 kron iz sredstev dežele razstavnemu odboru v Kopru. To je bilo od njihove strani sicer naravno, ker bi morali sicer plačati gospodje „capi" — na čelu jim isti dr. Rizzi — ki so podpisali nekaj menic. To pa je bilo tudi za najmirnejega Slovana malce preveč... in deželni zbor se je razšel. Italijansko ljudstvo je tozadevno popolnoma na strani Slovanov in italijanski listi varajo le sami sebe in svoje čitatelje, ako pišejo o nasprotnem. Treba le govoriti s „pavlani" v Kopru, kopači v Poreču, „bumbari" v Vodnjanu, ter poslušati, kaj in kako govore o svojih „signorih", ako si hočemo napraviti pravo sodbo o njihovem položaju.
Ali Pula, ta uboga Pula občuti — tako meni „Giornaletto" — še posebno škodo vsled slovanske obstrukcije. Okrožna sod-nija, gradnja vojašnic, ceste, kanali, tržišča, 'vse to da je šlo k vragu radi „slovanske obstrukcije", ali prav za prav radi opozicije deželnega odbornika dra. Zuccona!
Vprašanje okrožne sodnije v Puli se vleče že 25 let po sobanah deželnega odbora in deželnega zbora istrskega. Gospoda Italijani, ki sede v teh dveh korporacijah, niso v dolgih petindvajsetih letih našli ni ene minute, da bi vprašujoči vladi rekli vsaj „da" ali „ne", kar bi bilo zadostovalo, da bi bila okrožna sodnija v Puli — ustanovljena! Sedaj pa bi hotela Slovanom naprtiti krivdo, ke se to ni zgodilo! Pa še nekaj: v zadnjem zasedanju ni došel deželnemu zboru noben spis, tičoč se ustanove okrožne sodnije v Puli. O aktu je še le razpravljal deželni odbor, ki pa ni doposlal dež. zboru nikakega predloga. Predsednik Rizzi vsaj ni nič omenil o tem. Slovani so bili vedno zavzeti za Pulo in so tudi danes. Ne le, da vedno priporočajo ustanovitev okrožne sodnije, marveč zahtevajo koncentriranje vseh viših istrskih oblastnij in zavodov v Puli. Seveda ne mislijo Slovani pri tem na kako izključno italijansko Pulo, marveč na avstro-ogrsko vojno-pristaniško mesto, kjer imajo biti Slovani, Italijani in Nemci — enakopravni! Temu nasprotno pa so dr. Rizzi in italijanski poslanci — in žnjimi tudi Puljčani Frank, Vareton in Albanese — odpravili s sveta vprašanje povzdige Pule v faktično in juridično glavno mesto provincije (sedež dež. zbora, deželnega odbora, deželnih zavodov itd.)
Radi opozicije dra. Zuccona da tudi proračun mesta Pule ni bil odobren? Strašno je to, kako moč pripisujejo naenkrat temu možu I Tozadevno bodi le omenjeno, da je kontrahiranje dolgov mesta Pule podrejeno najviši sankciji in da Slovani, ki imajo tudi svoje interese v Puli, imajo pravico do besede. Sicer pa je znano, da je Pula svoj proračun za leto 1910 že skoraj povsem izcrpila (saj smo že v novembru), a proračun za leto 1911 ni občinski zastop vzel še niti v razpravo.
Zakaj ne govore torej resnice glede Slovanov ? Kako to, da so spisi radi ustanovitve toli potrebne Šole v Jadreški na občinskem uradu v Puli — zaspali?!! Kaj pa je z aktom, ki že leta spi na deželnem odboru v Poreču in ki se tiče ustanove ljudske šole v Puli s hrvatskim učnim jezikom za 500 oficijelno priglašenih otrok?! Slovenci ne ukrepajo nič proti Puli, zahtevajo pa, da tudi občinski urad in deželni urad rešita spise, kakor se tiče. Zavisno je torej le od gospodov, ki gospodujejo y Puli in v Poreču, da spravijo stvari v tir. Da pa le odklanjajo skromne zahteve Slovanov, a vendar zahtevajo, da bi ti poslednji, ki plačujejo občinske doklade ravno tako kakor Italijani, dovoljevali prispevke za »Lego Nazionale" in za italijansko vseučilišče, in
da bi odobrili vporabo že nad 300.000 K za italijanske Šolske namene — to je vendar malo preveč zahtevanega!!
(Zvršetek.)
Deželni zbor tržaški.
V	sinočnji seji deželnega zbora je poslanec dr. Mrak porabil lepo priliko, da je radi nedeljskega protestnega shoda dunajsk. katolikov dal duška svojim .patrijotičnim* čustvom in poslal tople pozdrave Rimu, kakor prestolnici Italije. Dr. Mraku so se seveda pridružili z odobravanjem vsi poslanci večine in tudi socijalisti. Razlika med prvimi in drugimi je ta, da so prvi porabili to priliko, da so, kakor dr. Mrak, dali duška svojim hrepenenjem, ki se komentirajo v Rimu, a drugi, da so pokazali svojo an-tiklerikalno tendenco. Zato je bilo pač naj-pametneje, kar so mogli naši poslanci storiti, da so molčali in obsedeli.
Posl. S c a m p i ch i o spada med one poslance, katerim se gotovo ne bo napravil žulj na jeziku zato, ker preveč govore v deželnem zboru. Sinoči pa se je hotel proslaviti tudi on, ter pokazati, da je tudi on pripravljen pomagati reševati italijanstvo v — Soški dolini in Brkinih ! Zato je interpe-liral vlado radi imenovanja Šestih „čeških" inženirjev v Primorju. Radovedni smo, kaj briga gospoda Scampichio, kake inženirje pošilja vlada k cestnim delom v slovenske kraje !
Tudi dr. Puecher je prišel sinoči v nasprotje s- samim seboj, ko je govoril proti dr. Mrakovemu predlogu, da se črta določba, ki oprošča verske družbe od davka od prirastka na vrednosti. Kje so tu principi, na katerih ravno socijalisti vedno toliko jahajo ?
Evo poročilo o seji;
Podpredsednik dr. R i c c h e 11 i je otvo-ril sejo ob 7. uri zvečer.
Posl. dr. Mrach se je pred prehodom na dnevni red oglasil za besedo ter protestiral proti napadom dunajskega podžupana dr. Porzerja na združeno Italijo ter rekel, da izraža gotovo misli cele zbornice, ako pošilja — v znak protesta proti onemu govoru — topel pozdrav Rimu. Na te besede so vstali vsi poslanci — izvzemši Slovencev — in aplavdirali Rimu.
Posl. Scampichio je interpeliral vlado radi imenovanja šestih čeških inženirjev. (Mi smo že omenili, da sta med ono šestorico le dva Čeha in štirje Nemci ter da so vsi oni inženirji nameščeni le provi-zorično in v popolnoma slovenskih krajih, da se gre torej tu za stvar, ki Italijane ne briga čisto nič. O p. u r.)
Na to je začela podrobna razprava o zakonskem načrtu glede davka od nepremičnin.
Posl. dr. M r a c h je predlagal, da se briši iz § 2. določbo, da so verske družbe oproščene tega davka.
Posl. Z a n o 11 a je proti predlogu dr. Mracha, ker bi vlada potem ne potrdila zakonskega načrta.
Posl. B r o c c h i predlaga, da se da zakonskem načrtu besedilo, da so oproščene tega davka vse one verske korporacije, ki so glasom državnih zakonov oproščene raznih davkov in pristojbin.
Posl. Puecher je Mrakov predlog, a bo iz glasoval za načrt, kakor odbor, ker bi sicer prišel načrt.
Pri glasovanju je bil log dr. Mracha, a sprejet oni dr. Brochi-ja.
Socijalisti so po razglašenju resultata klicali, da so za Brocchijev predlog glasovali poslanci, ki so hišni posestniki, z namenom, da bi zakon ne bil potrjen. Prišlo je do hrupnih prizorov med veČino in socijalisti.
V	§ 3. predlaga vladni načrt, da so na javni dražbi potom eksekucije prodane nepremičnine proste tega davka, deželni odbor predlaga, da so te nepremičnine oproščene tega davka le pod gotovimi pogoji.
Posl. L u z z a 11 o predlaga, da se sprejme § 3 kakor ga je predložila vlada.
Posl. dr. S1 a v i k se pridružuje posl. Luzzattu, ker ne bi bilo pravično, da bi morali oni, ki zgubijo po nesreči svoja posestva še plačati davek.
§ 3 je bil sprejet kakor sta zahtevala Luzzatto in Slavik.
Pri § 7. je predlagal Luzzatto, da naj velja kakor podlaga za odmero davka vrednost dne 1. januvarja 1907, Brocchi je predlagal ono vrednost, ki jo bodo imeli oni dan, ko bo zakon sankcijoniran, dočim določa načrt dež. odbora za to 1. januvar 1902 (namreč za one nepremičnine, ki so bile zadnjikrat prodane pred letom 1902.
principijelno za političnih ozirov ga predlaga dež. v nevarnost celi
odklonjen pred-
Stran II
»EDINOST« St. 311
V Tratu, dne 10. novembra 1$10
nadaljevati
V poimenskem glasovanju sta bila pred-	kralj, ki je bil bled kakor zid,
loga Luzzatto in Brocchi odklonjena z 39	svoj govor, proti 17 glasovom in je bil sprejet z veliko j Bavarska proti papežu. Bavarska
večino nespremenjeno, kakor je predlagal	vlada, ki je — kakor znano — strogo kato-
dež. odbor.	liška, je predlagala Vatikanu, naj bi se od
Podpredsednik dr. Ricchetti je nato za-	profesorjev teologije in duhovnikov sploh
ključil sejo in naznanil, da bo prihodnja	ne zahtevalo, da morajo izreči antimoder-
seja v petek	_
BOSNA.
Agrarno vprašanje. — Stadlerjeva politika.
Neki časnikar objavlja razgovor, ki ga je imel s prvim sekcijskim načelnikom v skupnem finančnem ministerstvu, baronom Horowitzem, o političnih razmerah v Bosni in Hercegovini s posebnim ozirom na sedanje zasedanje bosanskega deželnega zbora. Baron Horovvitz je rekel, da vlada ne pri- ali prekucaška, voli na noben način v obvezen odkup kme- varska vlada. tov, ker bi to imelo za posledico izselitev mnogih mohamedanov iz Bosne, kar bi provzročilo gospodarsko krizo v deželi. — Zato bo vlada vstrajala pri fakultativnem odkupu. Vlada bo kmetom, ki se pogode s spahTJi, dajala na razpolago posojila za odkup proti povračilu v 30 — 40 letih.
Ker zahtevajo Srbi obligatoričen, a mo-
pendente" naj se enkrat nauči računati z realnimi razmerami! Kajti boj proti naravi je uničevalen, škoduje zdravju, razburja živce in je — brez upa zmage.
O včerajšnjem izrednem občnem zboru tržaške odvetniške zbornice nam poročajo sledeče: Na dnevnem redu je bila nistično prisego, kakor to zahteva papež v mej drugim volitev šestih eksaminatorjev za nekem odloku. Taka prisega da vznemirja sodniške izpite. (Izpiti se vršijo pri višjem vest in je v nasprotju s pogodbami. Dalje, deželnem sodišču v Trstu za vse Primorje bavarska vlada izrekla željo, da se z sko, a eksaminatorje — odvetnike predlaga vatikanskimi odredbami ne zanaša v vero le tržaška, ne tudi goriška odvetniška ilemira in vznemirjuje vesti.	zbornica). Na občnem zboru navzoči slo-
To je vsekako zelo hudo očitanje! venski odvetnik je predlagal, naj se za Klerikalna bavarska vlada očita torej Vati- enega od šestih eksaminatorjev vzame kanu, da zanaša s svojimi odredbami nemir koji od tržaških slovenskih odvetnikov, ali v vero in provzroča vznemirjevanje vesti. — vsaj odvetnik, ki popolnoma obladuje slo-Kakor rečeno, to ni morda kaka brezverska venščino ali hrvaščino; sodniški izpiti se ampak strogo katoliška ba- vršijo tudi v teh dveh jezikih: kaj bi torej
bilo bolj primerno, nego da se vsaj pri ~	.	enem eksaminatorju to upošteva, tembolj
Domače vests.	ko ima tržaška odvetniška zbornica dovolj
Jndipendentov« boj brez upa zmage. fP°sob"ih m?či v svoji sredi? Proti pred-„Indipendente" od minolega torka princa ^ slovenskega odvetnika je govoril g. grozno razkritje, ki mora pretresti do kosti ^-.Consolo, povdarjaje, da ne gre z izvo-in mozga vsacega pravovernega Italijana in 1,tv,J° slovenskega eksammatorja sankcijo-
skrajno vznemiriti vsakega boritelja
novati nezakonitosti, ki
za ------- ---------------, ... obstoji v
. 1' italianita del nostro foro: Zasledil je na- tera' da se sme Pri Pomorskih sodiščih hamedani fakultativen odkup, je prišlo do mreč na „temnih oglih" našega deželnega razpora med Srbi in mohamedani, ki so v sodišča nekje razglase glede prihodnjega zadnjih letih, kakor znano, postopali soli- j zasedanja porote in o groza: sestavljeni so darno v vseh vprašanjih. Ker so tudi Hr- j v italijanskem in — slovenskem j e-vatje za fakultativen odkup, je gotovo, da: z i k u ! Prvikrat — tako vsklika ogorčeno dobi vladna predloga večino. Zato je sek- _ Se je zgodilo kaj tacega! To je zloraba!
In sodišče se je moralo zavedati, da je zagrešilo hudo žaljenje njegovega veličanstva
cijski načelnik baron Horowitz izjavil, da bodo Srbi bržkone iskali in da najdejo tudi pot, da se umaknejo pravočasno z zahtevo, ki jej uresničenja ne morejo doseči.
Zanimivo je tudi, kako se je izjavil bar. Horowitz o konfliktu med frančiškani in dr. Stadlerjem. Rekel je namreč: Nadškof dr. Stadler je kazal takoj od začetka tendenco, da bi frančiškane izrinil iz župnij in jih nadomestil s svetnimi duhovniki. Frančiškani, ki koreninijo v narodu, so ohranjali vedno dobre razmere do mohamedanov in so s svojim tihim delom spreobrnili h katoličanstvu mnogo več mohamedanov, nego dr. Stadler. Oni imajo močno razvit smisel za neodvisnost, niso nikakor rimskega mišljenja, provincijal njihovega reda jim je vse, škof v Sarajevem malo. — Radi tega je umljivo prizadevanje dr. Stadlerja, da bi frančiškane nadomestil s pokornimi svetnimi duhovniki. Umljiva je pa tudi nejevolja frančiškancev proti nadškofu, ker se bojijo, da bi se njegovemu uplivu posrečilo doseči, da bosta v Mostaru in Banjaluki, kjer sta dosedaj tamošnja škofa frančiškana, na njiju mesti imenovana svetna duhovnika. S tem konfliktom je razpor v hrvatskem taboru, žali-bog, postal še večji, vendar pa se more reči, da je politiški upliv nadškofa dr.a Stadlerja danes precej neznaten.
Dr, Šusteršičava opozicija.
Dr. Šusteršič je imel v seji deleg. minulega torka govor (vidi včerajšnjo „Ed.") kateremu se pozna, da je dete zadrege! Ali po vsem tem, kakor je „Slovenec" v zadnjem času napadal dr. Ploja, ker je izrekel Aehrenthalu zaupnico, pač dr. Šusteršič ni mogel drugače, kakor glasovati proti proračunu, a to je utemeljil tako, da bi se dalo isto povedati z besedami : Rad bi glasoval z vlado, a — ne smem! Le tako si je mogoče tolmačiti izjavo dr. ŠusteršiČa, da odobrava vodstvo naše vnanje politike zadnjih dveh let, a glasuje vseeno proti proračunu.
Radovedni smo, kako bo „Slovenec" pojasnil (z argumenti namreč, ne s psovkami !) to kontradikcijo.
Dnevne novice.
Nov slovanski list. — Na Dunaju je začel dne 7. novembra izhajati „Slavisches Tagblatt", ki hoče kakor neodvisno glasilo varovati in pospeševati slovanske interese. V prvi Številki je razven programa spis prof. dr. Drtine o „nemško-češkem sporazumu in avstroslavizmu" in pa spis prof. Spinčiča o „razmerah v Istri". List stane za vse leto 30 K; uredništvo in uprav-ništvo je na Dunaju, IX., Thurngasse 8.
V Poštorni so zmagali na občinskih volitvah tudi v drugem in tretjem razredu Nemcem prijazni kandidatje.
Dr. Krama? je v svojem govoru na mladočeškem kongresu v Humpolcu omenjal tudi Slovence ter izjavil sledeče: Naravno je, da ne moremo zapustiti Slovencev v njihovem narodnem boju. Ne moremo se postaviti na stališče takega egoizma, da bi nam bilo vseeno, ako bi bili Slovenci uduSeni. Ko gre za njihove pravične zahteve, jih moramo podpirati, kakor smo jih dosedaj. (Pohvala in ploskanje)". — Veseli nas ta izjava uglednega mladočeškega politika, ki naj bi našla odmeva tudi pri drugih čeških voditeljih.
Pri otvoritvi belgijske posl. zbornice
je prišlo med prestolnim govorom do burnih prizorov, socialisti z Vanderveldom na čelu so neprenehoma vpili: Živela splošna volilna pravica! Doli s klerikalno vlado! — jle-le po četrt urnem preteku je zamogel
rabiti slovenščina in hrvaščina, in, če slov. odvetniki zahtevajo pravičnost od italijanskih, da morajo začeti pri sebi ter n e p o-s 1 u ž e v a t i se pri sodiščih jezika, katerega njihovi italijanski kolegi, zastopniki nasprotnih stranek, ne razumejo. Slovenski odvetnik je odgovoril g. dr. Consolu, da se ne mara spuščati v diskusijo o p rasa nju, za
- italijanstva tega sodišča, ker nikdar še j[atero ie za "vilizovani del Evrope že re-
ni dajalo razobešati tacih razglasov na seno.	. . temnih ampak vedno na vidnih mestih. - . Pretežna večina navzočih seveda je pri-
Odgovornim za to grozodejstvo proglaša	^evala g. dr. Consolu, in ko se je na to Indipendente" predsednika te sodnije, Mi-
lovčiča, ki vendar dobro ve, kakov je značaj del foro triestino, kateri je jezik porotnikov in odvetnikov.
To je usluga slovanski politiki,! a treba to absolutno preprečiti. V ta namen poživlja poslance Pitacco, naj ukrene potrebne korake, da bo imela ta zloraba posledice, kakor jih zaslužuje. — Pa tudi odvetništvo zbornico alarmira, naj nastopi proti takemu žaljenju „deli' italianita del nostro toro!"
Hud pa zna biti ta naš „Indipendente",
pričelo glasovanje po listkih, odstranila sta se oba slovenska odvetnika, ki sta bila prišla na občni zbor, tako da za danes ni moči poročati, kako je volitev eksaminatorjev iz-I padla. Brez dvoma v smislu želja in nazorov g. dr. Consola.
Temu poročilu nimamo mi se svoje strani pravzaprav ničesar dodati. Izvajanje g. dr. Consola je v svoji najivni brutalnosti, v svoji srednjeveški zatelebanosti tako zgovorno, da bi komentar le manjšal |oni — čar, ki izvira iz tolike primitivne, ! neolepšane in neoblizane nagote plemenskih ' iastinktov.
ali sirota velika je pri tem: kar ne mere i Q. justičnemu ministru, sodnim ob-priti iz vznemirjenja. Sirota velika, ker bije iastim preostaje presojati, koliko vere gre baj brez upa zmage! Razvoj stvari gre izjavam in pritožbam o jezikovnih potrebah dalje svojo pot vkljub njegovi jezi, preko jn težavah na polju sodne uprave na Pri-njega in proti njemu. Ni se še prav pomiril morskem, če te izjave in pritožbe prihajajo radi jednega neljubega presenečenja, pa mu že 0d take odvetniške zbornice, kjer gosp. prihaja drugo.	:dr> Consolo ob odobravanju večine svo-
Zato je sirota v permanentnem vzne- jih kolegov lahko razvija take nazore o mirjenju. Mi smo sicer človekoljubni in so- zakonitosti in o pravičnosti, kakoršnji so čutni ljudje in radi bi prizanašaii njegovim zgornji.
razdraženim živcem. Ravno zato pa ne moremo ■ Toda ne samo sodnim oblastim, nego drugače, nego da mu govorimo odkrito res- j vsem onim, ki imajo po svojem poklicu nico, pa bilo se tako kruto. Naj se le spri- nehvaležno nalogo, pečati se s pritožbami jazni žnjo, ker tako pride Še najhitreje do primorskih Italijanov, priporočamo prav to-pomirjenje. Minoli so časi, definitivno mi- plo v proučevanje izjavo uglednega tr-noli, che Berta filava — italijanske orgije žaškega italijanskega odvetnika, dolgoletnega na naših sodnijah! Pred „Indipenditovimi" j pravdnega zastopnika tržaške občine, g. dr. idejali in njegovim radikalizmom ves re-; Consola.
spekt, ali dejstva zahtevajo neizprosno — j Koliko vere gre, — ne, recimo rajše svoje. In ta dejstva so: da deželna sodnija' naravnost! —, koliko prezira gre pritožbam ni nikak tržaški foro, ampak viša sodna o zatiranju, o zapostavljanju, ki slonijo na oblast tudi za območje zunaj Trsta, ki je po tako, ker Vam je ljubše, nerazvitem ali per-veliki večini — slovansko; da ima ta verznem pojmovanju zakonitosti in pravič-sodnija temu primerno posla s slovanskim nosti ?!
prebivalstvom; da ima to prebivalstvo gla-l Blamiran sodrug. V Gradišči v Fur-som državnih temeljnih zakonov iste pravice laniji so bili priredili socijalni demokratje kakor italijansko; in da tudi v slučaju, da veselico. Navzoč je bil tudi znani slovenski bi bil to le tržaški foro, bi „Indipenden- socijalni demokrat Alojzij Kermolj, ki se je tove" pretenzije značile še vedno veliko im- menda kar naslajal ob misli, da ima pred pertinenco, ker je tudi del prebivalstva tr- seboj same italijanske socijalne demokrate! žaške občine slovanske narodnosti, radi Povrnivši se v Trst, se je še ves zadovoljen česar je glasom pravoreka visokih upravnih podal v kavarno „Union". Ali ni dobro na-in sodnih instanc slovenski jezik letel med navzočimi pekovskimi pomočniki deželni jezik v Trstu z jednakimi Radostno jim je jel pripovedovati, pravicami na oblasti kakor italijanski! Ve- je bil v Gradišči na veselici italijanskih so-rujemo, da je to „Indipendentu" in nje- cijalnih demokratov in kako mu je bilo pri-govi odvetniški zbornici zelo neljubo. Ali jetno okolo srca, ko se je govorilo samo v to dejstvo nikakor ne odvezuje mož pravice beata lingua italiana. Niti enega Slovenca da od dolžnosti, da brez ozira na desno ni bilo tam. Jeden navzočih sodrugov ga je in levo in tudi na jezo „Indipendenta" vprašal, da-li res ni bilo tam nobenega dele tudi slovanskemu ljudstvu — pra- Slovenca? Ko je sodrug Kermolj odgovo-vico !!	| ril na to pritrjevalno, je menil oni sodrug
„Indipendente" razgraja radi enega slo- zlobno: „To ni možno, saj si bil ti vanskega razglasa. V njegovem lastnem in- tam!!". Tableaux! Kermolj je zaru-teresu mu svetujemo prijateljski, naj se pri- del, ker mu je prišlo nepričakovano, da ga pravi še na vse drugačne stvari in tudi na je lastni sodrug tako blamiral! In ta mož,
—	slovensko poroto v Trstu, ki mora ki se raduje, da se na veselici socijalne priti prej ali slej.	demokracije ni govorilo nič slovenski, je, če
Sicer pa se njegovim advokatom ne že ne general, pa vsaj eden oficirjev jugo-treba ničesar bati. Nič hudega jim ne bo. slovanske socijalne demokracije v Trstu in
—	Saj se ne zahteva od njih nič druzega, predseduje navadno na shodih naše „jugo-nego kar stori vsakdo drugi, ki hoče vršiti slovanske" kak posel: vsposobljajo naj se na poslovanje
rodna dolžnost. Ko sem se v nedeljo mudil v Trstu in iskal zabave, sprovel me je prijatelj k plesnim vajam v „Trgovsko izobraževalno društvo". Rad sem šel, ker sem zahajal v to društvo še tedaj, ko sem stalno bival v Trstu. In našel sem — neljubo spremembo. Vstopivši sem čul pri garderobi govoriti v blaženi italijanščini. No, mislil sem, da utegne biti to kak Italijan, in odšel sem mirno v dvorano. Ali tudi tu sem bil neprijetno presenečen : vse preveč je bilo tudi tu čuti italijanščine, posebno pa — stara pesem — od strani gospic. Več njih sem poznal, da so Slovenke in vendar ! Vprašal sem jednega odbornikov ve-seličnega odseka, kako prihaja to ? Mož je le zmajal z rameni in menil: Saj so povsodi napisi, da je govoriti le slovenski — da pa on ne more nič za to, če se vendar govori drug jezik!
Jaz pa bi menil, da je odbor glava društvu in da ne bi smel pozabljati na ime društva — izobraževalno! Rekel sem že, da mi ni bilo prijetno pisati te graje, ali grešnikom in — grešnicam treba govoriti naravnost resnico. — Povrnila sva se k „Narodnemu domu" in pred vratmi sva čula par gospic, ki sta čebljali po — nemški ! Ker so utegnile one gospice biti telo-vadke pri „Sokolu", opozarjam poklicane faktorje, da delujejo na to, da se bo v vsem življenju in delovanju društva varoval njega slovenski značaj.
Kazenska razprava proti onim 13 Tržačanom, ki so obdolženi veleizdaje (eden je obdolžen tudi razžaljenja vele-častva), se bo vršila pred graško poroto koncem letošnjega porotnega zasedanja. Razprava se bo vršila pri zaprtih vratih.
Novi predsednik tramvajske družbe. Na mesto umrlega predsednika tramvajske družbe Filipa Artelli-ja je bil izvoljen predsednikom odvetnik conte Fran Sordina.
Veselica in otvoritev ljudske knjižnice v Škednju, kj se je vršila minolo nedeljo, je izpadla kar v najlepše v vsakem oziru. Obširna Sancin-Čemotova dvorana je bila nabito polna domačega škedenjskega ljudstva. Pa tudi iz mesta in drugih krajev je vzlic slabemu vremenu prihitelo lepo število gostov. Vrsto vsporednih točk je otvo-ril moški zbor pevskega društva „Velesila" z Gerbičevim „Slovanskim brodom". Pel ga je tako dovršeno, da je moral na splošno zahtevo ponavljati. Mogočni glasovi, s katerimi razpolaga „Velesila", so prišli v obširni dvorani povsem do veljave. Enak aplavz je žel tudi Vilharjev „Spljetu". Velesila" je na to še pridodala Brajševo „Himno Velesile". — Potem, ko je g. jurisl Dobrila v zelo obširnem govoru temeljito in s praktičnimi vzgledi pojasnil pomen ljudskih knjižnic za izobrazbo, je nastopil kvartet slov. akad fer. društva „Balkan" z več narodnimi pesnicami, od katerih je najbolj ugajala „Popihnul je tihi veter". Pel jo je res precizno. Kar se tiče igre, moramo omeniti, da je, žal, nova Štokovo burka vsled odsotnosti g. avktorja, ki je bil zadržan, morala odpasti. Namesto nje so barkov. dile-tantje uprizorili „Bratranca" na splošno zadovoljnost poslušalcev. — Z napetostjo je občinstvo pričakovalo uprizoritev Mirkove opere „Samski klub", katero je izvajal kvartet akad. društva „Balkan". O samem delu se ne smatram kompetentnega govoriti; zadostuje naj le konstatacija, da je bilo izvajanje toliko v petju kolikor v igranju izvrstno in je delo doseglo popolen uspeh, ki služi g. skladatelju samo v čast. Ne smemo tu pozabiti g. skladatelja Adamiča, ki je z njemu lastno spretnostjo spremljal petje na glasovirju. S to točko je bil vspored končan.
Nova knjižnica šteje 325 modernih, slovenskih knjig. Upamo, da se je bodo Škedenjci pridno posluževali v svojo in na-
UlUClilUl. j J	, ._,
kako da r0dR0 konst
Martinov večer „Sokola" v Trstu
se bo vršil v soboto 12. novembra ob. uri in pol v veliki dvorani „Narodnega doma". Za ta prvi družinski večer se ne bodo razpošiljala posebna vabila, kajti vsi člani in prijatelji društva so vabljeni tem potom, da posetijo to domačo prireditev v čim največjem številu. Že minoli dve leti so bili ti zabavni večeri „Sokola" splošno priljubljeni in zato tudi mnogoštevilno obiskani. Po dovršenem vsporedu se bo vršil v telovadnici ples. Vstopnina za člene in dijake je 50 st., za nečlane pa 1 K.
Loterijske številke, izžrebane dne 9. novembra: Praga	75 49 90 45 20
Lvov	9 19 59 88 77
Koledar in vreme. — Danes: Andrej Avel sp. — Jutri: Martin, škof.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 16° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila.
Več slovenskih soc. demokratov.
na naših sodnijah — uče naj se pridno Odbor ruškega kružka naznanja gg. slovenski! Ker tega vendar ne morejo učenkam in učencem, da se pouk srbsko-zahtevati, da bi se moralo ljudstvo akomo- hrvaškega jezika vrši od 7—S ure in slo-dirati njihovi nesposobnosti in da bi se le radi venskega jezika od 8—9 ure zvečer v Ci-njih moralo odrekati svojim pravicam! Res ril-Metodovi šoli na Acquedottn štev. 22 je bilo časov, ko so se radi njih stvari po- III. nadst.
stavljale na glavo.	Pripomnimo da se je lepo število u-
Ali ti časi so — kakor že rečeno — čencev prijavilo v sredo večer za češki tečaj definitivno minuli, ker se tudi sodna uprava ter upamo, da se prihodnjo uro v pe- O „krahu" subvencijske banke. — modernizuje in demokratizuje po principu — tek zvečer od 7. in pol do 8. in pol prijavi Povedali smo o aretaciji oderuškega Spanjca jednakega prava! Temu treba se privaditi Še mnogo ukaželjnih gospic in gospodov. jjusta Bujas, ki je imel abuziven zavod za — dragi boter „Indipendente"!! Ponav- Naš stari greh. Prejeli smo: Nerad predujme na zastavne listke in je pri tem ljamo torej svoj dobrohotni nasvet: „Indi- sem napisal te vrstice, ali veleva mi na- imel nemali dobiček 1200/«* Aretiran je bi
Tržaška mala kronika.
Velikanski dohod ??js?8 Križmnnflč & Breščak, Kmni trst.
V Trato, 10 novembra 1910.
,,J£DIN08T41 št. 311.
bLirtn lir
TSled ovadbe ravnatelja mestne zastavljal- gos, oziroma puro, nastopi popolen tambu-Stevilo zaplenjenih zastavnih listkov raški odsek, nadalje mlad umetnik na gosli,
katerega spremlja znani skladatelj g. Adamič. Predstavljalo se bo najnovejše delo g.
stan. v ul. Solitario št. 7 je J- Sfoke »Mutasti muzikant". Da se bo
Dice.
znaša 5900.
Nagla smrt. — 51-letnemu mehaniku Ivanu Marietti,
sinoči ob 10.30 prišlo nakrat slabo in je kmalu potem izdahnil. Pozvani zdravnik z rešilne postaje ni mogel drugo nego konstatirati smrt.
Aretacija radi umora. Pred tremi meseci je bil pri Krškem umorjen bogat kmet. Sum na umoru je padel na dva delavca, Miladina Baljak in Petra Komozec, oba iz Benkovca pri Zadru, ki sta delala v neki tovarni pri Krškem in sta bila izginila takoj po činu. Vse poizvedovanje po osumljenih krivcih je bilo zaman, dokler se ni v zadnjem času poizvedelo, da sta oba delala prostorih svoj venček. — Ni nam treba prej v Tržiču in Sesljanu in da se sedaj na- povdaijati posebej prijetnosti in animiranosti, hajata v Trstu. Baljak je bil včeraj aretiran ki bosta vladali na tem venčku. Saj je bil na maoni Faccanonijevega pristaniškega j letni damski venček najlepša društvena podjetja, njegov sokrivec je bil pa aretiran; zabava, ki je vrhu tega naklonila 100 K v Barkovljah. Oba bosta izročena krškemu j čistega dobička naši Ciril-Metodovi družbi.
izvajalo delo po namerah pisateljevih, nam jamčijo imena sodelovalcev: g. pisatelj sam, g.a Ponikvarjeva, g.a Grmekova, g. Adamič in g. Kemperle. Začetek ob 8. uri in pol. Vstop prost. Po dovršenem vsporedu svobodna zabava.
Ob tej priliki se tudi razdele diplome telovadcem, soudeležnikom L župnega zleta v Gorici. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Damski odsek „Trg. izobr. društva"
priredi v nedeljo, dne 13. t. m. v društvenih
nam
sodišču.
Trije poskusi samomora. — Včeraj zjutraj so zaprosili pomoč zdravniške postaje v treh slučaj poskušenega samomora. V ulici Farneto št. 23 se je neki tamošnji stanovalec zastrupil s fenilno kisiino. V nevarnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico ; ravno tako 18-letno dninarko Marijo Ce-bohin, stanujočo v Skednju št 526, ki je v u!. Calvola na javni cesti izpila jesihove kisline. Domači oskrbi so prepustili 23-letno Olgo Michelazzi, stanujočo na Verdeli št. 92, ki se je hotela tudi zastrupiti.
Izginila. Pavla Senotski, stan. v ulici Ponzianino 7, je sinoči prijavila policiji, da je njena mati odšla včeraj ob 7. uri zjutraj, ■e da bi se potem vrnila domov. Bržkone da se jej je pripetila kaka nesreča.
Težka nezgoda. Na parniku „Dan-doio", zasidranem v svobodni luki, se je včeraj pripetila huda nezgoda. 27-letni težak Steno Raun je bil na hrbtu zadet od težkega žaklja, ki se je strgal z dvigala in padel doli. Težko ranjenega so ga prepeljali v mestno bolnišnico.
Naše gledališče.
Prihodnjo nedeljo prideta na naš oder zopet dve velezanimi igri, in sicer : p o p o-ludne ob 4. uri se ponovi izborna burka:
„UGRABLJENE SABINKE",
ki je žela pri poslednji predstavi obilo smeha in aplavza. Kakor je videti, inten-danca slov. gledališča redno misli na to, da tudi popoludanskemu občinstvu, ki ne more zahajati k večernim predstavam, nudi dobrega umetniškega užitka. Nadejati se je, da bo občinstvo uvaževalo resni namen intendance in da do zadnjega kotička napolni dvorano našega gledališča.
Zvečer pa se uprizori noviteta svetovnega glasu
„RDEČI TALAR". (La robe rouge),
ki se nahaja stalno na repertoirju vseh velikih svetskih odrov. V dvornem gledališču na Dunaju se vprizarja ta igra vsako leto.
„Rdeči talar" je tendenčna igra z jakim dramskim efektom. Veliki Brieux, ud akademije, se
Letos pa prirede naše devojke ples v korist društva samega, ki izobrazuje v svojih trgovskih tečajih 70 učenk I Pridite torej! Vabijo Vas one, ki delajo za prospeh tega prepotrebnega društva!
Odsek pol. društva „Edinost" pri
Sv. Jakobu ima danes zvečer ob 8. uri zelo važno sejo v Konsumnem društvu pri Sv. Jakobu. Gg. odborniki in tisti, ki se ponudijo za sodelovanje pri ljudskem štetju, se uljudno vabijo, da pridejo k seji.
Slovensko akad. društvo „Ilirija" v
Pragi bo imelo svoj IV. redni občni zbor v soboto, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih društva Kral. Vinohrady, Taborska ulica 14. Slovanski gostje dobrodošli!
D A R O V L
—	Novo izvoljena gostilničarja „Narod, doma" v Barkovljah Henrik Simonič in Josip Cerkovnik pošljeta 10 kron za pevsko društvo „Adrija" in 10 kron podružnici sv. Cirila in Metoda v Barkovljah! Živeli! Denar hrani uprava.
—	Za svetoivansko podružnico občestva sv. Cir. in Metoda so darovali za podarjeno knjigo „Venec povesti", spletel M. A. Ternovec, gg. učitelji: Valentič A., Pertot J., Fonda F., Požar A., Trobec V., Germek A. ter Francezin po 1 K. — Med cerkvenimi pevci nabral g. A. UdoviČ pri pevski zabavi v Nar. domu K 2 61. G. Matevž Kunstič v isti namen, ker se ne more radi službe udeleževati CM. prireditev, daroval 1 krono. Skupaj K 11-61.
—	Za stavbo slov. šole pri Sv. Jakobu so plačali Drobtinarji za prvo polovico novembra (21. in 22. tedenski prispevek 7 kron 60 st.)
—	Za magdalensko podružnico CM. nabralo se je v gostilni g. A. Nardin pri Sv. M. M. spodnji med veselo družbo 2 K; g. Ivo Svetina dodal še 1 K. — Skupaj 13 kron.
V isti gostilni se je nabralo med botri gospe Josipine Nardin, ker ni hotela imeti plačila za kavo, 1 krono. G. Miloš Pahor daruje 1 K namesto da plača Gospa Ivanka Lah
Veliki kinematograf „BELV6DERE,,
^ TRST - ulica Belvedere štev. 10 - TRST
Čet tek 10., Petek 11. in Sobota 12. novembra :
1) PATHE JOURNAL, po resnici. — 2) POTOVANJE PO KOŠIN-ŠINI, po naravi (v barvah). — 3) PALČEK IZNAJDITELJ, dramatična novost. — 4) BOLHA, KI SLEDI ŽENSKI, zelo komične.
in
3
F. VIDAU, Trst via 8, Lazzaro 22
Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje hožuhoulne z Jamstvom zoper kakorSno si bodi škodo
odpri se je Pension Restsurant „IDEAL"
TRST - Piazza Carlo Goldoni štev. 6, I. nadstropje - TRST
Mode-ni komfort — izvrstna kuhinja — vedno sveža in raznvvrstna jedila — mesečno plači a zelo ugodno. — Listki za mesečni abonement se dobe vsak dan in se
tudi lahko Og eda prostore. — Mesečni &bonement vsak dan po sledečih cenah :
JCroti 60*— za kosilo in večerjo; 35— za kosilo samo; 35*—za veče-jo samo.
Kosila in večer e po jedilnem listku. — VINA VSEH VRST. — PLZENSKO PIVO.
P
V P n
ŠOLA ZA JEZIKE ... CS P0lv?l0tte Acquedotto št. 16 J
„	M prvo nadstropje.
Nova metoda za naečenje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!!!
Nemško . 8 lekcij Kron 4 f D ... .... Francosko 8 lekcij Kron 6	" ie*cJ
Angleško . 8 ekclj Kron 6 l	ieaen
Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9S
Rama tel j lastnik Prof. Pao!o Marquarot.
Otvoritev nove slovenske trecovtne!
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trata, v ulici B&rrlera veoohla fttev. 38
Sirite vEdinost'4
Česky hostinec v Terstu
fllla Meridionale
Via Belvedere
Češka gostilna v Trstu
prodajalno obuva!
JHT LASTNEGA PRIDELKA
Zadruga izdeluje vaskovrstna obuvala od n&Jprl-proatejSega do najflnejie^a ter sprejema tudi poprave.
Priporočamo se to>ej slavnemu občinstvu, da <"» poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode uaj slavno občinstvo tudi prepričano, da «e bo z nagimi izdelki zelo zadovoljilo.	Oena zelo nizie.
NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO.
i|P7AQl |6un T'H°ke cene imajo večkrat tkanine u HCtMOLIOHU modtce in dame. Temu »e izognete, Ce naročit« neposredno pri tvrdki tkanin. Zatorej sahtevalte, da ■e Vam bre-plačno đopošlje moja bogata kolako-Ja Jesenskih in zimskih vzoroev. Trgulem Id s produkti I. reda in ap.rtnimi novonti nerije. — Rizpt-Siljalna tvrdka aukaa
franz Schmišt, JagercOcrf 103. fir Slezija.
nBSBHHHHEl
besedah proti „štreberstvu" in klečeplaztvu. sodnikov.
Sodnik ne sme biti odvisen od nikogar in mora stati nad ljudskimi slabostmi. V umetniški formi prinaša nam tragično usodo nedolžno obsojenega kmeta, ki mu je vsled justičnega umora doma vse propalo.
Nadejati se je, da igra, ki je polna prekrasnih in iz resničnega življenja posnetih prizorov, tudi na našem odru doseže popoln uspeh.
Ker se ta igra ne bo ponavljala, priporočamo vsem krogom, da si jo ogledajo na nedeljski predstavi.
Tržaška gledališča.
POLITE AMA. ROSSETTI. Danes zvečer se zopet ponavlja Smaregliova opera: ,Nozze istriane" (Istrska svatba) in sicer že v četrtič.
EDEN. Varijetetna predstava.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah. Jutri v petek točno ob 7. uri in pol zvečer skupna vaja za mešani zbor. Prosim obilne udeležbe.	Pevovodja.
Društvo .Ljudski oder" v Trstu. V soboto dne 12. t. m. bo v »Delavskem domu" v ul. Boschetto št. 5. II. nad. predaval dr. Ivan M e r h a r o predmetu : „Veda in umetnost*. Začetek predavanja ob 8.30 uri zvečer. Vstopnina 20 stot. za osebo.
Delavci in prijatelji izobrazbe so vabljeni, da se udeleže tega II. letošnjega predavanja v velikem številu. Spoznati razliko in vezi vede in umetnosti, bi morala biti želja vseh, ki se resno bavijo z izobrazbo in ki si hočejo razširiti obzorje svojega znanja. Oseba predavateljeva nam pa jamči, da se izpolnijo želje vseh po izobrazbi hre-penečih v največi meri.
Martinov večer „Verdeljskega Sokola" v soboto 12. t. m. v Nar. domu pri Sv. Ivanu, obeta biti nekaj posebnega. Poleg običajnega srečkanja za Martinovo
je darovala
mojster Eugen i botiljko refoška za kolo sreče, bori v gorečih I vsem darovalcem !
1 liter vina. 1 torto in 1 Srčna hvala
—	Za podružnico družbe sv. Cir. in Met. na Greti darovala je gospa Mahnič
(K 2.
—	Slavna Hranilnica in posojilnica v Trstu je darovala za ljudsko knjižnico akad. fer. društva „Balkan" istotam — 20 kron. Srčna hvala za velikodušen dar!
—	Podružnici sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu je daroval g. Jakob Purkart 3 krone od dobliene dividende del. konsum. zadruge N. D. O. — Izletniki po g. C. Pe-trovec 50 stot. Nabiralniki v upravi podružnice so dali v mesecu september-oktober sledeče: „Narodna gostilna", Sv. Jakob, 8 K 60 st. in 1 liro, gostilna Kosič Viktor K 2-78, gostilna Babič K 101, gostilna „Jadran* 80 st.
—	Za otroški vrtec v Škednju so nabrali gostje pri „Gosp. društvu" K 6 20. K temu znesku je dodal lastnik kinematografa „Adria* 5 K v protest proti temu, da slovenski stariši pošiljajo svoje otroke v »Lego*.
—	Za bodoči otroški vrtec v mestu so darovali sledeči: A. L. 1 K, Marvin 1 K, Manfreda 1 K, Penko 1 K, Pajer 50 st., Gombač 50 st., Perhavec 1 K. Skupaj 6 kron. Denar hrani uprava „Ed."
Vesti iz GoriSke.
Razpis natečaja. — Pri c. kr. okrajni sodniji v Kanalu je izpraznjeno mesto sodnega kanceiista v XI. činovnem razredu.
Salvator lglesias y Comas .....
Zamaški in španjski šari
lastnega pridelka. - Tovarna v San Feliu de Guixois (Španjska).
Zaloga v Trstu, ulica Paduina št. 8, Trst,
mr Odlikovano pekarna In sladiflčarna
z zlbto kolajno in križeem na mednarodni obrtni razstavi - t Londona leta 1909	■
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
naznanja slavnemu trikrat Q& občinstvu, da ima
dan svež kruh.
Prodaisloica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškotl posebno za čaj. Ima razna fina vina ln likerji* v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne ti.rte, krokate itd., kakor tudi vee predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljgll? mlinov flPfT" po najniži ceni. Brcsplaeaa postrežba na dom. — Priporoči (llvfllft fllAflf • Tfff se slavnemu občinstvu z odličn spoštovanjem V1III1U uACIll a 11 Al
Trst - Via Arcata - Angolo vla Sapo ne št. 9 - Trst
OTTO LAUPRECHT
konces. zobni tehnik
nemški zobni zdavnik
je premestil svoj zobni ambulatorij
u vin S. NlcoM 7 (Dreheij. hlia) Trst
za vat UiJtaU.	TaUfaa MM.
99
Air Artigiano
44
Trst, via Arcata -- Angolo via Sapone d
izgotovljene obleke
%
za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo.
Trst - Vla Arcata - Angolo vla Sapone št. 9 - Trst
Na obroke! JAKOB DUBINSKV Na obroke
TRST — ulic« delT Olmo 5tev. 1, n. nadstropje — Trst
Vela izbera izplovM oblet za pspofle in mannfaMurnesa blaga
V teT moike In ženske suknje.
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Stran IV
„EDINOST" Si. 311
V Trstn, 10. novembra 1910.
Mar. del. organizacija.
Krajevna sKupl na „Sv. Marko sv. Andrej". Občni zbor te skupine se ni vršil minolo soboto radi nezadostnega Števila členov. — Vi Šil se bo pa prihodnjo soboto dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO pri sv. Jakobu z istim dnevnim redom, kakor je bilo prvotno določeno. — (NB. V slučaju, da ne pride ob določeni uri zadostno število članov se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih.	Odbor krajevne skupine
sv. Marko sv. Andrej.
Književnost in umetnost
„Ljubljanski Zvon" ima v svoji no-vemberski številki zanimivo vsebino. Ivan Cankar priobčuje duhovito črtico „Moto-vilo". Zanimiv je spis Vojeslava Molčta o pred kratkim umrli pesnici Mariji Konop-nicki. Pesniški del je zastopan po Vojeslavu Moletu, Petruški, Pastuškinu in drugih. V rubriki „Književna poročila" nahajamo med drugim tudi Cankarjevo kritiko o najnovejšem zvezku Trdinovih spisov.
Knjiga o lepem vedenju. Spisal (Jr-banus. Založila Katoliška bukvama. V Ljubljani 1910. Str. 238. O tem prepotrebnem delu, katerega Slovenci v tem obsegu še nismo imeli, prinesemo kaj več.
R. Legvart: Govedoreja. Ljubljana 1910. Natisnila Katoliška tiskarna.
G. Irma Polakova, slavna operetna pevka in igralka kraljevega deželnega gledališča v Zagrebu, je gostovala v ljubljanskem gledališču v znani Leharjevi opereti: „Grof Luksemburški". Gledališče je bilo nabito polno.
Gospodarstvo.
„Kmetijska družba za Trst in okolico" naznanja in poživlja svoje člane in kmetovalce tržaške okolice, naj se v vseh družbinih stvareh zaupno obračajo do druž-binih odbornikov in zaupnikov. Vsak zaupnik in odbornik družbe ima v okolici svoj okraj, v katerem deluje v prospeh družbe, vpisuje na novo vstopivše člane, pobira letnino ter daja rade volje tozadevna pojasnila.
Kmetovalci-okoličani naj se torej blago-vole v družbinih stvareh obračati na sledeče gospode odbornike, oziroma zaupnike
družbe:
Opčine: Ivan Goriup, veleposestnik, Škrlavaj Ivan, posestnik in starešina.
Trst: Ing. agr. Rado Lah, c. kr. tehnični pristav, dr. Edvard Slavik, odvetnik in poslanec.
Prošek: Alojzij Goriup, veletržec, posestnik in poslanec, Valentin Cibic, posestnik in sodni cenilec.
K o n t o v e l j: Anton Škrk - Rebula, posestnik.
Sv. Križ: Ivan Košuta-Pirč, posestnik, Fran Košuta, posestnik in trgovec.
B a r k o v 1 j e : Stare Ferdo, nadučitelj in posestnik, Pertot Josip, trgovec in posestnik.
R o j a n : Pertot Josip, učitelj, posestnik in poslanec, Bole Ivan Marija (Miče), posestnik, Ferluga Ferdinand, posestnik.
Trebće: Kralj Luka, tajnik zavarovalnice in posestnik.
L o n j e r : Čok Dragutin-Županov, posestnik.
P a d r i č: Grgič Josip, vaški načelnik in posestnik.
R o c o 1: Anton Škrk, posestnik.
Bazovica: Grgič Andrej, posestnik in gostilničar.
Sv. Ivan: Birsa Fran, posestnik.
Skedenj: Godina Ivan, posestnik in gostilničar..
Sv. .Vi. Magdalena Gornja: Si-monič Kristijan, posestnik.
Družbini urad se nahaja v ulici Gorgio Galatti št v. 12 v Trstu. Uraduje vsaki dan ob delavnikih od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 11. ure. Družbini tajnik Jereb vsprejema rade volje vsa naročila ter daja pojasnila v stvareh družbe. Do njega torej naj se obračajo družbeni člani in kmetovalci tržaške okolice.	Družbini odbor.
Zemljišče
na prodaj v Rojanu pri cesti nad cerkvijo v malih parcelah in po nizki ceai. (Denar za zidanje se tudi vdobi. Več se izve pri upravi „Edinosti"._ 1842
Odda
mcblovana soba ▼ ulici Burriera R1.
OtJ 22, IV., desno.	1889
Štiridesetleten mož
liceja, diplomiran kemik iti lefe&ruar, mirodilnićar, bivši vladu i uradnic, časnikar in pisatelj, zmožen vsakokratnih poslov, pozna I>rv»Sćino, italijanfiCino nemščino, turščino in tlbanFčino, najbolja spričevala iSče nameščenia tukaj ali znnaj. Obrniti se ca In»e-r&toi oddelek Edinosti.	200
Odda
qa čedna meblovana soba. Barriera 13, »O IV. n , levo.	1891
Ppftfls ialno papirja, galanterije se takoj rad> nuurjoi^fl bolezni proda. Kiz^a najemnina cer>tralna le^a. Via Molin a ver.to 70. Žiberna. (1883
Stara
Prnrlsk ep P® nizti 'eni Z 2 nadstropji. I I U UO ov 8 prostorov in klet, ?C0 kvad. m
ztmJje. Pri hi&i pitna vi.da. L**r> prostor za gostilno a!i prodajalno je*tvin. Za obvestitev obrnili fre jena Antona KrcSevič, Sv. M. M. rgonja Št. 10
in dobroideča velika restavracija v bližini kolodvora južne Železnice v Trstu, se proda z vso opravo. V H i§i, kjer je restavracija se morda dobi tudi v najem prvo nadstropje ia h8tel. Restavracija je razdeljena v dva dela : salon in predvorana, kjer se dobi vino in jedi po nižjih cenah. Dvorana je pripravna ;a koncert Pred restavracijo je veliki prostor za mize. Informacije daje upravitelj Inseratnega oddelka „Edinosti" pod Stev. 2117.	2117
Prodajalna jestv n in *oioni-jainega
Ulderico Basso
trst, ulica Jarneio 14
Blago vedno sveže
in cene zmerne.
Živčne bolezni
in bolezni srca zginejo, ako se oporablja naše patentirane kopelji z ogljikovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo Najizbornejši aparati za ma% alo. Prospekti brezplafao pri inženirja F. L i p o v s t y, Praga H. 50«	1734
Pmdo CP orkestron ■ tremi cilindri. Moter « nina 90 na benzin. — 7 konjakih sil. Cena nizka Oglasiti se v kavarni Goldoni. —Jurca. (1857
Zdravilno pivo
dvojatf« kvsis
založna marka „Soetl Štefan'
i«
Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dnnajske zdravniške klinike, izjavlja, da je ptvo dvojBi^t krasa aalotna marka . Ivetl Itefao" zelo npliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozne osebe.
Žalosti: Trst, vla Valdlrloo it 32.
Telefon 3t 2201. (B.)
>11!
Kroiačnlca za civiliste In volake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6 1L n.
Priporoča ►e s:avnem občinBtvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrat«, delo Solidno, cene zmerr.e.
ISSSSS5IISSSSSSS5I
jpecljnl. sumil, predmetov
-i-
Elastične nogovice, kilni pasi, p^ si i riga to rji, sospenzorji, gum. rjube, cevi z* vino, vodo, plin O VATA. Prodaja in poprava črevljev iz gume ter gumijevih predmetov.
+
Higijenični predmeti •••
CENE ZMERNE.
CENE ZMERNE
petorico Steindkrt yfcqne9otto 14.
iz cementa na roko izdelane od 25 cm® po Kron 1-80 za m.'
iz cementa na stroju izdelane od 25 cms po Kron 2 60 za m.5
imetno pulirane (svitle) ::::::: od 25 cm* po kron 4 — za m.s
ZAL06A CEHEISTA In GIPSA Stlvlo flllloSSi
Tovarna plošč (na stroj) TRST, Via dei Gelsi 3 in 5. Telef. 18-89.
R. (wasperli§i, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
—=i= Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih drž. železnto
Sprejme r^cancjaiije taferšnejrasioodi blaga iz mitnic, dostavljanje na uom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
mr Zastopstvo tvrdke „CEMENT" "m,
Tovarna cenunt* „POftTLAND« v Spljetu.
CENE BREZ KONKURENCA.
ANTON SKERL
mehanik, zaprlaeteni zredeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. ?1
7bM tCT3FBE i? UtekolB „Pocf
ih	ilck'j-IČDlk tronđtsT	1b proda!« jr».
aoichin icnofnro*, in fonofrafov Salona pripra aa točili rlT« »mti« At'.tmfra m popravljan]« Hv rtro!«*, fco-n m otoke tst :td
V*|ika 7ftfo§a prlpadkov po tovar cenah.
TFLEFON Stfiv 17S*
r


Rogaška kisel Templev
Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi.
— ZASTOPNIK -
Lacko Križ - Pnla
WIESENREITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20.
GOSHLNA11. D.„
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preureje na
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.

UMETNI ZOBJE
Plombira njo lobcv
Izdiranje zobov lwcz
vsake bolečine
j V. Tuscher
| koncesij, zobsi tosiš
Dr.J.Černiak
: icbozSratnik :
TRST -
oJio deil> Csđerma i ilf n.
PRODAJA NA DROBNO
m
leUMUlEi leUABiMli uu
Trst, Via Malcanton š ev. 9
i 11 ¥01!
za moške v velikem izboru po zeio ugodnih cenah.
Na zahtevo 88 dopoiljejo uzorci vratiš in franko.
iS
Zadnje brzojavne vesli.
Pavia 9. Na kolodvoru Bressana-Bot-tarone je včeraj vsled napačno postavljenih ogibov brzovlak Genova-Milan trčil skupaj z nekim tovornim vlakom. Dva potnika sta bila ubita, več pa ranjenih, mej temi dva smrtno. Škoda je velika.
Trinidad 9. (Colorado) V tukajšnjih premogovnikih se je dogodila eksplozija. Bati se je, da je našlo smrt sedemdeset ljudi.
Teheran 9. V Širasu je proglašeno obsedno stanje.
Modena 9. Danes dopoludne je bil ob obilni vdeležbi otvorjen 20. katoliški italijanski narodni kongres. Na kongres pride tudi več poslancev. Kongres je brzojavno pozdravil papeža Pija X.
Velike nove prudaj&inice pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, al. stadion it- s - Telefon 22-65 (hlia sledalliča Fenke)
m
Dva oddelka! Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cane imemb.
Bogata izbera izbera popolnih Bcb *>d 300 do 4LOOO kron. Jedilne sobo. Sprejemne iD ka iilne dvorane v najuovejSeai slogu. — SPECLJ ALITfiTA : Železno in medeno pohiSuo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — popolac opreme in	deli.
?m i	i nr

- Novo pogrebno podjetje -
CORSO ŠT. 49 PODRUŽNICA CORSO ŠT. 49
Na Opciiialt!
ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri porcelana itd. Vsake velikosti in raznih vrst svetilnic itd. itd.
6eie ugodne. - priporoča se si občinstvi posebna za prik pra.nike vernia dns Pozor na naslov JOSIP
Optine št 170.
Skladišče oglja in im
za privo, netralja in stavbni materijal
Josip Mi ceu
Trst, Via 5an Cilina št. 2 (Sv Ivan)

- Antonio Spanghero ■■
^T DEKORATIVNI SUKAR
___ Naslednik tvrdke DELALNICA : DOMEN,CO DELISC. Via Madcrtniaa 7
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela la dekoraoije ia sobe. — SPECIJALITETA : Imitacije lesa In marmorja, izložne table.
r
TEODOR KORN
Trst, uL Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
SPREJEMI JO SE VSAKOVRSTNA =r DELA I>* POPRATE = v PO BIZ&IH CE9AH. v
:: Delo ciobro In zajamčeno. :: TeleL 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE.	|. Kdgl.