ifO, svr. 4h KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA Planika PRODAJALNA PLANIKA V BREŽICAH DO 70% NIŽJE CENE OBUTVE II PREJŠNJIH SEZON IN OPUŠČENIH PROGRAMOV Številka 84 Leto 4 Cena 240 SIT 10. julij 2003 > i NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 24. JULIJA 2003. Poškodovani tudi otroci Dvorce, Velike Malence - V nedeljo, 6. julija sta se v slabih štirih urah na slabih 10 km razdalje zgodili dve hudi prometni nesreči, v katerih so bili udeleženci hudo telesno poškodovani. Prva nesreča (na fotografiji) se je okoli 15.ure zgodila na hitri cesti H1 na relaciji Čatež - Obrežje izven naselja Dvorce zaradi nepravilnega prehitevanja. V nesreči so bile tri osebe hudo in pet oseb lahko telesno poškodovanih. Med poškodovanimi so bili tudi trije otroci. Povzročitelj nesreče je vozniški izpit opravil pred dvema mesecema. Pri reševanju vkleščenih ponesrečencev in prevozu ponesrečencev iz vozil so sodelovali gasilci PGE Krško ter reševalna vozila ZD Krško in ZD Brežice. Druga nesreča pa se je istega dne zgodila okoli 19. ure na lokalni cesti v bližini Velikih Malenc zaradi domnevno neprilagojene hitrosti m vožnje (kkJ vplivomaLkohola. V tej nesreči so bile hudo poškodovane tri osebe. Povzročitelj, 29-letni J.T. iz Brežic je s kraja nesreče pobegnil, vendar so ga policisti slabi dve uri zatem našli v bližini kraja nesreče. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, daje imel povzročitelj 1.86 alkohola v krvi. Po prvih ugotovitvah voznik in sopotniki niso uporabljali varnostnega pasu. KM. Vizjak “graščaku” Mokroviču ne prizna desetine Brežice - Občinski svet je glede prodaje grajskega kompleksa Mokrice Termam Čatež sprejel sklep, da potrjuje obstoječo kupoprodajno pogodbo, ki jo je Občina Brežice sklenila v obliki notarskega zapisa v jeseni leta 2002. Posel je izpeljal bivši župan Vladislav Deržič potem, ko se na dvakratni javni razpis za prodajo gradu ni javil noben interesent. Nekateri svetniki so bivšemu župani očitali, daje delal netransparentno in da je bila sklenjena pogodba v enem delu drugačna od zaključkov, ki sojih sprejeli kot vodilo za prodajo. Takratnega podžupana in sedanjega župana Andreja Vizjaka je motil predvsem aneks, po katerem se Termam v kupnini priznajo minula vlaganja v višini 5 milijonov evrov kot stvarni vložek. Direktor družbe Borut Mokrovič pojasnjuje, da so bila ta vlaganja celo višja, kompleks Mokrice pa bo “požrl” še ogromne vsote, preden bo njegova vsebina in podoba zagotavljala najvišji kakovostni razred. Projekt je narejen, Terme nameravajo kandidirati za evropska sredstva, končni rezultat bi bil 300 novih delovnih mest. ...na strani 3 l POSTANITE NAROČNIK SAVA0LASAI VHIK0 LETMO NMRMN iKEMUUi -Cf za nove in stare naročnike časopisa SAVAGLAS PREKO 60 UPIH NAGRAD * Zlata verižica Zlatarstva Omerzo Krško v vrednosti 30.000 SIT * 14 bonov v vrednosti 7.000 SIT - Ljudska optika Glasmaher Brežice - 3 paketi »Vse za udobno spanje na enem mestu« v vrednosti okrog 20.000 SIT - Lagea spalni studio Krško ' 8 bonov v vrednosti 5.000 SIT - Peko d.d. Tržič * 3 kozmetični darilni paketi za ženske - trgovina IZBIRA Brežice * 1 kozmetični darilni paket za moške - trgovina IZBIRA Brežice ' 3 aranžiranja daril z dodatki v vrednosti 5.000 SIT - Cvetličarna Tina Brežice * 10 knjižnih nagrad * 20 kaset različnih izvajalcev Čimproj izpolnito naročilnico tli pokličito 49-91-255 in sodolovali bos to V VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, ki bo 29. avgusta. PRVIH 30 NOVIH NAROČNIKOV •O JOOCLOttULO JE V DODATNIM NA&ftADf JO TM JEIONJKE KARTE ZA BA2EN V BKKJTANKL NMMAPNCI BOOO O (UDU tNEBANIA OOVEKlM PUNO PO POilL Kozmus z olimpijsko normo Praga, Brežice - Kje so meje mladega brežiškega atleta Primoža Kozmusa, ki v letošnji sezoni osvaja svetovno atletiko s svojimi izjemnimi podvigi? Zadnji v nizu je iz Prage, kjer je Primož orodje zalučal 79,81 cm, torej mu je do prvega zastavljenega cilja te sezone ostalo le še borih 19 cm. To je bila tudi znamka, s katero Miran Vodovnik in Primož Kozmus je dosegel normo A za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, prav tako pa vse kaže, da bo prihodnje leto že drugič v svoji športni karieri udeleženec Olimpijskih iger v Grčiji, kajti dosegel je normo tudi za ta prestižni nastop. ...na strani 12 Iz Rock Otočca v Firence Prečna pri Novem mestu - Prišel je prvi vikend v mesecu juliju in z njim že tradicionalni poletni rockerski festival - Rock Otočec. Tri dni rajanja ob rock glasbi pa je bilo letos prav posebnih za mlado krško glasbeno skupino z imenom Fortaste (na fotografiji). Na natečaju za mlade skupine so bili namreč izbrani za najboljšo in najbolj perspektivno mlado skupino. Fantje so bili že zmagovalna skupina predizbora v Brežicah, nato so s svojo glasbo prepričali žirijo v ljubljanskem klubu K4, nazadnje pa jim je uspelo prepričati še publiko na Rock Otočcu. Zmaga jim je odprla pot do glavnega odra velikega festivala v Firencah, ki bo maja prihodnje leto. ML. J £ §~MET4L KRITINE POOBLAŠČENI MONTER, Kleparstvo "Vrei^GSM: 041-644-323 - kritine v obliki opeke so najlažje kritine naravnega izgleda - odporne so proti udarcem (toči) -ne Skripljejo pri temparaturnih spremembah - v dežju ne ropotajo zaradi svoje oblike - plošče so v enem kosu od žleba do slemena - v sklopu prekrivanja izvajajo manjša tesarska dela (izdelava frčad, nadstreškov nad verandami...) ESTETSKO LAHKO TRAJNO UGODNO .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO POSAVSKE m/SlCE Kadrovske zgode in nezgode V minulih dveh tednih so malce bolj “našpičenega” opazovalca zbodli nenavadni dogodki; ob dnevu državnosti skoraj nikjer ni bilo videti slovenskih trobojnic, ni jih bilo niti na stavbah državnih ustanov, kaj šele, da bi vihrale na hišah podjetnikov, ki jim je sedanji sistem omogočil visok standard. Nobena zastava, občinska ali državna, ni zavihrala pred brežiškim gradom niti v čast glasbenega festivala. Okrog prazničnih dni in ob uvajanju novega finančnega poslovanja pa so bentili ljudje, v gneči in pregretih prostorih čakajoč na svoj denar pri bančnih okencih. Le kaj so si mislili tujci, ko so opazovali dolge vrste pred vrati bank, ki poslujejo le do petih popoldne, ob sobotah pa imajo kar zaprto. Kaj zapletov bo okrog Patricye Čular, ki ostaja na čelu Mladinskega centra Brežice še šest mesecev, dotlej pa mora postoriti marsikaj. Se pa podobna neprijetna zgodba spleta tudi okrog Zavoda za turizem na čelu s Sabino Žibret in še sreča, pravijo bolje poučeni, da je vajeti vzel v roke podjetniški šef Toni Horžen. Čas je za LDS V brežiškem občinskem svetu so medtem prevzele vajeti v roke stranke okrog liberalne demokracije z Jožetom Avšičem, v petek izvoljenim za predsednika, na čelu. Uspešen koordinator nove koalicije je komandant Stane (Radanovič), kije skupaj s šefom Jelinčičem blestel na pustovanju v Mihalovcu, vendar je odločilna LDS. Njen minister Slavko Gaber se je pretekli teden bolj ilegalno mudil v Posavju in se z Avšičeva trojka bi bilo, če bi tako ravnali trgovci, gostinci in mnogi drugi, ki so se primorani prilagoditi ljudem! Toliko za uvod, kajti pretekle dni seje v Posavju vendarle pripetilo veliko več bolj pomembnega. Podpisana je bila pogodba za gradnjo boštanjske elektrarne, pri čemer bo nekaj dela tudi za posavske gradbince, kovinar^ ji pa bodo lahko izdelovali dele hidromehanske opreme. V Brežicah je svojo moč spet pokazala nova koalicija in padle so nevsakdanje odločitve o usodi mokriškega gradu ter asfaltne baze pod njim. Župan Vizjak je še vedno brez podžupanov in Milko Veršec mu poje levite. Že znani predlogi, da bi ob sebi imel kot podžupane Mileno Jesenko (ZLSD), Ivana Molana (SDS) in Janeza Vogrinca (SLS), ne bodo zdržali. Bolje poučeni menijo, da se bo slovenski gradbeni velikan SCT, ki je asfaltno bazo postavil brez nekaterih soglasij, že znašel ter inšpektorje z zavlačevanjem in pritožbami vlekel za nos tako dolgo, da bodo asfaltna dela končana. O usodi Mokric pa se zaradi različnih pravnih razlag lahko še marsikaj zaplete, posebej še, če bo župan zadržal že sprejeti sklep dveh občinskih svetov. Saj je pravzaprav zanimivo, koliko sklepov občinskega sveta je Vizjak že zadržal, menda Deržič tega hi storil niti enkrat?! So pa na zadnji seji brežiški svetniki izglasovali tudi nekaj kadrovskih rešitev; Stanislavo Molan so znova potrdili za ravnateljico gimnazije, Stanko Preskar pa višje strokovne šole. Predavateljski zbor je za isto funkcijo z veliko večino že potrdil svojega profesorja Jožeta Kranjca, prav tako tudi svet šole, toda zadnjo besedo bo imel minister. In menda se ve, kam sodi Preskarjeva. Zato zna biti še zanimivo. Le malo manj odgovornimi pogovarjal predvsem o skupnih razvojnih vprašanjih, o šolstvu, vpisu v srednje šole, pa tudi o pristojnostih morebitne pokrajine. Prišlo je celo do prvih otipavanj okrog bodočega sedeža Posavja. Ker je med liberalce mogoče šteti načelnika brežiške in krške upravne enote Darka Bukovinskega in Toneta Podgorška, velja za prvega, da se pripravlja na gradnjo nove zgradbe sredi Brežic, medtem ko drugi, tudi z lovci, na veliko praznuje abrahama. Voščila tudi s te strani! Vsekakor pa je pomembnejši liberalec Damjan Lah, ki si je letos že drugič vzel v najem počitniško hišico Zveze prijateljev mladine Krško v Ne- prevoz vina oziroma omejitve na dva litra na osebo. Toda vinarji z levega brega Save so pri Dularju na Kostanjku vseeno govorili Tone Podgoršek o bizeljsko-sremiških vinih ter Isteniča predlagali za nosilca projekta. Med liberalci na Bizeljskem pa sta bila opazna Jože Avšič in Tone Ribnikar; slednji je presedlal s tožilstva na banko ter se medtem razšel z življenjsko družico, znano brežiško igralko rokometa Vido Hribernik. Vojko Sotošek, predsednik LDS v Krškem, že uživa nagrado za volilni poraz pri gradnji savskih elektrarn, njegovi člani pa so vse manj aktivni. Na osrednjem pikniku stranke v Brkinih je menda bil le Ivan Urbanč. Pripetljaji iz krajevnih skupnosti Urbanč je posebej aktiven v svoji Krajevni skupnosti Podbočje in očitno dobro sodeluje z direktorjem krške občinske uprave in sovaščanom Francijem Glinškom. Ta zaradi svojih pogledov seveda ni všeč jastrebom iz ljudske stranke, prišepetovalcem žu- Franci Glinšek pana Bogoviča. Je pa Glinšek, poleg tega, da prijatelje preseneča z odličnim ribjim paprikašem, tudi vzoren vinogradnik ter pridelovalec cvička in postaja tudi Darko Bukovinski rezinah in jo tokrat tudi na novo opremil. Menda še ni znano, kdo bo plačal račun. TUcIi mnoge druge liberalce, denimo Mirka Bandlja, ki ga varujejo policaji iz sosednjih hišic, je mogoče videti na svojih vikendih v Nerezi-nah. Skupnost je razdeljena na območje petičnejših, imenovano Dedinje, medtem ko se je ostalega predela prijelo ime Pesje. Liberalci so se seveda posebej izkazali tudi na slovensko-hrvaš-kem poslanskem druženju na Bizeljskem. Župan Vizjak je tam povedal, da je zdaj najbolj pereč problem meddržavnih odnosov skupnost zdaj postaja najpomembnejša v občini Sevnica, ki jo vse bolj tare brezposelnost in zdaj še odpuščanje gradbenih delavcev. V ospredju pa sta prestižni spopad (ljudje se sprašujejo, kje je tu ekonomika) med družinskim podjetjem Sava avto in firmo Avtoline Krško za tehnične preglede motornih vozil, ter dogovor o cestni obvoznici. Toliko inačic je že bilo ponujenih, da zna biti HE Boštanj končana prej kakor obvoznica. O obvoznici bi lahko sanjali tudi na Bizeljskem zaradi koščka makadama in takšnega in drugačnega prahu, ki se dviga v krajevni skupnosti. Po odhodu Kržana jo zdaj vodi Franc Kelher, za njim pa stojita Bojan Berkovič in tajnica Silva. Na Jesenicah nekateri predlagajo, naj predsednik Boris Ajster Severna brežiška vrata odstopi, ker je tako hitro spreminjal mnenja o lokaciji asfaltne baze, zato pa se na Čerini veselijo nove gasilske cisterne, za katero je posebej zaslužen nekdanji župan Deržič. V Sobenji vasi bodo dobili vozilo s Čerine, ki ga bo menda predal v uporabo Stane Radanovič. V Kapelah so letos še posebej dejavni, obstaja pa bojazen, da se ne bi kaj zapletlo pri gradnji šolskih in športnih objektov, če bi usahnil državni denar. V Brežicah ugotavljajo, da bo za devetletko treba iskati učilnice v prostorih vrtca, “varuhi mesta”, združeni v društvu za oživitev Brežic, pa še kar naprej razpravljajo o svojih nalogah. Medtem občinsko središče na vsakem koraku od severnih do južnih mestnih vrat odmira, pročelja “krasijo” table po okusu posameznikov in ljudje se sprašujejo, kje je komunalni nadzornik, da bi opazil nepokošeno travo in zaparkirane ulice. Socialne stiske se nadaljujejo, delavci “Lahova" hišica v Nerezinah vinogradniški inovator; k enemu kolu je posadil kar dve trti, na eno stran od trsničarja Toneta in na drugo od Staneta Jarkoviča. Ljudi zelo zanima, katera trta bo v “konkurenčnem” spopadu bolj uspevala. Boštanjska krajevna pred dopusti ostajajo brez regresa in poraba testenin, ki postajajo mnogim osnovno živilo, seje močno povečala. Prijetno poletje vseeno, s kopanjem “na moru ali v lavoru”! Vlado Podgoršek Kako se lahko zgodi kaj takega? Brežice - V brežiški bolnišnici sta pred tedni v nedeljo zvečer dva pacinta doživela, da jima je zdravnik kljub domnevni poškodbi in celo menda zlomu roke rekel: “Pridite jutri.” Kako se lahko zgodi, da zdravnik reče kaj takega? Ali krčenje stroškov res ne pozna meja in ne humanosti. Šli smo po sledi neuradne informacije in ugotovili, daje neka ženska padla s kolesa in zaradi bolečin je posumila, da ima zlomljeno roko. Zdravniško pomoč je poiskala v Bolnišnici Brežice, kjer pa je v kirurški ambulanti doživela neprijetno presenečenje. Rentgen ni delal in rekli soji, naj pride naslednji dan. Zgodba seje isti večer ponovila še pri enem pacientu. Kako se lahko to zgodi? Direktor bolnišnice Tone Zorko je kljub temu, da poškodovancev nismo identificirali z imeni, oba primera preveril. Pojasnil je, da imajo ob nedeljah in praznikih zdravnike in delavce v redni službi, dežurstvu na delovnem mestu ter v pripravljenosti na domu. Ob nedeljah in praznikih je dežurstvo na rentgenu organizirano do 20.30, nato je do 7. ure zjutraj rentgenolog doma v pripravljenosti. Zdravnik ga pokliče le v primeru, če oceni, da bi nastala škoda za zdravje. Direktor bolnišnice pravi, da sta oba omenjena pacienta iskala zdravniško pomoč po končanem dežurstvu, torej po 20.30. Zdrav- nik ni presodil, daje narava poškodbe taka, da bi bilo rentgensko slikanje nujno, zato ni poklical kolegov za rentgen, temveč je pacienta naročil za naslednji dan. V enem primeru je menda poškodba nastala celo dan prej, pa oseba ni poiskala zdravniške pomoči takoj. Je zato ne potrebuje tudi takrat, ko pride po pomoč in lahko čaka še dan dlje? Kaže da! Podobno se vam lahko zgodi tudi med tednom, saj imajo ob delavnikih v bolnišnici dežurstva do 22. ure, nato so v pripravljenosti. Direktor Zorko pravi, da je to običajno v slovenskih bolnišnicah zaradi zmanjševanja stroškov oziroma ur dežurstev; še več, teži se k temu, da bi prevladovalo dežurstvo na domu. In še komentar direktorja na domnevno izrečene besede enemu od pacientov: “Pridite jutri po 7. uri, ko bomo popili kavico.” Direktor bolnišnice pravi, da če so bile te besede izrečene, niso bile umestne, vendar ponavadi zdravniki rečejo nasprotno. Pacientom svetujejo, naj pridejo po maši ali ko spijejo jutranjo kavico. Suzana Vahtarič V kakšnih vodah se kopamo? Posavje - Sonce letos neusmiljeno žge in edino ohladitev lahko najdemo v vodi. Kljub veliki oddaljenosti od morja imamo v Posavju veliko možnosti, da se v vročih dneh ohladimo. Na voljo imamo številna kopališča in bazene, priljubljena pa so tudi naravna kopališča, ki so lahko problematična. V Posavju imamo termalno kopališče Terme Čatež, številni Sevničani pa zahajajo tudi v Zdravilišče Laško. V poletnem času pa obratuje tudi vrsta letnih kopališč in sicer v Rimskih Toplicah, Radečah, v Sevnici, v Brestanici in Krškem ter Klunove toplice v Bu-šeči vasi, ki nimajo statusa javnega kopališča. Značilno je, daje kakovost bazenskih kopalnih voda v termalnih kopališčih boljša kot v letnih, saj so termalna kopališča večinoma modema in bolje opremljena kot letna. Zavod za zdravstveno varstvo (ZZZV) Celje izvaja redni strokovni nadzor nad kakovostjo kopalnih voda v termalnih kopališčih, tudi v Termah Čatež, in ugotavlja, da je stanje voda skozi vse leto pretežno dobro. ZZZV Celje in Novo mesto, ki sta pristojna za kopališča v Posavju, Temeljna opozorila: - Pri kopanju v divjih kopališčih skrbno nadzorujte otroke in jih ne puščajte samih. - V teh vodah se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna. Še posebej na to opozarjamo otroke. - Otroci, zlasti mlajši, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je potrebno ves čas opo-zaijati, naj se požiranju vode izogibajo. -Vode iz naravnih kopališč ne smemo uporabljati za pitje ali pripravo hrane, tudi za umivanje in hlajenje sadja ne. - Če se pojavi vnetje kože ali poškodbe na koži, se za kopanje ne odločamo. - Po kopanju v naravnih, neurejenih kopališčih je ob prihodu domov potrebno obvezno temeljito prhanje in umivanje. sta doslej že analizirala vzorce vode iz letnih kopališč. V nekaterih so izmerili preveč ali premalo klora, glede na normative pa so največkrat zabeležili preveč sečnine. Sicer pa podatki o kakovosti vod v letnih kopališčih še niso povsem merodajni, pravijo na ZZZV Celje, saj so komaj pred dnevi začeli z rednim nadzorom. Stanje na začetku kopalne sezone je drugačno kot ob koncu sezone, pravijo na zavodu; podatek ob koncu julija bo šele pokazal pravo sliko kakovosti kopalnih voda. Poleti pa zaživijo tudi divja kopališča. Na našem območju se ljudje odločajo za kopanje v Savinji, v Mimi ter v Krki. Rezultati kemičnih analiz v spodnjem delu Savinje odstopajo od predpisanih normativov in ne ustrezajo zahtevam za kakovost kopalnih voda. Podobne so tudi ugotovitve novomeškega zavoda, kije že analiziral reko Krko, ki je priljubljeno divje kopališče. Predstojnik zavoda Dušan Harlander pravi, da so doslej vzorčili Krko pod Novim mestom. Krka je mikrobiološko onesnažena, povečana je tudi vsebnost nitritov. To kaže na dejstvo, daje Krka fekalno onesnažena, glede na pravilnik o kopalnih vodah pa je v njej tudi preveč kisika. Po pravilniku o kopalnih vodah Krka ni primerna za kopanje, saj kopanje v njej pomeni določeno tveganje za zdravje, zlasti v primeru, če med kopanjem vodo zaužijemo, se lahko razvijejo znaki določenih nalezljivih bolezni. Kot ugotavlja Harlander, ljudje ne spoštujejo te ugotovitve in se - tudi zaradi trenutne socialne situacije pri nas - čedalje bolj množično namakajo v t.i. divjih kopališčih. Zaenkrat - na srečo - ne opažajo kakšnih zdravstvenih težav pri kopalcih. Nada Černič Cvetanovski I j ( j < 1 i 1 j 1 s I 1 j s 3 £ AKTUALNO Iz občinskih klopi Svetniki “požegnali” prodajo Mokric Brežice - Odkar je lani Občina Brežice grad Mokrice prodala Termam Čatež in takratni župan Vlado Deržič postopka ni vodil dovolj transparentno, je svetnike in župana Andreja Vizjaka omenjena tematika obremenjevala do zadrtega junijskega dne, ko je bila na seji občinskega sveta potrjena že sklenjena kupoprodajna pogodba. Tak sklep je predlagal direktor Term in svetnik Borut Mokrovič, saj bi po njegovem mnenju kakršnakoli drugačna odločitev pomenila zaustavitev vlaganj in razvoja. Oktobra 2002 je bila sklenjena pogodba o prodaji Mokric Termam Čatež v obliki notarskega zapisa. Aneks k pogodbi pa je Termam priznaval stvarno vlaganje v Mokrice 10 milijonov takratnih mark in zajel tudi obdobje od leta 1987 do 1994, ko občina ni bila lastnik gradu, ampak Terme Čatež. Zaradi nekaterih dejstev iz pogodbe je Občina Brežice pri Pravni fakulteti Ljubljana naročila pravno mnenje o veljavnosti sklenjenega posla, prav tako je mnenje pri isti fakul- teti naročila družba Terme Čatež. Njim gaje izdelal prof. Miha Juhart, občini pa profesorja Rajko Pirnat in Peter Grilc. Pirnatovo mnenje izraža dvom v veljavnost sklenjenega posla oziroma spoznava pogodbo za nično, medtem ko Juhart meni, da je z njo vse v redu. Župan Andrej Vizjak je na junijski seji občinskega sveta predlagal, naj se pogodba sklene na novo, v cenitvi pa naj se ne upošteva vlaganj Term v višini omenjenih 10 milijonov mark. )- i- v ih je a- za ie ga 'j- >a- lej m. ia, >v. fe- ril- jej iO na jej /.a led ah- ile- ar- go- me alje liv- ečo :nih v.tki Župan občine Brežice Andrej Vizjak je sklep občinskega sveta o potrditvi kupoprodajne pogodbe poslal na Ministrstvo za finance in na Urad za lokalno samoupravo pri notranjem ministrstvu ter prosil za mnenje o zakonitosti. Če bosta ministrstvi k sklepu dali pozitivno mnenje, je tudi zanj prodaja Mokric zaključena. V nasprotnem primeru bo moral sklep zadržati in bo predlagal, naj skupaj s Termami ____ sprejmejo ugotovitev o ničnosti pogodbe ter pristopijo k ponovni sklenitvi pravnega posla, v katerem ne bo prostora za dvome in različna tolmačenja. Poudaija, da podpira razvojni načrt, ki ga imajo Terme za Mokrice in ga bo v svojih možnostih podprla tudi Občina Brežice skozi razvojni tolar. Vizjak je vesel, da ima grad Mokrice dobrega lastnika in prav zato želi, da bi posel tudi pravnoformalno “stal”, tako da ga nihče ne bi mogel izpodbijati in nikomur očitati nezakonitosti. Direktor Term Čatež Borut Mokrovič je svetniškim kolegom povedal, da Mokrice za Terme še zdaleč niso neka profitabilna des-tinacija, saj so za dokončno ureditev potrebna ogromna vlaganja. Narejen imajo projekt obnove, vreden 1,5 milijarde SIT. Med drugim gre za obnovo grajskih kašč, ki bo potekala pod spomeniškim varstvom. Razvoj Mokric bo prinesel 300 novih delovnih mest. Kandidirali bodo za denar iz skladov EU. Računajo na 40-odstotno podporo iz teh virov, z deli pa bi bilo mogoče pričeti januarja 2004. Ob tem Mokrovič ne vidi smisla izgubljati dragocenega časa in denaija za ponovno sklepanje kupoprodajne pogodbe, s katero Občina Brežice ni bila prizadeta, saj je očitno, da se za gradove zlepa ne najdejo interesenti, ki bi jih kupovali in nato obnavljali. Dolgoročno se lahko celo zgodi, da bodo Terme mo-kriški grad občini vrnile, je še omenil Mokrovič. Predlagal je, da se prodaja grajskega kompleksa v svetniških klopeh zaključi s sklepom o potrditvi že sklenjene kupoprodajne pogodbe, s čimer seje strinjalo 18 od 21 prisotnih svetnikov. Terme Čatež, ki so za grajski kompleks odštele dobrih 100 milijonov SIT, bodo poravnale tudi davke iz prodaje. Branka Demovšek Ni soglasja za asfaltno bazo Brežice - Skupina brežiških svetnikov je zaradi postavljanja asfaltne baze na Jesenicah na Dolenjskem, o kateri krajani predhodno niso dobili nobenih informacij niti dali soglasja, zahtevala sklic izredne seje občinskega sveta. Župan Andrej Vizjak je tematiko uvrstil na redno sejo sveta, na kateri so svetniki s svojim sklepom občinskemu organu naložili, da ne izda lokacijskega soglasja za bazo. Pred mesecem dni se je predstavnik družbe SCT, ki gradi mejni prehod Obrežje in avtocestni odsek, obrnil na župana z željo, da bi na Jesenicah na Dolenjskem Postavili asfaltno bazo. Andrej Vizjak je odgovoril, naj oddajo vlogo na občinski oddelek za okolje, ki jo bo obravnaval po postopku in presodil ali je lokacijsko soglasje možno ali ne. Vloga jo bila oddana 4. junija, še pred odgovorom oziroma soglasjem pa je SCT brez kakršnegakoli obveščanja lokalne skupnosti začel Postavljati asfaltno bazo. Kot je na zadnji seji občinskega sveta Povedal izvršni direktor za oskrbo Dragan Dakič, so pred tem na Podlagi študije o vplivu na okolje dobili pozitivno mnenje o ekološki ustreznosti baze iz ministrstva za okolje in za zdravstvo. Dakič je priznal, da se niso obrnili na lokalno prebivalstvo ne s pojasnili ne s prošnjo za soglasje. Postopek so prezrli v zmoti, daje ne- potreben, ker gre za premično bazo, ki jo sestavijo in razstavijo v 14 dneh. Za delovanje ne potrebuje ne vode ne elektrike, po odstranitvi praktično ni sledov, postavili pa so jo na zemljišču Darsa. Po terminskem planu zaključevanja del na mejnem prehodu Obrežje in odseku avtoceste Krška vas -Obrežje naj bi bazo odstranili oktobra 2004. Predsednik KS Jesenice na Dolenjskem Boris Ajster je povedal, da so bili krajani sprva zaradi postavljanja baze zelo ogorčeni in enotni v zahtevi, da jo je potrebno odstraniti. Ko pa so jim pred dnevi predstavniki SCT podali več informacij o bazi, so svoj prvotni sklep omilili; če bodo sodelovali v nadaljnjih razpravah glede izdaje soglasja in če bo družba SCT ugodila njihovim zahtevam, bi KS dala soglasje za nadaljevanje postavljanja asfaltne baze. Na seji sveta Boris Ajster še ni imel izoblikovanih zahtev KS do SCT in mu jih na hitro tudi ne bo treba sestavljati. Sklep sveta je namreč tak, da za bazo, kije nelegalno postavljena v bližini naselja, SCT ne dobi lokacijskega Draga« Dakič Predstavnik Darsa kot inves-titoija je na obisku v Brežicah dejal, da Cestno podjetje Novo mesto v svojih asfaltnih bazah nima dovolj kapacitet za dokončanje avtocestnega odseka v predvidenem roku. Zahtevana je namreč določena kakovost in vrsta asfalta glede na strukturo. Če ne bo imel SCT baze na Jesenicah, bodo dodatni asfalt menda vozili iz Ljubljane. Boris Ajster soglasja. Odločitev je podprlo 20 od 21 prisotnih svetnikov. Pojasnilo Dragana Dakiča, da bi SCT z lastno asfaltno bazo hitreje zaključil dela, jih ni prepričalo. Močan argument proti bazi na tej lokaciji je bližina turističnega kompleksa mokriškega gradu, na kar je opozoril svetnik in direktor Term Čatež Borut Mokrovič. Hkrati se je kot gospodarstvenik “spotaknil” ob dejstvo, da bi izvajalec državnih investicij na tem območju lahko kupoval vsaj asfalt. Po zagotovilih člana uprave Cestnega podjetja Novo mesto Rajka Siročiča ima njihova baza na Drnovem dovolj velike kapacitete za pokrivanje dodatnih potreb, saj so jo ravno zaradi tega prenovili. Če bo SCT nadaljeval s postopkom za legalizacijo lastne baze preko ministrstva za okolje, bo imelo Cestno podjetje za petino manjši prihodek, kar lahko ogrozi tudi preko 100 delovnih mest. Branka Demovšek Direktor Borut Mokrovič s Pravno službo Term Čatež d.d. komentira: “Čudi nas ravnanje župana, saj smo v dogovoru z njim na skupnem sestanku oblikovali predloge sklepov 6. seje občinskega sveta glede Mokric. Če je dvomil v zakonitost predlaganih sklepov, bi bilo edino primemo, da bi že pred sejo zaprosil ustrezni instituciji za mnenje, predvsem še iz razloga, ker je že 9. decembra 2002 s Termami Čatež d.d. podpisal dogovor, da se kupoprodajna pogodba dopolni tako, da Terme Čatež d.d. prevzamejo obveznost plačila davka na promet nepremičnin in DDV, kar je na 6. seji, tudi na predlog župana, občinski svet soglasno sprejel. Takšno neodločno ravnanje škodi ugledu Term Čatež d.d.in je predvsem v interesu politike, kar je bilo tudi nekajkrat izraženo v razpravi na omenjeni seji, ni pa v interesu razvoja in uspešnega poslovanja.” Minister Gaber v Krškem Krško - Minister za šolstvo, znanost in šport dr.SIavko Gaber se je v Krškem srečal s poslanci in župani posavskih občin. Na delovnem sestanku so najprej z ravnatelji osnovnih šol in vrtcev govorili o zagotavljanju prostorskih pogojev za izvajanje programov predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja v posavskih občinah. Poudarek je bil na adaptacijah, ki se izvajajo in o izraženih potrebah po investicijah. ff "■np" j;?- r %: » | Dr.SIavko Gaber Z ravnatelji srednjih šol ter s predstavniki Regijskega pospeševalnega centra in Valvasorjevega centra pa seje Gaber pogovarjal o načrtih za ustanovitev visokošolskega središča v regiji in visokošolskih zavodov ter o ustanovitvi šolske uprave v Posavju. ANKETA Kam na dopust, ali sploh kam? To je vprašanje, ki si ga v današnjem času marsikdo zastavlja. Kajti življenje je žal takšno, da si le redki še lahko privoščijo poletne počitnice na morju ali celo kje drugje. Družine se borijo z brezposelnostjo in golim preživetjem, zato so prenekateri že davno opustili misli o prijetnih počitnicah. A počitnice si lahko naredimo tudi brez denarja prijetne, kajti predvsem v Posavju je veliko možnosti naužiti se sonca in vode ob rečnih bregovih. Pa vseeno, ali se bodo Posavci le odpravili dopustovat ali pa bodo ostali raje doma? Franci Vegelj, glasbenik z Boršta: Dopust bom preživel kar doma, sicer pa imam tako in tako svojo “osvežitev” kar pri roki. Živim namreč v neposredni bližini reke Krke, ki je primerna za kopanje. T\idi lokacije so kopalcem na voljo vse od Kostanjevice pa do Brežic. Če pa bi si omislil dopust na morju, bi to bila vsekakor slovenska obala, kije lepa. No, letos motja pač ne bo, kajti žal mi finance tega ne dopuščajo. Melita Redenšek, dijakinja iz Sevnice: Trenutno ne mislim na dopust, ampak na rezultate mature. Od teh bo odvisno, ali bom kam šla in kje bom letovala. Lani sem bila V Črni Gori, bilo mi je všeč in če se matura dobro izteče, se bomo s prijateljicami najbrž pogovaijale o tem, ali naj ponovimo lansko turo. Sicer pa s starši dopustujemo v hribih. ^ . m ? KI) Robert Lubšina, inštruktor vožnje iz Dobove: Dopust bom preživel na moiju, in sicer na hrvaški obali, kjer ima družina mojega dekleta vikend. TUdi sicer bi se za dopust odločil na Hrvaškem, kjer imajo lepo obalo, ponujajo veliko več kot Slovenija in so tudi cenovno dovolj ugodni. Sicer pa je danes težko, kajti marsikatera družina si dopusta ne more privoščiti, saj se žal družine borijo s preživetjem, življenje pa je zelo drago. Fanika Mirt, upokojenka z Rožnega: Čeprav grem že k sedemdesetim, nisem v življenju letovala niti enega dne. Je pač tako naneslo in dopusta stran od doma nisem pogrešala. Ob službi je bilo treba gospodinjiti za tri otroke in moža, pa nekaj zemlje in živine je bilo vedno pri hiši. Najraje sem doma in delam. Moje veselje, ki mi nadomesti izlete, so rože. Marko Krajšek, osnovnošolec iz Sevnice: Lani smo dopustovali v Kopru. Bilo nam je všeč in tudi letos gremo na isto mesto za teden dni. Veselim se plavanja in drugih morskih užitkov. Če pa ne bi mogel nikamor na počitnice, bi mi poletje prav tako lepo minilo, saj imam doma dobro družbo, s katero super preživljamo prosti čas. Nova cesta Krško - Brežice Krško - Občina Krško v svojem razvojnem načrtu stavi na obrtno cono Vrbina, za katero bo poleg državnih skušala pridobiti tudi sredstva evropskih strukturnih skladov. Za načrtovano infrastrukturno opremljenost cone je predvidena izgradila nove ceste, ki bo z mostom povezala levi in desni breg Save pri Nakupovalnem centru, se navezala na cesto za nuklearko, nadaljevala v Vrbino in ob progi naprej do krožišča pri brežiškem Intermarketu. Omenjena nova cesta bo medmestna povezava Krškega in Brežic, ideja pa je stara dve desetletji. Rodila se je ob gradnji nuklearke in starosta aktivne občinske politike svetnik Branimir Vodopivc se spominja, da je bila izgradnja te ceste obljubljena do leta 2000. Na junijski seji občinskega sveta, kjer sta bila obravnavana variantna predloga o medmestni povezavi Krško - Brežice, je pripomnil, da prijetnejše točke dnevnega reda zanj v tem svetu še ni bilo, saj se na omenjenem projektu vendarle nekaj premika. Uidi vsi ostali so se strinjali, da povezava cone Vrbina po obstoječi cesti Krško - Pohanca - Brežice ni smiselna, saj bi preveč zarezala v urbani prostor. Varianta nadaljevanja ceste za nuklearko po Vrbini proti Pesjem do Brežic je usklajena z Občino Brežice in s soglasodajalci glede statusa zemljišč. Peter Žigante je k predloženi rešitvi dal pobudo, da bi kljub predvidenemu novemu mostu razmisli še o neposrednem izhodu na novo cesto z že obstoječega mostu, da bi v prostoru upoštevali zasnovo Vadbenega centra Poklicne gasilske enote in da bi rešeli ureditev križišča pri Nakupovalnem centru še pred izgradnjo novega mostu. Ker sta projekt Obrtna cona Vrbina in tisti o novi cesti kot siamska dvojčka, je župan Franci Bogovič prepričan, da aktivnosti ne bodo obtičale s sprejetjem trase v občinskem svetu. Gradnjo mostu s cestno povezavo bodo namreč prijavili v program Obrtne cone Vrbina pri kandidiranju na evropska sredstva. Branka Demovšek Podpisana pogodba za jezovno zgradbo HE Boštanj Sevnica - Holding Slovenske elektrarne, koncesionar za izgradijo verige hidroelektrarn na spodnji Savi, in konzorcij GIZ Gradis Ljubljana/Nizke gradnje Maribor sta na sevniškem gradu podpisala pogodbo o izgradnji jezovne zgradbe hidroelektrarne Boštanj. Pogodba, vredna 3,2 milijardi SIT, izvajalca zavezuje k dokončanju glavnih gradbenih del do aprila 2006. Gradis kot glavni nosilec posla na jezovni zgradbi je bil na podlagi oddanih ponudb iz razpisa izbran že konec maja. Izvršnemu direktorju izgradnje HE na spodnji Savi Ladislavu Tomšiču je soglasje na podpis pogodbe dal upravni odbor Skupnega podviga, ki ga sestavljajo direktorji Holdinga Slovenske elektrarne, Dravskih elektrarn Maribor, Sav- skih elektrarn Ljubljana, Soških elektrarn Nova Gorica in Termoelektrarne Brestanica. Podpis pogodbe v občini, kjer se pričenja trenutno največji hidroenergetski projekt v Evropi, je z zadovoljstvom pozdravil sev-niški župan Kristijan Janc in izrazil pričakovanje, da se bo izvajalec del držal dogovorjenih rokov. Gradbišče jezovne zgradbe, ki jo sestavljajo strojnica, preliv-na polja in priključna zgradba, bo urejeno na ravnici med desnim bregom Save in potokom Redna ter že prestavljeno glavno cesto. Gradbena dela se bodo pričela julija. 95 odstotkov obsega dela predstavlja izgradnja strojnice in prelivnih polj. Terminski načrt je naslednji: do januarja 2004 pripravljenost prvega pretočnega polja za vgradnjo delov hidromehanske opreme v beton, do julija istega leta pripravljenost vtoka in iztoka za montažo hidromehanske opreme, do oktobra bo zgradba strojnice pripravljena na montažo proge mostnega žerjava, do septembra 2005 končanje vseh del za začetek polnjenja bazena in aprila 2006 zaključek vseh pogodbeno opredeljenih del. Gradbeno dovoljenje za jezovno zgradbo je holdingova družba Invest dobila 24. junija. Direktor Tomšič je kopijo dovoljenja s simboličnim ključem gradbišča predal direktorju Gradisa Petru Bajcu z opozorilom, da nalepka na ključu izvajalca opozarja, da ga mora in vesti toiju vrniti v 34 mesecih. Kot je pri takšnih poslih običajno, je Gradis izbral že tudi podizvajalce iz lokalnega prostora, vendar z njimi še ni sklenil pogodb. Branka Dernovšek Krajani Boštanja so se po 15 letih končno odločili glede obvoznice skozi kraj. Ko so se delali projekti za HE Boštanj, je bila nova cesta začrtana v več variantah. Te dni so krajani sprejeli predlog, da se cesta od graščine do križišča za Mimsko dolino uredi na obstoječi trasi, s tem da bo v križišču za sevniški most dvopa-sovni rondo, do uvoza za Dolenji Boštanj bo kolesarska steza in pešpot. Preko železniške proge ne bo nadvoza ali podvoza, ostane nivojsko križanje, vendar bo signalizacija takšna, ki bo omogočala hitro odpiranje zapornic. Cesta od stare Papeževe hiše, ki bo porušena, bo potisnjena tik ob gladino Save, tako da bodo prebivalci obrtne cone dobili pešpot in pas za varno vključevanje v promet. Po projektu urejanja infrastrukture ob HE Boštanj je za obvoznico načrtovanih 1,2 milijarde SIT. Klavdij Kovačič, Peter Bajec (konzorcij Gradis), Lado Tomšič (HSE) in Kristijan Janc Kmetje žanjejo ostanke Posavje - Žetev se je letos začela štirinajst dne prej kot je to v običajnih letih. Vreme tudi žitom ni bilo naklonjeno. Pri oljni ogrščici je pridelek zmanjšan za dobro tretjino, pri ozimnem ječmenu je pridelek zman jšan za 10 do 25 odstotkov, pri jarem ječmenu bo še bistveno nižji, ker seje sušno obdobje začelo že zgodaj spomladi takoj po setvi, pomanjkanje vlage je bilo tudi v času razraščanja. Žetev pšenice je v polnem teku, pridelek pa je ponekod zmanjšan za polovico. Odkup pšenice za Posavje, del Dolenjske in Bele Krajine tudi letos organizira podjetje Skala Brežice, ki ima za to primerne silose in sušilnico v Brežini pri Brežicah. Po besedah vodje silosov inž. Antona Cerjaka se je lani pri odkupu pšenice zgodil “revolucionaren” preskok in letos bistvenih sprememb ni. Pšenica je glede na vlago, primesi, hek-tolitrsko težo, beljakovine, število padanja in sedimentacijo razvrščena v tri razrede. Nobeden od omenjenih parametrov letos ne bo vprašljiv, če bodo pridelovalci spremljali dozorevanje in upoštevali najugodnejši čas žetve. Usodno je lahko le vreme, na katerega pa ne morejo vplivati. Tildi nekoliko večja vlaga (za vse tri razrede je dovoljena meja 14 odstotkov) ni problem, ker Skala v svoji sušilnici omogoča sušenje, cena pa ne predstavlja bistvenega povečanja stroškov. Prevzemna mesta so na KZ Krško, v Črnomlju, Škocjanu, Šentjerneju, v Novem mestu ter na silosih v Brežini. Prevzem na silosih poteka vsak dan, tudi ob sobotah, od 7. do 9. ure in od 12. do 19.ure, po potrebi bodo pšenico prevzemali tudi ob nedeljah, da bi se izognili vrstam, pa se pridelovalci lahko tudi najavijo na tel.št. 49-66-110. Vzorčenje opravlja podjetje Inspekt iz Ljubljane, polna cena enega vzorca je 12.000 SIT, od tega bo 3.000 SIT pokrila država, ostalo je breme proizvajalca, zato inž. Cerjak priporoča, da vsak pridelovalec svoje količine čimbolj združi. Cena še vedno ni določena, zato tudi pri Skali cen še nimajo izoblikovanih, pri izplačilu bodo upoštevali dogovor na ravni države, bodo pa letos spet omogočili tudi ugodno menjavo pšenice za moko. Pogajanja med predstavniki pridelovalcev in mlinarji še potekajo, trenutno mlinarji ponujajo za 3. razred 25 SIT/ kg, za 2. razred 28 SIT/kg in za 1. razred 31 SIT/kg, s čimer pa kmetje niso zadovoljni in trdijo, da te cene ne pokrijejo stroškov pridelave. Jelica Koršič Podjetništvo in turizem - panogi prihodnosti Brežice - Zavod za turizem občine Brežice je predstavil pomen promocije z zadnjima pridobitvama, turistično karto in turističnim informatorjem. Ta ob obogatenih spletnih straneh prikazujeta vse osnovne informacije o ponudbi in kraju. Podjetništvo in turizem se po izvedenih projektih kažeta kot vzajemni področji, kjer bi si Brežičani morali rezati doberšen kos pogače. Toni Horžen poudarja, da tovrstna ponudba povečujejo zanimanje gostov. Zastavljeni so jasni cilji, ki jih opredeljujejo osnovna vprašanja, kdo smo, kaj imamo in kam želimo. Zavedajo se pogojev za uspeh, definirali so strategijo in vizijo ob uporabi inovativnega pristopa, akumuliranju znanja in partnerskih odnosih. Ob omenjeni promociji poudaijajo še sejme doma in v tujini, letos tudi v zamejstvu, ter spodbudo turističnim društvom s sofinanciranjem projektov pojavnem razpisu. V pripravi je DVD predstavitev in celovita brošura ponudnikov. Načrtujejo še večji poudarek na turističnih produktih, kot so ponudbe izletov za- agencije, projekt razvoja podeželja in začetek poskusnega delovanja še enega TlC-a v mestu Brežice že konec poletja. T1C naj bi bil tudi na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, sedanjega v Termah Čatež mesečno obišče okoli 600 turistov. Posebno pozornost so v predsta- vitvi namenili projektu repnic, ki, kot je povedal Roman Matjašič z Občine Brežice, postajajo najbolj prepoznavna ponudba ob Bizeljsko-sre-miški vinsko turistični cesti. Zanimanje zanje je zraslo za 60 odstotkov, ponekod tudi 100 odstotkov, in pomenijo ustvarjanje novih delovnih mest. Načrtujejo še registracijo ponudnikov ter delavnice na temo repnic. Karmen Levak iz Razvojnega centra Brežice (RCB) na področju podjetništva poudarja vavčarski sitem svetovanja, namenjen potencialnim podjetnikom in brezposelnim, delujočim podjetjem in kmetijstvu ter prebivalstvu na podeželju, kjer so lani realizirali za 3,6 milijona SIT Svojevrstna promocija občine bo tudi Slovenska turistična borza, ki jo bo Zavod za turizem občine Brežice uspel pripeljati v Brežice jeseni, predvidoma med 16. in 20. oktobrom. svetovanj 35 osebam, letos pa že kar 38. Med instrumenti pomoči nudijo tudi ugodne kredite malim in srednjim podjetjem, kjer je letos na voljo 45 milijonov SIT. Kot pravi Nataša Šerbec iz RCB je oblika pomoči tudi subvencioniranje obresti. V pripravi pa je občinski pravilnik, ki bo zajemal vse instrumente pomoči podjetništvu. Primer sodelovanja podjetništva je tudi v čezmejnem regionalnem inovacijskem sistemu, kjer RCB za aktiviranje inovacijskih potencialov in sposobnosti na obeh straneh meje sodeluje s podobnim centrom iz Samobora. Obe panogi je župan mag. Andrej Vizjak ocenil kot najpomembnejši v občini, za katere občina ima in bo imela razumevanje. Ena od pridobitev je tudi združitev kulturnih dogajanj v brošuro Poletna paleta, ki prinaša kulturna dogajanja v občini in je plod očitkov, da so prireditve razdrobljene in premalo spromovi-rane. Suzana Vahtarič Naročilo iz Rusije za MO-JO Loka pri Zidanem Mostu - Otroška konfekcija pod blagovno znamko MO-JA s sedežem podjetja v Loki pri Zidanem Mostu ima vse več potrošnikov. Verigi šestih trgovin po Sloveniji se bo kmalu pridružila sedma v Trbovljah in franšizna trgovina na Ravnah na Koroškem. V jeseni pa bodo njene kreacije dosegljive tudi v Moskvi. Jana Metelko je pričela z dejavnostjo kot samostojna podjetnica pred 14 leti v domači hiši v Sevnici, kjer je odprla tudi prvo trgovino. S previdnimi koraki je zaposlovala nove moči, pridružil seji je mož Janko, ki skrbi za tehnološko pripravo v proizvodnji. Danes ima MO-JA 40 zaposlenih, pred osmimi leti so vzeli v najem prostor propadlega Clanna v Loki in kasneje kupili nekdanjo trgovino Jutranjke v Sevnici. MO-JIN prozvodni program oblači otroka od rojstva do štirinajstega leta, posamezni artikli pa so narejeni tudi v večjih številkah za odrasle. Kreatorki Slavici Mahovne se je letos pridružila še zunanja sodelavka Estera Savič Bizjak in njuna jesenska kolekcija je šarmirala podjetnico iz Moskve, ki je pred kratkim podpisala naročilo od programa “dojenček” do 10 let starosti. MO-JA bo tako dosegljiva ruskim potrošnikom v treh moskovskih trgovinah, oktobra pa se bo na svojem razstavnem prostoru predstavila tudi na tekstilnem sejmu v Moskvi. Lani je podjetje ustvarilo 270 milijonov SIT realizacije, proizvodna kapaciteta je 12 tisoč kosov izdelkov letno. Direktorica Jana Metelko zaenkrat ne razmišlja o dodatnem zaposlovanju, saj je tekstilni trg nestabilen in procesu podcenjevanja panoge s selitvijo proizvodnje v dežele z najcenejšo delovno silo ni videti konca. Sami bodo vztrajali v domačem okolju, imajo znanje in program, s katerim ponujajo kakovost po sprejemljivi ceni za vsak žep. B D. Ognjevka trenutno miruje, antibiotik prepovedan Posavje - Zaradi visokih temperatur se je konec junija nevarnost za ognjevko zmanjšala. Tudi sicer je bila okužba potrjena le na dveh kutinah v Sevnici, drugi vzorci iz Posavja niso bili pozitivni. Zasedala je tudi že posebpa medresorska komisija za fitofarmacevtska sredstva pri Ministrstvu za kmetijstvo, ki jo sestavljajo še predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za zdravja. Za zdaj se je izrekla proti preventivni uporabi antibiotikov zoper ognjevko oziroma Ijrušev ožig v sadjarstvu, Uprava RS za varstvo rastlin pa bo za tri pripravke izdala izjemna dovoljenja, vendar samo za preventivno tretiranje v plantažnih nasadih na okuženih območjih. Po zadnjih podatkih se skoraj vsak dan še pojavi kakšno novo žarišče z ognjevko. Sicer pa so bile zaradi vročine konec junija laboratorijske analize zelo otežene. Vlasta Knapič z Uprave RS za varstvo rastlin je povedala, da so s 1 .julijem z rednimi pregledi prenehali, saj inšpektorji v glavnem najdejo le stare okužbe, kar pomeni, da vreme za bakterijo ni ugodno. Bodo pa z njimi nadaljevali takoj po dežju, če bo potrebno, ko se bo možnost okužbe znova povečala. Uidi fitosanitarni inšpektor na Obrežju Branko Bosina je potrdil, daje bilo klicev sicer ve: liko, da pa niso jemali vzorcev, ker je šlo za sončev ožig, predvsem na hruškah, pri čemer so prvi znaki lahko podobni. Povedal je tudi, da so v preteklih dneh pregledali vse sadjarske obrate in varovalne pasove, vendar okužbe niso zasledili. V Posavju je bil pozitiven rezultat analize le na vzorcu kutine v Sevnici, kjer so po izdaji odločbe pregledali kilometrski pas in našli samo še eno okužbo, prav tako na kutini, pretekli teden tudi na eni od okrasnih rastlin, vzorec iz Arnovega sela ni bil pozitiven, v laboratoriju pa je še vzorec hruške iz Gazic pri Cerkljah ob Krki. Še vedno velja priporočilo, da sadjarji pozorno spremljajo dogajanje v sadovnjakih, vsi ostali pa tudi na okrasnih gostiteljskih rastlinah, kot so panešplja, glog, ognjeni trn in jerebika ter ob su- mljivih znakih pokličejo krizni štab na številko 041-354-405 ali fitosanitarno inšpekcijo na Obrežju na številko 49-57-361. Zoper ognjevko brez antibiotika Komisija za preventivno preprečevanje ognjevke je zaenkrat prepovedala uporabo antibiotika, dovolila pa je uporabo treh od skupno sedmih predlaganih pripravkov za takojšnjo zaščito, ki jih je na pristojno upravo za varstvo rastlin vložilo Gospodarsko interesno združenje za sadjarstvo. Ti pripravki so ALIETTE FLASH (fosetil-Al), KOCIDE DF (bakrov hidroksid) in CHAMP FORMULA 2 FLO (bakrov hidroksid) in so v Sloveniji že registrirani. Sredstva se smejo uporabljati 120 dni od izdaje dovoljenja za preventivno tretiranje v času vegetacije v plantažnih nasadih na okuženem območju v primeru nastanka ran na drevesih po toči ali hujšem neurju z vetrom in sicer v roku 24 ur po toči ali neurju, ob upoštevanju določene karence za vsako posamezno sredstvo. Drugih pripravkov, med njimi je tudi antibiotik streptomicin, komisija ni odobrila. Člani komisije so menili, da predložena dokumentacija ne zadošča za oceno tveganja možnih posrednih in neposrednih učinkov na okolje, Prijave za škodo po suši Posavje - Posavske občine od 7. do 18. julija zbirajo prijave občanov o škodi zaradi suše. Obrazce za prijavo škode zainteresirani dobijo na občini, kamor bodo oddali tudi izpolnjene vloge. Najmanjša površina, ki se lahko prijavlja, je 1 ha primerljivih površin, kar pomeni 1 ha njiv ali vrtov, pri plantažnih sadovnjakih je minimalna površina 0,25 ha, prav tako pri vinogradu in hmeljiščih. Za drevesnice šteje hektar primerljivih površin 0,2 hektarja, enako velja za trsnice in matična hmeljišča. Pri tra-vinju je najmanjša možna površina za prijavo 2 ha travnikov in 4 ha pašnikov. Oškodovanci z manj od predpisanih površin niso upravičeni do uveljavljanja škode po suši in njihove vloge ne bodo predmet ocenjevanja,- Ob predaji vloge na občino morajo oškodovanci obvezno priložiti fotokopirane obrazce A,C in D, ki so jih oddali za subvencije v letu 2003. Sicer pa je na tem področju kar nekaj novosti; naravne nesreče prehajajo z Ministrstva za okolje in prostor pod okrilje Ministrstva za obrambo, interventnih zakonov več, ne bo, vlada bo sprejela tako imenovani sistemski zakon (predvidoma letos septembra), ] ki bo veljal za vse naravne nesreče. B.D. možnosti vnosa v prehranjevalni verigo ter končnega učinka na zdravje ljudi. Medresorska komi' sijaje še ocenila, da ni zagotovijo' no, da se ob morebitni uporabi anti' biotika, striptomicin ne bi pojavi v sadju. Kljub temu bo uprava z* varstvo rastlin pri pristojni insti' tuciji naročila izdelavo ocene tv®' ganja za zdravje ljudi in okolje žara' di morebitne uporabe tega antibii' tika v sezoni cvetenja v letu 2004' Jelica Koršič c j c 1 r s 1 ( C S( n, N sl ta 0( fa Št tr; 01 h V( s. s SOLSTVO, ZDRAVSTVO Znanje, naša najvišja vrednota Brežice - Odločitev Vlade Republike Slovenije, ki je 6. januarja 2000 sprejela sklep o ustanovitvi Višje strokovne šole (VSŠ) - program komercialist v Brežicah, se je izkazala kot upravičena. Danes šola deluje kot organizacijska enota Ekonomske in trgovske šole Brežice. Višja strokovna šola Brežice (VSŠ) pokriva potrebe po komercialistih v gospodarskih organizacijah in predvsem v trgovskih podjetjih jugovzhodnega dela Slovenije. Predavanja za redne študente potekajo dve, za izredne študente pa tri študijska leta v treh ciklusih. Program obsega 1200 ur predavanj in 800 ur praktičnega izobraževanja v 12 predmetnih področjih za vse študente in po dve predmetni področji v izbirnem finančnem ali podjetniškem modulu. Skupaj študenti poslušajo predavanja 14 predmetnih področij in opravijo v vsakem letniku po 400 ur praktičnega izobraževanja. V času študija morajo opraviti 14 izpitov, v prvem letniku še seminarsko nalogo ter v vsakem letniku poročilo o delu pri praktičnem izobraževanju. Pogoj za vpis v 2. letnik so opravljene vse obveznosti iz 1. letnika. Zadnji mesec študija pa namenjajo izdelavi diplomske naloge, ki je v povezavi s prakso v delovni organizaciji. Po uspešno opravljeni diplomi kandidati in kandidatke pridobijo višjo strokovno izobrazbo VI. stopnjo z nazivom komercialist. jelo jih je 73 diplomantov, podelili pa so tudi dve posebni priznanji kandidatoma, ki sta ob zaključku dosegla najvišji povprečni oceni. Prejela sta jih Nataša Radanovič in Vito Šeruga. Slovesnosti ob podelitvi diplom sta se ob službenem zadržku ministra Slavka Gabra, ki je imel tega dne obveznosti v Krškem, udeležili predstavnici Ministrstva za šolstvo, znanost, šport in tehnologijo Vanda Rode in Tatjana Debevec. Rodetova je izpostavila pomembnost višješolskega strokovnega izobraževanja in dodala, da tovrstna oblika izobraževanja v Sloveniji po- teka že od leta 1996, doslej pa se je na takšen način izobraževalo že okoli 10.000 kandidatov. V na- daljevanju je še izpostavila, daje VSS v Brežicah še toliko bolj po- membna, saj bodo diplomanti lahko ustvarjali in delali v domačem okolju in znatno prispevali k razvoju in spoznavanju regije. Kajti znanje postaja vse bolj naša rrajvišja vrednota in prav znanje nam bo v prihodnje odpiralo vrata v Evropo. Že sedaj je jasno, da se bo Slovenija ob vstopu v EU po znanju uvrščala na šesto mesto med vsemi evropskimi državami. Karmen Molan Vse omenjeno je letos uspešno opravila prva generacija študentov, ki so jim ob uspešnem zaključku podelili tudi diplome. Pre- Predavateljica trženja na VSŠ Metka Galič v družbi diplomantk, najuspešnejše Nataše Radanovič, ob njej so še Klavdija Bošnjak, Marjanca Golob in Katarina Klemenčič. Nagrajenci na mednarodnem taboru Dolenjske Toplice - Slovenski nacionalni odbor natečaja “Evropa v šoli” je pripravil tretji mednarodni tabor nagrajencev isto imenovanega vseevropskega natečaja, ki je potekal na temo “Različni in enaki živimo skupaj v Evropi in na planetu Zemlja”. Med udeleženci so tudi zmagovalci fotografskega natečaja iz OŠ Maksa Pleteršnika Pišece. Enaindvajset mladih udeležencev tabora, starih od 14 do 17 let, je prišlo iz enajstih evropskih držav, kjer so bili nagrajeni z udeležbo na taboru v Sloveniji, medtem ko se bo petnajst slovenskih nagrajencev to poletje udeležilo taborov v osmih državah (Ciper, Češka, Estonija, Finska, vanju v več kulturnih družbah so potekale tudi ustvarjalne delavnice ter večerne predstavitve krajev in držav, iz katerih prihajajo mladi, organizatorji pa so poskrbeli, da so udeleženci spoznavali lepote Dolenjske. Natečaj poteka že od leta 1953 in vsako leto zajame okoli mili- Počitniške aktivnosti z oratorijem Osmošolec Mitja Ogorevc ter sedmošolki Maja Umek in Tanja Cizi ‘5° si na fotografskem natečaju prislužili prvo nagrado na državnem nivoju, s tem pa tudi udeležbo na taboru. Nizozemska, Poljska, Portugalca, Slovaška, Turčija). V poletnih dneh potekajo 'abori v trinajstih državah, vključ 1,0 s Slovenijo, v katerih bo sko-štiristo mladih nagrajencev iz jon mladih iz 32 držav. V Sloveniji natečaj organizira 22-članski nacionalni odbor. Letošnjega četrtega natečaja se je udeležilo skupno 263 otrok in 67 mentorjev iz 17 osnovnih šol. IzPosav- ^iriindvajsetih držav stkalo mreže ja so bili še posebno uspešni učenci Prijateljstva. Zlasti svetovni splet - člani foto delavnice OŠ Maksa X)4' ršH ^mogoča mladim, da ostanejo trajneje povezam, se kasneje tudi Nriskujejo in drugače sodelujejo. P°leg ustvarjalnih delavnic, pogonov o strpnosti, sožitju in sobi- Pleteršnika Pišece, ki so sodelovali na fotografskem natečaju, svoja dela so naslovili “Sožitje različnosti” in osvojili prvo nagrado na državnem nivoju. K.M. Sevnica - Salezijanski mladinski center (ŠMC) organizira niz počitniških aktivnosti za otroke, ki se odvijajo od 7.do 19. julija pod naslovom “Oratorij s Kekcem”. Vsak dan se otroci zjutraj zberejo na dvorišču župnišča in se preizkusijo v različnih spretnostih v kateri od delavnic. Popoldanske aktivnosti pa so skrite v naslovu “Oratorij s Kekcem”. Po vzoru Vandotovega junaka otroci obiskujejo kmetijo z ovcami, kjer spoznavajo, kako te živali redijo, kako se striže volna, dela sir in podobno. Spet drugič se podajo tja, kjer kraljujejo konji in se preizkusijo v ježi. Preživeti noč pod šotorom kot pravi skavt bo za marsikoga tudi doživetje, seveda pa počitnice ne bodo minile brez kopanja na sevniš-kem bazenu, kolesarjenja, iger v naravi. .. Letošnja novost v organizaciji oratorija je možnost dnevnega kosila v SMC. Za dobro počutje in varnost otrok skrbijo številni animatorji. 10 je takih z opravljeno posebno šolo, ki se izvaja preko Mladinskega ceha posebej za delo z mladimi, 20 pa je pomočnikov, ki se pripravljajo na usposabljanje za samostojnega animatorja, ki ne sme biti mlajši od 17 let. Oratorij se bo zaključil z mladinskim sejmom na Glavnem trgu v Sevnici, na katerem bodo otroci med dragim prodajali izdelke, nastale v njihovih počitniških delavnicah. BJ). Štipendijska fundacija Krško - Regijski pospeševalni center (RPC) Posavje in Štipendijska fundacija Adama Bohoriča sta objavila javni poziv k oddaji vlog za izbor gospodarskih in negospodarskih podjetij ter organizacij v sistem subvencioniranega štipendiranja v šolskem letu 2003/2004. Na razpis se lahko prijavijo subjekti, ki imajo sedež na območju občin Krško, Brežice ali Sevnica; izkažejo potrebo po štipendiranju dodiplomskega ali podiplomskega kadra v smereh, ki imajo status deficitarnega poklica ali se njihov program sklada z regionalnim razvojnim programom regije Posavje 2001-2006. Zainteresirana podjetja se zavežejo, da bodo štipendista zaposlila za najmanj enako obdobje, kot so ga štipendirala s pomočjo Posavske štipendijske sheme. Podjetja ali organizacije, ki bodo izbrane, bodo za potrebe podeljevanja kadrovskih štipendij upravičene do sredstev RPC Posavje v višini največ ene tretjine celotne štipendije in sredstev lokalnih skupnosti prav tako v višini največ ene tretjine celotne štipendije. Vzporedno poteka tudi javni razpis, s katerim želita RPC Posavje in Štipendijska fundacija Adama Bohoriča pridobiti seznam nadarjenih študentov s področja kulture. Na podlagi pridobljenega “nabora” bosta omenjeni ustanovi razpisali štipendije za študente, ki se bodo v šolskem letu 2003/2004 izobraževali na tem področju v tujini. Kandidat se v prijavi osebno predstavi, predlagati in priporočiti pa ga mora kulturna institucija iz Posavja. Zainteresirani se lahko na oba razpisa prijavijo do 31. avgusta 2003. B.D. Aktivne nagradne počitnice Animator Andrej Hafner Krško, Piran - Zveza Prijateljev mladine Krško je tudi letos ob koncu šolskega leta izvedla počitniški program kot nagradne počitnice za najuspešnejše učence osnovnih šol in srednje šole v občini Krško. V letošnjem programu je sodelovalo 38 učencev osnovnošolcev, ki sojih predlagali ravnatelji osnovnih šol na podlagi učnega uspeha in doseženih rezultatov na zunajšolskem področju. Trdi letos so se z vlakom odpravili do Kopra. Dolgoletni sodelavec ZPM Krško, pedagog, zgodovinar in domoljub - domačin Ivan Luša je na zanimiv način posredoval razgibano zgodovino kraja. Prvi dan so otroci uživali v popoldanskem kopanju in večernem skupnem spoznavanju, dragi dan pa so se z barko odpravili do Strunjana, kamor jih je vodil strokovni sodelavec biolog Danijel Pokleka, ki je predstavil območje strunjanskega polotoka z nekaj kilometri nedotaknjenega kli-fa, ki je s svojim kopnim in podvodnim delom izjemna naravna znamenitost. Tudi tretji in četrti dan so nadaljevali program po posameznih skupinah in pod strokovnim vodstvom Ivana Luše ter Danijela Pokleke, Dušan Kavs, inštruktor za otroško potapljanje, pa je otroke seznanil s teoretičnimi osnovami in jim prikazal potapljanje. V tem času so si otroci ogledali in spoznali tudi staro piransko mestno jedro ter si ogledali Škocjanske jame. V programu so sodelovali vodja programa Vida Ban ter vodje skupin - mladi prostovoljci ZPM Krško -Tai\ja Božičnik. Kim I>ah, Barbara Uranič in Blaž Cizerle ter številni domačini strokovnjaki. K.M. Razpisi štipendij Sevnica, Slovenija - Sredi maja je izšel razpis republiških štipendij za vajence, dijake in študente. Osnovni pogoj za pridobitev štipendije je cenzus, ki znaša 756.367 SIT na družinskega člana za nove prosilce, za stare štipendiste pa velja cenzus 832.004 SIT. V ta razred sodijo tudi tisti, ki jim je letos štipendija prvič “mirovala”, ker niso uspešno zaključili letnika. Vloga (obrazec DZS 1.51) interesenti lahko kupijo v papirnicah, lahko pa ga natisnejo z interneta s spletne strani Zavoda za zaposlovanje www.ess.gov.si. Priložiti je potrebno še dohodninsko odločbo za leto 2002, originalno potrdilo o vpisu za prosilca in fotokopije o vpisu za tiste družinske člane, ki imajo status dijaka ali študenta, fotokopijo zadnjega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ter kopijo bančne kartice. Rok za oddajo vlog je do 5.septembra za vajence in dijake ter do 3.oktobra za študente. Vloge sprejemajo na Uradih za delo osebno ali priporočeno po pošti. Hkrati z razpisom za republiške štipendije je objavljen tudi razpis Zoisovih štipendij. Namenjene so nadarjenim učencem, ki jih na predlog šole testira in obravnava komisija Zavoda za zaposlovanje ter odloči ali bo predlaganemu kandidatu štipendija dodeljena. B.D. Obnova prostorov Mladinskega centra Krško - Občina Krško se že nekaj let z državo pogaja za lastništvo doma Milke Kerin. Pravno formalno jim prenos lastništva še ni uspel, so pa z najemno pogodbo dobili objekt v uporabo za potrebe Mladinskega centra. Mladinski center Krško, ustanovljen leta 2000, je do sedaj deloval v eni učilnici na 40 kvadratnih metrih, zato tudi ni mogel izvajati programskih dejavnosti tako, kot so bile zamišljene. Direktor centra Robert Ostrelič je v tesnem sodelovanju z občinskim Oddelkom za družbene dejavnosti iskal možnosti prostorske razširitve. Imel je namreč ekipo z dobrim programom za mlade, ki se brez pros- torov ni mogla ne zaposliti niti v celoti izvajati dela. V jeseni bo center polno zaživel, saj so se pred dnevi pričela izvajati adaptacijska dela na 450 kvadratnih metrih doma Milke Kerin, ki v celoti premore preko 700 kvadratnih metrov uporabnih površin. Vrednost investicijskih del je 11 milijonov SIT, kot najugodnejši izvajalec je bil izbran Nace Štrucl s podjetjem Obzorje iz Brežic. B.D. Vloge še do 15. julija Posavje - Tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka, morajo vložiti zahtevek za priznanje dodatka za veliko družino še najkasneje do 15. julija na pristojnem centra za socialno delo. Dodatek za veliko dražino je letni prejemek, kije namenjen tistim družinam, ki imajo tri ali več otrok, ki so mlajši od 18 oziroma 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta. Pravica do dodatka za veliko družino se pridobi, če se tretji otrok rodi najkasneje do 30. junija v letu, v katerem se pravica uveljavlja. Pravico do dodatka za veliko dražino ima eden od staršev, in sicer pod pogojem, da so starši in otroci državljani Republike Slovenije in da imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico ima tudi eden od otrok, v primera, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev. Pravica do dodatka se uveljavlja pri centra za socialno delo, kije krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine, v Posavju so to centri za socialno delo v Brežicah, Krškem in Sevnici. Za vse prejemnike otroškega dodatka center za socialno delo po uradni dolžnosti odloči o pravici do dodatka za veliko družino in ni potrebno vlagati posebne vloge. Tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka, morajo vložiti zahtevek za priznanje dodatka za veliko družino najkasneje do 15. julija za tekoče leto. Po tem roku pravice za tekoče leto ni mogoče uveljavljati. Dodatek za veliko družino v letu 2003 znaša 50.000,00 SIT, od leta 2004 dalje pa bo znašal 70.000,00 SIT in se izplačuje enkrat letno. KM. rojstva v porodnišnici brežice 2. julija 2003 se je ob 15.21 rodil Ma-teo Hasičič. Deček je ob rojstvu tehtal 3200 gramov in meril 53 cm, s svojim prihodom na svet pa je razveselil mamico Mojco in očka Željka, verjetno pa je bila najlepšega darila < za 11. rojstni dan, ki ga bo sicer praznovala 5. avgusta, vesela sestrica Anja. Od 20.6. do 5.7.2003 Dečke so rodile: Martina Tina Arzenšek iz Rogaške Slatine, Vanja Mustar z Velikih Malenc, Dženi Šturbej z Mosteca, Irena Rudman iz Dolenjih Skopic, Mateja Jezernik iz Sevnice, Irena Polak iz Sevnice, Andreja Osredkar iz Mrzlave vasi, Mojca Masičič iz Brežic, Indira Baj-rovič iz Krškega, Ema Simič iz Brežic in Aleksandra Urekar iz Artič. Deklice so rodile: Petra Savnik z Mosteca, Tatjana Volčanšek z Dolenje Pirošice, Mihaela Šlogar z Loga, Mojca Žniderič iz Sel pri Dobovi, Ivanka Kovačič z Brezovice, Asima Abazovič s Senovega, Manca Kos-tevc iz Koprivnice in Renata Jurkas iz Dobove, Sloveniji, državnosti in slovenskim vojakom veliko lepih besed Cerklje ob Krki - Vojašnica Cerklje ob Krki, Občina Brežice, Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Brežice s Skupnostjo borcev Cankarjeve brigade, Društvo izgnancev Brežice, Združenje veteranov vojne za Slovenijo Brežice in Krško ter Policijsko veteransko združenje “Sever” Posavje so ob zaključku usposabljanja vojakov nabornikov v Učnem centru logistike priredili slovesnost, namenjeno bojem za letališče - vojašnico - Cerklje ob Krki. Ob tej priložnosti so odprli razstavo umetniških del (slik, tapiserij in keramike) priznane umetnice Cvetke Miloš, sodelovali pa so tudi društvi likovnikov Brežice in OKO Krško ter MPZ Planina. Slovesnost je potekala ob obe-ležitvi 60-letnice napada dveh bataljonov partizanov Cankarjeve brigade, ki so v noči na 7. julij 1943 prvič vdrle na takrat Hitlerjevo pomembno nemško letališče in uničila pet letal in del tehnične opreme. 48 let kasneje, 27.junija 1991, pa je skupina pripadnikov Teritorialne obrambe (TO) v osamosvojitveni vojni izvedla minometni napad na takrat edino vojaško letališče in močno pehotno vojašnico JLA na območju Slovenije. Župan Andrej Vizjak je v pozdravnih besedah izrazil ponos slovenski vojski, samostojni domovini, ki smo jo potrebovali, da ohranimo svoj jezik in svojo samobitnost, slovesnost pa označil kot dragocen spomin na preteklost, ki naj služi pogledom v prihodnost. Generalmajor Ladislav Lipič, načelnik Generalštaba SV, je pisano množico različnih generacij označil kot vrednoto, ki je s prisotnostjo pokazala ljubezen do Slovenije, ki danes z razumom, srcem in diplomacijo prispeva k varnosti, saj ima najpomembnejše - ljudi, ki so usposobljeni za izzive današ- Slovesnosti se je udeležil tudi general Ladislav Lipič njega časa. General Lipič je tudi odprl razstavo Miloševe, ki za to priložnost ni bila naključna, saj je bila Cvetka Miloš med NOB borka Kozjanskega odreda in je oseba z velikim srcem in duhom, ki ne želi velikih besed, kot jo je v predstavitvi označila predsednica Društva likovnikov OKO Krško Simona Dular. General Cankarjeve brigade Lojze Hren je na osnovi sklepa Odbora skupnosti Cankarjeve bri- gade podelil plaketi Občini Brežice in Slavku Geriču za zavzeto in predano ohranjanje zgodovinskega spomina. Slovesnost so sklenili z množičnim srečanjem borcev različnih generacij, protifašističnih borcev iz let 1941-45, izgnancev, pripadnikov TO, policistov in veteranov iz leta 1991, današnjih vojakov in starešin Slovenske vojske, krajanov Cerkelj in občanov Brežic. N. Jenko S. Moralna obveza - ohraniti spomin Rigonce - Občina Brežice je v počastitev 25. junija, dneva državnosti, s polaganjem venca pri spomeniku v Rigoncah obudila spomin na prvo bitko pripadnikov Teritorialne obrambe (TO) Brežice z enotami JLA, kjer je padel pripadnik te enote Jernej Molan. V kulturnem programu so sodelovali MePZ Franc Bogovič Dobova, učenke OŠ Dobova z recitalom ter učenke brežiške Glasbene šole. Dogodka so se ob družini padlega Jerneja Molana udeležili prijatelji in znanci, krajani, borci, izgnanci, vojaki in starešine slovenske vojske, veterani in svetniki občinskega sveta. Prisotnim je župan Andrej Vizjak v govoru med drugim zelo nazorno osvežil še ne tako daljne zgodovinske dogodke, pomembne za Slovenijo. Spomnil je na 26. junij 1991, ko je bila Slovenija na nogah, da bi pozdravila rojstvo svoje države in se je kasneje uspela izogniti veliki moriji, kakršno so doživljali ljudje na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu. Iz Osnovne šole Brežice, kjer je bila takrat nastanjena enota TO pod poveljstvom Zvoneta Marolta, so odšli na mejo preprečit prodor oklepnikov iz smeri Zaprešiča. Vendar je bila ob njihovem prihodu barikada že odstranjena. V boju z oklepno enoto JLA je padel Jernej Molan, hudo ranjen pa je obležal poročnik Robert Fink. Smrt Jerneja Molana, prve vojaške žrtve v vojni za Slovenijo, je nenadomestljiva izguba za njegovo družino, vsem nam pa moralna obveza in dolžnost, da ohranimo spomin nanj in na tisti čas, ko seje branila država Slovenija. Župan Vizjak se je ob tej priložnosti zahvalil vsem pripadnikom intervencijske enote TO Brežice, policistom in ostalim občanom, ki so na kakršenkoli način prispevali k rojstvu naše Slovenije ter se s prisotnimi z minuto tišine poklonil Jerneju Molanu. N. Jenko S. Župan Andrej Vizjak ob slovesnem govoru “Dobro nam došel prijatelj” Bizeljsko - V organizaciji Društva slovensko hrvaškega prijateljstva “Sotla - Sutla” je potekalo meddržavno prijateljsko srečanje, na katerega so organizatorji povabili tudi pomembne predstavnike z obeh strani meje. Udeleženci so se pomerili na VIP tenis turnirju. Namen tretjega druženja, ki je potekalo pod geslom “Dobro nam došel prijatelj”, je bil pozabiti na obmejno zaprtost in togost ter razvijati in ohranjati pristnost medsebojnih odnosov. Udeleženci srečanja so namenili svoje sporočilo tako slovenski kot hrvaški politiki, vsem tistim, ki kakorkoli lahko vplivajo na medsebojne sosedske odnose, in javnosti z obeh strani meje. V sporočilu poudarjajo, daje trenutno najbolj pereč problem dvolastnikov zemljišč z obeh strani državne meje prevoz vina preko maloobmejnih prehodov, kajti SOPS (Sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju) omogoča le prevoz grozdja in moštva, z uveljavitvijo sporazuma pa je dvolastnikom onemogočeno voziti vino preko meje. Lastniki vinskih kleti so ogorčeni, saj so tako prisiljeni, da gredo v izgradnjo novih vinskih kleti, Srečanje je bilo pri gostilni Šekoranja. Torta za Slovenijo Sevnica -120 jajc, 6 litrov pudinga, pet litrov sladke smetane... to je le del sestavin za praznično torto, ki jo je umesila Ana Tomšič (na fotografiji), Socialdemokratska mladina Sevnica pa podarila sokraja-nom ob dnevu državnosti. S torto, ki sojo poimenovali Torta za Slovenijo, so obeležili 12. rojstni dan samostojne Slovenije, z njo pa se je sladkalo okrog 200 sladkosnedov. N.Č.C. kljub temu da so z obeh strani meje nastale vinske kleti za predelavo in skladiščenje vina. Izgradnja novih kleti po njihovem ni gospodarna in je nelogična, prav tako pa se ne strinjajo z dovoljenimi količinami, ki jih po sporazumu smejo prepeljati preko meje. Takšen sporazum je za tam živeče prebivalce ovira, ki bistveno poslabšuje življenje ob meji. V društvu si bodo še posebej prizadevali, da bližajoči schen-genski režim ne bi še bolj otežil možnosti dobrega medsebojnega sodelovanja, zato podpirajo napredek sosednje Republike Hrvaške pri prizadevanjih za vključitev v Evropsko unijo, s tem pa tudi odpravo administrativnih ovir, ki zavirajo izvajanje ciljev društva. Vladi obeh držav in parlamentov hkrati pozivajo, da si s čim boljšim sodelovanjem prizadevajo za odpravljanje številnih nerešenih odprtih problemov na ravni obeh držav, prav tako pa pozivajo tudi organe za nadzor državne meje, da v okviru predpisov izvajajo svoje naloge na način, ki bi čim bolj olajšal življenje na obeh straneh meje in ki bi čimbolj uravnaval pretok blaga, ljudi in storitev med obmejnimi prebivalci. Karmen Molan 80 let Krška vas - Gasilsko društvo Krška vas letos praznuje 80-let-nico delavanja. Jubilej bodo proslavili v soboto, 12.julija. Pripravili bodo gasilsko tekmovanje, manjšo proslavo in veselico. Društvo že nekaj let zbira sredstva za nabavo novega kombiniranega vozila z vso pripadajočo opremo. Doslej so zbrali že 2 milijona SIT, vozilo pa nameravajo kupiti v naslednjem letu. Prireditev se bo začela ob 17.uri s tekmovanjem gasilcev in zaključila z veselico, na kateri bo igral Ansambel Tonija Deželana. Člani stari toliko kot društvo Zabukovje - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Zabukovje, ki šteje 56 članov, vodi Anton Perc. Značilno za to društvo je, da ga sestavljajo sami mladi, saj je povprečna starost društva 23 let. Zato ni čudno, da so se zagnani gasilci najprej lotili praktičnih stvari, kot je usposabljanje gasilcev in gradnja gasilskega doma. Razmišljajo, da bo sčasoma potrebno zamenjati tudi odsluženo gasilsko vozilo, kombi za prevoz moštva. Zadnja akcija, ki so seje lotili,je izgradnja igrišča, za kar so opravili že vsa zemeljska dela. Pri asfaltaciji igrišča pa računajo tudi na pomoč občine. Po dvajsetletnem .obstoju in delu so v gasilskem društvu Zabu-kovje sklenili, daje čas, da razvijejo tudi svoj prapor, kar so storili na slovesnosti ob praznovanju jubileja. Ob tej priložnosti so podelili pet društvenih priznanj, društvo pa je prejelo priznanje gasilske zveze druge stopnje. N.Č.C. Gasilska zveza Sevnica je na slovesnosti v Zabukovju podelila priznanja občinskega članskega in veteranskega gasilskega tekmovanja, kije pred časom potekalo v Krmelju in Tržišču. Med članicami in člani so v kategoriji motorne brizgalne zmagale Telče, med članicami skupine A je bil prvi Boštanj, med člani pa Loka. Med članicami B je prvo mesto osvojil Breg, med člani skupine B pa Boštanj. Med veterankami so zmagale Ločanke, med veterani pa Sevnica. Na slovesnosti so 96 tečajnikom iz sevniških gasilskih društev izročili tudi listine o napredovanju v višji čin, saj so po končanem usposabljanju postali gasilci prve stopnje. “Smo slovenski mornariški veterani!” Dobova - 31 slovenskih mornariških starešin, ki so danes zvečine spet ljudje kopnega, se je tretjega srečanja, organiziranega v domu upokojencev, udeležilo v počastitev dneva državnosti in krajevnega praznika KS Dobova. Tokrat so jih drugačna jadra prinesla z Jesenic, iz Kopra, Idrije, Ljubljane, Laškega, Maribora, Murske Sobote, iz Šentjerneja, Sevnice, Krškega, pa tudi iz Pulja in Splita. Prvi dve srečanji sta bili leta 1999 in 2002 v Laškem, pobudniki srečanj pa so bili Vinko Horvatič iz Mihalovca, Zdravko Kontej iz Brežic, Branko Bogovič iz Loč in Ivan Bukovec iz Laškega (na fotografiji). Zbrane slovenske mornarje z ženami so sprejeli Trobilni kvintet in mažuretke KD Godbe na pihala Loče, ogledali so si priložnostno razstavo ladijskih modelov modelaija in zbiratelja, domačina Jožeta Deržiča, ter Željka Udovča, člana Modelarske skupine “Karaka” slovenskega društva ‘Triglav” Split, ki seje s predsednikom Boštjanom Kordišem udeležil Rezbarskega tabora v Slivnici pri Mariboru. Pripravili so razstavo žganih motivov na lesu iz izgnanstva, mornarice in nekaterih s šaljivejšimi vsebinami likovne družine KD Franc Bogovič Dobova; najstarejšemu Avgustu Rupniku pa je organizator podelil uro z žganim sončnim motivom na lesu, delo Branka Bogoviča. Mornariški veterani mornariške podčastniške.šole so tako doživeli novo priložnost izmenjave svojih pestrih in zanimivih mornariških zgodb in prigod; srečanje pa so nadaljevali v Mihalovcu. N. J.S. Mladi gasilci pri županu Sevnica - Mladi boštanjski gasilci, ki so na regijskem tekmovanju v Dolenji vasi pri Artičah osvojili naslov prvakov, so zadnjo uro šolskega leta preživeli na gradu, kjer jih je sprejel sevniški župan. Osvojitev naslova regijskih prvakov je plod dolgoletnega dela z mladimi, je na priložnostni slovesnosti dejal mentor mladih gasilcev iz Boštanja Marjan Kogovšek. Tako pionirji kot pionirke, ki so tekmovali v vaji z vedrovko in v štafetnem teku, so se uvrstili na državno prvenstvo mladih gasilcev, ki bo prihodnje leto. Tajnica gasilskega društva Boštanj, ki bo prihodnje leto obeležilo že osemdesetletnico delovanja, Mira Šny si skupaj z ostalimiv društvu prizadeva da vanj vključijo čimveč šoloobveznih otrok. Z generacijo mladih regijskih prvakov iz Boštanja raste nova genaracija pridnih in ust; vatjalnih ljudi, je ponosna Mira Šraj, ki se je zahvalila boštanjski osnovri| šoli in ravnatelju Dragu Aliču za razumevanje in pomoč pri organizacij' gasilskih zadev. TUdi ravnatelj Alič je ponosen na svoje mlade gasilce ij vesel, da zna župan ceniti ne le uspehe otrok v šoli, temveč tudi v zunaj šolski!1 I dejavnostih in udejstvovanju v prostovoljnih organizacijah. N.Č.C. Peticija za cesto v dolini Sopote Radeče - Na prireditvi ob slovenskem tednu gozdov je v dolini Sopote šest predsednikov krajevnih skupnosti Radeče, Jagnje-nica, Svibno, Dole pri Litiji, Polš-nik in Podkum ter več kot sto zainteresiranih krajanov podpisalo peticijo za nadaljevanje pred leti začetih del na regionalni cesti Radeče-Velika Preska-Velika Reka. Asfaltno prevleko je potrebno položiti le še na dobrih 12 kilometrov dobro utrjene ceste, ki povezuje okoliške vasi z občinskimi središči Litijo, Trbovljami, Zagorjem in Radečami. Peticija je naslovljena na predsednika Državnega zbora (DZ) in predsednika Vlade Republike Slovenije. Pred kratkim je bila predsedniku DZ Borutu Pahorju že vročena. Ob tem mu je delegacija pod vodstvom župana občine Radeče Franca Lipoglavška Delegacija pri Pahorju prikazala vizije in razvojne potenciale območja doline Sopote. Predpogoj za uresničevanje razvojnih programov pa je asfaltira- na cesta. Borut Pahor je obljubil, da bo v tridesetih dneh odgovoril na peticijo. Jože Prah Petrov sejem v Brestanici Brestanica - V starem trškem jedru se je odvijal tradicionalni Petrov sejem, katerega organizator je Turistično društvo Brestanica. Petrov sejem ne ponuja le stojnic z izdelki starih obrti, kot so lončarstvo, lectarstvo, čebelarstvo in druge, ampak je to turistična prireditev s pridihom preteklosti, za kar poskrbi spremljevalni kulturni program. Tako sejem napove trški klicar, sodnik in pisar predstavita trški red, mali in veliki župan pa pozdravita obiskovalce. Mirko Av- senak, predsednik Turističnega društva Brestanica je s sodelavci poskrbel, da je bil štiriurni program izveden kot utrinek s sejma Sojenje na prangerju nekega davnega časa. Rdeča nit dogajanja je bila priprava volne - od striženja ovce do česanja in predenja volne. Na nit so čakale štrikarice, na ovco pa zmikavt, ki gaje mestna straža še pravočasno ujela. Sledilo je sojenje na pran-geiju in za tatiča je trški sodnik odredil: “Kar se pet dolgih šritov tiče od prangeija, ga lahko pljuvate, kamne mečete in kar se še najde pr’ rok’, da bo le po paragrafih.” Številnim obiskovalcem turistične prireditve se je seveda pridružila tudi gospoda z gradu Raj-henburg, na katero so se tržani obrnili z moledovanjem za pomilostitev obsojenca in dobrosrčni graščak je dovolil, da so ga odvezali od sramotilnega stebra. Obiskovalcem so se predstavili še Tuijaški lokostrelci, Folklorna skupina iz Kozjega, domače plesne skupine in ekipe vaških iger. B.D. Da ne bo gorelo Loka pri Zidanem Mostu - Franc Gamšek, upravnik poštnega urada v Loki, je leta 1883 zbral 11 “delavoljnih” mož in ustanovil Gasilsko društvo. Čez dve leti se društvo “postavlja” s prvo črpalko, ki jim je v okras in korist na “starodobnih” tekmovanjih še danes. Svoj dom so loški gasilci dobili ob 50-letnici društva, ob 110-letnici pa prizidek. Danes se lahko pohvalijo s 50 aktivnimi člani in še toliko podmladka, društvu predseduje Matjaž Baumgartner. Večjo pozornost namenjajo pripravljenosti desetin in so močno vpeti v tu- ristično dogajanje v kraju. Tradicionalne prireditve, kot so Pokal Sava (tekmovanje v veslanju), Loška noč in Tek na Kozje so pravzaprav njihove, čeprav pri izvedbi sodelujejo vsa društva v kraju. Njihova povezanost je bila vidna tudi pri razvitju novega praporja ob 120-letnici PGD Loka, za katerega so darovala denar vsa društva, botra pa je bila podjetnica Jana Metelko. Ob visokem jubileju je Gasilska zveza Slovenije društvu podelila srebrno plaketo, častnemu predsedniku društva Jožetu Štravsu pa priznanje za posebne Dveletni Žan Baumgartner je sin predsednika PGD Loka in vnuk častnega predsednika Jožeta Štravsa, ki je tudi hčerko Marjano vzgajal v duhu gasilstva. Tekmovanje posavskih gasilcev Dolenja vas pri Artičah - TUdi letos je Gasilska zveza Brežice organizirala regijsko tekmovanje gasilcev vseh kategorij. Organizacijo je zaupala Prostovoljnemu gasilskemu društvu (PGD) Sp. Pohanca, tekmovanje pa je potekalo dva dni na njihovem vadbenem prostoru v Dolenji vasi pri Artičah. V soboto so se pomerili pionirji in mladina, v nedeljo pa članice, člani in veterani. Skupaj je nastopilo 55 desetin. Najboljše ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto. Med pionirkami in pionirji sta se najbolje odrezali ekipi PGD Boštanj, med mladinkami je prvo mesto osvojila ekipa PGD Raka, med mladinci pa ekipa PGD Sromlje. V kategoriji članic do 30 let so bile prav tako najboljše gasilke z Rake, med člani v isti kategoriji pa so zmagali gasilci iz Leskovca. V kategoriji članic nad 30 let so bile zmagovalke gasilke iz Sp. Pohance, med člani v isti kategoriji pa so slavili zmago gasilci iz Boštanja. Tekmovali so tudi veterani; med članicami je bila najboljša ekipa PGD Loka, med naj starejšimi člani pa je zmagala ekipa PGD Sevnica. J.K. Prva nagrada Špeli in Karolini Udine - Na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Udinah (Italija) je med 48. tekmovalci v svoji kategoriji, z najboljšim rezultatom, zmagala Špela Troha (klavir). Špela (na fotografiji) je pod vodstvom profesorice Karoline Vegeij Stopar do sedaj prejela več visokih nagrad na tekmovanjih. Prav je, da poudarimo, daje tokrat poleg prve nagrade, po doseženih točkah zasedla drugo mesto na seznamu tekmovalcev celotnega tekmovanja. To je nedvomno ponovni dokaz odličnega dela pianistov Glasbene šole Krško in uspeh, ki zasluži iskrene čestitke. E. Križanič Slovenska pišečka beseda, pesem in ples bodo ostali Pišece - V samem osrčju je KS v počastitev 7. julija - krajevnega praznika - pri osrednjem spomeniku, ki simbolizira pestro zgodovino krajevne skupnosti s pomembnimi mejniki, pripravila osrednjo kulturno prireditev z ženskim pevskim zborom, suvereno so se z recitalom predstavili učenci OŠ Maksa Pleteršnika, Pleteršnikovimi ljudskimi pevci in Oktetom Orlica, lep program pa je sklenila folklorna skupina Duplo Pišece. Obiskovalci Pišec se na vsakem koraku srečajo z dokazi zgodovine. Pišečani so prispevali k ustanovitvi Kozjanskega odreda, njegov prvi bataljon je 7. julija 1944 likvidiral v župnišču žandarmerijsko postajo in je tako ta datum postal krajevni praznik KS Pišece. Krajani, ki se danes ukvaijajo s kmetijstvom, vinogradništvom in sadjarstvom in so jim glavni vir zaslužka službe v okoliških mestih, samobitnost danes ohranjajo s pestrim kulturnim delovanjem v okviru KD Orlica, zlasti so ponosni na slovaropisca Maksa Pleteršnika in na svojo šolo, ki nosi njegovo ime. Mnogim obiskovalcem, Pišece je poneslo svoje ime daleč preko lokalnih in dižavnih meja, pa ponudijo vrsto turističnih, kulturnih in naravnih zanimivosti, je v veznem besedilu Nataša Plevnik strnila pestrost KS Pišece. Predsednik sveta KS Pišece Uroš Škofje poudaril modre in pogumne odločitve prednikov. Izrazil je ponos in veselje, da so uresničili velike sanje - izgradnjo novega hrama znanja - kjer jih še čaka, tudi z lastnim deležem, druga faza in bo zato manj intenzivna izgradnja infrastrukture ter zlasti poudaril, da ob prihajajoči veliki evropski globalni vasi, ne smejo pozabiti na lastno identiteto ter zaključil: ”Z novo voljo bomo gradili vse, kar je v naši moči, da bomo tudi v teh majhnih vašicah enakovredni in samozavestni.” Pišečane je s slavnostnim govorom pozdravil župan Andrej Vizjak, rekoč jim med ostalim, da so prav oni s spretnostjo in delavnostjo ime Pišec tako močno zarisali v turističnem zemljevidu, kamor danes prihajajo intelektualci, akademiki in drugi obiskovalci, tudi Festival Brežice. Poudaril je, da ne gre za laskanje, temveč za dejstva, ki sojih sami skozi čas dokazali, da prepoznavnost kra- Predsednik KS Pišece Uroš Škof ja naredijo le njegovi pozitivno naravnani ljudje ter da je občina zainteresirana za Pišece in vsak njen zaselek - za možnosti pogumnejšega in optimalno boljšega življenja krajanov. V imenu borcev je k spomeniku položil venec Ivan Cizi, podrobno osvežil čas pod okupatorjem na pi-šečkem območju ter se zahvalil predsedniku Urošu Škofu, da se 7. julij, ki je borčevski krajevni praznik, v Pišecah spet nadaljuje. N. Jenko S. Srečanje “Selanov” Selo pri Moravskih Toplicah - Leta 1997 seje krajanom v prekmurskem Selu porodila ideja, da bi organizirali srečanje vseh Selanov, torej krajanov, ki imajo v svojem krajevnem imenu takšno ali drugačno obliko besede selo. Takih krajev je po Leksikonu Slovenskih krajevnih imen okrog 90. Idejo so uresničili in ta konec tedna so se Selani zbrali že sedmič, tokrat znova v vasi Selo pri Moravskih Toplicah. Srečanja potekajo vsako leto v drugem kraju zadnjo soboto v juniju. Tudi v Posavju imamo kar nekaj Sel; Dečno in Arnovo selo, Selo pri Dobovi, Mečno selo, Sela pri Raki, Selo pri Podbočju in morda še kakšno. Tokratnega srečanja se je udeležilo okrog 140 posavskih Selanov iz Dečnega in Arnovega sela, Sel pri Dobovi iz brežiške občine ter Mičnih sel iz krške občine, sicer pa je letos sodelovalo 29 vasi. Omenjena srečanja se začnejo s povorko in predstavitvijo vseh krajev, nadaljujejo se s kulturnim programom, v katerem so letos iz Posavja nastopili dobovski ro-gisti, sledijo družabne igre in seveda pogostitev, tokrat je bila na jedilniku značilna prekmurska specialiteta - bujta repa s klobaso. Prihodnje leto bo srečanje v Selu na Vipavskem, za deseto srečanje leta 2006 pa kandidirajo posavski Selani in predvideno je, da bo srečanje v brežiški občini. J.K. Dobrava in Jovsi kot del omrežja NATURA 2000 Kapele - Turistično društvo Kapele je pripravilo predstavitev območja Dobrava - Jovsi kot dela omrežja NATURA 2000. V njihovi organizaciji pa potekala tudi slovesnost ob odprtju “Koščeve poti v Jovse”. Idejna vodja in vodja projektov o Jovsih Milena Vranetič ter strokovnjaka Andrej Hudoklin in Hrvoje Oršanič pred tablo, ki označuje začetek poti v Jovse. Sodelovali so še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije -Zavod Novo mesto, Zavod RS za varstvo narave, območna enota Novo mesto ter Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Brežice. Namen predstavitve je bil informirati javnost pred samim državnim zavarovanjem območij, kar pomeni, da mora imeti Slovenija do Evrope določeno površino zavarovanih območij. Sicer pa je projekt NATURA 2000 državni projekt, ki ga vodi Ministrstvo za okolje prostor in energijo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter celim nizom ostalih institucij. Evropska unija (EU) je sprejela dva predpisa, ki se na kratko imenujeta direktiva o pticah in direktiva o habitatih, na njuni osnovi pa v vseh državah EU postopno nastaja evropsko ekološko omrežje, poimenovano NATURA 2000, s katerim želi EU na ozemlju članic ohranjati življenjske prostore ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V del naravne Jovsi so 4,6 km velika občasno poplavljena uravnava med kapelskimi goricami in Sotlo - glavna vodna žila je Jovska grapa. V Jovsih živi preko 80 vrst ptic, od tega jih četrtina gnezdi v Jovsih, kar 20 vrst ptic pa je na seznamu ogroženih. dediščine EU naj bi sodilo tudi območje Dobrave - Jovsi, to je območje, ki ga poznavalci ocenjujejo kot enega največjih ohranjenih nižinskih hrastovih gozdov v Sloveniji in je pomembno domovanje srednjega detla, hrošča rogača ter hrastovega kozlička. Jovsi in poplavna ravnica ob Sotli pa predstavljajo eno večjih strnjenih območij ohranjenih mokrotnih in poplavnih travnikov v tem delu naše države. Pomembni so kot zatočišče kosca, ki je svetovno ogrožena vrsta ptice, jovsi pa so tudi domovanje številnih redkih rastlinskih in živalskih vrst. Območja NATURE 2000 bodo določena predvidoma prihodnje leto, kajti Slovenija ima kot pri- družena članica Evropske unije obveznost, da upošteva veljavno naravovarstveno zakonodajo kot velja za vse članice EU. V istem sklopu je v Kapelah potekalo tudi odprtje “Koščeve poti v Jovse”, na kateri so predstavili prve delovne učne liste “Gozd in drevesa”, organizatoiji pa so pripravili še priložnostno razstavo o Jovsih. V nadaljevanju je sledil pohod po učni poti, ki sta ga s strokovnim vodenjem popestrila strokovnjaka Hrvoje Oršanič z Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Brežice in Andrej Hudoklin z Zavoda za varstvo narave, območna enota Novo mesto. Karmen Molan Kitu ršan Vladka Sumrek “Vse, popolnoma vsaka stvar, je lahko motiv!” Ko so bile misli globoko usmerjene k njej, mi je prišla naproti. Naproti tako, kot je značilno za tiste odbrane, ki jih ovija nek poseben, samo njim lasten svet. In če se nekaj zgodi, ker se je pač moralo in je bilo to nekje enkrat v usodo že zapisano, je bila to tudi Vladkina slikarska pot. Ali usoda. Sicer pozna, v 1992. letu, a nenavadna, nepričakovana, njej sami nenačrtovana. Odtlej z nezadržno odločnostjo žari v svojih barvah. Vladkin neusahljiv življenjski utrip seje pričel drugega dne v januarju 1954 v Celju, je diplomantka prve generacije diplomantov Visoke upravne šole v Ljubljani, 28. leto dela ji teče v odvetniški pisarni Marjana Černeta in ob tem pravi: “Tli se lepo počutim, pri njem je dobro, sicer bi bila že drugje!” Pred nama je gora materiala. Najprej upodobljenega na slikah, kjer v Hotelu Zdravilišče Term Čatež na celuloidni trak že leto dni lovim njene razstavljene slike in se zdi, da so jo vzeli kar za svojo. Lovim Vlad-kine ubesedene poetične misli (...ko čar zimskega večera, ožarjenega s svetlobo luči, toploto ognja, ki prasketa v peči, uide skozi okno, ostaja odsev v sneženi gazi, strehi hiše ali v led vklenjeni roži ob poti...) in iskrena, prisrčna posvetila obiskovalcev njenih razstav, ki jih kronološko urejuje. Kar za knjigo. In luščiva od takrat, ko je kupovala blago za koncert z brežiškim pevskim zborom, kjer se pevsko udejanja od leta 1990 in seje s pevskimi prijatelji toliko zlila, da ji danes nudijo moralno in fizično oporo pri ustvarjanju ateljeja, ki bo nared, tako načrtuje, enkrat v septembru. "Prijateljica Jožica mi je takrat povedala, da imajo oljne barvice, mi jih vztrajno ponujala, pa da so poceni in naj jih kupim. Nisem vedela, kaj bi jaz z barvicami in ker mi jih je kar ponujala, sem jih kupila, misleč pri tem, da nekaj že mora biti, da mi jih tako ponuja. Potem se je začelo,” podoživlja Vladka svoje srečanje z barvami. Sledilo je risanje po lesonitu, po kuhinjskih deskah in kazanje slik zboru z vprašanjem, če so dobre. In je bila vsaka boljša; nekateri so kakšno kar hoteli imeti ali jo kupiti. Hvaležna je tedanji Zvezi kulturnih organizacij, ki ji je finančno omogočila obisk dveh intenzivnih seminarjev, in globoko hvaležna gimnazijskemu sošolcu prof. Alojzu Koncu za posebno vlogo na ustvarjalni poti in vse iskrene napotke, ter Nevenki Ruškovič, ki ji je poklonila prvo platno. “Nevenka mi je rekla, da ne more več gledati mojega risanja na lesonitu, na njenem platnu je nastal Sončni zahod na morju, dala sem ga uokviriti, prof. Konec je sliko uvrstil na razstavo, Nevenka pa mi je dala s posebnim namenom v pogled knjigo z Monetovimi deli. Ko sem prišla do njegovega Sončnega zahoda, sem presenečeno obstala. Sploh se ne bi hvalila, pa tudi knjig svetovno znanih umetnikov nočem imeti, da mi ne bi kdo očital kopiranja. Vem, da ne morem tekmovati z velikimi slikarji, so pa to moje slike in v njih je vse tisto, kar jaz vidim in tako, kot vidim, saj sem vse delala po svoje, mogoče tudi tako, kot bi jaz želela, da bi bilo.” Vladka pravi, da so skupinske razstave še nepreštete, samostojnih je bilo devet. Njeni -mama, oče (je tudi dolgo pel), hčerka Rebeka in zet Janko sprva niso verjeli v njeno slikarsko samosvojost; danes gledajo drugače, štiriletni vnuček Kle- men kaže zanimanje in triletni Primož sprašuje, če bo še “nadevala kaj gor”. “Nadeva” pa, kadar ima čas in ko “zmoz-ga”. Včasih je ves mesec tema in potem v treh dneh plane na platno, ali na več platen, vsa enomesečna žareča podzavest. Prof. Konec je zapisal: “Njena pripoved in izpoved sta zreducirani ter skoncentrirani na asociacijo delujočega vulkana, čigar žareča lava se razliva po hladnih pobočjih grundiranega platna.” Filozofskega vprašanja, če naključja v življenju so ali niso, nisva razvozlali. Ji je pa usoda na pot prinesla ključne osebe Jožico, Nevenko, Branko. In prof. Alojza Konca. In samosvojost, okronano s humorjem. Natja Jenko Sunčič 100-letnica in dan gasilcev Cerklje ob Krki - V počastitev 100-letnice aktivnega delovanja Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Cerklje ob Krki in ob Dnevu gasilcev Občine Brežice je potekala svečanost, na kateri so v svečani paradi sodelovali brežiški gasilci in gasilke, v nadaljevanju pa je sledila še osrednja slovesnost z blagoslovom in predajo novega gasilskega avtomobila. PGD Cerklje ob Krki se ponaša z bogato 100-letno zgodovino. Uradno je društvo zaživelo leta 1903, že nekaj let pred tem pa so se tamkajšnji krajani povezovali neuradno. Sprva je bilo v društvu le nekaj članov, ki jih je vodil prvi predsednik in ustanovitelj Alojz Marinček. Danes v društvu delujeta dve moški, ena ženska in ena pionirska desetina, ki imajo na skrbi osem vasi oziroma 365 gospodinjstev. Cerkljanski gasilci pa so znani tudi po svoji bogati kulturni dejavnosti, saj z različnimi prireditvami že od nekdaj bogatijo kulturno dejavnost kraja. Najodmevnejša je njihova vsakoletna dobrodelna prireditev “Korajža velja”, z izkupičkom katere modernizirajo gasilsko opremo v društvu. Kot je na prireditvi izpostavil predsednik Gasilske zveze Brežice Mihael Boranič je dan gasilcev tradicionalna prireditev, praznik organizacije, ki se upravičeno s ponosom ponaša z bogato zgodovino. Občinska gasilska zveza danes združuje 33 PGD-jev in eno godbo na pihala, povezanih v devet operativnih sektorjev. Tildi financiranje je v zadnjem času veliko boljše in redno, kar gre med drugim zasluga tudi občinskemu svetu Brežice in vsekakor tudi krajanom. Ob slovesnosti so podelili tudi priznanja GZS, ki jih je podelil podpredsednik Zveze Tone Koren, in sicer je priznanje gasilski častnik 1. stopnje prejel predsednik PGD Cerklje ob Krki Jože Arh, ki je prejel tudi gasilsko odlikovanje 3. stopnje, poveljnik društva Bogdan Račič pa je prejel plamenico 3. stopnje. Za posebne zasluge je Zveza podelila odlikovanje PGD Cerklje ob Krki, sicer pa je bila to tudi priložnost, da so podelili priznanje PGD Skopice, kije pred kratkim obeležilo 70 let delovanja. K.M. Dan odprtih vrat v Prevzgojnem domu Radeče Radeče -V Prevzgojnem domu Radeče so gojenci in zaposleni pripravili dan odprtih vrat ter predstavili delo v učnih delavnicah in šoli, bivalne prostore in okolico doma ter številne izdelke prostočasnih dejavnosti z razstavo likovnega ustvarjanja. Oddaja v prevzgojni dom je eden izmed vzgojnih ukrepov, ki se lahko izreče za vsako kaznivo dejanje, ki ga stori mladoletnik, izjemoma mlajši polnoletnik. Edini tovrstni zavod v Sloveniji je Prevzgojni dom Radeče, v katerem je trenutno 31 gojencev, od tega eno dekle, katerih starost je 14 do 21 oz. 23 let. Namen tega vzgojnega ukrepa, ki lahko traja najmanj eno leto, največ pa tri leta, je izločitev mladoletnika iz prejšnjega okolja ter njegova prevzgoja, v ospredju katere je predvsem izobraževanje. V Prevzgojnem domu Radeče izvajajo izobraževalne programe opismenjevanja in drugega funkcionalnega izobraževanja, osnovno šolo, programe nižjega poklicnega izobraževanja (obdelovalec V graščini iz 18. stoletja, v kateri je bil nekoč ženski samostan, so sedaj bivalni prostori mladoletnikov. Mizarska delavnica, v kateri izdelujejo po naročilu svojih kupcev. kovin, obdelovalec lesa, elektrikar, ličar, pomočnica gospodinje) in usposabljanje z delom v različnih delavnicah - kovinarski, elektro, v oddelku stiskalnic, ličarski, mizarski, v pekami, kuhinji, šivalnici in pralnici. Delovne navade pridobivajo mladoletniki tudi s hišnimi deli pri vzdrževanju parka, zelenic, sadovnjaka, igrišča in z drugimi vzdrževalnimi deli, kar se odraža v lepi okolici doma. Velik pomen ima seveda tudi vzgojni program, ki se uresničuje ob individualnem delu posameznih delavcev strokovne skupine in s skupinskimi oblikami dela matične vzgojne skupine, drugimi posebnimi skupinami in tedenski- mi sestanki domske skupnosti. Skoraj leto dni pa imajo v prevzgojnem domu tudi “Oddelek brez drog”, kjer sta nameščena dva mladoletnika. Za celovito in kakovostno izvajanje vzgojnega ukrepa je velikega pomena tudi preživljanje prostega časa, kjer je poudarek na terapevtski delavnici, ki spodbuja ustvarjalnost in osebnostno rast,v raznih krožkih ter športnih aktivnostih (v poletnih dneh predvsem plavanje, saj kompleks prevzgojnega doma obsega tudi bazen). Po besedah upravnika Ladislava Močivnika in vzgojitelja Franca Majcna gojenci kljub začetnemu odporu radi sodelujejo, učiteljica Slavica Dorovič pa nam je zaupala, da ima nekaj pridnih učencev, ki se zavedajo, da kljub temu, da so zaprti, jih po odhodu iz doma čaka svet, v katerem je izobrazba bistvenega po- mena. In prav zato si želijo, da bi imeli sodobnejšo učilnico, pogrešajo pa tudi specialnega pedagoga, da bi bili več strokovne pomoči deležni tudi tisti, ki se težje in počasneje učijo. Iz grajske pekarne vsak dan zadiši po raznih pekovskih dobrotah. Bivalni prostori so razdeljeni na dele, ki obsegajo dve do tri spalnice, dnevno soho (na fotograjiji), čajno kuhinjo in sanitarije. Po prvih vtisih je Prevzgojni dom Radeče lepo urejen, bivalni prostori odražajo osebnosti mladoletnikov in v tem nekako spominja na internat, seveda če odmislimo rešetke, posebne sobe za osamitev in urinske teste, s katerimi redno preverjajo prisotnost droge, ki je žal pogosta spremljevalka gojencev in je eden glavnih razlogov, ki privedejo do izgube prednosti izhoda iz doma. Tanja Grabrijan Mesto si zasluži strokovne rešitve Brežice - Društvo za oživitev mesta Brežice je pripravilo okroglo mizo z naslovom “Tržna ulica in pravila urejanja”. Ob dobri udeležbi meščanov je na okrogli mizi sodeloval predstavnik Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je opozoril, da spomeniška služba daje pogoje, društvo pa ima nalogo, da opozarja, daje konkretne predloge in ima vzvode, da to požene v življenje. Sodeloval je tudi ing. Miran Gramc (na fotografiji) z diplomsko nalogo, v kateri predstavlja videnje povezave starega mestnega jedra s strugo reke Save. Naloga je udeležence pritegnila in ugotovili so, da stroka potrebuje mlado, elastično razmišljanje. Župan mag. Vizjak pa je znova dobil resno pobudo, da Občina Brežice potrebuje pooblaščenega arhitekta, ki bi bil strokovno kos urbanističnim in arhitekturnim problemom mesta. Uvodoma je predsednik društva ing. Karel Filipčič izrazil zadovoljstvo, da lahko tudi civilna družba vpliva na razvoj mesta z osnovnim namenom - postopoma osvetliti vse vrednote, kijih ima mesto, od zgodovinskih, arhitekturnih do kulturnih. Nujno je, da si Brežičani ustvarijo vizijo svojega mesta, kar je problem vseh starih mest, ob tem pa gre za uskladitev javnega interesa, ki ga tvorijo vsi, ki tam živijo, delajo v mestu in tudi tisti, ki prihajajo v mesto. Temi, ali zadržati promet z osebnimi vozili v mestu in kako urediti tržno ulico, sta spodbudili pestro izmenjavo različnih mnenj, gotovo pa sta obe potrebni kompleksne in temeljite obravnave. Naloga strokovne službe oziroma mestnega arhitekta je, da bi zadeve vodil, strokovno službo z arhitektom pa bi končno že morala zagotoviti Občina Brežice, ker je nujno potrebna. Razprava je tudi pokazala na socialno ekonomsko dejstvo, da današnja tržna ulica nima več stanovalcev in ne trgovin, kar je nekoč dajalo mestu življenje, danes mu življenje daje samo še promet. Skratka - probleme, ki so bili sicer že čestokrat izpostavljeni, je potrebno definirati, jih konkretizirati ter raziskati, kaj v mestu je in kaj mu je potrebno še dati, da bi se nekoč ljudem ponudilo prijetno bivalno okolje, ki bi jih privabilo. To pa ne bo izvedljivo v dveh ali treh letih. N. Jenko S■ 1 1 j 1 1 S c avtomobilizem za lepši videz Sončne opekline, sončarica Smo šele na začetku poletja, sonce pa kljub temu že močno pripeka. V teh lepih, sončnih, a hkrati zelo nevarnih dneh, moramo biti še posebej pazljivi. Zelo hitro namreč lahko dobimo sončne opekline in ne nazadnje tudi sončarico. Kakšni so simptomi sončarice? Če se simptomi, kakor so omotica, slabost in glavobol, pojavijo hkrati s povišano temperaturo, če koža nenadoma postane suha ali rdeča, otrok pa je bil izpostavljen močnemu soncu in visoki vročini, obstaja možnost, da ima sončarico in vročični udar. Poiščimo zdravniško pomoč! Prva pomoč pri tem pa je, da z brisačo in gobami, namočenimi v hladno in mlačno vodo, hladimo glavo, vrat, prsi in hrbet. Če je temperatura zelo visoka, položimo otroka v posteljo, glavo mu privzdignimo z blazino, na čelo in vrat mu dajmo hladen obkladek, ostale dele telesa pa brišemo z gobo, namočeno v mlačno vodo. Otrok naj ničesar ne je, pije pa naj vodo in neoslajene sokove. Če je temperatura le rahlo povišana in ima samo nekatere od teh simptomov, gre verjetno za izčrpanost zaradi vročine. Otrok naj počiva, umivajmo ga s hladno vodo in mu dajajmo hranilne, z minerali bogate juhe, da nadomestimo izgubljene mineralne soli. V tem času so prav tako pogoste sončne opekline. Kako si lahko pomagamo? Opekline namažemo z veleevetnim čobrom ali z ognjičevim mazilom ali pa jo umivamo s poparkom črnega čaja ali z razredčeno sodo bikarbono. Raztopina s sodo bikarbono naj bo gosta, zato v prašek med neprestanim mešanjem počasi prilivamo vodo, tako da nastane najprej kašasta, potem pa gosta tekočina, s katero lahko namažemo opečeno kožo. Viri: Alternativni načini zdravljenja Lep pozdrav do prihodnjič! Alenka Dimbek tel.št.: 07/49-61-775, www.alenkinstudio.com moda REPORTAŽE, NASVETI ... gnano, z vsemi stikali na svojem mestu. Volanski obroč je nastavljiv po višini, škoda je le, da ni enako nastavljiv tudi voznikov sedež. Motor, ki je med boljšimi Ci-troenovimi motorji, je dvolitrski štirivaljnik, ki deluje po tehnologiji skupnega voda in vozniku ponuja 90 turbodieselskih konjev. Končna hitrost tako motoriziranega Berlinga je zadovoljiva, pospe- ča prevzeta po Peugeotovi 206. Škoda je le, daje vidnost ponoči zaradi barvne kombinacije nekoliko slabša. Sicer pa je delovno okolje voznika ergonomsko do- šek prav tako. Le v primeru polne naloženosti se mi je včasih “kolcalo” po močnejšem, 110-konj-skem motorju, ki ga ima Xsara. Ta bi v Berlingu gotovo ponosno služil. No, tudi z 90-konjskim motorjem je Berlingo poskočen in veliko hitrejši, kot bi pričakovali od vozila s tako obliko. Tako je tudi prav, če so želje njegovega lastnika takšne. Aleksander Krebelj Trenutno najbolj aktualna tema pogovorov so seveda poletne počitnice. Kopanje in sončenje na morju, na kopališčih, odbojka, pikniki... Najbolj priljubljena in udobna obleka v tem času so KOPALKE. Končno enkrat v letu se lahko počutimo malce bolj svobodno in zdravo zaužijemo sonce. Pisali smo že o ekstravagantni kopalni modi, kar ne pomeni, da ta za vas ni primerna in gotovo želite izvedeti še kaj več. Torej nekaj modnih trendov in nasvetov. Citroenov Berlingo je nastal že leta 1996 kot križanec med tovornimi in potniškimi potrebami prevažanja z ene na drugo lokacijo. Kompromis je vsekakor uspel Citroen Berlingo Hdi podrtih sedežih) lahko v Berlinga zložimo skoraj 3 m1 tovora. Primerjali bi ga lahko že z dostav-nikom ali pa se preprosto spomnili, da je na njegovi osnovi tudi jo tudi v novem Berlingu, predvsem nežne ročice, najprej navaditi, da bi ga lahko sprožile z eno samo potezo. Voznikov prostor je klasičen, v testnem primeru še lepši kot običajno, saj oprema multispace pomeni armaturno ploščo z lepo izbrano barvno kombinacijo. Oblika, ki jo je prinesla prenova, razkriva nekoliko podobnosti s C3, medtem ko je instrumentna ploš- Trendi Pri slogih so najpogostejši športni slog, “007 girl” slog, “hip-pie” slog, “jeans” slog, “hawai” slog, orientalski slog in morda še kakšen. Tudi brez zapovedi vzorcev ne gre; trenutno najbolj aktualni so rože, “animalprint”, karo, črte, orientalski vzorci. Kaj pa barve? Srebrna, zlata, skratka svetlikajoče se barve, razni rdeči toni, pa črna, modra in vsi topli odtenki. Kroji so odvisni od sloga; na primer “hippie” slog so triangel bikini, 007 girl z dodatkom pasu, “hawai” slog si lahko predstavljate, tudi jeansa ne manjka v deželi kopalk. Pa ne pozabite na dodatke; to so sandali, predvsem t.i. “japonke” vseh vrst, sončna očala, torbe... Vse pa mora biti usklajeno, celota mora biti popolna, kopalke naj bodo povezane z dodatki. Pa še nekaj nasvetov za ženske, ki niso prepričane, katere kopalke pristajajo njihovi postavi. Ce ste majhne, nosite višje izrezan spodnji del, seveda ne previsoko, bodite pozorne, da sta obe strani, tako sprednja kot zadnja, v enaki višini. To je zelo pomembno! Če imate večje oprsje, potem se priporočajo močneje naramnice, nikakor trakci, v zgornjem delu naj bo vstavljena kost, seveda morajo biti kopalke v vaši konfekcijski številki, nikakor ne vztrajajte pri premajhnih številkah. Tako bo vse na svojem mestu in oprsje bo vredno pogleda. Pri malem oprsju pa se priporoča decentni “push up” in okrogle oblike kopalk. Ne pretiravajte s “push up-om”, to se takoj opazi, zato je vsako pretiravanje lahko preveč vpadljivo. Če imate težave z zadnjico, potem je za vas najbolj primeren in priporočljiv t.i. “pareo” ali modna ruta, zavezana okoli bokov. Nikakor ne nosite preozkih in premajhnih kopalk, te poudarijo prav tisto, česar ne bi smele. Poskusite, upoštevajte nasvete in predvsem bodite pozorni na to, kako se vi počutite. Lepe počitnice! Lea Šinko Štraus očtte Sffl {on 07/49-91-2 atiočntfee je in prav pred kratkim doživel še “remake”, s katerim je pridobil na videzu in vsebini. Prenovljeni Berlingo se zdaj dobro prodaja in pred seboj ima še nekaj uspešnih let. Model Multispace je bolje opremljena izpeljanka Berlinga, ki ponuja udoben prevoz 5 potnikom in več kot 660 litrom prtljage. Prtljažni prostor je seveda moč še povečati, tudi na račun potnikov na zadnji klopi, ki je deljiva in zato ponuja še več kombinacij. V skrajnem primeru (ob narejen odličen dostavnik. Ne glede na to se potnikom ne obeta nič slabega. Ravno nasprotno! Celo petjih udobno sedi. Pri Motor: - linij ski štiri valjnik Common Rail - prostornina: 1997 cm’ - največja moč: 90 KM (66 kW) - navor: 205 Nm pri 1900/min. potnikih na zadnjem sedežu najdemo le staro zamero (ta je prisotna še iz prejšnjega modela) z notranjim mehanizmom za odpiranje vrat, na katerega se mora- Derma Art D.O.O. LASERSKI KABtNET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Škodljivost sončnih žarkov se z leti sešteva Poletni čas je za mnoge najlepši del leta, saj si končno lahko oddahnemo od vsakdanjih skrbi in dela Počitniški dnevi, moije, sonce, zdrava hrana, plavanje, kolesaijenje, sprehodi po naravi,sproščeno in zabavno vzdušje v krogu domačih in prijateljev - vse to nam vrača energijo, voljo, moč in seveda zdravje. Ob vseh blagodejnih učinkih sonca ki deluje stimulativno na celoten organizem in ugodno vpliva na tvorbo vitamina D, ki je še tako koristen zobem in kostem, pa ne pozabite, da je zmernost pravilo, ki nam tako v življenju kot v zdravju omogoča veliko dobrega in čim manj škodljivih posledic. Zgodnje znake prekomernega sončenja rdečico, srbenje, sončne opekline, izsušeno kožo, vnetje očesne veznice in roženice ter glavobol, pozna že večina med nami. Škoda pa sc z leti kopiči, saj se količina sevanja sešteva od rane mladosti do poznega življenjskega obdobja. Zato zavarujmo svojo kožo in kožo svojih otrok in se sončnim žarkom izpostavljajmo zmerno, kratek čas, z uporabo zaščitnih mazil, pokrival in očal. Naštejmo nekaj poznih posledic pretiranega sončenja, ki je sevanje UVA -B-C žarkov: - prezgodnje staranje kože in nastanek gub - sončne pege - pigmentna znamenja - solarne keratoze - karcinom kože - pojav sive mrene na očeh - slabša obrambna sposobnost organizma Na prvi sliki lahko vidite škodljive pozne posledice pretirane izpostave sončnim žarkom - solarne keratoze na čelu. Drugo sliko pa smo naredili dvajset dni po laserskem posegu. Daniela Truden, www.demmart.si NOČ ČAROVNIC/ Halloween Resurrection Film nas popelje v rojstno hišo Michaela Myersa, kjer seje leta 1963 z umorom njegove sestre začel njegov morilski pohod. Hiša je zdaj zapuščena, vendar jo bodo vsak čas preplavili samozavestni študenti s kamerami, njihovo početje pa bodo gledalci spremljali preko interneta. Študentka psihologije Sara, ošabna Jenn, ambiciozni Rudy, študent prava Bill, študent glasbe Jim in skeptična Donna morajo tam preživeti noč čarovnic. Vsak od njih bo opremljen s prenosno kamero, gledalci pa bodo izbrali tistega, ki bo najbolj zanimiv. Toda stvari krenejo v napačno smer in igra se spremeni v boj za preživetje. KDOJEBOURNE/ The Bourne Identity Eksplozivni akcijski triler s sijajnim Mattom Damonom in Frankom Potente temelji na enem najbolj uspešnih romanov Roberta Ludluma. Rešen, a z dvema kroglama v hrbtu, je Jason Bourne povsem izgubil spomin. Kmalu postane jasno, da mora čimprej odkriti, kdo je, če želi preživeti. Na begu pred morilci in v neprestani dirki s časom Bourne kmalu odkrije, da je tudi on nagnjen k ubijanju... SMRTONOSNA POŠILJKA / The Foreigner števen Seagal igra Jona Colda, tajnega agenta, plačanca in profesionalca, ki je iznajdljiv in spreten, hkrati pa je tudi glasnik smrti. Če vstopiš v njegov svet izdaje, je majhna verjetnost, da iz njega prideš živ. Politična korupcija, umori in zločinci vseh vrst se vrtijo okoli pošiljke, ki jo mora Cold iz Francije dostaviti v Nemčijo. Nekateri so pripravljeni storiti vse, da Coldu ne uspe, a na koncu vendarle spoznajo, daje velika napaka, če Coldu prekrižaš pot. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah 4 i I y*f KDO It BOURNE Zmogljivosti: - naj višja hitrost 160 km/h - pospešek 0-100 km/h: 15,6 s - poraba po podatkih proizvajalca: 5/5,8/7,31/100 km - testno povprečje: 7,41/100 km RAZVEDRILO HOROSKOP OVEM Izkazujete se v lepi luči, kar pri ljudeh prinaša vsesplošno naklonjenost. Seveda vam bo to prišlo še kako prav, le nekoliko pazite, da se ne bi izneverili sami sebi in tistim, ki verjamejo v vas. Zavedajte se, da ste zaželeni. Bik Vaš odnos z ljubljeno osebo je tako romantičen, da si kaj lepšega že skoraj ne znate zamišljati. Partner vam bo pripravil novo prijetno presenečenje, vi pa boste neskončno uživali v njegovi družbi, toplini in pozornosti. DVOJČKA Zaradi trenutne koristi se vam ne splača imeti trajnih posledic, zato pazite pri svojem ravnanju, da se ne opečete. S tem bi si lahko nakopali samo veliko zamero še do pred kratkim naklonjene osebe, kar bi imelo negativne posledice. RAK V teh dneh vaše počutje ne bo na zavidljivi ravni. Ob vseh ostalih težavah boste trpeli tudi zaradi pomanjkanja samozavesti. V vaše misli pa se bo prikradla še želja po spremembah. Težave rešujte korak za korakom. LEV Delo v vaše življenje prinaša veliko veselja, zdaj pa se vam obetajo novi izzivi. Sprejmite jih. Tudi v ljubezni vas čaka sreča, saj boste končno osvojili srce £ osebe, ki jo že'dolgo ljubite. Skupaj bosta odkrivala srečo v ljubezni. DEVICA Pot do cilja ne bo težka, kajti vam je povsem jasno, kako boste ta cilj dosegli. Vse vam bo šlo gladko in tudi dokaj hitro, pomembno je le, da boste pri zastavljenem cilju ostali na trdnih tleh in predvsem vztrajni do konca. TEHTNICA Tudi za vas prihajajo lepši časi, saj si boste končno nekoliko izboljšali položaj, s tem pa tudi svoje materialno stanje. Vendar pozor! Sami veste, kako težko je uspeti, padec pa je lahko hipen in zelo boleč, zato ostanite skromni. ŠKORPIJOM Vzemite si čas za razmislek, da ne boste komu naredili krivice. S pristranskim razmišljanjem bi lahko škodovali tako sebi kot drugim. Takšna pot pa nikamor ne vodi. Tudi sami se boste počutili veliko bolje, če boste premišljeni. STRELEC Zelo se trudite, da bi presenečenje, ki ga pripravljate, uspelo. A žal ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili. Pa ne bo veliko hudega, kajti kljub vsemu se boste imeli prijetno, sproščeno in veselo, ker znate improvizirati. K0Z0R06 Sicer bi vas moralo skrbeti trenutno finančno stanje, toda vi ste takšna oseba, da si s tem pretirano ne belite glave. Držite se načela, da če ni, se pač poišče, zato se boste zagnali k novemu viru zaslužka in pri tem boste uspešni. VODMAR Časi, ki so pred vami, bodo v vašem srcu zelo lepo zapisani. Tudi ko bodo minili, se jih boste radi spominjali. Pa ne zaradi kakšne velike nesmrtne ljubezni, ampak zaradi dogodkov, ki jim boste povsem naključno priča. RIBI Pred vami so zanimivi dnevi, saj so vam zvezde naklonjene. Tudi pri denarju bo vse v najlepšem redu. Le pri ljubezni vam zadeve ne tečejo najbolje, pa se zato ne boste preveč obremenjevali, saj je pred vami ... življenje. v-______ (j ... na Dolenjskem, č.:' ■' v Beli krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Zinka Barbič, Lenartova pot 66, 8250 Brežice 2. nagrada -zgoščenka Smilja Humar, Dolnje Brezovo 7, 8283 Blanca PEVKA BOŽIČ I “ tu [MESTO V BOSNI VŠ1VE.K 3. nagrada -kaseta Viktor Balon, Brezovica 24, 8259 Bizeljsko Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: PAPAS, AKITA, RETAR, AROMA, AČ, MAT, DEBA-KEL, LANA, IVANIŠEVIČ, NOGA, ASAMATI, ANATO-LIJA, IR, MIT, SOJENICA, IME, ANE, IVIČ, KULAK, ANCONA, ASAMA, NOE, ON. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 18.7.2003, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, SAVAGLAS GOROVJE V MAKEDONIJI MAGNAT VZGOJA PLJUČNO KRILO [ZDELOV GODAL IZ CREMONE SPANEC EDINEC AEDONE V GR. MIT. EVROP. SKUPNOST ZA PREMOG VRSTA FRANC. PREPROG NAPRAVA KI MERI PREVOŽENE POT PRIMOR- SKO PECIVO 1 OSTRIVEC MAGMAT. IZBOCiNE IZRASTEK' NAPLAVI BAVARSKI VOJVODA PLASTIČNA SNOV ŽIVAHNO, STRASTNO (GLASBA) ARTILE- RIJSKO OROŽJE PORTIR AKTINIJ TANTAL DRŽAVA V INDI JI MEHIŠKI PESNIK NIKELJ AREST ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE MIKLOVA PESNICA (G1T1CA) UTRDBA V TF.XASU AMER. ZVEZNA DRŽAVA IVAN NARAT KORENIKA (grško) VISOKO INDIJSKO GORSTVO MESTO V ALŽIRIJI IVAN TAVČAR SELENU GRŠKA ČRKA TITAN OTTO TAUBE 1 2 3 4 5 Fotokopij ne upoštevamo! Kino servis Brežice Četrtek, 10.7., ob 19. uri Prehitri in predrzni, akcijski, ob 21. uri Do groba, akcijska kriminalka; petek, 11.7., ob 19. uri Prehitri in predrzni, ob 21. uri Do groba; sobota, 12.7., ob 19. uri Do groba, ob 21. uri Prehitri in predrzni; nedelja, 13.7., ob 19. uri Do groba, ob 21. uri Prehitri in predrzni; četrtek, 17.7., ob 19. uri Telefonska govorilnica, triler, ob 21. uri Poslednja noč, kriminalka; petek, 18.7., ob 19. uri Telefonska govomilnica, ob 21. uri Poslednja noč; sobota, 19.7., ob 19. in 21. uri Telefonska govorilnica; nedelja, 20.7., ob 19. in 21. uri Telefonska govorilnica. Kulturni dom Krško Petek, 11.7., ob 19.30 Janko in Metka, igrana pravljica, ob 21.30 Frka v bajti, romantična komedija; sobota, 12.7., ob 19.30 Frka v bajti, ob 21.30 Telefonska govornilnica, drama - triler; nedelja, 13.7., ob 20. uri Janko in Metka; petek, 18.7., ob 19.30 Tečnoba v hlačah 2., komedija, ob 21.30 Solaris, ZF ljubezenska drama; sobota, 19.7., ob 19.30 Bovling za Columbine, dokumentarna komedija, ob 21.30 Tečnoba v hlačah 2.; nedelja, 20.7., ob 20. uri Bovling za Columbine. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica novosti knjižnice brežice Priročnik Lahko vzgojim uspešnega otroka? govori o iskanju poti do otroka, navezovanju pristnega stika, kije kasneje v življenju otrokov veliki kapital; o prvih korakih v svet branja in pisanja, o dragoceni pomoči skrbno izbranih slikanic ter o vlogi staršev in vzgojiteljev pri vzgoji in v procesu odraščanja. Ste se kdaj vprašali, zakaj ženske toliko govorijo, kadar so v stresu in zakaj moški sovražijo nakupovanje? Ste si kdaj zaželeli, da bi s partnerjem dobili tudi navodila za uporabo? Knjiga Kako sva si različna vam bo pojasnila vse, kar vam od nekdaj vzbuja začudenje, jezo in navdušenje v zvezi z nasprotnim spolom. Preberite jo in - končno! - spoznajte, zakaj smo si različni in kako lahko popravimo medsebojne odnose. Razumljiva navodila iz knjige Refleksna masaža dlani vas bodo seznanila z osnovami refleksne masaže dlani, z različnimi tehnikami, vajami za sproščanje in s prstnimi vajami, kijih lahko brez težav izvajate kadarkoli in kjerkoli. Marjan Ogorevc v knjigi Karmična diagnostika in energijsko zdravljenje sporoča, da sta naša sreča in zdravje v veliki meri odvisna od nas samih. V prvem delu knjige je opisan kratek zgodovinski razvoj avtorjevega dela na področju bioenergijskega delovanja. V nadaljevanju opisuje karmo in njeno znanstveno razlago, spoznali boste tudi, kako delovati v vsakdanjem življenju, da bi izboljšali svojo karmo. Ponuja napotke za zdravilce oziroma vse, ki na kakršenkoli način delajo z energijami. V zadnjem delu boste tisti, ki se ne ukvarjate z zdravljenjem, našli način, kako si lahko pomagate sami, brez pomoči zdravilca. Roman Razlika ima formo potovanja; na podlagi avtobiografskih doživetij pripovedovalka opisuje mukotrpno in nevarno potovanje v Sarajevo v času tragičnih vojn na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Pri tem prečka tudi Slovenijo, njeni opisi pokrajin, ljudi in kulture pa sodijo med najlepše strani, kadarkoli napisane o naši deželi. V romanu Gejša prebiramo zgodbo mlade Japonke, ki so jo revni starši za majhen denar odprodali iz hiše. Novi lastniki so jo po dolgih in mučnih pripravah ter učenju vzgojili za gejšo. TUristični vodniki, ki jih najdete v knjižnici, pokrivajo skoraj ves svet in opisujejo znamenitosti mest, pokrajin in držav ter priporočajo zanimive izlete. Nekateri podajajo informacije o nasta vitvenih zmogljivostih, kje se okrepčati, kje poiskati kulturno pri reditev in še marsikaj zanimivega. Opozarjamo vas na poletni delovni čas. Knjižnica je julija in avgusta v ponedeljek, torek, četrtek in petek odprta od 7. do 15. ure, v sredo pa od 11. do 18. 30 ure. Osnovnošolce vabimo k reševanju Slovenskega knjižnega kviza. Spoznali boste Prekmurje - pokrajino, kjer se je rodil in o kateri je največ pisal Miško Kranjec. Upamo, da se boste ob reševanju zabavali! Reševanje bo potekalo do začetka septembra 2003 v Knjižnici Brežice in na internetu na spletnem naslovu http://www.lt: oz.sik.si/kviz Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:!l www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 11. julija, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki, univ.dip.bibl c. KULTURA Sava Glas, 10.7.2003 Festival Brežice Kulturni diplomati EU prenašajo sporočilo o složnosti in miru ter upanju za prihodnost Brežice - V sodelovanju z Delegacijo Evropske komisije v Republiki Sloveniji so se pričeli festivalski dnevi Skupine Festival Brežice 2003, razdeljeni na Klasikaa, Akadema in Evromreža. Festival je odprl Baročni orkester Evropske unije, ki združuje glasbenike iz vse Evrope z dirigentom Royem Goodmanom, napolnil je viteško dvorano Posavskega muzeja in požel priznanje. Spremljevalcem koncerta in j festivalu na pot je dobrodošlico j izrekel veleposlanik Grčije in j predsednik držav EU v Sloveniji George Nicolaidis, ki je dejal, da I kadar nekdo omenja odnose med EU in Slovenijo, ljudje večinoma pomislijo na politične in ekonom-' ske vidike teh odnosov, toda ob-i staja tudi kulturni vidik, ki pod-| pira in utrjuje medčloveške odnose. Veleposlanik, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere je v otvoritvenem [ govoru med ostalim namenil poudarek Sloveniji, ki je uveljavljala j svojo glasbeno tradicijo v mirnih i in viharnih časih in je zato zgovo-i ren navdih za to, kako lahko glasba povezuje ljudi preko političnih in naravnih meja; čarobni kraji, j kjer se bo odvijal festival po gra-! dovih v Posavju, Obsotelju, Zasavju, na Dolenjskem in v Lju- bljani, pa razkrivajo zgodovino Slovenije, njenih umetnikov in njihovega duha evropske kulture. Baročni orkester Evropske unije Župan Andrej Vizjak je ob odprtju dejal, da se je Festival Brežice že v minulih letih dokazal kot najpomembnejša prireditev v tem delu Slovenije, kajti nanj prihaja iz leta v leto več obiskovalcev tudi iz tujine, zlasti iz sosednje Hrvaške, kar je priložnost, da ob izjemnem glasbenem doživetju ponudimo tudi sporočilo o naših naravnih danostih, kulturnih posebnostih in zgodovinskih dogajanjih. Dokaz več, da je Festival Brežice vnesel novo dimenzijo razmišljanja o nujnosti kulture v našem življenju, o njeni prepletenosti z gospodarstvom in turizmom ter želja, da bi čim dlje zadržali kulturni utrip poletnega časa, je tudi letošnje prvo “Brežiško kulturno poletje”, ki ga pripravljajo številne amaterske in poklicne skupine; slednje bodo popestrile poletne večere tudi takrat, ko ne bo festivalskega programa. N. Jenko S. Noč pod šotorom z godbami Kapele - V organizaciji Godbe na pihala Kapele je potekala prireditev, na kateri se je skupaj z domačo predstavilo kar sedem pihalnih godb. Prireditev so organizatorji popestrili s solističnimi nastopi, glasba pihalnih orkestrov pa je odmevala daleč v nedeljsko jutro. Svetovni glasbeni dnevi 2003 Vsaka godba, ki se je predstavila je imela na voljo dobro uro ali celo nekaj več, da se je predstavila s svojim bogatim repertoarjem, in seveda so gostujoče godbe to možnost temeljito izkoristile in navduševale s svojim znanjem in igranjem. Že za uvod v prijetno noč pa so se potrudili domači godbeniki, ki so navdušili množico tudi s točkami, v katerih so se predstavili: solist baritonist Jure Urek ter nova zvezda zabavne glasbe, sicer pa včasih članica Godbe na pihala Kapele, Brigita Šuler, zmagovalka letošnjega Oriona, ki je zapela Poletno noč, v duetu z gostom Dušanom Topolovcem, ki se je predstavil s pesmijo 30 let, pa sta navdušila še s pesmijo New York. Kapelski godbeniki s ponosom Brigita Šuler in Dušan Topolovec sta se skupaj z Pihalnim orkestrom Kapele odlično predstavila in navdušenje je bilo res izjemno, celo ,Qko, da so obiskovalci zahtevali “bis”. napovedi ’ 10. julij i Sevnica-večdnevna Likovna kolonija Arspektra 4 J r Brežice - otvoritev razstave ‘Olje - tihožitja, pejsaži”, ob 19. uri n i. i.! v .L 11. julij Brežice - koncert Slovenskega °kteta, grajsko dvorišče, ob 19.30 Brestanica - Poletje na gradu Bajhenburg, koncert skupine Compe, ob 20. uri Še zadnjič “Pod dežnik” Leskovec pri Krškem - Zadnji junijski dnevi so prinesli tudi zaključno prireditev Kluba posavskih študentov “Pod dežnikom”. Zaključni večer sezone so popestrili Tamara Vonta, kantavtor Peter Dirnbek, Marija Kalčič Mirtič, dekliška vokalna skupina Srake z Rake, duet Rok Plati-novšek in Timotej Siter, Stanka Hrastelj, citrarki Tanja Lekše in Janja Kodrič, Martin Kerin, duet Robi Dvoršek in Miha Ko-retič, Tatjana Lapuh in mladi harmonikaiji iz Podbočja. 'Ji ta bi. 12. julij Podsreda - “Glasbeno poletje ^ gradu Podsreda 2003”, kon-Ce1 Jazz kvarteta, ob 20. uri povedo, da je Brigita Šuler njihova članica, ki je igrala flavto. Sicer pa so organizatorji v svojo sredo povabili Godbo na pihala Laško, ki se je odzvala in seveda so s seboj pripeljali nepogrešljive mažoretke, kapelski godbeniki pa bodo Laščanom obisk vrnili že prihodnji teden, ko se bodo na povabilo udeležili prireditve Pivo in cvetje v Laškem. V Kapele pa so prišli tudi godbeniki iz Mengša, Tržiča, 40x band iz Krškega, Big band Sevnica in gostje iz Budimpešte. Prav s slednjimi pa Kapelci gojijo prijateljske vezi že vse od leta 1996, medsebojno se tudi obiskujejo, in tako so bili lani gostje v Budimpešti, letos pa so jim obisk vrnili oni. Člani Pihalnega orkestra Kapele so še toliko bolj ponosni na prireditev, saj so v letošnjem letu na državnem tekmovanju osvojili zlato plaketo in napredovali v I. jakostno skupino. K.M. Ljubljana - Slovenija bo letos gostiteljica 80. svetovnih glasbenih dnevov, ki jih organizira Mednarodno združenje za sodobno glasbo (ISCM). Prireditev, ki velja za eno najpomembnejših svetovnih manifestacij sodobne glasbe, bo med 26. septembrom in 3. oktobrom potekala na različnih lokacijah po Sloveniji. Prizorišča na katerih se bo zvrstilo okrog 40 raznovrstnih glasbenih dogodkov pod naslovom “Nova glasba za tretje tisočletje” bodo Ljubljana Maribor, Postojna Piran, Portorož, Bled in Kostanjevica na Krki. Na njih bodo predstavljeni najnovejši ustvaijalni dosežki okoli 130 skladateljev iz več kot štiridesetih držav. Med spremljevalnimi prireditvami velja omeniti še muzikološki simpozij in številne razstave. Svetovne glasbene dne ve je letos pripravila slovenska sekcija ISCM, ki deluje pod okriljem Društva slovenskih skladateljev, v sodelovanju s Cankaijevim domom. S.V. Festivalček Palček Krško - V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Krško je na igrišču vrtca Pravljica potekal “Festivalček Palček”. Otroci so sodelovali v kreativno ustvarjalnih delavnicah, festivalček pa seje nadaljeval z odprtim odrom za otroke, sledila je lutkovna ustvarjalna delavnica z lutkovnim gledališčem Fru-Fru, njihova lutkovna predstava “Dogodivščine indijančka Vikija” ter nastop Damjane. Kot je povedala vodja sklada za kulturne dejavnosti območne izpostave Krško Tatjana Avsec, je bila ob organizaciji te prireditve že v preteklem letu njihova želja, da bi otrokom lahko podarili en brezskrbnen dan počitnic, ki bi bil posebno lep, pester in zanimiv in ki bi ga otroci preživeli nekoliko drugače kot sicer preživljajo poletni vsakdan. Tokratni festivalček je bil že drugi, organizatorji pa upajo, da bo prireditev postala tradicionalna. K.M. Otroci so v družbi Nanike Škafar-AzinoviČ zapeli in zaplesali. 25 let godbe Sevnica - V Sevnici je godba na pihala delovala že pred drugo svetovno vojno in še nekaj časa po njej, nato je dejavnost zamrla. Obudili so jo ponovno marca 1978, predsednik godbe je postal Franc Ogorevc, ki mu gre zasluga za opremljenost z instrumenti. Ti so danes stari 12 let in predsednik Kulturnega društva Godba dr. Dušan Senica si prizadeva zbrati sredstva za nakup novih. Prvi dirigent Bogomir Hrovatič je godbenike pripravil na javni nastop v pičlega pol leta. Godba je skozi 25 let kakovostno zorela tudi zato, ker je Glasbena šola Sevnica obogatila oddelke pihal in poskrbela za podmladek. Današnje starostno povprečje v godbi je dobrih 20 let, mlad je tudi dirigent Simon Urh, ki se včasih jezi, da zaradi tega ne doseže želene avtoritete. Dosega pa kakovost, za katero je poleg glasbene izobrazbe godbenikov najbrž zaslužno tudi dejstvo, da se dojemajo kot dobra družba, ki se rada dobiva skupaj in jim je igranje v veselje. Na jubilejnem koncertu na sevniškem gradu so se predstavili z repertoarjem, ki je kazal rast godbe in dosežke posameznih dirigentov; poleg Hrovatiča še Janeza Zupanca, njegovega brata prof. Franca Zupanca, Tineta Marka, Urh pa je dirigentsko palico prevzel leta 2000. 25-letnico godbe je želel obeležiti z nečim, kar ostalim slovenskim godbam še ni uspelo in lotil seje priredbe slavne Barcelone Fredy a Mercurya, ki je doslej.ni nihče predelal za pihalni orkester. Premierna izvedba je doživela bučen aplavz, prav tako premiera skladbe Magic Slyders - solo za tri pozavne, na katerih so blesteli Rok Štirn, Florjan Jazbec in Dušan Markošek. Godbeniki so za svojo zvestobo ansamblu prejeli bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Zlato za 25 let igranja so dobili Anton Hohkratut, Boris Kladnik, Dušan Markošek in Luka Žuraj. Priznanja in pohvale so za svoje dosedanje angažiranje prejeli tudi vsi dirigenti, predsedniki in tajniki Godbe Sevnica. B.D. prejeli smo... MePZ Viva v Italiji V Custozzi v Italiji je od 27. do 29junija potekala mednarodna zborovska prireditev, na katero smo bili povabljeni tudi pevci Mešanega pevskega zbora (MePZ) Viva iz Brežic. Prireditev je obsegala dva zborovska koncerta ter komemoracijo ob počastitvi Risorgimenta (vojne za osamosvojitev in združitev Italije). V Italijo smo prispeli v petek zvečer. Takoj po priluxiu nas je že čakal prvi koncert v Soni, kjer je bilo tudi odprtje festivala Na koncertu so se poleg nas predstavili še madžarski zbor Cantemus, češki zbor Svitani ter še dva lokalna zbora in sicer zbor II Mio Paese iz Sone ter zbor S. Arna iz Lugagnana Po zaključku je sledila skupna večerja ter nastanitev v sobe. Prenočevali smo v bližnjem samostanu, kjer so se nune izkazale za izvrstne gostiteljice. V soboto dopoldne smo si ogledali staro mestno jedro Verone. Najzanimivejša sta nedvomno bila znameniti kip Julije iz Shakespearove tragedije ter veličastna cerkev s samostanom. Zvečer pa se je v Custozi odvijal pevski festival Rassegna Corale Intemazionale. Poleg treh tujih zborov sta zapela še dva domača zbora, na koncu pa smo vsi skupaj zapeli skladbi Canticorum lubilo in Should auld acquaintance. V nedeljo je v Custozi potekala že omenjena komemoracija Na koncu maše smo tuji zbori zopet zapeli skladbi Canticorum lubilo in Should auld acquaintance in tako so se naše obveznosti končale. Popoldne smo obiskali vodni park Picoverde v Custozi, kjer smo čofotali v bazenu in preizkušali različne tobogane. Po več kot zasluženi zabavi smo se pozno popoldne odpravili proti doma V Brežice smo prispeli v jutranjih urah. Tako je za nami še eno uspešno gostovanje. Čeprav je bilo kratko, smo se imeli lepo in verjamem, da bomo Verono vsi ohranili v lepem spomina Boštjan Piltaver ŠPORT atletika Ostalo je le še 19 cm Praga - Brežiški atlet, član AK FIT Brežice, Primož Kozmus je na mednarodnem atletskem mitingu v Pragi v metu kladiva z rezultatom 79,81 metra osvojil 4.mesto in tako v zadnji seriji izboljšal državni rekord, ki ga je dosegel v Slovenski Bistrici 11. maja (78,58). Kozmus, ki je že imel B normo za nastop na SP avgusta v Parizu, je s tem rezultatom izpolnil še A normo (79,50) za Pariz, pa tudi normo za nastop na Ol leta 2004 v Atenah. Mladi atlet je bil tako z uvrstitvijo kot tudi doseženo dal- Primož Kozmus javo seveda zelo zadovoljen, vendar je dodal, da še vedno ni presegel 80 m, kar je, tako po oceni trenerja Vladimirja Keva kot po svoji lastni oceni, glede na formo in dosežke na treningih sposoben. Je pa res, dodaja, da se je temu cilju zelo približal; ocenjuje tudi, daje vidno izboljšal tehniko, ima pa še precej rezerv. Zdaj se bo Primož Kozmus skupaj z Vladimirjem Kevo lahko veliko bolj mimo pripravljal na velika tekmovanja, saj ju čaka še veliko trdega dela. Da je Primož Kozmus resnični biser ne le posavske, ampak tudi širše slovenske atletike, dokazuje tudi pismo, ki smo ga prejeli v našem uredništvu. Napisal ga je Marjan Štimec iz Laporij pri Slovenski Bistrici, v svetu atletike priznan atletski trener, v preteklosti pa večkratni prvak v metu diska. V svojem obširnem zapisu pravi, daje Primož Kozmus vrhunski športnik, ki sodi med prvo petnajsterico najboljših metalcev na svetu. Je eden tistih, ki si zasluži veliko večjo pozornost, kot je je deležen v svojem okolju. V nadaljevanju dodaja, daje Primoževa tehnika najboljša na svetu, kar je mnenje svetovno priznanih strokovnjakov. Marjan Štimec v svojem pismu zagotavlja, da bodo mlademu Brežičanu na poti k vrhu ob strani stali tudi v drugih sredinah naše domovine, obenem pa verjame, da bo tako tudi v domačem okolju, kjer živi in ustvarja vrhunske rezultate, saj je Primož Kozmus resnični biser Slovenije in ne le Posavja! “Za takšnega tekmovalca bi marsikje v drugih državah dali velikanske finančne in materialne dobrine, saj gaje težko najti in vzgojiti. To pa je uspelo ekipi, ki ga obkroža, in za to si vsak posebej zasluži vso priznanje. Vem, da imajo podporo, a od morale se zelo težko živi. Prepričan sem, da se bodo našli tudi donatorji in sponzorji, ki bodo podprli Primoževe priprave tako za letošnje svetovno prvenstvo v Parizu, kot tudi za Olimpijske igre, ki so sanje vsakega resnega športnika,” še dodaja Marjan Štimec. streljanje Ostali brez odličij Ljubljana - Z državnim prvenstvom v streljanju z malokalibrskim orožjem seje tudi uradno končala letošnja dolga sezona državnih tekmovanj. Izmed posavskih in dolenjskih strelcev so na centralnem strelišču v Ljubljani nastopili le Brežičani, katerim se je pomanjkanje orožja in primernega strelišča še kako poznalo. Prvič v tej sezoni so se namreč domov vrnili brez osvojenega odličja. Še najbolj seje medalji približal mlajši mladinec Davor Mrkič, ki je v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire zasedel nehvaležno 4. mesto, medtem ko je bil Borut Holan v isti kategoriji šesti. Med mladinci je z istim orožjem Srečko Vidmar zasedel 5. mesto. Mlajša mladinka Kristina Grubeša je s športno pištolo po improviziranem treningu v absolutni konkurenci osvojila 8. mesto, pionir Tadej Sečen pa je bil s serijsko malokalibrsko puško trinajsti. Ivana in Jure najvišje Brežice - V organizaciji AK FIT Brežice je na atletskem stadionu v Brežicah potekal tradicionalni mednarodni atletski miting 8. skok s palico. Pri ženskah je bila najuspešnejša Goričanka Ivana Abramič, 2. mesto pa je osvojila Brežičanka Mateja Drobnič. Obe atletinji sta preskočili 370 cm, kar je bilo izenačenje mladinskega državnega rekorda. Enako višino je dosegla še Hrvatica Ivona Jerkovič, ki je s tem izidom postavila tudi absolutni rekord Hrvaške. Nesporen pa je bil zmagovalec moške tekme. To je bil domačin Jure Rovan, ki je preskočil 525 cm, deset centimetrov manj je uspelo drugouvrščenemu Jaki Roglju, tretji pa je bil gost iz Srbije in Cme gore Igor Sar-čevič, ki je preskočil 480 cm. Tokratno tekmovanje pa sta zaznamovala tudi dva nesrečna padca; prvi se je končal z odhodom v bolnišnico, drugi pa na sre- čo brez večjih posledic. Hrvaška atletinja Martina Ivkovič je namreč tako nesrečno padla, da je bil potreben pregled v bolnišnici, medtem ko je imel več sreče Celjan Jure Oriičnik, kije utrpel le močnejši udarec v nogo. Istočasno je na stadionu potekalo tudi tekmovanje v metu krogle, kjer je z 18,69 metra zmagal slovenski rekorder Miran Vodovnik, v metu kladiva za ženske pa je zmagala Lucija Križnik, ki je orodje zalučala 54,88 metra. karate Dva brona Mariji Eslov - Na Švedskem je potekal svetovni pokal za kadete in mladince, na katerem je nastopila tudi Bres-tančanka Marija Jeler. Sodelovala je v katah in športnih borbah, z dvema osvojenima bronastima medaljama pa je zaokrožila svojo doslej najuspešnejšo sezono. V letošnji sezoni je osvojila že srebrno medaljo na odprtem prvenstvu Anglije, dvojno srebro na odprtem prvenstvu New Yor-ka, skupaj ima še 12 medalj z državnih prvenstev in mednarodnih turnirjev, osvojene medalje pa je okronala z omenjenim dvojnim bronom na Švedskem. Jelerjeva je sicer prejela povabilo za udeležbo na tekmi svetovnega pokala v kanadskem Torontu v tem mesecu, vendar ji klub ni mogel zagotoviti nastopa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. kolesarstvo Najdaljši maraton Grosuplje - Ob dnevu državnosti je potekal eden najdaljših kolesarskih maratonov v Slovenji. Udeležil se gaje član RKDK Dušan Vodlan, kije 146-kilometrski maraton prevozil v 5 urah in 18 minutah. Davor Mrkič med streljanjem z MK pištolo proste izbire na DP v Ljubljani S čim bodo še presenetili? Čakovec, Koper - Da v AK FIT Brežice z mladimi atleti res delajo na visoki strokovni ravni, že lep čas dokazujejo njihovi odlični rezultati. Mladi atleti so se namreč še enkrat izkazali. Tako sta bili na četveroboju mladinskih reprezentanc Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije v Čakovcu odlični Janja Budna, ki je v skoku v višino osvojila 3. mesto (173 cm), izboljšala je svoj osebni rekord, v skoku v višino pa je svoj osebni rekord izenačila Mateja Drobnič (360 cm), osvojila je 4. mesto. Mlajši mladinci in mladinke pa so se za naslove na državnem prvenstvu dva dni borili v Kopru. Mladi brežiški atleti so bili med najuspešnejšimi, saj so skupno osvojili tri zlate in sedem srebrnih medalj, večina jih je dosegla tudi svoje osebne rekorde. Med njimi je izstopala Maja Petan, ki je zmagala dvakrat, in sicer najprej v teku na 80 m ovire (11,56 - osebni rekord) ter v suvanju krogle 12,29 m - osebni rekord), bila pa je še četrta v skoku v daljino (531 cm - osebni rekord). V metu kladiva je bila prva Luc|ja Križnik (58,84 m). Srebrne medalje pa so osvojili Rožle Bučalo v skoku v daljino (659 cm), Rok Deržanič, skok v višino (191 cm), Maruša Deržanič, skok v daljino (537 cm), Tamara Rožman, skok s palico (310 cm), Tomaž Bogovič, met kladiva (55,50 cm - nov pionirski rekord Slovenije), Nina Gramc, skok v višino (165 cm), ter Barbara Špiler, met kladiva (32,13 m). Kljub temu daje dvakrat ostala na nehvaležnem 4. mestu, pa seje izkazala tudi Barbara Tom-še in sicer v skoku v višino (159 cm) ter v skoku s palico (300 cm). Tokrat pionirski rekord Varaždin - Na mednarodnem metalskem mitingu so bili brežiški atleti ponovno uspešni. Primož Kozmus je v članski konkurenci zmagal z izidom 79,39 metra, še enkrat več se je izkazal tudi pionir Tomaž Bogovič, ki je postavil nov državni rekord za pionirje, ko je orodje zalučal 61,32 metra, s tem rezultatom pa je osvojil 2. mesto. Med mlajšimi dečki ie v metu krogle zmagal Marko Spi-ler z izidom 15,39 metra, Barbara Špiler pa je bila v metu kladiva druga z izidom 35,22 metra, prav tako je bila draga v metu krogle z izidom 8,99 metra. Uspešen pa je bil tudi slovenski rekorder v metu krogle Miran Vodovnik, ki smo ga spoznali na brežiškem mitingu. Dosegel je “A” normo za nastop naletošnjem svetovnem prvenstvu v Parizu in postavil tudi nov rekord Slovenije, in sicer je njegova nova znamka 20,46 metra. nogomet V Ligi prvakinj Macabi Holon Krško -Na stadionu Matije Gubca v Krškem so potekale kvalifikacijske tekme za ligo prvakinj. Nogometašice Krke iz Novega mesta so osvojile 2. mesto. 1. mesto in uvrstitev v ligo pa si je z dvema zmagama v skupini treh moštev zagotovil izraelski Maccabi Holon. Edino zmago na stadionu Matije Gubca so Novomeščanke zabeležile proti estonski TK SK Visi z 1:0 (0:0). Zadetek je v 90. minuti dosegla Ibričičeva. ples Luka Vodlan osvojil medaljo Ljubljana - Svetovnega prvenstva v show plesih in stepu za pionirje in mladince, ki je bilo v ljubljanski Hali Tivoli, se je med več kot tisoč plesalci iz 24 držav sveta udeležil tudi član Posavskega plesnega kluba Lukec Krško Luka Vodlan, ki je tekmoval med mladinci v step solo. Luka Vodlan s svojima trenerjema Sebastijanom Vodldnom in Vesno Vučajnk ter Dušanom Vodlanom Po odličnem nastopu v pol finalu je v finalu z manjšo napako dosegel najvidnejšo uvrstitev omenjenega kluba in tudi drugo najboljšo uvrstitev slovenskih tekmovalcev na dosedanjih svetovnih prvenstvih v vseh kategorijah. Po lanskem svetovnem prvenstvu, ko je dosegel 1L mesto, so v klubu menili, da bi letošnja uvrstitev v finale izpolnila njihove skupne žejlje in cilje. Po prepričljivem nastopu v pol finalu pa so upravičeno pričakovali tudi eno od medalj. Za mladega tekmovalca je osvojena bronasta medalja prav gotovo velik uspeh in vsi so se je veselili, kot bi bila zlata. Prihodnje leto, ko bo Luka še vedno mladinec, bo lahko letošnjo medaljo še “požlahtnil”, saj je osvojena medalja spodbuda za nadaljnje delo za doseganje dobrih rezultatov tudi kasneje v članski konkurenci. športno plezanje Prve tekme za državno prvenstvo i ( ( < t i i i i > ( i c r r i: r C v ti j' ti z ci p Trbovlje, Slovenj Gradec - Prve tekme v težavnosti so se udeležili tudi športni plezalci iz Posavskega alpinističnega kluba. Tekmovali so v mlajših in srednjih kategorijah ter dosegli zelo dobre rezultate. Predvsem je s svojim plezanjem navdušila mlajša deklica Katja Krejan, ki se je uvrstila v super finale, kjer je kljub napaki, ki jo je naredila, osvojila odlično 4. mesto. Pri cicibanih je Ambrož Novak v konkurenci 37 sovrstnikov zasedel 13. mesto. Pri mlajših dečkih je bil Matic Trbušak petnajsti, pri starejših pa Izak Kelek sedmi, kar je tudi njegova najboljša dosedanja uvrstitev. Pri starejših deklicah je bila Eva Tovornik trinajsta, kar je glede na to, daje bila to njena prva tekma, zelo spodbuden rezultat. V kategoriji kadetov je Nejc Pozvek zasedel 11. mesto, Jaka Bernardič pa je bil sedemnajsti. V Slovenj Gradcu je bila tudi prva tekma v “bolderju”. Pri tej zvrsti plezanja se tekmovalci pomerijo v petih kratkih, toda zelo težkih smereh. Gre za plezanje, kjer je potrebna zelo velika specifična moč, ni pa potrebna vzdržljivost. Posavce sta na tekmi, ki se je je udeležilo več kot sto tekmovalcev, zastopala Katja Krejan in Izak Kelek. Tildi na tej tekmi sla dobro plezala, saj je Krejanova zasedla odlično 4. mesto, Kelek pa je bil deveti. i Uspešen v smeri z oceno 8a+ Liboje - Specialist za življenje je najtežja smer, ki jo je Nejc Pozvek do sedaj preplezal. Smer je ena težjih v plezališču Kotečnik pri Libojah in je ocenjena z oceno 8a+, kar pomeni po lestvici UIAA 10 -. Nejc seje v zadnjem času posvetil predvsem plezanju v skali in malo zanemaril treninge na umetni steni. Za cilj si je zadal, da bo do konca šolskega leta preplezal to zelo težko smer, ki je znana po veliki previsnosti in zelo majhnih oprimkih. Seveda je za tako plezanje potreben zelo trd trening. Nejc je svoje dobro in načrtovano delo potrdil s tem, daje za uspešno plezanje v letošnjem letu potreboval le štiri poskuse. Smer je spoznal že lani, ko je v njej opravil dva poskusa. Da gre za res velik uspeh, pove tudi dejstvo, da sije s tem vzponom Nejc že zagotovil status kategoriziranega športnika Slovenije in sicer v “perspektivnem razredu”. Halja Krejan za las ob zmago F Martuljek - Zadnja tekma za državno prvenstvo v športnem pl®' zanju - v težavnosti je bila na umetni plezalni steni v Martuljku j Udeležili so seje tudi štirje tekmovalci iz Posavskega alpinističnega „ kluba. Zelo dobro plezanje je prikazala predvsem Katja Krejan, K1 z je v kategoriji mlajših deklic le za las zgrešila svojo prvo zmago* ? vseeno pa je z osvojenim 2. mestom dosegla svojo najboljšo uvrstite'1 na tekmah za državno prvenstvo. Prav tako je dobro plezal Nej* j, Pozvek, ki se je v kategoriji kadetov uvrstil na 6. mesto. Malo po* 0 pričakovanji, vendar še vedno dokaj solidno pa sta se uvrstila (j Tovornik, ki je bila pri starejših deklicah deveta, in Izak Kelek, kij* (, bil pri starejših dečkih štirinajsti. KRONIKA Internacionalec: doma je iz Bosne, dela v Nemčiji in “sedi” v Ljubljani Krško - Leto in osem mesecev je minilo od dneva, ko so cariniki na mejnem prehodu Obredje zasegli nekaj več kot 60 kilogramov heroina, pa do dneva, ko je bila izrečena sodba. Postopek se je vlekel zato, ker je bilo potrebno zaslišati nekaj prič pred nemškimi pravosodnimi organi, ker je bila vmes obtožnica prekvalificirana, ena razprava je bila preložena, ena pa je odpadla, ker “junaka” i te zgodbe, pripornika Nermina Akeljiča, zaradi pomote z datumi iz ljubljanskih zaporov niso pripeljali na obravnavo. V priporu je že 20 mesecev, sodba v imenu ljudstva pa pravi, da bo moral “odslužiti” še preostalih 76 mesecev. Bosanski državljan, ki je na začasnem delu v Nemčiji, je namreč kriv kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili. Obdolženi Nermin Akeljič, ki so ga pred slabima dvema letoma cariniki zalotili na mejnem prehodu Obrežje z največjo količino heroina pri nas, je kriv in se kaznuje z osmimi leti zapora, kamor se mu všteje čas, prebit v priporu, stranski ukrep je desetletni izgon iz Slovenije, obdolženi pa mora plačati še 150 tisočakov Povprečnine in stroške kazenskega postopka, ki ne bodo majhni, saj so tri priče, ki živijo v Nemčiji, zaslišali tamkajšnji pravosodni organi. Prav omenjene tri priče Goran Janjič, Pasqualle Lombardozzi in Arif Žuli, za katere obdolženi trdi, da lažejo, so s svojimi pričevanji potrdile sum, da je Nermin Akeljič kriv prometa s prepovedano drogo. Omenjeni trije, katerih soočenje z obdolženim je v dokaznem postopku predlagala obramba, a je bila zavrnjena, so bili tako ali drugače povezani z obdolženim; skupaj naj bi ustanovili podjetje za transport avtomobilov - stare avtomobile naj bi izvažali v nekdanjo Jugoslavijo, nove pa iz Jugoslavije v Nemčijo. Omenjeni so bili predvideni za voznike posebnega vozila za transport avtomobilov. Kot pravijo priče, je denar za omenjeni transporter dal Akeljič, kar sam zanika, avto je prijavil Žuli in ga dal tudi popraviti, Lombardozzi Pa je z avtom celo šel v Sarajevo, a se tam ni srečal s predvidenim prodajalcem avtomobila, zato je tovorno vozilo pustil v Sarajevu in v Nemčijo odletel z letalom. S spornim transporterjem seje 25. oktobra leta 2001 na mejni prehod Obrežje pripeljal Nermin Akeljič, ki je imel v Nemčiji le priložnostne zaposlitve, polagal je preproge, delal v sladoledami-ci, a se je vedno vozil v dragih avtomobilih in veliko potoval, pravijo priče. Carinikom je padel v oči zaradi pretirane prijaznosti, zato so se odločili za pregled vo- Zagovomik obdolženega Akeljiča, razvpiti Žiga Klun žila. V dvojnem dnu, prirejenem za prevoz skrivnega tovora, so odkrili 121 zavitkov heroina, ki ga je Akeljič prevzel od neznanih oseb v Bosni in je bil namenjen za nemški trg. Obramba je sku- Ko ne pije, je dober človek? Krško - Na okrožnem državnem tožilstvu je bil zaradi kaznivih dejanj nasilništva, hude telesne poškodbe in ogrožanja z nevarnim orodjem obsojen 47-Ietni Dušan Ivačič z Blance. Sodišče mu je zaradi izgredov nad življenjsko družico in sinom prisodilo tri leta in dva meseca zapora. Primer kaže, da nasilništvo za štirimi zidovi vendarle ni Povsem prikrito in ne ostaja nekaznovano. Toda osebne stiske so hude. Svoji ženi Štefaniji je v 30-letnem skupnem življenju začel “deliti” žaljivke in udarce kmalu po poroki. Stopnjevala so se zmerjanja in pretepanja, ona pa je zaradi otrok, vzgoje v smislu “žena mora potrpeti” ler socialne stiske vztrajala v skupnem stanovanju. Tudi po fazvezi sta ostala v istem stano-vanju, otroka sta odrasla in odšla °d doma, nasilništvo pa se je stopnjevalo. Petnajsti v mesecu ni pomenil le izplačilo osebnega dohodka Dušanu, pač pa novo travmo njegovi ženi, nad katero seje znašal. Če je klicala Policijo, je bilo kasneje le še kuje. Vzrok podpludb in poškodb je bil znan le malokomu, skrivala je svoj križ in da bi ga ‘UŽje prenašala, še sama občasno Pila. Letošnjega februarja je Du-Sun ženo močno pretepal z roka-tni in nogami, jo zmerjal, vlekel Za lase, butal z njeno glavo ob zid in ji povzročil hudo poškodbo glave. Po bolnišnični oskrbi *n izpovedi otrokoma, se je k °Četu napotil sin in mu očital, jja je pretepel mamo. Takrat naj “i z nožem napadel še sina, ven- dar je sin pobegnil iz stanovanja. Obsojeni je sicer v junijski obravnavi napad na sina zanikal, prav tako se je zagovarjal, da se je z ženo kdaj pa kdaj le sporekel, ker je ona pila. Poškodbe pa so po njegovem posledica padcev, ko je bila opita. Kljub temu je sodni senat pri izrekanju kazni sledil obtožbi in ga kaznoval za vsa tri kazniva dejanja z enotno kaznijo treh let in dveh mesecev zapora. Ivačič je sicer v priporu od konca februarja letos, sodišče pa mu je podaljšalo pripor zaradi suma ponovitvene nevarnosti do pravnomočnosti sodbe oziroma nastopa kazni. Izrekli so mu tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma, ki bo izvedeno v zavodu, kjer bo prestajal kazen. Sodba do zaključka redakcije še ni bila pravnomočna, vendar je državni tožilec Bogdan Matjašič z izrekom soglašal, saj je .sodišče v celoti sledilo obtožbi. Zagovornik Zdravko Grobolj-šek, ki mu je bil dodeljen po uradni dolžnosti, je menil, da se obsojeni zaveda, kaj ga čaka ob izgubi službe zaradi prestajanja kazni in obveznega zdravljenja, zato je apeliral na milejšo kazen. Suzana Vahtarič šala dokazati, da Akeljič ni kriv, saj ni bil lastnik kamiona, poleg tega pa je obramba trdila, da mu je bil tovor podtaknjen. Zagovornik obdolženega Žiga Klun, ki ta čas zagovarja tudi Brkiča, osumljenega trojnega umora na Gorjancih, je predlagal oprostilno sodbo, s prstom pa je pokazal na drugega krivca, na eno izmed prič v Nemčiji. Obramba namreč meni, da obdolženi ni vedel za drogo, ki jo prevaža, ni je on skril in ni bila njegova, temveč je bil zlorabljen. Poleg tega je zagovornik obdolženega menil, daje pri spremenjeni obtožnici - sprva je šlo za sum organizirane mreže prekupčevalcev - nastopila podobna pravna situacija kot v zadevi Lončarič; med postopkom se ni nič spremenilo, tožilstvo pa je modificiralo obtožbo, zato je postopek sporen. Ko je sodišče tehtalo zagovor in dokaze, je prišlo do ugotovitve, daje Akeljič kriv, saj je nase opozoril že s svojim obnašanjem na mejnem prehodu, poleg tega pa je v času obravnav ves čas spreminjal svoj zagovor. TUdi zagovora, da ne ve, kaj je prevažal, ni moč sprejeti, kar je potrdila tudi priča, poleg tega pa je šlo za zelo veliko količino droge, primemo pakirane za prodajo, ki bi prinesla več milijonov eurov dobička in zastrupila veliko ljudi; motiv tega prometa je materialna korist. So- dišče tudi ni upoštevalo obrambe, ki je dejala, daje bilo čistega heroina v bistvu le 28 kilogramov, ostalo pa niso bile droge. Sodni senat pod vodstvom Miloša Medveda je to ovrgel, češ daje šlo za drogo, ki je bila namenjena za prodajo na trgu, kjer se redko prodaja čisti heroin. Pri odmeri kazni je sodišče še upoštevalo, da so tovrstna dejanja v Posavju v porastu in so vezana na državno mejo, kot olajševalno okoliščino pa je upoštevalo dejstvo, da Akeljič doslej še ni bil kaznovan in da mora skrbeti za otroka. Poleg osemletne zaporne kazni, kamor se všteje čas, prebit v priporu, ki se podaljša do pravnomočnosti sodbe oz. do prestajanja kazni, in poplačila stroškov, se je sodišče odločilo še za izgon iz Slovenije za dobo desetih let, saj kot pravi sodnik Medved, Slovenija ne more nuditi gostoljubja ljudem, ki trgujejo z drogo. Obdolženemu se zaseže vsa droga, tožilstvo pa je predlagalo tudi odvzem transporterja, s katerim je bilo storjeno kaznivo dpjanje. Vendar pa tovorno vozilo ni last Akeljiča, temveč Zulija, naj večja ironija pa je, daje bilo inkriminirano vozilo, ki je bilo pod “budnim” carinskim nadzorom hranjeno v BTC-ju v Ljubljani, lani v noči iz 6. na 7. julij ukradeno in je izginilo neznano kam. Nada Černič Cvetanovski Pozor! Mine so nevarne! Posavje - V minulih dneh so imeli posavski policisti in strokovnjaki pirotehniki kar nekaj dela z najdenimi neeksplodiranimi granatami iz druge svetovne vojne. Tako je občan v bližini Čateža ob Savi pri kopanju v reki Savi našel minometno mino, ki jo je prinesel na obalo in o najdbi obvestil policiste. Ti so mino zavarovali do prihoda pirotehnika, ki je ugotovil, daje v njej še vedno vžigalnik, zato jo je odpeljal na strokovno uničenje. Šlo naj bi za 40-mm mino iz druge svetovne vojne italijanskega ali nemškega porekla. V bližini naselja Breg na območju Policijske postaje Sevnica pa je občan ob vožnji s kanujem po reki Savi našel pet neeksplodiranih granat. Naložil j ih je v čoln in odpeljal do obale ter obvestil policiste, ki so najdbo zavarovali in obvestili pirotehnika. Na kraj sta prišla dva pirotehnika, ki sta ugotovila, da gre za dva topovska izstrelka kalibra 120 mm, minometno mino kalibra 120 mm in dva protiletalska izstrelka kalibra 40 mm. Poskrbela sta za uničenje. Policisti opozarjajo vse občane, da so najdena neeksplodirana sredstva kljub starosti še vedno lahko zelo nevarna. V primeru najdbe naj občani o točnem kraju obvestijo policiste, hkrati pa svetujejo in opozarjajo, da se takšnih nevarnih predmetov občani ne dotikajo, jih premikajo ali prenašajo, kajti za tovrstne najdbe bodo poskrbeli za to usposobljeni strokovnjaki - pirotehniki. Prepir, pretep in povožena ženska Gržeča vas - 4. julija so imeli policisti polne roke dela z vinjenim 31-letnikom iz okolice Krškega in njegovo druščino. Bilo je okoli 22. ure, ko so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Gržeči vasi, v nesreči pa, da je bila povožena peška. Policisti, ki so prihiteli na kraj dogodka so ugotovili, da je bila omenjena peška pred nesrečo voznica osebnega avtomobila, v katerem sta bili še dve osebi, poleg omenjenega 31 -letnika še 21-letni sopotnik. Ker se je omenjena trojica na svoji poti skregala, je voznica v bližini Gižeče vasi ustavila vozilo, in ko so izstopili, sta se moška začela še bolj prepirati in celo pretepati. 31 -letnik je v nadaljevanju tega prepira vstopil v vozilo in se hotel odpeljati, isti hip pa je v vozilo želela vstopiti tudi prejšnja voz- nica. Vendar pa ji to ni uspelo, saj je možakar speljal, ne da bi jo počakal, tako da se je poškodovala Možak je vozilo ustavil, se spet stepel in nato peš zapustil kraj dogajanja. Ob prihodu policije so bili vsi trije sicer prisotni, vendar pa so si spet skočili v lase, posebno večkrat omenjeni 31-letnik pa se je upiral zakonitim ukazom policistov, ircga ni bilo moč obvladati, zato so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva in odrejeno pridržanje, seveda pa se bo o svoji borbenosti pogovoril s sodnikom za prekrške. Žalili in kričali na policista Studenec - 5. julija so nekaj pred polnočjo napotili patruljo PP Sevnica v okolico Studenca, kjer naj bi prišlo do motenja nočnega počitka zaradi preglasne glasbe. kompas po pravnih labirintih Izločitev sodnika Vprašanje: Zanima me, kakšne možnosti imam, da predlagam izločitev sodnika v civilnem postopku, ker je moj daljni sorodnik in se do mene zelo nekorektno obnaša; ugodi samo predlogom nasprotne stranke, mojim pa ne? Odgovor: Eden izmed temeljnih pogojev za zagotovitev pravice do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave RS) je prepoved, da bi sodno funkcijo opravljala osebi glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni objektivnosti. Za očitek nepristranskega sojenja gre lahko, če sodnik krši pravila postopka, pa tudi po zunanjem videzu, če se na primer do ene od strank obnaša naklonjeno do druge pa ne. V takem primem največkrat ni jasno, kakšen bo rezultat takega ravnanja. Lahko, da bo sodba kljub temu nudila zakonito pravno varstvo, lahko pa tudi ne. Ravnanje sodnika, ki kaže na to, da so pri njem prisotne okoliščine, zaradi katerih ima osebni razlog za odločanje v korist ene izmed strank, se lahko izkaže šele med samim sojenjem, potem je že prepozno. Seveda pa mora tisti, ki zahteva izločitev sodnika, imeti za to določene argumente, ki jih določa zakon. Kot izključitvene razloge lahko navede, če gre za sorodstveno razmaje z eno od strank, če je začasno ali stalno zaposlen pri stranki, ki je v postopku, če je v zadevi že sodeloval v arbitražnem postopku in podobno. Izločitev sodnika je možna tudi zaradi odklonilnih okoliščin, na katere stranka opira svojo zahtevo. Odklonilni razlogi za izločitev so vse tiste okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranosti (veliko prijateljstvo ali veliko sovraštvo, ljubezen itd.). Odklonilni razlogi so pogojnega značaja, če stranka zna prepričati pristojno sodišče, da so ti razlogi tehtni za izločitev. Lahko pa se izloči tudi sodnik sam, ker mu je neprijetno, da sodi osebi, s katero je v določenem zasebnem razmetju. V primem sorodstva pa je to dolžan storiti. Tedaj omenjeni razlog sporoči predsedniku neposredno višjega sodišča, ki izda odločbo o izločitvi. Dokler ta odločba ni izdana, pa sodnik opravlja dejanja ki jih ne kaže odlagati. O zahtevi odloča predstojnik ali predsednik neposredno višjega sodišča Ko sodnik izve, da se zahteva njegova izločitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tekoči zadevi (če gre za izločitveni razlog, npr. sorodstvo in podobno), izločitev iz odklonilnih razlogov pa ima za posledico, da sodnik lahko še dela do odločitve pristojne osebe neposredno višjega sodišča. Določbe o izločitvi sodnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce, sodnike porotnike in zapisnikaije. Torej, če povzamemo gornje navedbe, zakon o pravdnem postopku pozna dve skupini razlogov, zaradi katerih sodnik ne sme soditi v konkretni zadevi. Eno skupino razlogov v teoriji sestavljajo tako imenovani izključitveni razlogi, drugo skupino pa sestavljajo odklonilni razlogi. Obe skupini se razlikujeta po predpostavkah v tem, kako se sodno uveljavljajo in po svojih učinkih. Sodnik, ki ga zadenejo izključitveni razlogi, po zakonu ne sme več soditi, zato mora takoj prenehati z delom. Sodnik, ki ga zadenejo odklonilni razlogi, pa so sumljivi in je potrebno njihov škodni vpliv na konkretno sojenje šele dokazati in na tej osnovi lahko stranka zahteva izločitev, kar pa sodišče lahko upošteva ali pa tudi ne. Če izločitev ni odobrena, je položaj prizadete stranke ponavadi še slabši. Prav zato je potrebno pri takih postopkih imeti res zanesljive argumente. Štiije hudo poškodovani Boštanj, 26. junij - V večernih urah se je na glavni cesti v bližini naselja Boštanj zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo hudo poškodovanih več oseb. Z ogledom kraja je bilo ugotovljeno, daje 25-letni voznik osebnega avtomobila Pegueot 205 iz okolice Sevnice vozil iz smeri Tržišča proti Boštanju. Ko je pripeljal v križišče s prednostno cesto Sevnica - Krško, naj ne bi upošteval prometnega znaka in je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej iz smeri Boštanja proti Krškem pravilno pripeljal 29-letni voznik s Hyundajem Getz iz okolice Krškega. Kljub umikanju se slednji trčenju ni mogel več izogniti in je bočno zadel Pegueota, v katerem je bilo poleg voznika še 5 sopotnikov, od tega eden otrok. Ob nesreči so bile štiri osebe huje poškodovale, vse so odpeljali na zdravljenje v splošno bolnišnico Celje. Najhuje so bili poškodovani potniki na zadnjih sedežih, kjer ni bilo vgrajenih varnostnih pasov. Oba voznika pa sta dobila odrgnine in praske. Voznik, ki je povzročil nesrečo, je opravil vozniški izpit za vožnjo vozil “B” kategorije v lani novembra, preizkus z elektronskim alkotestom pa je pokazal 0,41 grama alkohola na kilogram krvi v izdihanem zraku. Policisti so zanj odredili tudi strokovni pregled z odvzemom krvi in urina za ugotavljanje prisotnosti alkohola in mamil v organizmu. Zoper njega pa so podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ter predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Policista sta na kraju ugotovila, da se ob stanovanjski hiši manjša družba pogovarja in posluša glasbo, navzoče pa sta opozorila na preglasno glasbo. Družba je opozorilo sicer upoštevala, a le za toliko časa, da sta se policista vrnila do službenega vozila, potem pa so spet nadaljevali z glasno zabavo ob zvokih harmonike. Ko sta policista druščino drugič opozorila, pa sta bila deležna zmerjanja in kričanja, ob predo-čitvi kršitve pa so ostali udeleženci stopili v bran kršitelju, ki je igral na harmoniko. Ker je bila izvršitev uradne naloge onemogočena, sta se policista odločila, da se umakneta do službenega vozila in počakata na pomoč. Medtem pa je do njiju prišel kršitelj in nadaljeval s kričanjem ter žaljenjem. Takrat pa sta policista zoper njega začela izvajati prisilna sredstva -fizično silo, strokovni prijem - nakar so se v postopek vmešali ostali iz družbe in ponovno preprečili izvršitev uradne naloge. Epilog: za štiri veseljake - razgrajače so policisti podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA SavaGlas, 10.7.20C - 1» Prisluhnite Oglasni ogrlici tudi v programu Radia Brežice in Radia Sevnica od7.7. do 20.7.2003 ob 11.30! OKULISTIČNA AMBULANTA SEVNICA. Trg svobode I4a Tel.-8162 620 KRŠKO, Dalmatinova I Tal-49 22 812 menjalnica r uboone cene in nizki btrožki HOTEL SREMIČ KRŠKO Tel.: 07 / 4903-800 '»"odkup in prodaja deviz * ugodni devizni tečaji, količinski popusti ^sprejemamo naročila za delnice, vzajemne sklade (donmče in tuje) UGODNA MENJAVA HRVAŠKIH KUN HTC, Trg svobode 11 SEVNICA Tel.: 07/8141 680 HUMEK *$ V,,. -------------- Pooblaščeni prodqjatec /a serviser vozil Škoda, ter pooblaščeni senriser vozi! Citroen -'»e ■'//» » nOL. AVTOLINE KRŠKO d.o.o , Bohoričeva 10, 8270 Kriko Fakulteta za organizacijske vede Kranj in Valvasorjev raziskovalni center Krško VABITA V ŠTUDIJSKEM LETU 2003/2004 K VPISU NA IZREDNI ŠTUDU v 1. in 3. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT ter v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa ORGANIZACIJA DELA PREDAVANJA BODO V KRŠKEM. Informacije In zbiranje prijav do 5.9. 2003 na sedežu Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško, CKŽ 23, od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Tel.: 07/49-03-720, 031-471-006, e-mail: valvasor-ric@siol.net RADANOVIČ Brežice d.o.o. jej. 07/49-92-150 Cemelčeva 5, 8250 Brežice VOZILO BARVA LET. KM OPREMA CENA , RENAULT LAGUNA 1.8 16V KOV. SREBRNA 2001 55000 L LASTNIK, SERVISNA KNJIGA. RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA,... 3.500.000,00 SIT AUDI A6 2.5 TDI AVANT BELA 2000 152000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA, NAVIGACIJA,... 5.500.000,00 SIT ■ RENAULT MEGANE 1.6 BELA 1996 120000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, SERVO, CENTRALNO ZAKLEPANJE, 5 VRAT,... 900.000,00 sir j ^ - VW PASSAT 1.8T TRENDLINE KOV. ZELENA 2000 78000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA, l.REG. 2001 3.600.000,00 SIT j AUDI A3 1.6 BELA 1998 58000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, 1. REG. 1999 2.150.000,00 sir; FIAT PANDA ZELENA 1998 30000 1. LASTNIK, 3 VRATA 599.000,00 SIT ; * 1 ŠKODA FELICIJA KOV. ZELENA 1996 130000 1. LASTNIK 599.000,00 SIT AUDI A4 1.8 KOV. MODER 1997 80000 1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, 1. REG. 1998 2.000.000,00 SIT S Štefana iz Jablance moti, da ima pošta na Blanci nov delovni čas, ki mu kot invalidu ne ustreza. S Pošte Slovenije so odgovorili, daje na pošti Boštanj organiziran deljen delovni čas, saj celodnevnega ne morejo pokrivati z enim delavcem. Vendar so za potrebe krajanov zagotovili dvig poštnih pošiljk tudi v popoldanskem času in sicer ob sredah do 17. ure. Delovni čas so, odgovarjajo s Pošte Slovenije, prilagodili željam krajanov in je bil pred uveljavitvijo usklajen s krajevno skupnostjo. Anton je opozoril, da so na mostu v Rakovcu iz časa vojne za Slovenijo ostali “ježi”, ki so neugledni in meni, da bi jih lastniki morali odstraniti. S službe za odnose z javnostmi Ministrstva RS za obrambo so odgovorili, da se na ministrstvu zavedajo, da ostanki vojne iz obdobja osamosvajanja Slovenije vedno bolj motijo ljudi. Zato je Generalštab Slovenske vojske pripravil načrt premestitve vseh tako imenovanih protioklepnih ovir v državi z dosedanjih mikro lokacij in deponij v vojašnice oziroma na vadišča Slovenske vojske. Z načrtom, ki naj bi ga začeli izvajati konec junija, je predvideno, da se vse te ovire glede na razpoložljiva materialna in finančna sredstva premestijo v osmih mesecih, vsekakor pa še pred polnopravnim članstvom Republike Slovenije v NATO in Evropsko unijo. Tina iz Krškega nam je posredovala pisno bodico z vprašanjem, zakaj je tržnica Krško več kot tri mesece ponoči v temi? Na Kostaku Krško smo prejeli pojasnilo, da je bila po ur- genci njihove službe pri vzdrževalcu - Elektroistalacije Ar-javna razsvetljava pregledana in na zunanjem delu tržnice zdaj dela. Jožica s Trebeža je izpostavila vprašaje, zakaj so ustavljena dela za krožišče v Spodnji Pohanci. S službe za odnose z javnostmi na Direkciji RS za ceste so odgovorili, da bodo z gradnjo krožnega križišča Spodnja Pohanca pričeli v letu 2004, ko bodo v proračunu Republike Slovenije zagotovljena finančna sredstva. Aleš je v pisni bodici opozoril na regionalno cesto Ca-tež-Krška vas, in sicer da od semaforja na Čatežu skozi ovinke mimo picerije na Griču do Krške vasi pada na cesto večje in manjše kamenje, ob tem pa opozarja še na dejstvo, da se stran vozišča ob Krki že močno poseda. S službe za odnose z javnostmi na Direkciji RS za ceste odgovaijajo, daje del omenjene regionalne ceste, kjer na cesto pada kamenje, na levi in desni strani označen s prometnim znakom “kamenje pada” z dopolnilno tablo “v dolžini 1000 m”. Izvajalec del rednega vzdrževanja kamenje sproti odstranjuje. V letošnjem aprilu je bilo izvedeno odstranjevanje kamenja nad podpornimi zidovi. Z izvajanjem del rednega vzdrževanja bodo nadaljevali tudi v prihodnje. V zvezi s posedanjem na omenjeni regionalni cesti pa pravijo, da so letos že sanirali okoli 200 m2 asfaltne površine; s saniranjem neravnin bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Prometni znaki, ki voznike opozarjajo na posedanje ceste, so že postavljeni. NAROČILNICA SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ene in priimek____________________________ \ Eodjetjefnaziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV________ Kraj ___________________ Ulica Poštna št. Telefon Datum Podpis število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic aročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na katerije mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.L35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Zakaj nam državni simboli tako malo pomenijo? V časopisu Delo pod rubriko "Pisma bralcev" z dne 1.7. 2003 se gospod E. Velkavrh v svojem pismu pritožuje, da “ob državnih praznikih na redkokateri hiši ali stanovanjskem bloku visi državna zastava “. Morda velja to za večji del dežele Kranjske, nikakor pa to ne drži za Krško, starodavno cesarsko mesto. Na dan državnosti sem na desnem bregu Save na dobrih dveh (2) kilometrih - od cerkve sv. Janeza do stadiona - naštel celo osem (8!) zastav, na levem bregu (na Trgu M. Gubca) pa še eno (1!); zastav na zgradbah občine, sodišča, policije in na drogovih ulične razsvetljave nisem štel. Če bi bilo več denarja iz proračuna (državnega in občinskega ), bi bilo zastav precej več; zagotovo bi jih izobesili tudi na: - Valvasorjevi knjižnici; - na stavbi, kjer se pase roj slovenskih političnih (bolj političnih, manj slovenskih) strank od LDS do SDS, pa še sodnik za prekrške je tam ; mimogrede - za časa SFRJ (verjetno tudi FNRJ) so tam vedno visele tri zastave; državna, republiška in partijska; - na stavbah, kjer kraljujejo in popivajo mladi tega “becirka baje za slovensko zastavo nimajo denarja in so zato izobesili zastavo DR Vietnam - rumena zvezda na rdečem polju; - morda celo na cerkvah RKC, pa na (ne)Kulturnem domu, na stavbi Območne obrtne zbornice, na Regijskem pospeševalnem (česa?) centru, na... Namesto okrožnice ministra Gabra vsem šolam, kot to predlaga g. Velkavrh, imam svoj, neprimerno bolj učinkovit predlog; veliki brat dežele kranjske naj uvede nov, recimo “domoljubni“ davek! Z delom tako zbranega denarja bi vse omenjene organizacije, ustanove in politične stranke, tako zelo slovenske, domoljubne ter človekoljubne in zato tudi tako zelo revne in obubožane, kupile na ducate državnih simbolov. Z njimi bi zavile vse mesto Krško, da bi bila prava umetniška “konceptualna inštalacija". To bi bil za moje mesto pravi “žegen” - zaradi povsod plapolajočih zastav, bi v starem delu mesta ne opazili zanemarjenih propadajočih pročelij in kulturnih spomenikov, vrli “Slovenceljni" pa bi vsaj navzven kazali svoja globoka domoljubna čustva, če jih že v srcih nimajo. Nič nas ne sme presenetiti! Vladimir Lazorko CKŽ 29, Krško Agencija Utrinek je agenaja za ženitveno posredovanje moških in žensk iz cele Slovence za resno zvezo ali prijateljevanje, če ste osamljeni, pokličite, da skupaj poiščemo partnerja za vašo Svijenjsko pot. Tei. štev.: 01/750-31-59 a« 040-791-515. mali oglasi Prodam Renault 9 GTD diesel, letnik 1989, nikoli karamboliran. Avto je zelene kovinske barve, od drugega lastnika in vreden ogleda. Pokličite 031-305-467 ali 49-59-143. Prodam brezhibno vozilo “old-timer” BMW 2000, letnik 1969, za v muzej ali pa za vožnjo. Pokličite 07-49-74-121. Prodam parcelo v Mrzlavi vasi, ob potoku, v izmeri treh arov, z manjšim objektom potrebnim obnove. Pokličite 00385-1-6678-036. Prodam triinpolsobno stanovan- je v Krškem, vseljivo takoj. Pokličite 051-205-812. Upokojenec vzame v najem manjše stanovanje ali garsonjero v Brežicah, Krškem ali širši okolici, lahko tudi manjši vikend. Pokličite 07/49-56-079. Po ugodni ceni prodam kompletno opremo za frizerski salon, malo rabljeno. Pokličite na številko 07/49-68-342. Ugodno prodam motorno škropilnico na samokolnici z 90-litrskim rezervoarjem, znamke Agrome-hanika Kranj ter okoli 700 litrov cvička. Pokličite 07/49-57-115. ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob strani ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre ALOJZIJE KNEZ rojene Koren z Loga pri Boštanju se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, telegrame podpore, izročene sveče, cvetje in podarjene svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Fonziju za lepo opravljen obred, pevcem iz Boštanja za rahločutne in čustveno zapete pesmi, trobentaču in praporščakom pa za dostojanstveno obeležitev zadnje poti. Iskrena zahvala tudi Urški in Robiju za ganljive besede slovesa. Ob tej izgubi se želimo zahvaliti tudi dr. Ani Slapšak, sestram in reševalcem iz Zdravstvenega doma Sevnica ter osebju Splošne bolnišnice Brežice, kije skrbelo za mamo tudi v zadnjih trenutkih njenega življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni % H V SPOMIN ANTONU MILERJU z Mrtvic 24. junija 2003 je minilo žalostno leto, odkar si tiho odšel od nas, dragi Toni. Vsa razmišljanja o Tebi, dragi mož, dedi, ati in brat, se pričnejo z besedico ZAKAJ in se končajo s HVALA. Hvala ti za vse, kar si storil za nas. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, še posebej pa vsem konjarjem, ki se ga spominjate, in vsem, ki mu pozorno prižigate sveče. Toni, počivaj v miru in naj ti večna luč sveti! Žena Anica in otroci ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta, tasta, starega očeta, brata, strica in svaka ALBINA PIRCA z Malega Trna 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku z Velikega Trna za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Žičkarju za opravljene storitve. Hvala tudi sodelavcem iz podjetja Horizont za podarjen venec in sveče. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolaijev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.geijevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Ivan Hočevar: “Človek uspe le z neutrudnim delom in nenehnim izpopolnjevanjem” Ivan Hočevarje Krmeljčan od 21. decembra 1953, ko gaje očetu Ivanu povila mama Ana, po rodu iz Spodnjega Goija pri Bledu, in prav tam je našel življenjsko sopotnico Daijo (zaposlena na Brniku) in se z njo 1978 poročil. Njuno družino sestavljata še hčerki Alenka (na FDV študira kadrovski menedžment) in Irena (na FDV študira komunikologijo). “Zgodnje otroštvo je bilo lepo, ker je bil Krmelj lep. Tam je bil rudnik, v katerem je oče pred vojno delal in me je vodil v rudnik, kjer sem nabiral premog. Bil je 100-odstotni vojni invalid, amputirali so mu obe roki in spominjam se ene anekdote, ko sva prišla v gostilno in so ga vprašali, kako se lahko znajde in če bo spil kozarček. Bil je hudomušen, to ga je hranilo in ohranilo, nama z mlajšo sestro pa je pomagalo k osebni rasti. Takrat pa je na izziv odgovoril, da iz praznega kozarca res ne more piti, polnega pa je izpil.” Sledili so prvi štirje razredi v Krmelju in naslednji štirje v Tržišču, kamor so se vozili malo z vlakom in malo s kolesi, pozimi pa so pešačili. Vse je bilo drugače, poti so bile zanimive, saj so si otroci na teh poteh privoščili tudi nekaj mladostnega duška. Spominja se, daje pogrešal telovadnico. Eno leto je hodil v novomeško gimnazijo in o tem obdobju pravi: “Ker je bilo to leto vožnje v Novo mesto “muka Isu-sova”, sem se odločil za kadetsko šolo v Tacnu. Potem sem na koncu 3. letnika kot odličen dijak dobil priložnost, da so me iz takratne milice poslali na štiriletno šolanje na Vojaško akademijo v Beograd, smer pehota, kar je bil dogo- vor med Sekretariatom za notranje zadeve (SNZ) in JLA. Tri leta sem bil v Beogradu in eno v Sarajevu. Začetki s cirilico in matematiko so bili malo težavni, je pa bil to velik izziv, ki sem ga hitro obvladal. Živel sem in se šolal s kolegi iz drugih republik Jugoslavije, lepo smo se razumeli, saj ni bilo razlik, vse pa je bilo tudi materialno stimulirano. Ni bilo vpletanja politike, dobili smo dobra znanja, z akademije sem prišel kot podporočnik, sam pa sem se vklopil tudi v rokomet, ki sem ga igral že v Krmelju. Z nekaterimi sošolci z akademije se še danes srečujemo, za nekatere pa po zadnji vojni ne vemo, ali so še živi. Ta znanja so mi pomagala tudi med našo 10-dnevno vojno, ker sem poznal njihovo mentaliteto. Da sem se odločil za to šolanje, mi ni bilo nikoli žal.” Po diplomi je nekaj časa delal na SNZ v Ljubljani, potem v Vadbenem centru Jasnica pri Kočevju kot inštruktor z nazivom inšpektor, kjer so usposabljali rezervne in aktivne miličnike. “Ta center je vodil Andrej Šturm in hvaležen sem mu, da so nas uvedli v skrivnosti milice in v komplementarna vojaška znanja za njene potrebe, ki smo si jih pridobili,” pojasni svoje spomine Hočevar. Sledilo je delo v Upravi milice SNZ v Ljubljani in sicer v sektorju za posebne in vojne enote milice, nato je bil premeščen v republiško zaščitno enoto milice kot poveljnik zaščitne enote. V okviru te enote so šli na Kosovo, z drugimi enotami Jugoslavije na parado v Beograd, zavarovali so Brdo, vmes pa je tudi izredno predaval na Višji šoli organov za notranje zadeve. Nato je prevzel delo načelnika Uprave za NZ Kranj, pa delo na Ministrstvu za NZ, se leta 1999 upokojil, kasneje se je ponovno aktiviral in zaposlil v Mestni občini Kranj kot direktor občinske uprave, ki je tretja ob- čina v Sloveniji po številu prebivalcev (52.000 s 26 krajevnimi skupnostmi). Ves čas je tudi v organizacijskih komitejih velikih športnih prireditev na Gorenjskem, tudi razvpiti zadnji v Kranju, kamor so prišli navijači z “nizkimi” strastmi in ni bilo prav nič simpatično. Družinske vezi z mamo in sestro ohranjajo s predanostjo. Z veseljem pove: ”Tam, kjer sedaj živim, je zelo lepo, se pa vedno rad vračam tudi tja, ker sem se rodil; delamo na tem, da je naše družinsko življenje čim lepše. Rad hodim v gore, ki so blizu, tudi na morje, potovali smo po svetu, a je najlepše doma. Hčerki gresta radi k stari mami, teti, sestrični in bratrancu.” Končala sva z njegovim življenjskim motom: "Človek lahko uspe le z neutrudnim delom, nenehnim izpopolnjevanjem in učenjem. To zahteva veliko odrekanja. Opravljal sem zahtevna dela v osebno zadovoljstvo in zadovoljstvo drugih. Pri svojem delu sem se srečeval z različnimi ljudmi in vedno veijel v človeka. Ljudi je potrebno usposobiti in jim pomagati. Še danes se mi zgodi, da se mi kdo zahvali, meni pa se zdi, da nisem naredil nič posebnega. In če ne morem pomagati, tudi škodoval ne bom. Včasih dobiš tudi kakšni) grenko, v principu pa se dobro vedno obrestuje.” Natja Jenko Sunčič ROZMAN -izdelava fotografij iz vseh digitalnih medijev do metrskih povečav LAMUTOVA 16.BKEŽ1CL tel.:07/49 90 260 air .V1* \' K i>? Iliri H Ena živa in šest mrtvih žena Zgornji Obrež - Satirično gledališče Ceijak je v koprodukciji z Gimnazijo Brežice ter Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo Brežice pripravilo nov projekt “Improvizacija o Sinjebradcu”. Zbor v predstavi, šest mrtvih, je vest morilca in vest žrtve. Sinjebradcu vrača, kar je sejal. Rad bi se otresel spomina na podlosti, ki jih je zagrešil, a žrtve svojega trpljenja ne morejo pozabiti in poskr- bele bodo, da jih tudi sam ne bo... V vlogi Sinjebradca se je odlično predstavil Klemen Slakon-ja, Lepotico je odigrala Sarah Ber-kovič (na fotografiji), njeno mater Ana Veselič, zbor, ki ponazaija šest preminulih pa so odigrale Barbara Planinc, Maja Križnik, Rahela Mirkovič, Tina Tomažič, Urška Kotar in Urška Pavlenč. Mentor in ustanovitelj Satiričnega gledališča Slavko Cerjak pa je j* MK K. GRAND Slovenije Krško - sobota, 12. julij '03 začetek ob 18. uri, dirka ob 19. uri po končani prireditvi bo ognjemet URADNI TRENING 11. julij 2003 ob 15. uri smstmmv posebej zahvalil novima sodelavcema gledališča, režiseiju in avtor-' ju priredbe Borisu Kosu ter absolventki, Zoisovi štipendistki, sicer pa kostumografinji predstave Dunji Zupanec ter Stefanu in Juretu Cerjaku, ki sta poskrbela za zvočno sliko in ton. Prevod delaje pripravila Barbara Šega - Čeh, skladatelj je bil Peter Urek, luč pa je imel na skrbi Bogdan Pirjevec. K.M. Pred kratkim je bila skupščina družbe Jutranjka, na kateri so baje postregli s stekleničkami istoimenske vode. Če bo svetopisemska vrana, kije hranila puščavnika sv. Pavla, zaposlenim vsak dan prinesla še košček kruha, so do nadaljnjega preskrbljeni. Družba Krona je pred izglasovano prisilno poravnavo v Jutranjki prodala svoj delež, niso pa nam zaupali, komu. Kot večji lastnik se danes pojavlja Studio V iz Velenja. Na skupščini Jutranjke je bil potrjen tudi nov nadzorni odbor, v katerem sedi oče direktorja Rabiča (tudi iz Velenja) in kot smo neuradno izvedeli, ni v funkciji predstavnika lastnika. Je pa lepo, da se očetje in sinovi tako dopolnjujejo! Da novo nastajajoče krožišče v Trnju pri Brežicah povzroča ne-. malo nevšečnosti, vedo povedati številni vozniki, ki se vsakodnevno po polžje “prebijajo" skozi ta del Brežic. Vse prej kot lahko delo pa imajo očitno tudi “velike pošasti”, ki na bodočem krožišču skušajo še kaj narediti, pa je razvidno iz pričujoče fotografije. Vozniki niso imeli izbire, kot da potrpežljivo čakajo, ko se je velikan “sukal” in s tem zasedel celotno vozišče. Se pa v tem času najde še kakšen voznik, ki si čakanje krajša s fotografiranjem zanimivejših trenutkov. -H poročili so se... m _ Jpf, w. r • ..** j Pravo pravljično poroko je 7. junija doživela nevesta Petra Rep iz Brezja pri Senušah. Nevesta se bo marsikomu zdela znana in nič se ne bo motil, saj jo videvamo na malem zaslonu lokalne televizije. Tudi ženin Saša Bunetič iz Mihalovca je ob svoji lepotici prav blestel Cerkvena poroka se je zgodila v domači farni cerkvi v Leskovcu pri Krškem, civilni del obreda pa v prečudovitem ambientu kostanjeviškega gradu. Petra se Z veseljem spominja vseh dogodkov svojega najlepšega dne v življenju, saj so se pevci kar vrstili, zapela ji je tudi matičarka Tatjana Kaplan s svojim možem, kije ob glasbeni spremlja\’i direktorja KD Krško Adolfa Moškona in v prisotnosti župana Pranega Bogoviča par poročila. Petru in Saši je zapela tudi njena poročna priča Mateja Žam s svojo sestro Jernejo, pa tudiMePZVivainšekdo. Ne gre se čuditi, da mlada žena pravi: “Tako je bilo lepo, da bi se najraje kar še enkrat poročila Bilo je kot v pravljici! ” Sevnica 14. junija sta zakonsko zvezo sklenila Milan Koictič iz Suhadol in Branka Lindič iz Zagrada. 21. junija pa so se poročili Viktor Močnik in Krista Šmerc oba iz Loke pri Zidanem Mostu ter Rajko Starman in Tina Puzderec oba iz Sevnice. Krško I. junija sta si zvestobo obljubila Tomaž Šjjanec iz Skorbe in Brigita Šribar iz Gorenje Lepe vasi, v Kostanjevici na Krki pa sta zakonsko zvezo sklenila še Saša Bunetič iz Mihalovca in Petra Rep iz Brezja pri Senušah. 21. junija sta se poročila Hasan Velagič iz Ponikve, BIH, in Alenka ŠtampfeU z Goleka. 29. junija pa sta se v Kostanjevici na Krki poročila dva para in sicer Davide Menini iz Italije in Renee Čaleta iz Ljubljane ter Dejan Žagar iz Groblja pri Prekopi in Sabina Medvešek iz Hrvaškega Broda Brežice II. junija sta sklenila zakonsko zvezo Jasmin Bikič iz Priluka, BiH, in Ljubica Javšnik iz Selnice ob Dravi. Na gradu Rajec sta 16. junija prisegla zvestobo Matjaž Bratanič i Bukoška in Vida Butkovič iz Volčja, 21. junija pa še Rudolf Brajkovič iz Zagreba Hrvaška in Tamar# Katin z Obrežja Jesenice na Dolenjskem. [? finuRBn n »sum miTiur: CERNELČEVA 9, 8250 BRE TEL.: 07/49-61-090, 07/49-9: FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 julij, avgust poletni delovni čas: 7.00 -16.00 ob sobotah: 8.00-13.00