Listek, Tihotapci. Prevel F. Leskovar. (Eonec.) »Suhi Fronc« je potem vlekel s avojimi tovariši ubogega kovača-nadkomisarja k finančni kasarni. Tam so ga položili !epo na klop pred nišo ter mu uredili kapo, sukno, sablo in očali. Edefl tibotapcev je nato poteguil za zvonec, da je kar odmevalo po kasarni. Kmalo je nekdo vprašai skcizi ckno, kaj da je. >Gospcd nadkomisar so tukaj, ni jim dobro«, zakričal je »suhi Fronc« ter nato zbežal s svojimi tovanši kolikor ao jih noge nesle. Čez nekaj časa so se odprla vrata in dva financarja prideta s »vetilko iz hiše. Ko zapaviita gonpoda nadkotnisarja. začneta salutirati in se klanjati. Ker se pa gospod nadkomisar ni brigal za njune poklone, pnSla sta v veliko zadrego. Bila Hta še 16 kratko časa v Varkovljah. Zato nista poznala gospoda nadkomisarja, 0' katerem sta pa vedela, da je jako strog. Nista si mogla raztolmačiti, kaj ga je tako pozno po noči sem privedlo. Tudi nista mogla razumeti, zakaj tako trdovratno molči. — Ko sta se mu pa slednjič upala približati, sta spoznala, da je gospod nadkomisar pijan in da se zato ni brigal za njune poklone. Poklicala sta svoje tovariSe, da so zaaesli predpostavljenega v sobo odsotnega komisarja. Tam so ga previdno položili na zofo, mu odpaaali sablo ter ga pusliii obiečenega ležati. Kmalo je zavladala zopet tema in tihota po celi kasnrni. Ko je priSel »suhi Frone« 8e enkrat pogledat, kako je cela stvar izpadla, naSel je klop pred hiSo prazno in smeje je odšel to svojim tovarisem naznanit. »Nadkomi&ar« je pa med tem smrčal na zcfi komiaarja mirno ter se ni ganil dokler ni udarila ura v zvoniku sedem. Tedaj je odprl kovad v uniformi fiaanfinega nadkomiaarja svoje oči. Začudeno je začel giedati okoli sebe po sobi, vse mu je bilo tujo. Zdf,j je zapazil obleko, v kateri je tičal, lepo dolgo sukno z svetlimi guinbi, na mizi je ležala kapa s zlatimi traki ob robu in dolga, avetia sabla. Kovač je vedno bolj začuden zijal. Skočil je kvišku in hitel k zrcalu. V zrcalu je zagledal popolooma tuji obraz, gladko obrit, z dolg.mi, kvUku zasukanimi brkami, na noau so slonela lepa oftala. >To je pa ,nobl' gospod«, mislil si je kovač. — Vrgel je očala proč. Zdaj jo boljSe videl. Opaztl je, da tiči v fioaccarski sukni' Zvezde na ovratniku so mu kazale, kak8ao dostojanstvo mu pristoji. Stresel je jezno z glavo ter skočil k oknu Skozi okno je videl na ozko dvorišče; zunaj jo deževalo in vsled goste megle se ai videlo dale<5. — Vse neznanot Zdaj je začel kovač premišljevati: »Ja, ali sem res fmancar? ... Dozdaj sem vedno mislil, da sem bil nekdaj kovač! Ali so bile to le same sanje?!« Med tem zapazi viseti na steni lepo žensko obloko in eleganten ženski klobuk. Kovača kar strese! »Hudič«, zamrmra, »ali sera morebiti Se tudi oženjen 8 kako gosposko babnico? .... To bi se bilo lepo!... Pa saj ni mogoče, saj sem ožeuil kmečko dokle, Grajdovo Zefo. — A!i se mi je vse to sanjalo ?... Ah sem že morebiti na drugem svetu ter obsojen k fiaancarjem ? . . Na, to bi 8e bilo najlepče!« V tem trenutku potrka nekdo rahlo na vrata. »Noter«, zakriči kovač. V sobo vstopi mlad fmancar. Najprej ae globoko pokloni, potem vpraša uljudno: »Dobro jutro, gospod nadkomisar! Ste li dobro spali? Ali go«pod nadkomisar kaj zaukažete, mogoče kavo? Ali 8e želite dalje počivati?« »K vrsgom s tvojim nadkomiaarjem«, zakriči kovač nad njim. »Ali vam je siabo, gospcd nadkomisar?« »Sem ii res nadkomisar?« »Moj Bog, gospod nadkomisar!?« »Od kedaj sein jaz uadkoniisar?« »To vi najbolj veste, gospod nadkomisar!« »Jaz ne vsm nič!« — »Ali naj pokličem gospoda nadpaznika?« »Pokliči kogar hoCe8!« Paznik odide in kmalu pride nadpaznik, ki je bil ponodi na patrulji ter Se ni vldel, koga imajo v kasarni. Poznal jo pravsga nadkcmisarja osebno. Kc je zapazii tuj obraz, je bil ves presenečen. Zato ga vpraša: »Gospod nadkomisar so gotovo iz drugega okraja « »Na svetu sem bil nekdaj, to vem«, zagodrnja kovač. »Ja, goapod nadkomisar!« »Jaz nisem noben nadkomiaar!« »Ja oprostite, kdo ste pa potem?« »Jaz sam ne vem!< »Odkod pa pridete?« »Povej mi rajši, kje sem?« »Gospod nadkomisar so v Varkovljah, v ilnančni kasarni« »Tako, v Varkovljsih?! — To se mi zdi nekoliko znano, — tam sem bil jaz nekdaj doma, če niso vae aame aanje.« Nadpazniku se ie zdolo cbnaSatijc lujca »urnljivo. Jn ker so fioancarji sploh Ijudje, ki nikomur radi ne zaupajo, je začel sumi.fi. Zato je vpraSai tujcs, ki je sedel glsvo naslonjen na roko ter srepo zrl pred se. »Prosim vas, povejte mi vsaj, kdo ste?« Kovač pogleda svojo obleko in odvrne žalostno: »Ne vem!« Financer si zs&ne razburjen sikati brke. Kovač premisliuje nekaj časa slednjič reče: »Idite doli h ko7afiu in vpraSajte, če je mojster doma. — Če je doma, potem res ne vem kdo sem. — Če pa mojstra ni doma, potern je mogoče, da sem jaz kovač.« Nadpsznik je zmajal z giavo ter odžel. MlEdi fiaancar, ki je prvi zjutraj pozdravil kovača v fiaancarski uniformi, je hitel h kovaču. Naletel je na ženo, ki je ravno glasno tarnala za možem: »Od5e! je zvečer in ga ni bilo celo noč domov. Tudi v vasi ga ni bilo nikjer najti«. Financer pozove ženo seboj v kasarno. — Ko zagleda kovač svo|o ženo, vesel akoči k njj, jo objame in vsklikne: »Zefa, Zefa!« Žena ga pa sune jszna nazaj ter ga začne psovati, da nuj ba sram takega gospoda, ki se hr>Za i njo pcSaltti. — Uboga žena ni peznala gospoda »nadkomisarja«. Žalosten vpraSa ženo: »Ljuba Zefka, ali res nisem tvoj mož? Ali S3 nisem s teboj oženil? Ali se ne sporalnjaš več?« Zdsj ga je rpoznal-i žena na glasu. Eo ga je bolj natanko ogiedala, spoznala je tudi njegov obraz. »Ja, Vencel«, vskiikne preaenečena, »kako si pa priSel v to obleko? — Brade tudi nimaš! — Eam si jo pa zapravil? — Jeli, si pa že bil pijan kakor kanon? — Eje pa si bil? — Kaj si delai?« Na vsa ta vprašanja ni znal in tudi ni moge! odgovoriti korač. Žena je hitela domu ter prinrsla možu obleko. Eo se je prelevil »nadkomisar« zopet v »kovača«, šcl je slabe volje domu v svojo kova<5nico. Zdaj 80 letali orožniki in policaj po trgu! Toda vso iskanje je bilo brezuspeSno. Uprizoriteljev cele kosnedije niso zasledili. Kovač }e baje pozneje dobil od »subega Frcnca« dvajset goldinarjev za lepo brado, katero mu je obril. Bil je popolnoma zadovoljun, pila sta 86 marsikateri literček v zadovoljnoati in prijatfcljstvu.