'¦ ' * • Krista Hafner Spominčice Gospa Helena je praokar pripravljala kosilo, ko je skozi odprto okno zaslišala proseč moški glas: »Signora, signora!< Odložila je kuhalnico in se sklonila skozi okno. Spodaj je stal itali-janski uojak z drobnim cDetličnim lončkom o roki. Pozdraoil je in za-prosil: »Ne zamerite, gospa. Samo coetico iz vasega prekrasnega orta bi prosil za svoj lonček.< Gospa Helena je zbrala skupaj dTobtinice sooje italijanščine in pri-jazno odgooorila: »Seveda. Kar izberite si jo.< Obrnila se je k svojima otrokoma, Janezu in Lenčki, ki sta ji v kuhinji nagajala: »Pojdita in razkažita gospodu vrt. Jaz pridem takoj za vami.€ Ko je prišla gospa Helena na dH, je stala družbica pred zeleno trato, sredi katere je poganjal šop sinjih spominčic. Vojak je pokazal nanje: »Ali smerh te?< »O seoeda. Toda lahko si izbereie tudi kaj lepšega z gredic,« se je nojakoDi skromnosti nasmejala gospa Helena. »Vendar so mi te najbolj vseč. Take lepe sinje cvetooe imajo. Kako jim je ime?t >Spominčica.€ l."-.'-a ' .'• . .'vi'-' r.> ¦ ,'¦ ,r •,,¦,.. >Spominčica?< »Non ti scordar di me,< je gospa Helena lovila sooje znanje iz povesti, ki jo je pred kratkim brala, ko se je učila italijansko. >Ne pozabi me.< »Kakšno lepo ime!* je hitel vojak, medtem ko je izkopaval drobno cvetico in jo presajal u svoj lonček. »Veste, tudi jaz imam doma, doli na jugu Italije, ženo in otroke, posestoo, hišico in ort okoli nje. Dolgčas nii je po vsem iem in mislim, da mi bo lažje, če bom imel Dsaj drobno rast-linico, za katero bom skrbel in jo zalioal, kakor sem nekdaj zalioal cvetkam okoli soojega doma. Veste, veliko sem že dožioel kot nojak, zdaj pa sem vesel, da sem prišel med vas, v te prelepe kraje, med te dobre Ijudi, ki so vedno prijazni z nami. Nikoli vas ne boin pozabil. Ta drobna coetica me bo spominjala na vaše kraje.« Presadil je coetico, se zahvalil in poslovil. In ko je odhajal, je sam oase ponaoljal: »Spominčica, spominčica.« Gospa Helena pa je tiho mislila: »Dobri so ti Ijudje, saj imajo tako radi otroke in coetice.t '