Stav. 41.	V Llubilani, v petek dtie 13* ektobra
Oglasi:
iia 1 mas x 60 laseratBega stolpiča mali Din 0-20, uradni D 0*30, poslano, psmrtaice 1. reklamo D 0*50-
Večkratne objave popust.
Ezhaia vsak petek.
Uprava Ičtvo ,,Domovine" v Ljubljani, Preže- nov* nI. 54. Uredništvo „Domovine", SUklošičsva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Mesečno Din l-—, četrtletno Din 31—, polletno Din ■—, oeloletno Din 12.—.
Kdo dela za ljudstvo?
Samo tri zastopnike imamo slovenski demokrati v narodni skupščini, in vendar se o delovanju teh treh poslancev sliši mnogo več nego n. pr. o delovanju klerikalnih zastopnikov, katerih je petkrat toliko. Klerikalci so samo uganjali opozicijo in ovirali vsako pametno delo. Ker klerikalni zastopniki nimajo pokazati nobenih uspehov, samo kričijo in klerikalni listi skušajo blatiti nasprotnike, predvsem demokrate, da bi tako narod ne videl dela naprednih svojih zastopnikov.
Med našimi zastopniki pa je zlasti znana izredna marljivost ministra za socialno skrbstvo dr. Gregorja Žerjava, ki je vsled svojega neumornega dela nedavno, kakor znano, težko obolel. Njegove delavnosti ne hvalimo samo mi, temveč celo njegovi nasprotniki mu ne morejo odreči ljubezni do dela. Še težko bolnega so ga obkladali njegovi nasprotniki z najostudnejšimi klevetami, s katerimi so hoteli zlomiti njegovo energijo. Toda minister doktor Žerjav, v svesti si vsake nekrivde, je mirno in odločno zavrnil zavratne kklevetnike. Danes je že zopet neumorno na delu.
V prvi vrsti njegovo delo je proti-draginjska akcija, ki kaže že uspehe in ki bo poleg pocenitve živil v zvezi z zboljšanjem valute povzročila tudi pocenjenje vsega ostalega blaga, ki ga uvažamo iz inozemstva. Njegova zasluga je, da ne bo stradalo in se vtapljalo v draginji revno ljudstvo, zlasti tudi oni kmetje, katerim je letos suša napravila ogromno škodo. Tudi pri odredbah, ki so zboljšale vrednost našega denarja, je sodeloval dr. Žerjav. Pri delu ga nič ne moti njegovo slabo zdravje. Delo
Ako prideš med preproste kmete, zlasti med one klerikalnega mišljenja, slišiš vedno zabavljati nad dav ki, nad državo, ki nalaga te davke, in rtad Srbi. Čudno to ni, ker ti ljudje čitajo le „Domoljuba", ki teden za tednom prinaša hujskajoče članke in notice o davkih in zopet o davkih. Na klerikalnih shodih ti ljudje zopet ne slišijo nič drugega kakor o davkih, katere baje pobašejo Srbi.
Zapeljivci ljudstva dobro vedo, da to ni res in da sedanji davki v naši državi v razmerju veljave denarja niso večji nego pred vojno. Celo mnogo manjši so. Pred vojno je moral srednji kmet prodati že precejšnje prase ali drugo živinče, da je plačal davke. Danes mu zadostuje za to le srednjeveliko tele. Sploh pa so davki v razmerju napram drugim plačilom, ki jih kmetu dandanes nalaga duhovščina v raznih oblikah, prav majhni. Zlasti zemljiški davki niiso veliki.
Poglejmo si davke natančnejše: Kmet plača n. pr. 600 dinarjev.
mu je tako rekoč zdravilo. Slovenski demokrati smo lahko ponosni nanj.
Klevete, s katerimi bi nasprotniki radi vzbudili nezaupanje do naših zastopnikov med nami demokrati, so prazen trud. Mi imamo dovolj razsodnosti, da znamo preceniti delo mož, katerim smo zaupali svoje glasove in katerim jih bomo še brez pomisleka dali. Oni mrki potuhnjenci, hinavci in svetohlinci, ki napadajo našo stranko in njene voditelje, niso vredni, da bi tem odvezali jermena na čevljih. Ali imajo ti naši nasprotniki pokazati kak uspeh svojega delovanja za ljudstvo? Kvečjemu, če smatrajo hujskanje in vznemirjanje za ljudstvu koristno delo. Kaj imamo od hujskanja in protidržavnega ro-varjenja? Od tega ni niti ena sama muha sita.
Naši zastopniki so se tako v pri-četku postavili v službo države in ljudstva ter šli v vlado, kajti le tako se da kaj delati za narod, čeprav se večkrat ne da storiti vsega tako, kot bi sami hoteli, ker je žalibog v vladi več strank, ki hočejo včasi drugače, kakor demokrati. Naši klerikalni nasprotniki pa so šli v opozicijo, kjer so ves čas kričali in mlatili prazno slamo, od katere ni padlo niti eno samo zrno. Klerikali so bili med onimi elementi, ki so škodovali ugledu naše države v inozemstvu s tem, da so njihovi listi neprestano pisali o državi le slabo. Mnogo lažje je bev-skati za plotom in kritizirati vse križem, nego delati. Tudi naš kmet, ki dela od jutra do večera, ni nič kaj vesel, če mu pride potepuh, ki pre-leži cele dneve v senci, in ga uči: „Tako in tako bi moral delati." Delaj pametno sam in potem sodi!
o davkih
Mnogi, zlasti klerikalni kmetje, mislijo, da roma vsa ta vsota v Beograd, ki razpolaga z njo po svoji mili volji v prid Srbiji. Takih, ki tako mislijo, je na deželi še zelo mnogo, toda motijo se. Od vsote 600 dinarjev je državnega davka kakih 150—200 Din, morda niti toliko ne. Ostalih 400 dinarjev pa so razne občinske, cestne, šolske in druge doklade. Nevednež, od zapeljivcev nahujskan, pa zmeče vse v en koš, trdno prepričan, kako ga odira država, in ne pomisli, da mu mnogokrat te davke naprtijo na hrbet njegovi najboljši prijatelji, katerim je sam dal glas pri občinskih volitvah.
Znan nam je velik davčni okraj, kjer se plača vsega davka z dokla-dami mnogo nad milijon dinarjev. Od tega davka je le dobrih 200.000 dinarjev državnega davka, vse drugo, štiri petine, so doklade občinske, šolske, cestne, okrajne itd. Jeza in zabavljanje nad državo torej nikakor nista utemeljena.
Zabavljati bi smeli klerikalci največkrat v občinah, ki so v klerikalnih rokah, čez lastne pristaše, ki so občinski možje. Dosti teh doklad bi se lahko znižalo pri pametnem gospodarstvu in varčevanju.
Končno pa še nekaj o lovu. Lovi pred vojno niso nesli občinam ničesar. Biti je moral velik in dober lov, da je dal občini par sto kron letno. Danes dobe občine, če so količkaj velike, mnogo tisoč kron za lov. S temi dohodki bi mnoge občine že skoro lahko krile svoje potrebščine, a kakor se po mnogih zgledih vidi, dohodki lova komaj pridejo v poštev. V teh slučajih pa razni zabavljači ne odpirajo ust in ne zabavljajo, ker si
Radie na
Čudne reči se dogajajo pri nas. Volitve v konstituanto so prinesle na Hrvatskem popolno zmago Štefanu Radiču, ki pa ni hotel iti s svojimi poslanci v Beograd v parlament, češ, da Jugoslavija ne obstoja, da je Hrvatska država za sebe, ki nima s Srbi nič skupnega in s Slovenci menda tudi ne.
In Radič je ostal s svojimi „rt publikanci" dosleden, države in na-rodnega edinstva ni priznaval, pošiljal je razne pritožbe na velesile in sploh uganjal največje neumnosti, svoje volilce je pa farbal, češ, da bo prišla prav kmalu republika, v kateri se bo tako rekoč cedilo samo mleko in med, kjer ne bo davkov, ne šol, ne uradov, ne vojakov in ne finan-carjev — sploh, kjer bodo ljudje živeli kot zamorci v Afriki.
Obljube se seveda niso uresničile in Radiču se je začelo dozdevati, da ga njegovi pristaši počasi zapuščajo, ker ti bi radi videli, da bi se Radi-čevi načrti uresničili, ali pa naj bi šli on in njegovi poslanci v Beograd v narodno skupščino, kjer bi mogli kaj doseči za svoje volilce. Naprej tako ni šlo, to je bilo že vsakemu jasno, in končno je to menda postalo jasno tudi Radiču samemu, ker zad-
Politični pregled
Notranji politični položaj, ki je nastal v naši državi v zadnjih dnevih, še ni pojasnjen, zdi se pa, da ostane vsaj za enkrat
dosedanja koalicija, sestavljena iz radikalcev in demokratov v glavnem, še dalje skupaj, ker pač ni drugega izhoda. Mogoče bi bile samo nove volitve, ki bi jih vodila nova, samo za to sestavljena vlada, ampak mnogo verjetnosti za to ni, ker bi bila škoda prevelika, ako bi bila razpuščena narodna skupščina, še preden je sprejela nekatere nujne zakone.
Močno lahko vpliva na nadaljnji tok političnega razvoja
preobrat v hrvatski politiki, ki sicer še ni popolnoma pojasnjen, mnoga znamenja pa kažejo, da je začela pri hrvatskih politikih prevla-
mislijo, da je treba ljudstvo držati v nevednosti, mu nasipati peska v oči ter ga držati v nezaupanju do države, ki nima zmisla za črni klerikalizem in rimsko hlapčevstvo.
V ta namen jim seveda nič bolje ne služi kakor demagogija in hujskanje z davki. Zapeljivce prav nič ne peče vest, če se poslužujejo še tako nagnusnih sredstev, samo da je njihov črni namen dosežen. Vsak razumen človek ve, da so davki potrebni in da so razmeroma po vrednosti denarja mnogo manjši, nego pred vojno. Tudi doklade so mnogokrat potrebne, seveda večinoma ne v toliki meri, kakor jih zakrivljajo radi zapravljivi klerikalni občinski možje.
razpofiis
nje dneve daje ta čudni mož tako čudne izjave, da vse strmi in kar verjeti ne more, da bi se Radič kar čez noč tako temeljito spreobrnil. On je sedaj naenkrat za državo, za narodno edinstvo; izjavil je celo, da bo šel s svojimi poslanci k proslavi desetletnice slavne srbske zmage nad Turki pri Kumanovem!
In ne samo to, tudi v narodno skupščino hoče priti Radič, samo ne še sedaj, temveč šele po novih volitvah, in pravi, ako zmagajo pri volitvah srbski zemljoradniki, da se bo sporazumel z njimi v štiriindvajsetih urah, ako zmagajo demokrati, se bo sporazumel tudi z njimi v kakem tednu, samo ako zmagajo radikalci, bo šlo s sporazumom bolj počasi.
Kakor se iz vsega tega vidi, ima Radič namen popraviti in poboljšati se, ker je menda tudi sam sprevidel, da nič ne pomaga ne priznavati države, ki resnično obstoja, in da je bila vsa njegova dosedanja politika v svojem temelju zgrešena. Upati je, da njegova spreobrnitev ni samo navidezna, temveč resna. Ako se izkaže, da Radič pošteno misli, bomo lahko vsi veseli, ker bi to pomenilo velik napredek v razvoju naše države.
dovati pamet in se je še celo njihov voditelj Radič izjavil za našo državo Jugoslavijo in za narodno edinstvo, kar je do sedaj stalno zanika-val. O tem poročamo na drugem mestu in lahko se že danes reče, da se bo s tem preokretom — če se on izvrši ali ne — naša javnost še dolgo pečala.
Okoli Carigrada se še dalje vrši ljut diplomatski boj, ki pa gotovo poteče
brez vojne,
ker Grki so popolnoma poraženi in ne morejo več niti misliti na to, da bi se vojna sreča obrnila na njihovo stran, velike sile se bodo pa s Turčijo že sporazumele tako ali tako. Seveda bo to samo sporazum za silo, ker Carigrad bo večno sporna točka med Anglijo in Rusijo, ker Rusija nikdar ne bo privolila v to, da bi Angleži v tej ali oni obliki imeli od-
Resnica o
ločilen vpliv na morske ožine pri Carigradu. Ta boj med Anglijo in Rusijo je zelo star in bo končan najbrž šele takrat, ko dobi Rusija prost dohod preko teh ožin na široko morje.
V Italiji vlada popoln nered, vlada je brez moči, v državi delajo fašisti kar hočejo in baje nameravajo v kratkem
zasesti Rim, strmoglaviti vlado in postaviti svojo vlado, ki bi potem uveljavljala fašistovsko politiko v notranji in zunanji politiki, in sicer v notranji politiki v prvi vrsti proti socijalistom, v zunanji politiki pa proti Jugoslaviji. Fašisti namreč pravijo, da nas je Italija še premalo oropala in bi radi še bolj razširili italijanske meje — na našo škodo. To je pa nevarna igra — za Italijo namreč nevarna, ker ako prevzamejo vlado taki zbesneli ljudje kot so fašisti, bo državna barka prav slabo vozila, ker ne najde v inozemstvu nobene' za-slombe, v njej sami bo pa divjala državljanska vojna. Italija je naš največji sovražnik in proti njej bomo morali biti vedno zelo previdni, Italiji nikdar ne bomo smeli za upati!
Sodražica. Krščansko delovanje so-draškega župana zasluži, da ga malo postavimo v svetlo luč. Nedavno je naš oblastni gospod župan poklical v občinsko pisarno svojega nekdanjega prijatelja. Komaj pa ta pride v pisarno, ga začne župan obkladati z različnimi izrazi in mu natolcevati neko krivično zadevo. Ko pa začne prijatelj vsled neresničnih trditev ugovarjati, obsenči g. župana taka krščanska ljubezen, da prime svojega bivšega somišljenika za rame, obrne ga proti vratom ter ga z nedostojnim sunkom postavi na prosto. Povdariti moramo, da ni naš namen, braniti občane drugega mišljenja, po fltavljamo jim pa to za vzgled, da, bodo vedeli, da je zagrizen klerikalec napram njim ljubezniv le tako dolgo, dokler se mu klanjate, kadar mu pa ugovarjate, vas odslovi z brco. Prav nič tudj našemu županu ni po volji odbor gasilnega društva. Po raznih bez-nicah udriha čezenj in zadnjič ga je enostavno denunciral pri višjih oblastih. Nagrmadil je obilo laži, toda višje oblasti niso šle gospodu županu kar tako na lim, temveč so se informirale pri jugoslovanski gasilski zvezi in pri župnem načelniku ribniške gasilske župe. Dobile so resnične podatke, ki so popolnoma pobili županovo neresnično poročilo. Zdaj pa vprašujemo g. župana, zakaj se med vojno ni toliko brigal za gasilsko društvo, čeravno je bil ves čas doma. Takrat pa je baš zaradi njega trpelo to društvo, kajti naša napredna posojilnica je od čistega dobička letno dajala društvu denarno podporo, ki jo je nalagala na posebno knjižico. Ko pa je to izvohal naš župan, si je hitro izposloval od vojvode Šusteršiča dovoljenje, da je Brnel ta denar dvigniti in ga je menda podaril za avstrijske kanone. Gotovo
žem. Prosil je namreč občinski odbor, da ga kot optanta za našo kraljevino sprejme v občinsko zvezo, pa so mu prošnjo brez navedbe vzroka soglasno odbili. Slučaj dokazuje, da dandanes v Sloveniji pri presojanju poedincev še vedno ni mero-dajna poštenost in narodna zavest, temveč le edino strankarstvo. In to je obsojanja vredno.
Žužemberk. Dne 5. t. m. se je poslovil od nas podpreglednik tukajšnjega oddelka finančne kontrole g. Franjo Abram. Gospod Abram je Goričan/Po preobratu se je kot prostovoljec bojeval na Koroškem, po končanih bojih pa je zopet vstopil v finančno službo. Ker so ga vedno prestavljali iz kraja v kraj, je moral skoro dve leti živeti ločen od družinice. Končno so ga poslali v Žužemberk, kier se je takoj splošno zelo priljubil. Komaj pa se je malo odpočil od večnega potovanja, ga je že poklicala dolžnost in zopet je moral zapustiti ljubljeno svojo soprogo in hčerkico ter odpotovati v Zatonje v Srbiji. Kot vrl naprednjak in vnet Sokol je v tem kratkem, času mnogo storil za napredno stvar in Sokolstvo. Z njim smo izgubili idealnega sokolskega delavca, katerega bomo zelo pogrešali, to pa tem bolj, ker je tukaj ljudstvo še zelo potrebno pro-bujanja. — Poslavljali smo se od njega solznih oči v trdem prepričanju, da se skoraj zopet povrne, kar je tudi najiskrenejša želja vseh. Želimo mu obilo sreče ter upamo, da ga bomo kmalu imeli zopet v svoji sredi. Zdravo!
Sinji vrh ob Kolpi (Bela Krajina). Zanimiva osebnost našega gospoda župnika gotovo zasluži, da se je enkrat obširnejše spomnimo tudi v «Do-movini». Popisati vam moramo sledečo zgodbo, ki pač ne usposablja našega župnika ravno za dušnega pastirja. Dne 28. julija t. 1. je ležal neki starček na smrtni postelji. Ker smo kristja
pom. Sicer pa bi bila dolžnost okrajnega glavarstva, da naroči lovcem tg delo.
Laško. Tekom, enega tedna je naša sicer tako ponižna Savinja dvakrat silno narasla ter prestopila svoje bregove. Dne 30. septembra je do-
segla višino 3.20 m, kar se ni zgodilo že 10 let. 7. oktobra pa je narasla zopet na 2.90 m. Obakrat je napravila mnogo škode na cestah in mostovih, poljih in zlasti lesnih skladiščih. Cele splave lesa so nosili deroči valovi v Savo.
KAKE LASTNOSTI ZAHTEVAMO OD NAŠIH PRAŠIČEV.
Cilj in konec naše prasičjereje je reja dobrih peršutnikov, namreč pra sičev, ki se dado v enem letu tako opi-tati, da postanejo povprek po 120 do 130 kg težki in ki so porabni za mast in meso in za lepe gnjati. Pri nas se namreč največ takih prašičev zredi, proda in doma pokolje. Prast ta iz spomladnih gnezd nam morajo dati na zimo dobre peršutnike. Pri nas je treba, da se prašiči hitro redijo in razvijajo in da se radi debe-lijo. Na ta način dosežemo največ in je tudi vsa reja najbolj dobička-nosna.
Sposobnost prašičev, da se nam lahko zrede in odebele že tekom ene ga leta ali prav za prav od spomladi do zime, to je ena in prva zahteva, ki jo imamo pri naših prašičih.
Druga naša zahteva je pa sledeča: Prašiči se morajo zrediti in odebeliti pri klaji, ki je pri nas običajna, in ob reji, ki je na kmetih doma in ki se tam lahko zahteva. Pri nas redimo prašiče v času pitanja poglavitno s korenstvom in krompirjem z dodano oblodo in nekoliko turščice. Pri nas manjka tiste mlečne klaje, kakor jo vidimo po drugih krajih, in manjka tudi takega zobanja in zrnja kakor je v navadi po Hrvatskem in Ogrskem. Vse to je treba imeti pred očmi, če ocenjujemo vrednost raznih tujih pasem za naše kraje.
Živali, ki nam ustrezajo v navedenih dveh ozirih in ki se ob teh pogo-
bičkanosno, da po takih neugodnih in malo vspešnih legah nalagamo in vtikamo denar v nove nasade in pospešujemo vinopitje, ali je bolje, da se z večjo silo poprimemo živinoreje in pridelovanja krme, ki je po takih krajih za napredek našega kmetijstva edino spasonosno. Uverjeni smo, da nas bo po teh krajih veliko bolj reševala živinoreja kakor pa tisto borno vinogradništvo z vsemi svojimi zlemi posledicami, ki jih opazujemo v zadostni meri po naših krajih. Prizadeti gospodarji pa naj sami razmišljajo, kaj jim bolj kaže. Pa tudi poklicani krogi so dolžni, da kažejo ljudem po teh krajih pravo pot do blagostanja. Dokler bosta po takih za trto malo ugodnih krajih vinograd in vinski hram na prvem mestu, ni misliti na vspešen napredek ostalega našega kmetijstva. Tako je! In to je treba našim ljudem povedati!
KAR ZNAMO, TO IMAMO.
Uspeh pri naši živinoreji je vobče tak, kakor ga zaslužimo. Sploh lahko rečemo, da je vsa naša živinoreja taka in toliko vredna, kolikor smo mi vredni kot živinorejci. Saj je živina, ki jo redimo po naših hlevih, sad našega dela: naše vzreje, našega krmljenja, naše strežbe in naše rabe.
Zal, da je naša reja še v marsičem tako pomanjkljiva. Odtod pa tudi ta pomanjkljiv, užitek, ki ga imamo od živine, če ga namreč pri-
ni, ne pa brezverci kakor nas rad ime- uspešno razvijajo iri hitro opita- f f^TZ^^Jl
nuje gospod župnik, je sla neka žen- . ,n > v;, nac J;' mP	drugih krajih od svoje živine. Kdor
ska (Brajdička) pozno zvečer k župniku in ga prosila, da bi prišel drugo jutro bolnika izprevidet in spravit z Bogom. Ko je prišla v farovž, gospoda župnika sicer ni bilo doma, zato pa je kuharica Micka dala odgovor: «Zjutraj gospod ne bodo mogli priti, morajo iti na pašo.» Torej, če je smrt ravno dobre volje, naj počaka, da se napasejo župnikove krave, sicer pa mora za siromaka tudi tako biti dobro, da se brez tolažila poda v večnost. Potemtakem je naš župnik dušni pastir šele takrat, kadar napase svoje krave. Na pašo pa jih goni redno vsak dan in se vrača tudi zvečer šele tedaj domov, kakor drugi pastirji. Mašuje včasih zjutraj, včasih pozneje, kakor mu pač čas dopušča. Sicer si pa ne smete našega gospoda župnika predstavljati, da je pri vsem ravnodušen. Vedno hodi z jeznim obrazom okrog in je rdeč, kakor puran. Samo ako ga kdo pozove s seboj v vinski hram, se mu zjasni lice in postane dobro volje. Da pa je v splošnem jezen in slabo razpoložen, temu je kriva «Domovina» in odkrito si je hotel na ta način kupiti avstrijsko moramo povedati, da ni poseben pri-odiikovanje, toda prišlo je drugače, j jatelj nas vseh, ki radi prebiramo «Do-
Na čelo mu je vtisnjen črni pečat, ki ga bo naš župan nosil, dokler ne povrne gasilnemu društvu tistega zneska, ki ga je vrgel v žrelo avstrijskim oblastem. Povemo pa gospodu županu, da ga bomo mi še večkrat odlikovali s takimi dehtečimi pa tudi perečimi cvetkami, ki rastejo na njegovem klerikalnem zelniku.
Moravče. V naši občini prebiva zaveden narodnjak, ki je pred vojno živel v Pulju, toda vsled narodne zavesti so ga Lahi vedno gledali postrani in ga večkrat celo nasilno na- j Ji
movmo». Pretečeno nedeljo sta dva kmečka fanta na paši čitala «Domo-vino» in sicer dopis iz Sinjega vrha. Blizu tam pa je pasel gospod župnik. Ko je slišal, da fanta citata na glas, ga je to tako ujezilo, da je prisopihal k njima, kakor črna lokomotiva in gotovo bi se bil s pestmi spravil nad oba fanta, ko bi ne bil o pravem času opazil njunih gorjač. Ko sta mu fanta rekla, ali mar ne smeta po lastni volji citati «Domovine», jima je odgovoril: «Jaz vaju bom že naučil, kaj smeta brati.» — Doslej pa nam še ni dal nadaljnega pouka in zato še mi
padli, tako da je ob prevratu bil kar napre| Citamo «Domovino> in jo končno prisiljen, izseliti se v Jugo> slavijo. V našem kraju, kjer se je na stanil, uživa sicer ugled zavednega i
bomo čitali še dalje, nego bo naš gospod župnik pasel krave. Rečica pri Laškem. Vranja zalega moža, ampak njegovo bodrenje va-! se je tako močno pomnožila v zad-
scanov k samopomoči, pridnosti, poštenju in narodni zavesti najbrž ni po volji tukajšnjim občinskim mo-
njih letih, da nam uniči polovico setve ali žetve. Pozivamo lovce, da iztrebijo to škodljivo ptico s stru-
jo, to so za nas pripravne živali. Taka pasma spada v naše kraje. In v tem pogledu so izboljšani domači prašiči, oziroma dobri cepljenci, še največ vredni. Zaradi tega kaže pri takih živalih ostati in jih s skrbnim odbiranjem in dobro rejo nadalje izboljševati.
VINOGRADI V SLABIH LEGAH.
Vinogradi, prizadeti po trtni uši, so se povsod zopet na novo zasadili. Le v neugodnih legah se je obnovitev opustila, ker so se ljudje zbali gtroškov za nove nasade in za dragoceno obdelovanje teh nasadov spričo manj povoljnih prejšnjih uspehov. Po našem mnenju so imeli popolnoma prav, ker so se na ta način lahko z večjo vnemo poprijeli pridelovanja krme in živinoreje.
Sedaj se pa sliši, da se hočejo tudi po teh krajih lotiti novih nasadov. Zapeljuje jih lepa vinska cena in lepi izgledi za bolj vspešno vinogradništvo.
Težko je nasprotovati ljudem, če se zavzemajo zopet za svoje stare in opuščene vinograde, toda naša dolžnost je, da jih opozorimo na sledeče:
Položaj našega vinogradništva je postal danes ves drugačen kakor je bil pred vojno. Vina in vinogradov je danes preveč v deželi, tako da je treba vino izvažati, pa nimamo do-sedaj še nobenih odjemalcev. Cena vinu je danes res visoka, ker so tudi stroški obdelovanja visoki. Vprašanje pa je, koliko časa bo cena tako visoka. Zadnjih par dobrih vinskih letin nas ne sme omamiti. Razen tega je pomisliti, da imajo vina iz visokih hribovskih leg prav omejen pomen, namreč edinole za domačega konsumenta. Takega vina je pa že sedaj preveč po naših krajih. Vprašanje nastane, ali je res bolj do-
živino slabo redi, ne more zahtevati ne lepih in dragocenih živali, ne dobrega užitka od nje. To je jasne. Zato pa tudi vidimo, da imajo tudi pri nas boljši živinorejci veliko lepšo in bolj dobičkanosno živino, kakor jo imajo slabi živinorejci. Živina se pač obrača po pogojih njene reje. Naša živina ni slaba po svoji naravi kot taki. Njene lastnosti so prožne, one se zboljšujejo in poslabšajo, če pride v dobre ali slabe roke. Čim ugodnejši so tedaj pogoji za njeno rejo, tem ugodnejši so tudi uspehi njene reje. Pri nas je treba rejo še v enem in drugem oziru popolnje-vati, da bomo prišli sčasoma do tako lepe in tako dobre živine, s kakršno se hvalijo po drugih krajih, in do živine, ki nam bo vsestransko ustrezala. Počasi gre to, pa gre vendar zdržema naprej.
Za naše kraje in za naše razmere je pred vsem važno, da zboljšujemo rejo z lastnimi močmi in da ne pričakujemo rešitve od tujih pasem. Kdor pričakuje rešitve od tujih pasem, je na krivi poti. Tuje pasme so sad raznih tujih pogojev, ki jih pri nas manjka. In zato nam tudi razne tuje pasme s svojimi odličnimi svoj» stvi odpovedo, če pridejo v naše hleve in če se užive v naše razmere. Kdo se bo temu čudil?
Ako bi pri nas namesto dragocenih tujih pasem vpeljavali raje tisto rejo, ki jo nahajamo po teh krajih, bi tudi z domačo živino več dosegli, vsaj več glede užitka, ki je pred vsem merodajen, Dosegli bi pa tudi sploh bolj zanesljive uspehe, kakor jih imamo danes s tujo živino.
Če bomo znali zanaprej za živino kaj več storiti, bomo imeli tudi boljše uspehe! Danes pa moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo, ker imamo to, kar znamo.
POGLOBIMO ŽIVO PLAST!
Po raznih naših krajih smo primeram plitvo orati iz enostavnega vzroka, ker je njivska zemlja plitva. To vidimo po krajih, kjer leži vrh globokih plasti drobnega in debelega proda le tenka plast rodovitne zemlje, ali pa tam, kjer je zemlja tako kamenita, da ne moremo s plugom globlje v zemljo. Tam, kjer imamo plitvo plast zemlje, so seveda tudi pridelki bolj pičli. Če ni prostora v zemlji, se tudi korenine ne morejo tako vspešno razvijati in dosledno tudi vsa rastlina ne. V taki zemlji je manj živeža, in tudi neugodni, vremenski vplivi so bolj škodljivi. Je pač tista prikazen kakor pri reji živine, ki ob pičli in slabi reji ne more dajati tistih užitkov, kakor v dobrih hlevih.
Ves drugačen pa postane položaj, če imamo na njivah globoko plast zemlje, in sicer dobre zemlje. Tukaj je pa škoda, če zemljo plitvo obdelujemo. Po takih legah naj se oranje poglobi in naj se živa plast nizdol poveča. Z globokejšo obdelavo pridobimo v vsakem pogledu in povzdignemo lahko še močno rodovitnost naše zemlje. Mi poživimo s tem del spodnje plasti, ki je ležala do-sedaj nedotaknjena in mrtva, in jo pomešamo z oralno plastjo. Na ta način povečamo živo plast, ki postane močnejša in rodovitnejša. Rastline se v taki plasti bolj vkore-ninijo in dobe več živeža. Vsa prehrana se na ta način izboljša. Iz-premene se v ugodnem zmislu pa tudi vse druge razmere v zemlji, zlasti v tem pogledu, da se v taki zemlji rastline veliko lažje upirajo suši in moči, kakor pa na plitvih tleh. Kaj to pomeni, smo se lahko prepričali lansko in letošnje leto. Z glo-bokejšim obdelovanjem se pa njive tudi bolj čistijo od plevela, kar je po naših krajih tudi veliko vredno, če pomislimo, koliko stroškov in dela in koliko škode nam povzroča nadležni plevel po naših njivah.
Velike in vsestranske so koristi globckejšega oranja, če imamo pripravne lege za to. Če hočemo tedaj na globoki zemlji povzdigniti naše pridelke, je treba, da poglobimo dosedanjo brazdo. Globoko oranje se priporoča sedaj na jesen, in sicer za okopavine, ki jim dobro gnojimo. Če nimamo pripravnega pluga, naj se kupi Zakov plug, ki je čisto železen in pripraven za globokejše obdelovanje.
dica ondotnega močnega krmljenja. Molzne krave dobe po teh krajih, kar jim pripada. Dvakratno krmljenje in dvakratna molža imata pa tudi to dobro, da imajo krave več časa za mirno prežvekovanje in ležanje. Tudi v tem tiči nekoliko tistega vzroka, da se živali bolje počutijo in da nam več molzejo. Dvakratno pokladanje in dvakratna molža je naravi goveje živine bolj prikladna kakor trikratno krmljenje, ki stoji navadno v zvezi s trikratno molžo.
Po prej imenovanih deželah ima dvakratna molža še ta pomen, da se. v ondotne sirarne spravlja mleko le od dveh molž, namreč od jutranje in večerne.
Za naše kraje je trikratna molža bolj učinkovita, tudi iz tega razloga, ker je naša molža vobče slabša kakor je v Švici in na Danskem. "In na molži sami je tudi mnogo ležeče, kako se mlečnost obrača.
= Vrednost našega denarja. Na
zagrebški borzi se je dobilo 10. t. m.: 100 avstrijskih kron za 8 in pol pare, 1 dolar za 61 do 62 dinarjev, 100 češkoslovaških kron za 218 dinarjev, 100 madžarskih kron za 2 dinarja 40 par do 2 dinarja 70 par, 100 nemških mark za 1 dinar 90 par, 100 laških lir za 263 do 267 dinarjev, 100 švicarskih frankov za 1162 do 1172 dinarjev.
= Zboljšanje naše valute. Vsled zboljšanja naše valute so začele pri nas padati cene, kar se samo po sebi razume. Ako je denar več vreden, ga dobiš manj za pridelek, ki ga prodaš, oziroma daš tudi manj za blago, ki ga kupiš. Zboljšanje vrednosti denarja, ki bo, kakor upamo, trajno, ima tudi to dobro posledico, da sedaj lahko upaš, da bo prihran-
Lakote se torej ni bati, kakor vidimo iz tega. Še celo izvoziti bomo mogli vsaj 150.000 vagonov, ako prištejemo k temu »še preostanek lanske žetve, ki znaša vsaj 12.800 vagonov pšenice in 38.185 vagonov koruze.
= Sestanek vinogradnikov in viuo-tržcev. V nedeljo dne 22. t. m. dopoldne ob 10. uri se vrši v državni kmetijski šoli na Grmu sestanek vinogradnikov in vinotržcev z Dolenjske. Na sestanku bo ravnatelj g. B. Skalicky poročal o dogovoru s Češkoslovaško glede izvoza naših vin, kakor tudi o možnostih tega izvoza in potrebni organizaciji v to svrho. Vabijo se vsi interesenti, ki se zanimajo za to velevažno vorašanje našega vinogradništva, naj se sestanka sigurno udeleže.
jen denar obdržal svojoi veljavo in ne tako kakor doslej, ko si dobil za denar, ki si ga prihranil lani, le-1 novali kot zmagoslavni dan osvobo-
* 10. oktober. Ob drugi obletnici
nesrečnega koroškega plebiscita nas je zopet globlje zaskelela živa rana, ki nam je bila zadana z odcepljenjem slovenskega Korotana od živega slovenskega drevesa. Korotan, zibel Slovenstva, je s tem usodnim dnem padel zopet pod peto nadutega nemškega valpta, ki z žganjem mrači našemu čvrstemu življu um, z bičem mu reže kruh in z vsiljevanjem ger-manščine po svojih šolah iz mladih src slovenske dece ruje kal slovenskega pokolenja in brizga vanje otrov odpadništva. 10. oktober je naš Vidov dan. Toda srbsko pleme našega naroda proslavlja z 10. oktobrom (po svojemu koledarju) obletnico velike zmage pri Kumanovu v letu 1912., ko je bil za vedno zlomljen petstoletni turški jarem in je bilo maščevano tužno Kosovo> polje. Zavest široke in mogočne domovine ter trpke in slavne prošlosti nas potrjuje v veri za bližnjo bodočnost, ko bomo 10. oktober tudi mi praz-
DVAKRATNA MOLŽA.
Večkratna dnevna molža vpliva ugodno na mlečnost. Zato je trikratna molža boljša kakor dvakratna. Tako se povsod bere in poudarja. V resnici so tudi dosedanji poizkusi pokazali, da se z večkratno molžo več namolze kakor v nasprotnem slučaju. Pri nas je že od nekdaj vpeljana trikratna molža: zjutraj, opoldne in zvečer.
Zanimivo je pri tem to, da molzejo po najbolj naprednih živinorejskih in mlekarskih krajih, samo po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. To vidimo v Švici in na Danskem. Po teh krajih nahajamo najbolj mlečne krave z najbolj razvitimi vimeni, kakršnih pri nas sploh ni videti. Kako naj si to razlagamo?
Da imajo krave po teh krajih tako velika vimena, to je pripisovati obilni mlečnosti ondotnih krajev. Pri bogati mlečnosti se tudi vimena bolj razvijejo. V nekoliko smemo ondotna velika vimena pripisati pa tudi dvakratni molži, kajti pri dvakratni molži se mleko po dalje časa nabira v vimenu, ki se zaradi tega tudi neko-
liko bolj razvije. Obilna mlečnost___________
po teh krajih je pa pred vsem posle- !gonov in koruze" "iS L137 vagonov.
tos polovico manj blaga, nego lani. Če bi naša valuta še nadalje padala, bi prišli kmalu v razmere, ki vladajo v Avstriji, kjer merijo denar že na koše, toda ne dobijo zanj veliko. Saj stane tam že navadna obleka milijon kron, čisto navaden obed 10.000 kron itd. Če bi padal naš denar dalje, bi si mogel kupiti drugo leto za 10.000 kron, ki si jih letos prihranil, mogoče komaj klobuk. Oni, ki bodo sedaj cenejše prodajali svoje pridelke, naj vedo, da si bodo mogli vsled tega tudi toliko cenejše nabavljati razne potrebščine.
= Žitne cene. Zadnje dni se je ponujala pšenica z vojvodinskih oo-staj pa 1300 do 1400 kron, rž po 1300 kron, oves po 1180 do 1220 kron, nova koruza po 1000 kron, stara koruza po 1250 kron, moka po 24 do 25 in pol krone.
= Cene živini so bile zadnje dni na Hrvatskem sledeče za kg žive teže: voli 36 do 48 K, krave 24 do 28 K, slaba živina 18 do 20 K, teleta 43 do 46 K, svinje 65 do 88 K.
= Cene hmelju. V Češkoslovaški se je pretečeni teden nakupoval hmelj po 400 do 600 češkoslovaških kron za 50 kg. Prvovrsten hmelj je dosegel tudi ceno 675 češkoslovaških kron. (V našem denarju je to okoli 68 do 100, oziroma do 115 kron za 1 kg.) Cene češkemu hmelju pa bodo najbrž še padle. Tudi pri nas skoro ni pričakovati zboljšanja cen.
= Pridelek žita v naši državi. Po podatkih poljedelskega ministrstva se je pridelalo v naši državi 118.000 vagonov pšenice, 26.014 ječmena, 31.394 ovsa, 11.278 rži in 247.763 vagonov koruze. Potreba v naši državi pa znaša: pšenice 103.894 vagonov, ječmena 17.455 vagonov, ovsa 23.985 vagonov, rži 2418 va-
ditve Gosposvetskega polja in vseh še neodrešenih bratov za Triglavom in Karavankami.
* Prevoz telesnih ostankov junaka Tankosiča. V nedeljo so prenesli v Beograd telesne preostanke slavnega srbskega junaka, majorja Voje Tankosiča, ki je leta 1915. padel v ljutih bojih z Nemci na čelu svoje neustrašne čete prostovoljcev. Major Tankosič je žrtvoval vse svoje življenje za osvobojenje in uedinjenje Jugoslovanov. Od leta 1904. dalje je vodil v južni Srbiji najuspešnejše četaške akcije za osvoboditev svojih bratov izpod turškega jarma, po zmagonosni balkanski vojni pa je obrnil svojo ost proti Avstroogrski, ki je prav dobro poznala njegovo ime in njegovo junaštvo. Njegove kosti, pokopane v Trsteniku, so "zdaj na željo Tankosičeve matere prepeljali njegovi tovariši četniki v kraljevsko prestolico. Pogreb se je izvršil z vsemi vojaškimi častmi in ob ogromni udeležbi srbskega ljudstva, ki zna spoštovati svoje narodne junake. Slava spominu vojvode Tankosiča !
*	Žalostna statistika. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo tužno statistiko vojnih, vdov in sirot v naši kraljevini. V Srbiji in Črni gori je 137.022 rodbin, katerih očetie so padli v svetovni vojni; od teh je 12.837 sirot brez očeta in matere. V Vojvodini je 14.340 vdov ter 1104 sirot brez staršev. V Dalmaciji ie 4057 vdov in 2989 sirot. V Bosni in Hercegovini je 12.385 vdov in 2772 sirot. Zelo težko je prizadeta tudi Slovenija, ki ima 9407 vojnih vdov s 15.007 otroci in pa 2012 sirot brez roditeljev.
*	Blamirani šustcršičev nodrennik. Dobro znani klerikalni oblastnik in zagrizen šusteršičijanec Korbar,
trgovec na Sp. Hrušici, je tožil gosp. Anžiča, ki je v neki družbi rekel, da je Korbar «ociganil in ogoljufal svojo občino pri denarju, sladkorju in moki». G. Anžič pa je ori razpravi doprinesel dokaz resnice in je bil zato oproščen. G. Korbarju se je po prevratu razlilo z glave že toliko masla, da si zaenkrat menda oač ne bo upal na solnce.
*	Poročil se je g. Jože Plauc, privatni uradnik iz Ljubljane z gdčno. Reziko Šribarjevo iz Spodne Hudi-ne pri Celju. Obilo sreče!
*	Strahovito neurje je vladalo v noči od 6. na 7. oktobra v Selcih nad Škofjo Loko in okolici. Vsled neprestanega naliva je voda tako narasla, da je razdrla vse poti, razmetala in odnesla naložene skupine hlodov, podrla vse mostove in težko poškodovala tudi hiše. Tako je voda trgovcu Kopčavarju razdrla na novo postavljeno trgovino, trgovcu z lesom Šturmu je prestavila celo skladišče in mu odnesla obilo lesa. Čevljarskemu mojstru Cenčiču je odnesla cele kadi namočenega sadja, vse hišno orodje in celo barako. Povo-denj je zahtevala tudi obilo žrtev živine. Škoda je ogromna, ves promet v dolini je ustavljen in je državna pomoč nujno potrebna.
*	Povodnji. V preteklem tednu je zaradi neprestanih deževnih nalivov silno narasla Sava, prestopila svojo strugo in v nekaterih delih svojega toka preplavila polja in travnike. Na Kranjskem je na treh mestih pokrila deželno cesto in segla tik do želez-ničnega tira. Napravila je precej škode. V soboto pa so vsled končanih nalivov pričele tudi poplave plahneti.
*	Z božje poti v smrt. Mladenka Marija Košič iz Čreta pri Celju se je zvečer vračala z božje poti pri Šmi-helu proti domu. V Vrtečah ~ri Laškem pa ie po nesreči zabredla v Savinjo, ki je tamkaj precej globoka. V njenih valovih je brez pomoči našla prezgodnjo smrt.
*	Narodni poslanec v nogavicah. Narodni poslanec zemljoradniške stranke, po imenu Sima Kostič, je te dni imel čuden doživljaj. Vozil se je iz Broda v Sarajevo, v kupeju 1. razreda pa se je napravil nrav komod-no, sezul si je čevlje, vlegel se na mehko podlago in sladko zadremal. Bog ve, kaj vse sladkega se mu je sanjalo, da se ni prebudil prej, kakor v Sarajevu. Na žalost pa je takoj opazil, da mu je nekdo med vožnjo izmaknil čevlje. Sicer je res velika nesramnost, da si upa kdo narodnemu poslancu ukrasti čižme, toda ni kazalo drugače in gosood Sima Kostič je moral v nogavicah iti skozi mesto na svoje stanovanje.
*	Strela je ubila dva šolaria. Dne 5. oktobra popoldne so se šestletni Lojzek Zupan, osemletni Lojzek Faj-far in šestletni Lojzek Sitar, vsi z Rupe pri Kranju, vračali iz šole domov. Zajela jih je nevihta in jih nenadoma oplazila strela. Malčka Zupan in Fajfar sta bila takoj mrtva, tretji Lojzek Sitar pa je težko -oškodovan. To je pač izredno čuden in tragičen slučaj.
Mrtvega so našli v planinah, pod Srednjim vrhom, Aleksandra Nevekoša, rojenega v Beogradu. Padel je čez 16 m visoko skalo in si je razbil črepinjo. Ležati je moral že dalj časa tam. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Breznici.
*	Med vagone je prišel premikač Alojzij Arhar na državnem kolodvoru v Ljubljani. Vagona sta ga tako silno stisnila, da je takoj izdihnil. Prenesli so ga na njegov dbm v Zapuže.
*	Cerkvenega tatu, ki je 23. julija v župni cerkvi pri Sv. Marjeti ukradel pozlačeno monštranco in dva ciborija, so te dni pripeljali iz Gradca v Maribor. Piše se Vaclav Kurnik,
star 35 let, iz Bačkove v Slovenskih goricah, je zloglasen tihotapec in je bil že mnogokrat kaznovan.^ Policija v Gradcu ga je iztaknila, ko je pri nekem zlatarju povpraševal, ali so nekateri deli monštrance resnično zlati. V neki gostilni pa je policija našla tudi nahrbtnik, v katerem je imel spravljeno svoje cerkvi oropano bogastvo.
*	Preoblečena razbojnika. V Malem Glogovem sta nekega dne prišla h kmetu Drobcu dva moža, oblečena v orožniško uniformo in s puško na rami. Zahtevala sta od Drobca, da jima naj izroči vojaško puško; ko pa jima je zatrjeval, da sploh nikoli ni imel kake vojaške puške, sta začela izvrševati preiskavo: pobrala sta 6720 kron ter nekaj obleke in nato naglo izginila. Doslej pa ju še niso izsledili.
*	Visoka globa. Ob naši meji v Banatu je naša obmejna straža ujela družbo tihotapcev, ki so iz Madžarske vtihotapljali v našo državo ne-žigosane igralne karte. Zaplenili so jim 20 vreč, napolnjenih s kartami. Globa pa, ki jo po naših zakonih m,orajo plačati tihotapci, znaša 24 milijonov kron, da si bodo v bodoče premislili igrati se z našimi obmejnimi organi in to celo z igralnimi kartami.
*	Alkohol. V Sloveniji se popiva in pretepa naprej. Vsak dan prihaja-jajo novice o pretepih -m pobojih, ki jim je edini vzrok prekomerno vži-vanje, ali odkrito rečeno, žretje alkohola. Posebno žalostna pa so poročila po nedeljah in praznikih. Čisto utrjena je že navada, da fantie takoj iz cerkve stopijo v gostilno, začnejo popivati, kričati, prerekati se in napravijo konec z noži in gor-jačami. Tako je bilo tudi zadnjič v Črni vasi. V neki gostilni se je sprla večja družba pijanih fantov in med ravsanjem je bil Jernej Modic težko ranjen z nožem:, da so ga morali prepeljati v bolnico. V Smledniku pa so razgrajači celo posegli po revolverjih in je bil tovarniški delavec Janez Budnar s kroglo zadet v prsi. Pijančevanje in pretepanje je najbolj krvava sramota Slovencev!
*Drzen tat obstreljen in prijet. Iz zminške občine pri Škofji Loki nam pišejo: V četrtek 5. t. m. popoldne je bilo ukradeno posestniku Jožefu Koširju v Zmincu razne obleke, usnja in drugega blaga za okrog 26 tisoč kron. Tat pa z blagom ni imel sreče. Orožniška postaja v Poljanah, pod vodstvom postajevodje Polen-ška, je šla takoj na delo. Drup-i dan v petek se je posrečilo izslediti razun par metrov blaga vse drugo ukradeno blago v nekem bližnjem skednju, kjer ga je tat skril, da ga drugi večer odnese. Imel je pripravljen ukraden koš, da bi odnesel v njem blago. Orožniki in gospodar Košir sam so čakali na tatu, a ne zastonj. Okrog polnoči se priplazi nekdo do skednja. Ko so hoteli prišleca prijeti, se je branil s kamenjem. Ker se ni vedelo, ako je morda oborožen, je ustrelil gospodar Košir vanj z zaj-čarji in ga zadel v glavo in trebuh. Navzlic rani je mogel tat še pobegniti in so ga prijeli šele naslednjega dne v bližnji vasi v hlevu. Tat je tridesetletni Jože Dacar iz Dupljan (občina Križe pri Tržiču) in je znan kot zelo nevaren tujemu imetju. Izdajal se je za invalida in trgovskega ootnika, kar pa ne bo res, ampak je navaden delamržneš. Izgovarjal se je, da je hotel iti v skedenj na seno spat, a izdal ga je takoj ukradeni suknjič, ki ga je že imel na sebi. Oddan je bil deželnemu sodišču. Preiskava bo spravila še druge stvari na dan. Res, po samotnih gorskih krajih ljudje niso sedaj po vojni kar nič več varni.
is raslih koralen
*	V Št. Vidu pri Lukovici je umrl upokojeni vojaški računski nadsvet-nik g. Luka Pestator. N. v. m. p.!
*	Na Praprotnem pri Železnikih so se na plesni veselici stepli fantje in je bil Janez Benedik z nožem zaboden v srce. Umrl je še isti večer. Stroga sodna preiskava bo že poiskala krivca.
*	V Mariji Gradec pri Laškem se je dne 3. t. m. v tamošnji podružnični cerkvi vršil cerkveni obred zlate poroke g. graščaka Jakoba Ja-niča in njegove soproge Charlotte iz Celja.
*	V Krškem je po kratki mučni bolezni umrl v mladostni dobi dvajsetih let visokošolec Franc Papst. Bil je sin edinec ter nadebuden in nadarjen mladenič. Bodi mu ohranjen blag spomin!
*	V Kamenici sta brata Adam in Miloš Čermak spravljala sod v klet, kjer je vrel vinski mošt. Klet je bila tako napolnjena s strupenim vinskim vzduhom, da sta se oba onesvestila in kmalu nato umrla.
*	Pri Ljutomeru je strela udarila v zidanico Zemljičevega vinograda. Zidanica se je vnela, pogorelo pa je tudi gospodarsko poslopje in hlev.
*	Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je končno ustanovljena meščanska šola in; je nastanjena v poslopju bivše šulferajnske šole. Za voditelja je imenovan g. Fran Šegula.
Sokolsko društvo na Bučki je priredilo dne 24. septembra svojo prvo javno telovadbo z ljudsko veselico. Za obilen obisk se zahvaljujemo Sokolu Raka, Krško in Št. Jernej. Pred vsem gre zahvala bratu starosti iz Rake za njegov trud. Zdravo!
Zanimivosti
SOLNČNI MRK.
Solnčni mrk, ki se je opazoval nedavno zelo dobro zlasti v Avstraliji, je med tamošnji divjaki vzbudil veliko zbeganost. Divjake je prevzela taka groza, da so zapustili svoje vasi in zbežali v notranjost pragozdov. Divjaki ❖ Avstraliji in na otokih spravljajo solnčni mrk v zvezo z raznimi vražami in praznimi verami.
Domačini Salomonskih otokov verjamejo, da ugasnejo solnce čarovniki in da morajo vsled tega ljudje zmrzniti. Tako napadejo posamezna plemena svoje sosede v domišljiji, da so čarovniški mojstri teh „ugasnili" solnce iz maščevanja. Tako povzroča solnčni mrk med temi plemeni prave vojne.
Na drugih otokih imajo zakonski možje solnčni mrk za gotovo znamenje, da so jim postale žene nezveste. Solnčni mrk in z njim združena prazna vera povzročata ženam mnogo bridkih ur.
Na Novi Gvineji smatrajo solnčne in mesečne mrke za predznamenja lepega vremena in dobrih žetev. Nekatera plemena na tem otoku imajo mrke za prerokovanja zmagovitih vojn. Pritlikava plemena gorate notranjosti verjamejo, da pokaže solnčni mrk, da se bo prihodnje leto nato rodilo mnogo več dečkov nego deklic. Zaradi tega ta plemena slavijo solnčni mrk kot velik praznik.
Prebivalci nekaterih avstralskih otokov smatrajo solnčni mrk kot predhodnika velike zemeljske katastrofe in menijo, da mora zemlja propasti. Zato ti divjaki begajo kadar je solnčni ali lunin mrk od groze kot blazni okrog in s trepetom čakajo, kdaj se bo svet pogreznil.
PRISTAŠI ADAMA IN EVE.
Nedavno sta dva prismuknjena Amerikanca, moški in ženska, sklenila živeti v pragozdu brez obleke in hiše kot Adam in Eva. Ta dva Amerikanca sta dobila kmalu več čudaških posnemovalcev v Evropi, in sicer je šestindvajset parov Špancev opustilo svoje domove in se podalo v divje gozdove, kjer žive brez oblek in brez domačij, kakor divje živali.
Žive ti ljudje v Pirenejskih gozdovih ločeno po zakonskih parih. Osnovali so si nekako državo, ki jo imenujejo „družba neoblečenih". Vsako popoldne se zberejo na posvetovanje in razpravljajo.o raznih zadevah, ki se tičejo njihovega življenja. Trdijo zlasti, da bi morali vsi ljudje živeti tako, ker je to zelo zdravo in zelo utrdi človeka.
Stanujejo večinoma v zemeljskih duplinah in nameravajo preživeti tako tudi zimo. Zima tam sicer ni prehuda, toda tolika pa je le, da bo moderne in prismuknjene Adame in Eve prav gotovo zopet privedla k pameti.
X Hrošč, ki grize svinec. V Kaliforniji so odkrili nekega posebnega hrošča, ki je prav majhen, črne barve in ima trda krilca. Ampak ta nedolžni hrošček ima poseljen apetit na svinec in je zadnje čase povzročal obilo škode. Ako namreč dospe na telefonsko žico, pregrize svinčeno prevlako, obgloda glavno žico in tako onemogoči telefonski promet. Svinec pa grize prav tako kakor les. Ni sicer verjetno, da se s svincem hrani, čeprav mu isti ne škoduje, pač pa v svincu izdolbe jamico, kamor nato položi jajčeca. V nekaterih krajih Zedinjenih držav in Avstralije so ga zdaj začeli z vnemo preganjati, ker jim je napravil na telefonskih napravah mnogo škode, katere si doslej niso mogli pojasniti. V večjih množinah so ga našli že tudi v svinčenih listih, s katerimi se zavija čaj in zaradi tega mislijo, da je njegova prava domovina na vzhodu, na Japonskem ali pa na Kitajskem. In Amerikanci, ki se, kakor znano, križem gledajo z Japonci, baje že resno premišljajo, kaj naj ukrenejo proti tej novi, svinec žroči, orientalski pošasti.
Za smeh in kratek šss
Ribniška uganka.
Šviglja: «Kaka žival je to, ki stoji v hlevu, je oves, ima konjsko glavo, konjski rep in roge?»
Švaglja: «Ne morem uganiti.»
Šviglja: «To je konj.»
Švaglja: «Konj pa vendar nima rogov.»
Šviglja: «Ja, veš, roge sem pa zato pristavil, da je težje uganiti.»
Ne razume šale.
Ožbovt, kateremu je v prepiru njegov star znanec Janez pritisnil mastno klofuto: «Ali misliš za res ali za šalo?» Janez: «Za res!»
Ožbovt, (ki ni bil posebno koraj-žen): «Hvala bogu, ker take šale ne razumem.»
Rajše potres.
Pred kratkim se je pojavil potres, ki je zelo preplašil prebivalce nekega mesta. Neka zakonska dvojica je poslala iz strahu svojega zelo porednega sinčka k stricu, ki je živel v nekem drugem kraju ter pojasnila tudi vzrok obiska.
Par dni pozneje pa so dobili starši naslednjo brzojavko: «Vračam vama dečka. Pošljita mi rajše potres!«
Otroci...
Mala Nežica: »Ljuba tetka, jutri Vam pridem čestitat za god. Prosim Vas pa, da se prav skrbno umijete.«
Teta (iznenadena): »Zakaj pa «e moram umiti, Nežica?«
Nežica: «Ker so mama rekli, da bom dobila pri Vas potice, če ne boste um-i-zani.»
Antiseptično, čistilno, osvežuječo, oživljajoče in krepilno deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči in že skozi 25 let jako priljubljeni «Elsa-fluid», ki je mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje, ki se uporablja za drgnenje rok, nog, hrbta in celotnega telesa in ki služi kot le-potilo (kosmetikum) za nego kože, las in ust. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 72 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 360 (Hrvatsko).
LEPOTA
kože, obraza, Trato, rok, kakor tudi lepa rs.rt k« bo more doseči samo z razumno ueea lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vseh dežel Bveta za lekarnarja Fellerja:
Elsa" lllljlno mlečno rniio,
bo.
II
naj-
iljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 koti ■/. zaracom in poštnino izOT£.
,,Elsa" obrazna poroada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, .-ajedan-* ce, nabore itd. ter a v J redi kožo mehko, rožna-tobelo in čisto; a porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 E.
Tanochina pomada za
Elsa"
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanj«, lomljenje in cepanje las, zaprečaje prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanast*
lončka z zamotom in poštnino 80 K. Prodajalci dobe, če naroče najmanj i2ko-bot enega predmeta, popust t naravi.
Razno i Lilljlno mleko 24 K; brkomaz 10 K: najfinejši Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih Škatlah 40 K; najfinejši Hega-zobnl prašek v patent-škatlah 40 K; puder za gospe v vrečicah 8 K; zobni prašek: v škatlah 12 K, v vrečicah 8 K; Sachet-dišav« za perilo 12 K; Schampoon za lase 8 K; rumentlo, 12 listkov 48 K; najfinejši parfum po 48 in 60 Ki motna voda za lase 80 K. Za te razne predmet* M zamot ln poštnina posebe računata.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA donja, Elsatrg 6t. 365
(HrvaŠko).
Hai je Elsafiuiti - to se zna!
Lekarnar Feller - Stubica!