Po ceni obed. H gosiilničarju majhnega mesteca je prišel nekof tujec in je zahteval za svoj denar dobro mesno juho. Nato je vpraSal, fe more za avoj denar dobiti tudi še kos govedine in kako prikuho. »Seveda«, je rekel gostilničar in dodal, Ce gospod morda ne ieli tudi kaj vina. — »Da, da!« je menil gost, »vsega dobregn, kar pač morem dobiti za svoj denar.« — Ko ir.u je šlo tako lepo vse v slast ter je vse pospravil, je potegnil 1 dinar iz žepa ter rekel: »Tako, gospod gostilnifar, tu je moj denar.« — Gostilničnr se je raz.iezil: »Kaj naj to pomeni? Vi mi doigujete 25 dinarjev 50 par!« — »Ni mogoče!« je pojasnjeval gost. »Nisem zahteval jedil in pijače za 25 dinaijev 50 par, arnpak za svoj denar. Tu je moj denar. \ei nimam. Če ste mi dali zanj preveč, je to Vaša krivda, gospod1 gostilničar, ne pa moja.« — »Vi ste fin gospod«, je rekel gostiiničar in sa je smejal. »Jaz Vam stavim predlog: Podarira Vam obed in še 10 dinarjev povrh. Tukaj ja denar. Napraviti pa mi morate uslugo!«. — »Kaj naj bi to bilo?« J8 vprašal gost. — Gostilničar je odgovoril: »Idito sedaj k mojemu sosedu, h gostilničarju »Pri jelenu« in mu naredite isto kakor meni.« — Tedaj je vtaknil gost denar hifro v žep, si dal klobuk na glavo in med vrati je rekel: »Pri Vašem sosedu »Pri jelenu« sem bil najprej in baš on me je poslal k Vam.« Izrekši je izginil. — Kdor drugim jamo koplje sam vanjo padel Mcž, ki naj bi bil nagačen. Nekaj nenavadnega se je prigodilo gospodu, po imenu Muffel, ki je živel za dobe carica Katarine v Leningradu, kjer je imel visoko službo. Gospod Muffel je bil osebnost, znana vsakomur; imel je mnogo prijateljev ter bil ("esto gost celo pri caričini mizi. Lahko si mislite, kako se je prestrašil, ko je prišlo povelje, da ga po caričinem naročilu nagačijo kakor kako žival. To pa se je zgodilo tako-le: Muffel je sedel v svoji sobi, ko je pritekel sluga s poročilom, da je vsa hiša obkoljena od vojakov in da ga želi videti policijski ravnatel.j. Gospod Muffel ni vedel za nobeden prestopek, kljub temu pa so se mu šibila kolena, ko mu je policijski ravnatelj naznanil, da ga mora vzeti na caričino poveljs s seboj. »V Sibirijo?« »Xe, hujše je!« »Kaj pa sem zakrivll?« Policijski ravnatelj ni dal odgovora. »Pove.jte mi vsaj, kaj hočete početi z mano!« Z veliko težavo je povedal policijski ravnateij: »Carica je zapovedala, da Vas damo —«i nagačiti.« »Ka.j, mene? Nagačiti? Čfoveka? — VI se motite, ali pa si dovoijujete prav neslano ša!o.« »Ne eno, ne drugo. Tako je, kakor sem Vam rekel. Dajte, pripravite se!« Gospod Muffel je bil ves obupan. Vse, kar ja niogel izprositi, je bilo, da je policijski ravnatelj hotel izročiti še prej carici pismo, v katerem je prosil gospod ^Juffel za milost. Carira je prejaia pismo. Ko ga je prečitala, se ji je izprenienilo začetno presenečenje v veHko veselost, ko je razumela, za kaj gre. Dolga leta je namreč imela psička, ki mu je bilo »Muffel« ims. Prejšnji dan je tivalica poginila in carica, ki jo je jako rada imela, je izdala kratko povelje: »Muffel se inora takoj nagafifi!« In severla so hiteli, da bi povelie izpolnili. V tedanji Rusiji je bilo vse mogof« In ker je bil samo en Muffel znan, bi pač bil moral trpeti on. Carica ni pustila nesrečnega gospoda Muffel v negotovosti, sama se je pripeljala na njegov dom ter mu je priobčila, da ji nenagačen bolj koristi. Dobil je seveda takoj zopet prostost. Za spomin mu je pozneje darovala nagačanega psička. Muffel si ga je postavfl na svojo pisalno mizo, da ga ja večkrat spomnil na pre ¦tane strašne ure. Deček in vrabeo. Povej, povej mi, atej, le, kako da vrabci se love, oj vrabci! Če hočeš to, moj sinek ti, na rep potrosi jim soli, le vrabcem. ,. TakoJ poteče res po njo, iztegne vrat, prežeč s soljo, na vrabca. In ko se prvi usede kam, • i ' v pa misli: tebe že imam, ti vrabeo. A frrr . . ., in vrabca nl nlkjer, v grmovju zacvrči: čer, čer, oh vrabecl »SaJ, atej, vsak ža odleti prej, ko potrosim soli, vsak vrabeclc i?" EJ, pusti, slnek, ga, naj bo, če spak prekanjen že tako, je vrabec! Prevedel Lj. C Rešltev ugank. I, JEemlJISče se niora tako-le razdelitii 2. Iz razpredelaice črtaj Stevilka tako, da ti O3tana Nove uganka. < ¦ > 1. Prestavi številka v sledaii razpradelnlei tako, da bodo navpične, vodoravna ln goiavna svote iznaSale 34 i 2. Kako dobimo potom prelivan]a r T«?Ji posodi natančno 4 1 tekočinef (Prva posoda drži 3 1, druga pa 5 1.^ 0 ( 3. Prvl deček: »Če se greš danea popoldne drsat, grem 9 Teboj. Pridi pred našo hišo, okna so pritlična in vsa zamrzla. Jaz bodem v sobi, Ti pa potegni z nohtom v led na šipah 3 črte, če greš ob treh, ali 4, če greš ob štirih. Tako Te mama ne bo videla, jaz pa bom le vendar vedel, kedaj Te najdem!« — Ali je to mogoče, kar je deček zahteval? 4. Teh 16 vžigalic preloži tako, da bode pet kvadratov 1 III III III III Nekaj iger. 1. Jajčjl skok. Igralec dobi v roko izpihano kurje jajce in mora z njim trikrat čez majhen jarek skočiti, ne da bi jajčne lupine zdro- bil. To aa vidl lahko, all samo le poskusitet Potem bodete videli, kako težka je ta igra, 2. Iik i skledieo fižola. Vsakdo, ki igra to igro, dobe dve skledici, eno prazno, eno pa i fižolom. Med tekom je treba presipati fižol ii polna skledice v prazno, pa tako, da nič n« pada na tla. Tudl to ni lahko; kajti prvi6 sa lahko pade in drugič so tovariši že mogoit pred vami, kar vas zapelja do bitrega presi« pavanja, kar navadno ne izteče gladko. 3. Žvečlmol Nit, dolga 60 do 70 cm, ima T sredi privezano presto ali drugg pecivo. 04 dveh igralcev vzame vsak konec niti y uata med zobe, roka pa morajo biti sklenjene n« hrbtu. Stejemo: »Ena, dve, tril« Na »tri« ia» čneta oba ivečiti nit in jo potegovatl v uata> Kdor prlde prej do peciva, ga lahko sna. Smešnice. Tndl res! V šoli bo govorili o velelniku. Prf uporabi je dal učitelj nalogo: »Zapovej konju, naj potegne voz!« — Peterček: »Hijo!« Točen odgovor. Tonček: »Ali je ženin tvoj* seatre bogat?« — Franček: »Ne vem prav, pa mislim, da ne. Zadnjič sem ališal, da sta dv» gospe govorili o njem, pa je ena rekla: Oh, t*. revež!« Vijadnost. Omnibus je prenapolnjen. Zorka eedi na kriiu svoje mamice. Kar vstopi goapod, pri katerem je videti, da težko hodi. Zorka skoči urno s krila materinega in reče pray vljudno gospodu: »Prosim, blagovolita sesti!« Prav pogodil. Na izprehodu pride. mati I maiim Tončkom mimo travnika, na katerem se pasejo krave. Mati pokaže na bližnjo kravo in reče: »Glej, Tonček, to je kravica, ki nam daje dobro, be!o mleko.« Tonček hitro pokaža na drugo kravo, rekoč: »Ona rjava tani pa nam da sigurno kavo, kaj ne, da?« Snažnosi. »Mama, a'.i spadajo ušesa k vratu ali k obrazu?« — »Zakaj?« — »Ti si rekla, naj mi dekia umije samo obraz, zdaj mi hoč» pe še ušesa.« Težek odtovor. Janezek si ogleduje na ban« kovcu za 10 dinarjev dvoglavnega orla, potcm pa vpraša: »Oče, a!i sta to dva poročena orla, ali pa sta dvojčka?« Strlček naš Matiuek pravi je kujon, to ve njegov konjiček, ki ga podkava on. Kijuse se njegovo kmalu naveliča in ga hudo brcne, slika, glejte, priča. Striček gre k zdravniku, da rane mu poveže; a v svojem jeznem srcu osvetit' se priseže. Koiijitka mocno zvež« pri tleh in gori z vrha, mu pritrdi podkovo. No, zdaj pa brcaj mrha! 6 X 9 - »* 1 X7- T 13 X $ — J9 20 100 1 5 9 13 9 6 10 14 8 7 11 16 4 8 12 16 / l^ *^ ® Q>~^