£tev. 36. V Trstu* tr fetrtefc. 1914 Letnik I. Iz rja vsak dan, Izvzemši nedelje in ponedeljka cb 5 popoldne. Li- nt- ivo: L'iica Sv. FtanOSka Asiškega St. 20. L n»dstr. — Vri c ; -.-. »j p SIjajo iiredotsivi »ista. Ncfrankirana pisma se oc s|trc)«.-itiajo tn rckop^i «c ne vračajo, »t ti j jn clguvoriii urednik Štefan Godina. I*aslnik konsorcij : " .F r-.. iti*. — Tisk tiskarne .f-dinosti', \pisanc zadruge z m.ejriuiu pcic-:vTj v Trstu. ulica Sv. Frani lika Ast&ega tL 20. leit-f- a urcdAbhi in uprave fito 11-57. Narofnlm zcaSa: Za celo leto.......K 24 — za i • i3 « J 2" ■ u iti ir.e vrče. ... 6 — Z s urdelisko izdajo m celo leto . •*•*,, a 520 u (h ^ .'rta ............... . 2-60 VEČERNA Posamerne številke se prodajajo po 9 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SkokosU ene kolooe Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanke, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Hsta do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaijna vrata............. 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo opravi lista. Plačuje se toUfo&io le upravi .Edinosti". — Plača in loti se v Trstu. Uprava ln isseralni oddelek se nahajata v utici Sv. Frančiška Asifkega it 20l — PrritnnhrartinlM račtu it M L652. francoskem boliftu fc vedno nI podla odločitev. S tncoskMMftcti boHi&L BERLIN, 24. VVolffova pisarna javlja: GeaeraM štab poroča: Veliki rvtmi Km, dM 29. usptsuibfa. zvečer. Na desnem krilu nemške zapadne armade onkraj roko Abne §o bije boj. P*> izkusi F Vzhodno od Argonskega goeda ni Mtaj dMMs nikakih večlh bojev. V škodne od Argooov je bil Vareoaes teko« daeva vzet. Napad nadaljnje. Zaprte utrdbe lažno od Ver dana napadajoči Ml armade so sovražne izpade preko More in iz Toula zmagovito odbili, ter si osvojili vjetnlkov, strojnik pušk in topov. Streljanje s težko artiljerijo proti utrdbam pri Troyoma, Les Paroches, Champs de Romain in LJoovUle Je začelo z vidnim vspehom. V francoski Lotaringiji in na alzaski meji so bile francoske sprednje čete na posamičnih mestih nazaj potisnjene. Resnična odločitev še nI padla. Iz Belgije tn iz Vzhoda ni sporočiti nič novega. Poftodevflnje kcieHralke v Rtimsu. BERLIN, 24. (\Volffova pisarna). Veliki glavni stan 23. septembra. Višji poveljnik pri Reimbu vojujočih čet javlja danes naj-%i*j^krbijale nemške križarke s provi-jantom in drugim. General Martu. DUR UN 23. (Kor.) V nemškem časopisju se razširja vest, da je bil vjeti ruski gene-raf Martos prepeljan vklenjen v Halle. To ni res. General Martos se nahaja s^daj v Neisse. Sicer pa bo, samoobsebi razumljivo, odrejeno preiskovalno postopanje proti vsem vjetim oficirjem, ki so osumljeni, da so zagrešili ali trpeli kaka grozodejstva in gro-zovitosti proti mednarodnemu pravu. h - « t. . m^ul li^A pumam m npran mm. BERLIN 23. (K.) Wolffova pisama javlja: javlja se nam, da se Je podvodni čoki „U 9" s posadko vred ponoči pomni ne-poAtodovan. LONDON 23. (Preko Berlina.) 90 nepoškodovanih častnikov s potopljenih je bio i*Mh fe vode hi so jti tU ^ - w--- KOccm mu. DUNAJ 23. (Kor.) Predvčerajšnjem se je zglasia pri zveznem vodstvu Rdečega križa deputacija uradnikov železniškega ministrstva, ki so naznanili, da pristopijo vsi uradniki tega ministrstva, 900 po fttevilu, kot člani k Rdečemu križu. RofviMiii izrtck pri nainoi. DUNAJ 23. (Kor.) Nadvojvodiaja Izabela je obiskala danes popoldne s svojo hčerko in nečakinjo garnizijsko bolnišnico št 1, kjer je nagovorila vse ranjence in jim razdelila slike cesarja, nadvojvode Friderika in razne druge darove. OtOikrnalc memla BtnevttL DVNAJ 24. (K.) „Wiener Zeitung« objavlja : Cesar je podelil red železne krone I. vrste z vojno dekoracijo generalu infanterije Svetozaru Boroeviću pl. Bojna v j pri'nanje zmagovitega vodstva njegovega zbora. CesarsKo odredba glede nošenja odlikovanj. DUNAJ 24. (K.j (Wiener Zeitung). Cesar je odredil, dn imajo tisti gažisti nižjih plačilnih razredov in thte osebe, ki so zaposlene v takih vojnih službah, ki izključujejo neposredni kontakt s sovražnikom, zato tudi pridobitev vojaš ega križa za zasluge, ali svetinje za hrabrost — za zasluge v vojni podeljeni zlati zaslužni križec s krono in srebrni zaslužni križec nositi na traku svetinje za hrabrost. Ban v BadimpeitL BUDIMPEŠTA 23. (Kor.) Ban baron Skerlecz je dospel danes Iz Zagreba semkaj v s vrh o raznih posvetovanj. Odpisovanje davkov na postala. DUNAJ 24. (B) Voditelj finančnega mi-nistrtva je v stvari odpisovanja davkov na poslopja ozirom na zaustavtjenje ali skrčenje obratov vsled vojnih dogodkov izdal naredbo vsem deželnim finančnim oblastim, v kateri jim prijavlja norme za odpisovanje davka v posamičnih sluč jih. f ■mmJm ■ JkiMMi anunirii ■ EmSbm smrtna nesreča arsnega guvernerja v cpira. VALONA 23. (Kor.) Grški generalni guverner v Epiru, Foresti, se je danes na vožnji z avtomobilom smrtno ponesrečil. MpošiUaaje privatnih paketov aa tulite. DUNAJ 23. Kor.) , Korrespondenz Wil-heim~ opozarja, da je odoošiljanje privatnih paketov k armadi na bojišču spojeno z zelo velikimi težavami, v.e je vendar vzlic temu od t. m. zopet dovoljeno odpošiljanje paketov k armadi na bojišču, je bila izdana ta odredba le v prizadevanju, da se v največji meri u streže po prebivalstvu izraženim že jam. ki se Jim ne more odrekati opr<«vičenja. Treba pa izrecno naglasiti, da tudi v bližnji bodočnosti nI računati na točno od-po*il|anje in gotov dohod tja, kamor so namen(enL Svare se torej izlast siromašneji sloji prebivalstva, naj ne pošiljajo z vojno pošto kot pakete predmetov, katerih nabava je spojena s stroški in to tembolj, ker so naši vojaki od strani armade preskrbljeni s sredstvi proti mrazu. Ker se je p« kazalo, da velik del vojnopoštnh predmetov vse^ buje pokvarjena jedila in druge neporabne in pr> jemnika brezpotrebno obremenjujoče predr ere, se bodo odslej dopuščali le paketi z uniformami in drugimi opremnimi predmeti, v ste v Si čevlje in perilo. Za sltiti obiesaaja. PARIZ, 24. (K.) Zaklade umetnin Lou-vra so srravih na varno. Vsa okna so zazidali. Sliko Monna Lisa Gioconde so preveli v loulouse. Slične odredbe so ukre-r.»euc v vseh pariških muzejih. Nemško vojno posililo- BERLIN. 24. (K.) VVolffova pisarna javlja: Nj vojno posojilo je podpisanih 1,318.199,600 rnark državnih zakladnih listov, 1,177.2^5.000 mark na vknjižbo v Knjigo dr' ov, in 1.894.171^00 inark na državno brez vknjižbe v kritno dol ... skupno tnrei mars." Nemški topovi izborno streljalo na aeroplane. LONDON 23. (Kor.) Vojni dopisnik lista »Daily Telegraph« pripoveduje o sodbi francoskega letalca o izbornosti nemških topov, ki jih uporabljajo proti aeroplanom. V visočmi 1800 metrov ni noben aeroplan varen, ako se dobro meri. Avdljence pri nemški cesarici BERLIN, 23. (Kor.) Iz gradu Bellevue se z dne 23. L m. poroča: Cesarica je vsprejela včeraj vojvodo pl. Trachenber-ga, generala konjenice pl. Pfnel in generalnega zdravnika Paalzowa, da se z njimi in njihovim spremstvom podrobno pogovori. Gre posebno za poročila o uporabi pripravljenega postrežniškega osobja. o preskrbi lazaretov, transportu ranjencev iz lazaretov v notranjost dežele in pa za to, da se potrebne stvari hitro odpošljejo potom »Rdečega križa« armadi na bojno polje. Popoldne je vsprejela cesarica avstro-ogrskega poslanika princa zu Hohenlobe in njegovo soprogo. Naredba glede prepomđ izvoza Jtifannii DUNAJ. 23. (Kor.) Borzna komora za kmetijske pridelke se Je takoj, ko Je bila izdana naredba glede prepovedi izvoza ječmena, obrnila na pristojna ministrstva s prošnjo, da izposlujejo dovoljenje izvoza za večje kvantitete, ki so bile prodane še pred izdanjem prepovedi izvoza. Nadejati se je. da se od slučaja do slučaja dobi dovoljenje za izvoz za one množine, ki so bile prodane pred izdanjem prepovedi izvoza. Borza za kmetijske pridelke na Dunaju je zato opozorila interesente, da naj se za iovoljenje prodanega ječmena s prošnjo, r>odprto s prilogami, obrnejo na finančno ministrstvo. ,, i. rTOtl BERLIN. 23. (Kor.) Kakor javljajo iz Lizbone, so bili v Oportu pojavi proti draginji. Prtflo je do spopadov, med katerimi je bio M asanife&tantov ranjenih. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Uvedena je preiskava. RRISTtJANtJA*' 23. (Kor.) Minister za zunanje zadete na ranite, da te angleški poslanik izjavil, oemana sporočil, da je mednarodna varstvena a klika za uničenje nevarnih razbitih ladij i. t d. v se ver o-atlantskem vodovju začasno ustavljena. Nezgoda na reki Neckar. STUTTOART, 23. (Kor.) Včeraj sta se peljala dva v mesta zaposlena delavca preko naraščeoega Neckarja. Deroči valovi so zanesli njiju čoln na nek železni steber, vsled česar se je čoln prevrnil. Eden delavcev se je obdržal na stebru, medtem ko je drugi nekoliko časa plaval, potem pa izginil v valovih. Štirje drugi delavci, ki so slučajno prišli mimo, so hoteli onega, ki se je držal stebra, rešiti. Tudi njih čoln so valovi prevrnili. Ni bilo mogoče pomagati jim in vsi štirje so vto-nili. Samomor poslanca ln bivšega ministra Gaklona Fusinato. SCHIO. 23. (Kor.) Poslanec in bivši minister, Guido Fusinato, profesor narodnega prava in član razsodišča v Haagu, se je00 kron. Švica. BERN 22. (Kor.) Zvezni svet je pooblastil politični departma, da sme ustanoviti biro za posredovanje domovinske pravice interniranih civilnih oseb. ki so se nahajale ob začetku mobilizacije v kaki tuji vojskujoči se državi in so bile tamkaj nasilno zadržane. Dotičniki so večinoma brez eksistenčnih sredstev in jim je odvzeta vsaka zveza občevanja z njihovimi sorodniki in prijatelji. Njih položaj je deloma tako slab, kakor položaj vojnih vjetnikov, deloma, ker se gre za otroke in žene, še bolj obžalovanja vreden. Švicarski politični departmii smatra kot nalogo nevtralne države, da stori vse, da odstrani ali zboljša tako žalostne razmere in da pripomore tem interniranim civilnim osebam do povrata. Iz razgovorov s tukajšnjimi diplomatič-nimi zastopniki je razvidno, da ste se Francija in Nemčija izjavili pripravljeni, vrniti vse nemobilizirane internirane civilne osebe, ženske, otroke in moške od manj kot 18 in več ko 50 let. Promet drilom oseb v SmnJevem prepovedmi« Predvčerajšnja graška »Tagespost« poroča iz Sarajeva: »Poveljniitvo utrjenega mesta Sarajeva Je priobčilo v sarajevskih listih sledeči razglas: »Z današnjim dnem je utrjeno mesto Sarajevo zaprto prometu civilnih oseb. CIvHne osebe — naj imajo, ali ne, aprovizacijska sredstva — ne smejo več v mesto, ne Iz mesta. Puščalo se bo priti v mesto, odnosno oditi iz mesta le one osebe, U bodo imele dovoljenje za prehod. Izdano od vladnega komisarja in vidiraao po poveljništvu utrjenega mesta. Vsa dovoljenja, ki so bita izdana pred 18. septembrom t L, so proglašena neveljavnimi. Oeahe, U M prišlo v Sarajevo z železnico, bodo smele v mesto le, če imajo v Sarajevom svoje stalno bivališče, oziroma, če doke od vladnega komisarja posebno dovoljenje, da smejo ostati v Sarajevom. Vso drugo poli, Id vodijo v mesto, izven oblasti Dotoke. Bmdbsike in Kočevske ravnina, so prepovedane za prometno vporabo. — Sarajevo, dne 18. septembra 1914. — Haafta. generalni major, L r. PoroMsU komur u morio. Vojni poročevalec lista »Die Zeit« piše: Po enomesečnem bivanju v nekem pre-žaJostnem gnezdu nam je prišla slednjič vest - odrešiteljica: »Pojdemo dalje!« Dobili smo ukaz, naj spravimo svoje stvari. »Danes zvečer ob 6. uri ima biti prtljaga pripravljena m naslednjega dne ob 6. uri zjutraj je odhod, deloma peš, deloma z železnico.« Tako se je glasilo kratko povelje, izdano ob 4. juri popoldne. Vest se Je razširila bliskovo po vasi. Ljudje, Iti so biK itak že močno vznemirjeni po vsekako precej pretiranih poročilih vzhodno gaiiikih beguncev, so bili osupnem m poparjeni, ko so naši vojaki *te&iftsknp* veHte fia težke koriekn. Ra-tdi našega odhoda so se baft in najhujšega. Vprašani in odgovorov ni kilo ne konca ne kraja. «Kdaj odpotujete?« »Kam poj-dete sedat?« »Ali pride za vami drugo vojaštvo?« Tako je hitelo eno vprašanje za drugim, m vporabijati smo morali vso svojo zgovornost, da smo vsaj nekoliko ublažili neopravičeno razburjenje. Bledi strah je slikal ljudem povsod kozake pred oči. Videli so lih Že, kako stole na bližnjih gorah, kako vpada jo v vas, zažigajo hiše, m videli so sami sebe že izročene bedi in uničenju. Zadnji večer smo preživeli v precej čemernem razpoloženju. Ne da bi nam bilo slovo tako težko, ampak ker je hotel biti vsakdo čim prej doma, da pospravi še ostale svoje stvari in da čim prej pride k počitku. Mnogi so legli, mučeni po težki skrbi, da-li se zbude ob 5. uri. Zaspanci so imeli to pot enkrat hud dan. Zjutraj so plazile čudne, v dolge plašče zavite, zaspane postave na zbirališče. Radovedni prebivalci so nam mahali zadnje pozdrave v slovo in dolga kolona se je začela pomikati. Najprej so odhrumeli avtomobili, tem so sledila v deželi navadna težka vozila, ki so jih še mogli najti nekateri gospodje, a za temi mi pešci. Pot ni bila ravno težavna in cesta vkljub dežju prejšnjega dne v dobrem stanju. Tako se je vlekla karavana počasi proti bližnji železniški postaji. Sicer ni bila komplerna ker je bil en del našega trena instradiran na neki drugi črti, aii venuar tako velika, da je močno vzbujala pozornost bosonoge vaške mladine. Izza vsake ograje se je kazal kak otrok narave in nas je opazoval z odprtimi ustmi. Proti 10. uri predpoldne smo imeli kratek odpočitek, ki smo ga uporabili za mal zajutrk. V vasi je bila velika gostilna, ali gostilničarka, ki je tudi imela svojega rnoža na bojišču, se je trdovratno branila odpreti nam svoja gostoljubna vrata. Le skozi malo okence nam je nudila klobas, kruha in prav slabega vina. Za to pa nas je odškodovala neka kmetica z neoporečnim mlekom in izvrstnim kruhom, namazanim z maslom. In ni hotela sprejeti za to nikakega plačila in le s silo jej je eden gospodov stisnil nekaj kron v žuljavo roko. Še eno uro hoje in dospeli smo na postajo. Pred to je ležal velikanski tren. Na stacijo je prihajal ravno vlak z ranjenci. Avstrijci in Rusi, vse pomešano — in nežne ženske roke so jim dajale okrepil in mi-lodarov v vozove. Rusi so nam dajali za darovane cigarete svoje špiČa-ste patrone, ali pa so si odtrgavali naramnice s precej visokimi številkami. Ena je imela številko 328. Ne vem, ali je bila to številka polka, ali pa kako drugo ozna-Čenje. Splošnega utiša, ki ga napravlja tak-le transport ranjencev, je bolje, da ne opisujem. Na Dunaju (pa tudi drugod) je dovolj prilike, da se doživlja ta čutstva. Mej tem, ko smo govorili z ranjenci, nam je pripravil naš vrli debeli kuhar v prevozni kuhinji prav dobro menažo. Naj je bil mož, ali častnik, ali žurnalist: vsak je dobil veliko porcijo mesa na svoj krožnik iz aluminija, kar smo povžifi z najboljim apetitom, ali na stopnjicah, ali na kolodvorski rampi, ali v vozu. Izlasti juha je bila izvrstna. Med časom, ko smo jedli, so počasi ran-žirali naš vlak. Odhod se je zavlekel. Odrekli smo se vsake udobnosti, ali voz tretjega, ali prvega razreda: to je bilo vse eno. Jaz sem splezal v voz za voli, natlačen s slamo in se nisem kesal v naslednjih dveh nočeh radi tega svojega sklepa. Zlezel sem v svojo, po vseh kolegih občudovano spalno vrečo, in spal sem kakor princ. Zgodaj zjutraj pa nas je vzbudil trdi klic: »Izstopite vsi, na končni postaji smo!« V vsej naglici sem spravil svoje stvari skupaj in v tem hipu je bil že tu naš kvartirni mojster, ki je res dobro poskrbel za nas. Sedaj bivamo v prostornih čistih sobah, kar je v zelo prijetno izpre-membo po nesnagi, ki smo jo poizkušali skozi mesec dni. Bitke pil verdano. Včerajšnji »Fremdenblatt« pišer Bitke okoli Verduna so največje važnosti v tem gigantskem boju. Veliki generalni stan jc poročal dne 10. septembra, da čete, ki so se bile zapadno od Verduna, napredujejo in da je armada prestolonaslednika zavzela utrjene pozicije južno-vzhodno od Ver- duna ter napadla utrdbe, ki zapkajo pol proti jugu. Na ta način se je naznaniakt da se to važno utrjeno mesto napada od vseh strani. Od onega dne so nemške čete dosegle tam zelo važne rspehe, potem, ko se je bitka na desnem krilu vzhodne nemške armade razvila do armade, ki je s svojim levim krilom blizu Verdana. — Francozi so poskusili več izpadov iz Verduna, a so bili vedno energično odbiti. — Nemški generalni štab. je poročal dne 19. septembra, da je armada pripravljena za napad na utrdbe* ki zapirajo pot južno od Verduna. Sedaj se javlja, da je nemška armada vsled tega napada zasedla to utrdbeno črto, preidŠa preko »C6te Loraine«, katero je branil 8. francoski vojni zbor. Izpad Francozov iz Verduna na severno-7apadni strani, pri utrdbi St. Michel, je bil odbit Težavnost bojevanja okoli Verduna postaja tem jasnejša, če se pomisli, da se na tem utrjenem polju nahaja nič manje, nego 16 velikih in 20 malih utrdb, in to v okrožju samih 48 kilometrov. Leta 1870., ko Verdun Še ni bil utrjen s sedanjimi utrdbami, temveč le z nasipi in s cita-delo na levem bregu Moze. so ga Nemci oblegali in tu pa tam večkrat bombardirali od 24. avgusta pa do 15. oktobra in šele dne 8. novembra je to utrjeno mesto kapituliralo, ko ga niso mogli Francozi nikakor več oskrbeti z živežem. Vsakdanji „golob". Luigi Barzini objavlja v »Corriere della Sera« sledečo sliko pariškega življenja v zadnjih dneh: par dni ni letel noben nemški »golob« nad Parizom in ljudstvo, ki ga je pričakovalo vsak dan ob isti uri, je razočarano. »Golob« je pomenil pač nevarnost, a jc nudil tudi lep prizor. Parižani so vedno pripravljeni, kaj riskirati, če zamorejo prisostvovati kakemu interesantnomu prizoru. Toda nie ni strašno zanje____s pogojem, da je znano že v naprej. Zato so bili Parižani pri prvem obisku »goioba« prestrašeni, drugi obisk jih je interesira!, tretji že zabaval. Ljudje so se na te »golobe« že privadili. Prebivalstvo jih šc vedno pričakuje, in hiti vsak dan ob isti uri iz hiš na ulice, da ne zamudi prilike. V Montmartre se prodajajo na trgu sedeži, da se zamore opazovati prizor čisto mirno. Na boulevardih prodajajo »came-loti« slike nemških aeroplanov, da se jih zamore spoznati pri prvem pogledu. Drugi ponujajo daljnoglede, ki so veljali poprej 150 frankov, sedaj po 8 frankov. Na terasah kavarn si obešajo gosti te daljnoglede okoli vratu, da jih imajo takoj pri roki. Čudovit narod! Videl sem zadnji obisk »goloba«. Bito je okoli polšestih zvečer. Na Place de P Opera, ki je bil Še pred par dnevi popolnoma prazen, je drvela velikanska množica proti vhodom podzemske železnice. Vsi so gledati proti nebu. »Ook>b« je letel mimo preko trga. V pogledih je bilo videti radovednost. Kdor je bil tako srečen, da je imel daljnogled, je zamogel reči glasno, česar s prostim očesom ni bilo videti: »Ima močne oklope. Spodaj izgleda kakor kak čoln .. . .« Po balkonih so se stiskali ljudje, terase so se napolnile. Slišati je bilo le glasove tega nepremikajočega se občinstva. Posamezne kočije, ki so se pripeljale mimo, so se ustavile. Ljudje, ki so bili v kočijah, »o se ozrli proti nebu. V srcu Pariza ta mir, poln šepetanja, ima v sebi nekai impoou-jočega in groznega. Sovražni zrakoplov se je blesketal pod žarki zahajajočega solnca. Pripognjeni robovi njegovih kril so pošiljali rdečkaste bliske. Letel je hitro in sigurno s sovražno odločnostjo. Kar je počil strel iz puške. Potem drugi, nato deset, potem sto in sto. Cel boj se jc razvil nad Parizom. Odkod je prišel? Kdo ve, morda preko streh? A videti ni bilo nikogar. Mogoče so bili skriti tamkaj vojaki. V bližini in v daljavi so se streli množili; zdelo se je tudi, da se je slišalo iz daljave prasketanje strojne puške. Vse to je bilo znamenito in jako zanimivo. »Oolob« je letel mnogo previsoko, da bi ga bilo mogoče zadeti. Sel je mimo svojo pot naprej, letel nato nad Tuilerijami, zginil za strehami in se pokazal potem zopet nad Rue de la Paix. Ko se je zrakoplov obrnil, je bilo naenkrat zaslišati globoko bučan je eksplozije; nato še v drugič in v tretjič. Avijatik je spustil bombe. Prijazno, mlado E) 'B '•J B '•V51'51E Slovenci! Slovani! nablmlte 20 RDEČI KRIŽ! Stran IL .EDINOST4" it 36 V Trstu, dne 24. septenbm 1914. dekle, - Tnanncguinka« neke pariške mod ne trgovine, se je obrnila k svoj« kolefci- Po? nas jc vodila v Einville k poljskemu lazaretu štev. 7. Koliko neizrecn* ga gorja I nir »Cochon d alboche. il fait caca sur j Dva večera sem preživel tu, njiju groza mi nous!« In nato se prične v mestu zopet ostane nepozabna Tu leže umirajoči, morda *__ . - « _*____m i4it S rAMtAMi «f vr^^ilr« tfiltf l^t IA anemični in počasni promet. Oskrbovanje francoske armade z zmrznjenim In svežim mesom. Kmetijska dr niha za Francijo deluje na to, naj bi se v glavnih srediičih živinoreje ustanovile indusfriialne klavnice, in to v korist kmetijstva, ljudske prehrane in vojaštva. S takimi napravami bi se tudi omejilo prenaiunie nalezljivih bolezni. Na kongresa v To«louseu se je mnogo razpravljaJo o tem in so razne francoske in ameriške družbe bile pripravljene zgraditi take klavnice, doći m se le z druge strani zagovarjalo stališče, naj bo po deželi le mnogo raztresenic klavnic s hladilnicami, ki bi lahko klale in konservirale meso za vojaštvo. Meso, sveže in zmrznjeno, bi se vojaštvu lahko dovažalo v avtomobilih. Vojna uprava se je že več let bavila z vprašanjem, kako preskrbi vojaštvo v vojni z mesom in se je potrudila poskrbeti, da bi poleg metode polsoljenega mesa porabila zmrzovanje. V trdnjavah se že od leta 1911. delajo taki poskusi, ki so se vsi dobro obnesli. Tudi med manevri leta 1911. so bili vzlic veliki vročini celi kori oskrbovani s takim polsoljenim, zmrznjenim mesom in šlo je dobro. Tako meso so z železnico, z avtomobili in vozovi do-važali vojaštvu in je bilo 24 do 54 ur brezhibno. Dognalo se je, da ostane tako meso celo 72 ur izvrstno. Francija ima sedaj take vojaške klavnice, opremljene z najmodernejšimi hladilnimi pripravami v Toulu, v Epinalu in v Belfortu. vojna uprava pa je sedaj prevzela tako napravo tudi v Parizu. Vojaštvo dobiva torej z mrzloto kon-servirano meso in ni več treba živino za njim gnati. Porablja se tudi slabo soljeno meso. ki se da ohraniti kar tri tedne, ne da bi kaj trpelo. To slabo soljeno meso se preminja v sveže s tem. da se izpira v te- že mrtvi, težko ranjeni v veliki vili, ki je bila fcst nekega francoskega notarja — mož poleg moža. In leže pod milim nebom, še ne obvezani, na travi velikega vrta pred hišo, noč in dan. Zdravniki delujejo z odanost jo, ki jej nj primere, ali niso kos velikanski nalogi. Šli smo, tipajoč v temi, korak za korakom, da me bi zadeli unfrmcer — stopali smo preko njih. Prisluškoval sem preko temne trate, kjer so ležali glava ob glavi. Grozna tihota ? Le tupatam se je čulo tiho ječanje. Potem zopet grobna tišina. AH so mrtvi ? Ali umirajo ? Ne vemo tega. Globoko sta mi sezala v srce gorje in beda težko ranjenih, ki so noč in dan ležali pod milim nebom. Nikdar ne pozabim slike iz Einvilla ob kanalu Rene- Marne in tesnobnega vtduha krvi tega strašnega kraja. In potem sem našel mrtveca, ki naj bi ga dovel žalujoči vdovi, da v domovini dobi mesto večnega počitka pri svojih dragih: mladega častnika, ki je malo dni pred mobilizacijo stal pred menoj s svojo mlado ženo pri altarju, da blagoslovim njiju zvezo za življenje! In danes že po poroki, leži kot eden padi h junakov v svoji krvi pred mano! Francoski prebivalci Einvilla, ubogi dninarji, so mi pomagali poiskati mrtv< ga iz grozovite žetve. V potu svojega obraza so delali na tem žalostnem delu. a ko sem jih hotel odškodovati, so — odklonili.. „O ta mladi hrabri častnik!" so vskliknili, „kaka žalostna usoda, uboga njegova žena! Ne, krščani smo, ne sprejmemo ničesar lm Ni mi možno, da bi poplačal njihovo uslugo. Vs* m sem podal roko in se zahvalil globoko pretresen.** Po vaški cesti prihaja žalosten sprevod. Spredaj katoliški duhovnik vasi, čestit-Ijiva glava sivih las, poleg njega kapelan. Za njima šest vozov s konji, ki so jih vodili kmetje. V kupih so ležali na njih mrtvi — velik; skupni grob poleg pokopališčnega zidu jih je sprejel k večnemu počitku. Pot me je vodila proti domu s tihim mrtvecem. Še enkrat smo se ustavili pred ia7a- močem, skrbe, da se nikomur ne dela krivica in da more delo mimo svojo pot. Kar pogreša veseljaški Tržačan, so zabave, katerih skoraj nikjer ni. Gledališča so večidel zaprta, jesenska sezona je odpadla. Pa tudi ni rečeno s tem, da gledališča sploh ne delujejo.V malo dvorano Fe-nice je dospela neka italijanska družba, ki vprizarja za otroke znane originalne benečanske igre, katerih so Tržačani že naveličani. Istotako se dajejo taki dijalektalni prizori v dvorani Bellini na Acque-dottu. »Fenice* ima kinematograf, »Eden« tudi. Koncerti po kavarnah nadaljujejo kakor prej. Pa tudi družabno življenje ni šlo najmanje iz svojega navadnega tira. Sprehajališče na Acquedottu ne pozna nikake omejene situacije, le tiste udušljive gneče, posebno ob nedeljah, ni več. Zvečer se pa vseeno sprehaja gospoda po njem. — Kar manjka, je Molo San Carlo. Ves temen, nobene luči, izgleda kakor osamljen kos od mesta. Toliko in toliko ljudi, zlasti častnikov, ki so se sprehajaJi, so obrnili drugam. Vse obrežje je temno, nerazsvitlje-no, ravnotako morje. Temo veča tudi pomanjkanje luči po vsem mestu, vsaka druga svetilka je ugasnjena, znak Štede-nja na oglju v mestni plinarni. A tudi to ne jemlje mestu njega vsakdanjega lica, ljudje se nemoteno sprehajajo tudi ob pol-temi. Od vsega izjemnega stanja je prizadeto večidel notranje življenje. Pozna se redek obisk kavaren, prazno luko in pomanjkljivost odjemalcev po trgovinah. A kljub temu ni nobena teh premnogih trgovin zaprta. Kakor omenjeno, so to neugodni znaki splošnega položaja, kar pa ne utemeljuje še vseli onih govoric in komentov, ki si jih namišlja posebno izventržaško ljudstvo. načine. Znikoplovsfuo prepovedano nad usem Italijanskim ozemljem. koči vodi, na kar se da pripraviti na vse retoniy v katerem je ležalo truplo polkovni- j Jkat ki je podlegel težkim ranam. Pristopili smo globoko pretreseni k smrtnemu ležišču. Položen je bil na tla in pokrit s plaščem.i Čelada zri meč na prs h, ležišče odičeno po \ zvestem slugi s cvetjem — tako leži tu, a' Vr^rnićni* rimska (iP77etta ufficiile" |ohf'17- i« vziic težkim ranam izražal najgloblji ^ uniči ne 1 Prinesli so krs^o z3 silo in vzel sem priobčuie odlok, s katerim se vsakemu, ka- . . _ 1, * „ . 0 . . „ j : ~ 1 . ' . .. „ , . - i tt d! tera mrtveca na svoj avto, da ga po- Krsneniu b xli aparatu ali sredstvu zracneca i , . • j • 1 .ii m- • L i peliein v domovino n.egovim dragim... prorreta, kakor vodljivim zrakoplovom, aero-;y 1 *6 pte.nom, hldroplanom, oblim zrakoplovom, letalnim zmajem, draken-balonom itd. prepoveduje letanje ali vzletanje na katerisibodi točki italijanskega državnega ozemlja, italijanskih kolonij, teritorijalnih morij, izvzemši posebne i/.je me, določene za vojaško oblast in za one aeronavte (zrakoplovce), katerim bi vojno ali pa vojno-mornarično ministrstvo vsakikrat posebej izdalo pooblaščenje. Nobeno tako dovoljenje se ne bo smelo izdati podanikom tujih držav. ID bousesa sredstva zapreta nego kozarček pristnega Ha pollani — mrtvih. (Po „Arb. Zeitung* od dne 16. sept.). Neki duhovnik, ki je bil dobil dovoljenje, da je truplo nekega padlega nemškega častnika spremljal iz Saarbriickena v domovino, opisuje v „Kčlnische Zeitung" svojo vožnjo tako le: Dne 23. avgusta ob 2 popoldne so imele nemške čete om zveneči glasbi svoj vhod v Domače vesti. Prihod ranjenili in bolnih vojakov. Tekom včerajšnjega dne so dospeli v Trst sledeči ranjeni odnosno bolni vojaki: od 97. pešpolka: Anton JFonatas od 2.. Alojzij Buseghini od 2Koštantin Krebeij od 1. in Peter Benedetti od 2. stotnije. Dalje Ivan Repović od 1, Anton &mec od 8. in Peter Voselič od 10. stotnije 27. pešpolka, in čr-novojniki Josip Krešelič, Fran Lebeth, Andrej Korošec, Valentin Zanini, Karel Janko-vič, Renat Gvardijančič, Karel Metlica in deželni brambovec Karel Šušmelj. Vsi ti so bili spravljeni v zavod .Avstro-amerikane" pod Skednjem. V prostore društva „Austria* je pa bil spravljen ranjeni prostak 5. stot- mesto Luneville, ki so je zavzele pre,šnjega dne z naskokom. Istega večera sjno dospeli nije 47. pešpolka Fran Hlača". — Drugih 17 je bilo pa poslanih na dopust na svoje domove. Slovenski poslanci na straži. Cenzuri- m? z avtomobilom v Luneville. Da smo šli m p toma preko svežega bojišča, tega se ra.i» teme niti zavedali nismo. Pač je ležalo m dežtlni cesti, ki vodi notri preko bojišča rana Mariborska .Straža" in ljubljanski in ki je bila sama tudi det bojišča, neštevilo „Slovenec" pišeta pod gornjim naslovom: pogirolih konj, del. ma še s sedlom in vso j wVsi naši poslanci so temeljito pojasnili opremo, ali da je razun mrtvih konj ležalo položaj na Spodnjem Štajerskem pri vseh stotine trupe padlih boriteljev v cestnih jarkih ; dVl|nih in vojaških oblastih v Gradcu, in in dtsn in levo na po^ih — to grozno iz- sicer 7 uspehom, ki je imel takoj dobre po-poznanje se nam je razkrilo šele naslednjega! S|edice. Tudi centralno vlado je poslanec dr. jutra, ko mi je postalo jasno, zakaj so prej- i jankovič informiral. Te dni pa sta poslanca s njega večera vso daljno poljano - ki |e dr Šus;eršič in dr. benkovič posredovala na nudila sliko grozne lepote — razsvetljevali j Dunaju pri vseh merodajn h civilnih in vo-strašni požari Mi smo menili, da ta jaških centralnih uradih ter podala točno svit prihaja od ognjev v taborih, v resnici s|iko 0 pravih la/.merah na Spodnjem $ta pa so bil požari, ob katerih strahotnem švi- jerskem in Koroškem. Grde nakane nasprot pred aH po Jedil Zi RbHI umi tatikrt si ftnnfi. Edini dobavcik in aloftak n Primorsko In Dalmacijo VEKOSLAV PLESniČAR - TRST rt. DMiaettl 3 - Tdtf. 12SI IL LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno .Brioni (»Irattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delT Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). ! Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opoio. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domaČa kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. najboljša ii: najlepša lasulja r*ka d«la «e iivr-»ujejo T frizerskem «o}onu Audrcja ROJ TC a ▼ I rstB, Acqnedotto 20. lT.paxlli lasje m kupujejo in izdelujejo se vnajjcTrntna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte ri i«Jclbo, da m prepričate. 1E51 Buffct. And. Rojlc, Trst ta kicfjMUti* f> Priporoča se ▼oerstna risa in prrc ceajen«mu cbčiastrn Bnffet t ulici Gheda it. S. Tofcj« ae pr- ......Čevljarji. čeoUDrnlca, Jlllo SaiMla" Are»ta il Velika itbm obnrala za gospe in gosp*4e. Sprejemajo sc naročila ter poprave. Cea« amerae. 1447 Fotografi. Jusoslooonl! Jerkič, Trat Via 10. — Gorica, Gosposka ulica 7. Vač edini fotograf je Antoa — deli o Poste 4444 pnaje, barraaje Lli TaakovnkH laaea M« ■ (rvffajejo dobro i* «o4m IIIII Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhai?e Trst, Via delle Acque S«. 6 (Nasproti Caffe Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bureunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žsanja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I, vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Rasrpo^aja ocS poS litra naprej. Glasovirji. Ffffn tnktfrifl ^iz'ano Vecellio 9. Tomna 11 lili vliltAlUlI in trgovina glasoTirjev in piani* nov. Razpošilja na rse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim! 2224 Gostilne. Ante Lisica, Trst ženo gostilno. — Vino iz Visa iz Premica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadnni it. 2 in v vliei Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se pro* daj a tudi dalmatinski tropinovec. likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah so prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk. 2799 Kari in Veronika Tuschak ^h!; grande štv. 4, priporočata ceujenemu občinstvu svojo gostilno „Alla bella Tri^stc-. Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna. 2370 No^a krsGvina za gospode, dečke in otroke Mizarji. Rudolf Kompara £t. 3 priporoča cenjenpmu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Iz-vršnje wa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti nn razpolago Po /olji prihaja tudi na dom. 2532 M. ffalcen mizar v ulici Torquato Tasso (vogal Belvedere) št. 28 so priporoči slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne Pobe in d»-up:c> Obleke. rstt ulica Carducci 39 (nova hiša) Blaso lino In navadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. itd. UMBERTO COHICI vam stovblnsketo materijala. Tovarni ceneotnlb pio U In cboL TRST, CmN l fitacmi 11 In ?. Conartin 1 V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. g mju so voaki preiskovali bojno polje, iščoč težko ranjene in mrtve. S stolpov Lunevillesa, ki so sc jim ojstre silhuete odražale od zvezdnatnega nočnega neba, je bila 9 ura, ko smo se pripeljali v mesto. Noe smo prebili v avtomobilu In utrujenost in naravna iznemoglost po vseh utinb prejšnjega dne sta nam pomogla do novega, četudi nemirnega spanja. Naslednjega jutra smo se odpeljali iz LunevSlesa in smo imeli v naslednjem trenotku pred seboj velikansko bojišče, preko katerega smo se bili vozili v tmini prejšnjega večera. Kdo bi mogel opisati strašni pogled na to poljfo mrtvfli?! Tu so leiali mrtvi sovražniki z razstreije-nimi telesi v cestnih Jarkih, na obronkih in pobočjih, na planem, pod In poieg svojih konj — strašne slike. Itake otrpnete v odbojni kretnji, ali skrčene v smrtnem boja, obrazi pokriti a krvjo in prahom, spačrm od bojnega besaila In smrtnega strahu. Zapuščeni vozovi za manično, deloma prevrnjeni, kolesa zlomljena. Raztrgani in umazani kosi uniform, orožja vseh vrst, nagromadena v gore. Strašno je besnela ta vojna farfa; smrt k imela svojo letev. Orožni dah po krvi, Ki Je pol nje val vso okolico uro daleč — sc je združeval tu a hlapi potu in trohnenja v dušljiv vzduh. Ali niti enega trupla nemškega vojaka nismo videli. Velike sveže gom le, skrbno vzravnane ki ob grajene, opremljene z lesenimi križi, so napo- nikov se popolnoma izja ove. Slovencem kličemo : mirno kri! — Zadnje dni se je opravilo ogromno delo, da se vsako nadaljno gonjo v kali zaduši. Krivce doseže roka pravice. Vsak slučaj hujskanje naj se poslancem, ali pa «e boljše, naravnost državnemu pravdaiitvu z dokazi naznani. Pripominjamo, da sta se poslanca dr. La-gmja in dr. Ryb£f v minolem tednu mudila na Dunaju v enake namene Primorja. Smrt volaka v botaBnfcL Predvčerajšnjim popoldne je v VI. oddelku mestne bolnišnice umrl črnovojnik 6. stotnije 5. čmovojniškega polka, Josip Moženič, v 39. letu svoje starosti. Bil je doma iz Dekani, in Ji bival v Dvoru hšt. 208. Umrl Je za vnetjem slepiča. V bolnišnico Je bil spravften minoli teden. Trst v volni. Mnogi domači in tuji ljudje pripovedujejo različne vesti o velikih iz-preniembah m nenavadnem življenju nas, trtaSkih prebivalcev. Da temu ni tako. dokazuje mimo stanje, v katerem živimo kakor bi bili shranjeni, obvarovani vsakih senzacij m razvpitih vesti, ki fih je o-stali svet poln. Naše občinske m državne oblasti skrbe z veliko vnemo, da se nam ni vznemirjati na takih pretiranih vesteli. Umevno je, da se je življenje vsled skrčenja pomorskega in železniškega prometa bolj umirilo in da ni več takega vrišča. iibbii liEššiSf nasilij : Dobroznana mirodilnica :: ^ I Iv. Camauli i = Sv. lm - Trst - Nzh Kar. s to t liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — lastnik An ton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. 112» Pohištvo. Peter Horanzonn ^r^e^z delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohištva. L>elo soliJno in tudi zaamčeno. 27fi0 flllO PosteUi vzmeti, nove žimnice K 80.— Po-UlVC polna spalna soba z žiiuainami K 'J!)0.— V. Fonderia 12, 1 2318 DrtlllftnA Izrabite priliko, da nakupite po t?« rUllIjlVU« redno nizkih cenah v salonu pohištva Gugl. BROD & Co., Trst Via Bossini 25. Vsakdo si sme ogledati zalogo, nc da bi bil prisiljen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno jamstvo. Kupljeno blago se shrani v zalogi do oddaje brezplačno. 2307 drntin ^ " ».. debelo. PRIPOROČLJIVE TCRDKE Šivilje. Anip#*cn Trst, Pia'/.A della Borsa 3t, 3 v. 9 • KILVILiV Damska kroja^nica. Izdeluje vsakovrstne obleke po an^ležkem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledaJi- itd Cene zmerne brivec v Trstu, Brivnice. Anton Novak aL Belvedere št. 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJItn t 2660 HOVO MvnlCO S^^^Tu ^b^tT- Udaai Maljević Jurij, bivfc pomočnik V. Gjvrioa 2006 Anton Breščak tf. (t CDrfncd) Ii o hotni HBI. Piva in najveća slovenska zaloga in tovarna = pohiStva na Primorskem. = V zdotf in KUBO nI 50 mftnini ledlln h In spihlb sob. Cen« od SOO do 3000 K soba. Edina itovantka delavnica tapetari j. s vedo vale grobove v masah, v katere je že hitenja in šumenja po ulicah, kakor ga ie položila tovariška zvestoba naše padle ju- vajeno tržaško prebivalstvo. A to ne jem-nake k večnemu p -čitku. Tu kakor povsodi lje nič na dejstvu, da Tržačanom potekajo $o naši vojaki najprej skrbeli za pokop naših dnevi kakor kedaj prej. Nasprotno je res, . MIh. 1vse iavue ohiastL kliub zmanišanint Tapetarske delavnice. udolf Bonnes Ir^tev! 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovine s prekajenim mesom HrilMIMlfrim cenj®Demu občinstvu svoj buffet rilPUrUlIini Točim prvovr-tno Dreherjevo pivo na pipo. brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica Sanitfc štev. 24, fnenproti tnnzeja Revol-tela). Lastnik: JOSIP TOMAŽ^. Železnine. VnntilAM leleao, stare kovine: Anton Cerneea RUPUjem Trst. ulica Olmo 6L 14. 18«5 Žganjame. ■ m4mm Titab edina slovenska žganjarna in ta- Milion lurn loga lik««^. v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se Dahaia v bližini .Narodnega dom*" ▼ Trstu, 'ulica Carlo G bega 10. vogal nI. Cecilia. Edina raloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deielo. 1152 Venu btm sin, Slonc kakor tam železnega pohlitvd. Sprejema naredila za epreme II, hotelov 1. t. d. Razni. Mnvrmn" najbolj o in naibolj raxSirjene sred-„nuniliu »tvo x» un ienja Ktenic. Prodajate po vs b n-.irođiinickb. Z«Joga v T-*tu ; S k r I-ii j ar V a Ferriera 37, 1 o nVflfffnlO r najem ^e d,->j.> razno ^o^ulne, riUuUjU ka -»-»me. mleka »v in dtn^i oorlnl • •brati. L ie. v.le itd. Pojavila doje Ko!»j5ti, v-jirn* (Jorsi od 9—11. t—6 * * 11 elefnn žt. 82' 41 Čistilo zs čeoljž ^.iT^Tvi; Carpison 2. Telefon 13-03. Odlikovana trlažka to I varna. 211