71
Pohvala in prošnja.
Močno meje razveselil gosp. Bilcov članek ;,o Ku-rantu", zato ga pohvalim , pa tudi ne samo njega , temoč vsakega domorodca prosim, naj narodne povesti, šege, igre oznanujejo v „ Novicah". Kraj Mure in med Šavnico in Pesnico še je cucka nje navadno. Na Svečnico z blagoslovljenimi svečami se stari in mladi čučkajo. Storijo to tako: Hitro ko hišni oče pervega svečana ali pa drugega svečana iz postelje skoči, užge svečo (vitice) in trikrat okoli glave, trikrat okoli pesti, trikrat okoli nog užgano svečo verti, proseči, da bi se mu nikakošna nesreča ne zgodila. Opominja to čučkanje na očiševanje skozi ogenj, ktero je v februarji pri vseh starih arjanskih narodih navadno bilo. Znamenita je tudi beseda čučkati in našel sem v vedskih spisih slovenski sorodno. Cučkam je pomanjšavna oblika od čučam, čuka m, kakor če reka m od čer kam, in pomenuje izvirno svečka ti, lichteln, leuchteln.
V  Rigveda-tu najdem verstice: ,5je te cukra'sah cii-čajah c učiš m ah xam vapanti višitaso acvah, adha bhra-mas ta urvija' vibhati, jatajamano adhi sa'nu pr'cneh". (Ri-gveda 6. 6, 4.) — po slovenski: nje svetleče plamene, ti p I a m e n e č i, kosijo zemljo bezpotani ^entfesselte) konji, daleko se sveti plamnato morje, ktero napolnuje verhunce Prcne. — V sanskritu cučajah, in cučišmah nahajamo v pomenu plameneti, ali pomen p lam en i ti je soroden 6 pomenom svetiti.
V  Marburgu 1. susca 1857.         Davorin Terstenjak.