• ZAMUDA ZARADI OMAHOVANJA PRI IZBIRI INVESTITORJA
Kdaj prva trgovina na Fužinah?
Trgovin je premalo! To vedo povedati Ijudjc skoraj povsod, z jezo in ogorčenjem pa govorijo o tem stanovalci novih Ijubljanskih sosesk, kjer trgovin prva leta običajno sploh ni, da nc omenjamu slabe volje in ne-godovanj zaradi vrtcev, šol, zdravstvenib domov in dnigega, ki tudi za-mujajo.
Kaku je s trgovinami? Eno so želje občanov, drugo dejanske polrebe. trelje pa denarne možnoti trgovskih organizacij, da trgovine zgradijo. Nimamo denarja /a toliko trgovin, kolikor bi jih tudi sami želeli zgradi-ti, pravijo trgovci, in tudi v bodoče ne bo nič boljše.
»Gradnja trgovin je stihijska in ne spremlja gradnje soseske, ker ni urejeno cclotno financiranje soseske. Imamo le sistem za fi-nanciranje gradnje stanovanj. ne pa tudi za spremljajoče objekte. Zato je težko dobiti investitorja za trgovino, kaj šele za drobno obrt.« pravi Slavka Keržan, prcd-sednica komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonom-ski razvoj občine Ljubljana MosterPolje.
Stanovalci bodo torej morali p<-)trpeti. ker bodo trgovine še naprej zamujale. Očitki pa letijo in bodo lcteli na trgovskc organi-zacije. Upravičeno ali nc?
»Fužine bi bile lahko primer pravočasne gradnje trgovine. saj so bili roki gradnje soseske pra-vočasno znani,« je dejal Andrej Skrt, direktor tozd Golovec (DO Mercator-Kožnik), ki je po dol-gih zapletljajih postal investitor trgovin v Fužinah. Tu b<.)do poleg več manjših trgovin, drobno-obrtnih lokalov in drugega tudi (ri večje trgovine, lo jc primarni center in dva sekundarna centra. Primarni center, ki naj bi ga začeli
graditi leta 1983, bo imel 7.000m2 za samopostrežno trgo-vino, tehnično trgovino, cvetli-čarno, slaščičarno, gostinski lokal in za nckaj poslovnih prostorov. Sekundarna centra bosta merila vsakpo 1200m2, vnjimabosam-postrežnica in bife z manjšo re-stavracijo. Gradnja enega ni predvidena do leta 1985, drugi pa bi ta čas moral bili žc krepko v gradnji, pa so pred kratkitn začeli šele s pripravami na gradnjo. Zakaj?
Jugoslovanski razpis za invcsti-torja sekundarnega centra je bil objavljen v začetku lcta 1979. Avgusta 1979 je bil izbran Poljo-privredni kombinat Beo-grad—Commerce, tozd Marke-ling Ljubljana. »O investitorju smo se dogovarjali na ravni mcsta Ljubljane in zaradi želje pritcg-nili v mesto organizacije iz drugih republik je bii izbran PKB.« je povedala Slavka Keržan. Na na-
tečaj se je prijavil tudi tozd Golo-vec, ki je izpolnjeval vse pogoje in je bil na gradnjo (udi priprav-ljen. Zaradi najrazličnejših za-pletov pa vse do maja 1981, ko naj bi začeli graditi sekundarni ccnter, ni bilo še nič jasno, kako in kdo bo kreditiral gradnjo. Za-pletov jc bilo dovolj, stanovalcev na Fužinah tudi že, trgovina pa le na papirju. Zato je izvršni svet SO Ljubljana Moste-Polje 4. av-gusta 1981 prenesel investitor-stvo na tozd Golovec (DO Mer-cator-Rožnik). »Zaradi omaho-vanja pri izbiri investitorja grad-nja kasni in tudi dražja bo zato, vendar vse to ni naša krivda,« pravi Miran Goslar. generalni di-rektor sozda Mercator.
Prva trgovina na Fužinah bo torej imela zamudo, počakati bo treba še slabo leto dni. da bo od-prta. Drngi dve bodo gradili s šir-jcnjcm soseske. čeprav mnramo vedcti, da gradnja trgovin v tem srednjeročnem obdobju ni priori-tetna dejavnost v nobeni resolu-ciji. od zvczne navzdol. Zato bt) težko uresničiti žclje kupcev. kra-jevnih skupnosti in občin, tudi zato. ker se zaradi zamrznjcnih marž dohodek trgovine iz meseca v mesec manjša.
JOŽE ROZMAN