Dopisi. Od Ptujske gore. (Občiaske volitve) so skleajeae, večiaa izvoljeaih ima aašo zanpaaje, ker so mirai pošteai ljudje, zvesti Slovenci ia dobri kristijaai, ia bodo gotovo za blagor ia korist obciae skrbeli. Veader moramo v zadajem treaotka se sledečo željo izgovoriti, ia jo izvoljeaim gorko priporooati. Kdor razmere aa Gori pozaa, mora prizaati veliko potrebo, da se v naš razburjeai kraj zopet mir vrae, ker taka avaja le škodi. Mi tedaj svetuieaio novim občiaskim odboraikom: izvolite ai za zapaaa mirnega, posteaega moza, dobrega kristijaaa, potem naj bode mož uaše krvi, t. j. aaj bo zvesti Sloveaec, ker sramota bi bila za nas, ako bi aam kdo očital, da ai na domačih tleh taki mož zrasel, kteri bi vredea bil, aaš žapaa biti, da bi mi drugemu. več zaupali, kakor svojemu rojaka, ktori ae ,e med aami rodil, ia kteri je od malih aog \se aaae veselje, pa tudi vae aaše nevolje z aami delil. Mi imamo taka moža dva, to sta Stefaa Kosiše ia Kozoderc. Mi v tem aečemo izreči, da ovi drugi aebi poštenjaki bili, Bog ae daj ; ali žapaa zamore le edea biti, vsi drugi so njegovi svetovalci. Kosiše in Kozoderc sta vže bolj priletaa moža, hladae krvi. ia bota gotovo za to skrbela, da bode pri aas zopet kršcanaki mir vladal. Proaite tedaj Štefaaa Koaiše-ta, aaj toto breme aa se vzame, — saj to ai aikaka slast, žapaa biti, ampak breme, prosite ga, naj bo aaš oča ; ia če oa aebi hotel biti, prosite Kozoderc-a, aaj oa obciasko gospodarstvo v roke vzame, to bode za celo občiao dobro. Bog pomozi! Izšaleške doline. (Volitve vokrajai) šoštaajski postale bi lahko osodepolae za aarodao straako. Nemškutarji aapeli so vse sile, da bi zraagali. Pri velikem poseatvu se jim je to vsled prevelike malomarnoati aarodajakov v resaici tndi poarečilo. Imeli so pa tudi dobrega zavezaika, aamreč jezične babe, kajti zaan šoštaajaki aarodajak dejalje: ako aarodao volim, me babe prežeaejo! Ia volil je aemčurja iz strahu pred babami. Strašiti se par ojstrih babjih jezikov, ter radi^ tega voliti nemškutarja — je veadar preveč. Ce je pa imel tudi kako osobao mržajo do aarodaih kaadidatov, aaj pomisli, da to ae gre za osobaosti, aaipak za stvar. Naj si bode kaadidat aajhajši osobai nasprotaik, pri tem se rodoljubao srce ue sme amikati, ae radovoljao uho aastaviti zakletim aašim sovražaikom, aiapak stati mora, kakor skala za sveto aaso aarodao reč. S tem kaže mož, da je jeklea, da je čist zaačaj. Upamo, da vprihodaje omeajeai gospod se ae bode več dal na tak aačia zapeljati, ter da bode, kakor poprcd tako tadi zaaaprej krepko se za domovino aašo potezal. Naši ,,Germani" hočejo po izgledu Celjaaov, Sloveajogradčaaov itd. imeti tudi svoj aemški ,,Schalvereia". Privaadraai Kraajec, ki čuje ne ime Wagaer, aabira s poaebao aavdušeaostjo podpiae za omeajeno veliko aemško društvo. Nabral jih je aeki vže okoli 50. Kristijaa Kera, katerega slavaa naša dahovščina še zmiraj velikodašao podpira, mu je aajboljši sodelavec. Sloveaec — miraa daša ne ziae k tema početju ae črae, ae bele. Kaj še! Oa je tako dober, da gre k temu svojemu sovražniku še potrcbae reči kupovat. Oa ma aoai deaar, da ta leži proti ajemu rogovili ia razsaja! Ne pomisli, da sovražaiku v roko orožje tiščati je veadar najbolj aespametao! Sloveaski okoličaai! bodite veadar eakrat previdai ia popuatite to za vas pogaboaosao malomarnoat. Okrepite se, ter ne aosite vec svojih žuljevih krajcarjov aajliujšiai sovražaikom! Kupujte rajši pri domačiaih ali vsaj pri takib, ki Sloveacem aijso ravao aasprotai ! Videli bodete, kako hitro bodo potihaili, kako aaglo jim bode grebea apadel. Ako jih že Bismarkova Nemčija tako vleče aa sebe, naj idejo k aji, srečea jim pot, solz gotovo ne bodemo točili za ajimi. Dokler so pa pri aas, gledati moramo, da aas ae dobijo pod ae, ter aam ae oaesaažijo, lepo našo sloveasko zemljo! Opazovač. Iz Dobrne. (Maslo aemškatarske omike.) Celjski ,,liajak" ali po krivem ,,Kmetski prijatelj" imeaovaa je v zadaji številki poaatisail aeko poročilo o dosedaajem delovaaji tukajšaje podpodružnice kmetijske družbe, poročilo, katero sem kot ud imeaovaue družbe bil priobčil v družbiaem glasilu .,Laadbote". S preatavljeaim dopisom je tadi moj podpis prišel v glavai list liajakov, ia eicer po zvijači, ker ,,Prijatelj" ai povedal, da si je dopis akoval po drugem časopisu, pač pa je še v svojo pokvečeao prestavo vtakail celo besede, katere aaj kažejo, da aem jaz ,,dopisaik temu listu" t. j. ,,lisjaku", a to seveda ai resaica. Vodetvo kmetijske družbe v Gradci si je že razgledalo aaznanjeao maslo aemškutarske omike. M. Karba. Od sv. Ane v Slov. goricah. (Sloveaci, pazka!) Kako aedaj aemškutarji s Sloveaci ravaajo, to je žalostao. Deco aam v šoli po sili poaemčujejo; ae ačijo aje pametao aemški, ampak tako, da ae sloveaščiaa ia drugi potrebai aaaki zaaemarjajo; v to svrho stavijo tu ia tam takšnih poaemčevalaic ; glavai steber jim je prasko-aemški ,,Schalvereia". V št. 6 ,,Slov. Gosp." beremo dopis od av. Beaedikta ?,da ao aekdaj posebao pri sv. Aai aemščiao v glavo tlačili". A da bi Sloveace takaj leži premagali, aameravajo aovo — šolo zaphati občiai Sitaaci; veadar župaai v okolici se bojda močao ustavljajo, vedoči, kako drago so jih stale farae šole. Dobro, izvrstao! Meada ima tudi tukaj ,,Schulvereia" svoj aepotrebai aos! A slišimo takšaih neumaosti o tej šoli, da se more vsak pošten človek smejati, osobito Sloveaec. Da bi si leži aovih šol zmoledovali, trosijo po sveta same laži. K župaaom je prišlo črao aa belem, koliko da irnajo otroci od eae in drage biše k farai šoli pri sv. Aai. Posestniki tik cerkve, imajoči koaiaj aekaj miaut, imajo zaračaajeaih. po 15 — 20 miaut, a eai, oddaljeai od cerkve po četrt are je bilo črao aa belem po 3/.i do 1 are. To so takšae aemškutarske laži, da se jim vsi smejimo. Proč s tera, ae aalagajmo si aovih bremea. Bodimo zadovoljai s faraimi šolarai! Da pa bi neaiškutarjem pri sv. Aai veadarle ae odleakalo, se aiočao skrbijo, ia pošiljajo ia posojujejo v aašo faro svoje evaagelije — ,,Tagespošto" ia to celo mladim faatom, da bi tom hujši aemškatarji postali! Grdo! Zatoraj pazka! Sovražaik Judažev. Iz Rogačkega okraja (Vreme, lisjakovci.) Letošaje vremsko prerokovaaje o sašci se je skoro podvojilo, ker ai samo z repom ali z glavo zmajal, temveč je bil, ia lomastil okoli sebe od kraja bliza koaca tako serdito, da si kmet akoro aič opraviti ai mogel. Ker aam dragi čas tako brez vsega prida odhaja, jelo aas je veadar skrbeti, kaj bo z jariao, viaogra.ško rezjo ia kopjo! Pa mili Bog aas ae je aaiailil. ter aam vže podaril par lepih dai, kateri aam znajo zaceliti poprejšao zamado. Imamo pa še drugo vreme namreč: Gospodarskopolitičao ia aarodao. Katero se aara tudi rado spremiaja. No, slabo gospodarsko staaje aaše zakrivile so maogovrstae vjime, kakor pogoste toče, mraz, ia druge aeareče, kakor labkomiselaa zapravljivost, aepotrebne ia dostikrat krivične tožbe, katere splob. kažejo preraalo ljubezni do bližajega ia preveliko do samega aebe ia več takih ia eaakih aezgod, katerih aa tem aialem prostora ae raoremo vseh aaveati. — Volitve za občiaske zastope so se že vršile, deloaia še se bojo. Nekatere občiae začele ao veadar eakrat slovenski uradovati. a okrajno glavarstvo odpisuje aemški. Na aoge toraj žapaai sloveaski, začaite pri sebi aajpoprej ia tako bote pokazali, da ste v resaici Sloveaci ia če bodete obce zahtevali sloveaskih dopiaov tudi dobivali jih bote. Da pa tudi celjski kmetaki krivi ,,prijatelj" aašega okraja ai preziral, je lebko verjetno, pa kakor po dragod, potrkal je tadi takaj le aa vrata aemškutarjev la aemčurjev v Rogaci ia aa Slatiai. Kar je c. kr. aradaikvo, se je meada aamo goapod tako poaižal, poaujati med ljudi tako malovredao tlago. Izmed tržaaov je pa tako, kjer je ,,aalveraja" tam tudi lisjak velja. V Slatiai se ve da tudi ai brez aja, a ta atrada, ker ae apa redno aa svoj plea. Za zdaj koaec, samo tisti tri možakarji, če oaega ae vštejemo, ki bi slobodao robec aa glavi aosil, ki še bočejo kot katoličani veljati, se slobodao sramujejo s takim grdim listom stopati na daa; ce pa bi to veadar še dalje delali, objavimo jih imeaa. Narodajak. Stonjci pod Ptujeiu. (Sila z novim šolskim poslopjem — g. Hermaa.) Pri sv. Marka plačujemo od šolske sobe aajem 80 fl. drva atojijo okoli 80 fl. potem aaažeaje itd., vse mora plačeao biti, učitelja pa ni! Otroci čepijo doma, aaačijo se malo ali aič. Veadar je slav. c. k. deželai šolski svet aaše Stojace izobčil iz Markovske šole; aaj ai kupijo ali postavijo lastao šolsko poslopje, ker ae smejo svojih otrok tjekaj — kakor do sedaj 60 let — več v šolo pošiljati. Ta občiaa je siromašaa, zadolžeaa: vsled večkratae toce ia laaske povodaji, valed (v kratkih letih 3krataega) strašaega požara. Ia ta bi ai naj lastai šolski grad stavila za 5000 fl. — potem pa še sak splela, da učitelja vlovi; kajti če učitelja pri sv. Marka ae moremo dobiti, bo tudi aaše šolsko poslopje prazao stalo, a poaestva bi se nam prodavala za plačevaaje k šoli, ker gotoviae aima aobedea. Sedaj ae bomo aašega slavaega deželaega ia državnega poslaaca M. Hermaaa morali po- ?rijeti, aaj aam bar aekaj v zmotajavi pomaga. 'rošajo v ti zadevi bomo skoro poslali, aaj aam pomagajo g. Hermaa iz teh zadreg saj z dobrim svetom. Lz Braslovč. (N a r o d a j a k i.) Nova volitev občiaskega zastopa aaravaaaa je aa 13. daa t. m. ia je torej pred darmi! O važaosti občiaskih volitev govoriti, bilo bi odveč; vsakemu narodajaku ia sploh bistro mislecema občaaa je dobro zaaao. koliko važaega pomeaa ao občiaske volitve ae samo v aarodaem ozira, temveč koliko gmotaih, v življeaje vsakega posamezaika segajočih vprašaaj spada v področje občiaskega odbora. Priporočati aove može za občiaaki odbor, bilo bi brez potrebe. Vsakema volilcu je iz lastaega prepričaaja zaaao, da je sedajai občiaski odbor aarodea i aam Sloveneeai vseskozi pravičea. Zato uživa pa tudi občao zaupaaje, čeravao si aeka aemčarska svojad aa vso aioS prizadeva ter aporablja vsako ae tako aesramao sredstvo, da bi navdušila ljudatvo za uaičeaje aarodae stvari, katera se je zadaja tri leta pod sedajaim občinskim odboroai tako krepko razcvitala. Na čelu tej svojadi je zaaai klobučarski mojster ia bivši žapan, sicer rodom Sloveaec, a žalibog sovražnik vsega, kar zamore služiti v aarodni prospeh. Po ajegovem mneaji aaj bi bila aaša šola aemška. občiasko aradovaaje aemško, in Bog si ga vedi kaj še vse aemško. Pa oglejmo si možaka še v društveaem oziru: Mej časom ',svojega županovaaja tiral je pred soduijo več ko 12 oseb, zgoli zarad osebaih, po ajem proazročeaili prepirov. Ia če se koaečao ozremo aa gmotao stališčo, katerega je on kot župaa občiai aasproti zavzeaial, vidimo žalibog, da je moral pozaeje —¦ ko so se ajegovi raeuai aa taajko pregledali — povrniti obciai zaatno svoto deaarjev. No, ia takšea človek se predrzne, še apati ia celo aagovarjati, da bi ga še volili? — Smešno! Kaj pa njegov pajdaš, tisti zioglasai ,,dichter", kateri je bil zadnjic v ,,Sloveaskem Gospodarji" tako aeusmiljeno poavaljen? Ta pa od samega dolgega časa, ker aima druzega opravka, zlaga baje vedao aeumne pesai o narodnih pošteajakib, hotec s tem pokazati svojo mod::ost za kakšao častao mesto v občiakih opravilih. Sicer pa je škoda za čas, o tem stvoru kaj več omeajati, ker je itak toliko aaičea, da ae more kaj škodovati. Opozarjamo aamo aa to, da zahteva čast vsakega aarodujaka, da se takšaih narodaih ,,dvoživk" ogiblje, da se pa udeleži volitve. Torej aarodajaki, le k volitvi! Cim več volilcev, tim sijajaejša zmaga. Več aarodajakov.