20. številka*
Posamezna številka stane 12 v.
MarfTsor* dne il marca 1918
Letnik X*
Haročnina listu: — Celo leto . . K 12'— -Pol leta . . , „ 6‘— Četrt leta . . „ 3‘— Mesečno. . .	, 1'20
Itmaj Avstrije :--
Celo leto . .	„ 151—
Posamezne številke —	16 vinarjev. -
k
Incorati ali osrsanil»
se računajo po 18 viiL od 6 redne peti tvrste: paj večkratnih oznanilih velflP — popust —
„Straža** izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
i?Tro”ir°iiL"prvnSonMi<r.'?°3' D Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Deželna šolska sveta — v Gradcu in I/Jubijani
Gotovo bo zanimivo nekoliko primerjati delovanje štajerskega in kranjskega deželnega šolskega sveta. V zadnjem so gospodarji Slovenci, v prvem Nemci. Obema je dolžnost skrbeti za kuiturni pro-speh dveh narodov; kajti tretjina okolišča graškega dež. šol. sveta je slovenska, 5°/0 kranjskih podanikov se pa priznava Nemcem. — Oglejmo si naj prvo delovaDje graškega dež. šol. sveta.
Da skrbi v polni meri za nemškega deželana, je samo ob sebi umevno Zato je ne samo nemški, umpak tudi slovenski del Štajerske kar preplavljen z nemškimi šolskimi zavodi. Zadostuje samo ena nemška rodbina s par otroci in s pomočjo Schul-vereina se je ustanovila nemška ljudska šola Tako so štele nekatere šulvereinske šole s kraja po 3, 5, 7 nemških otrok. Pred 20 leti je to dejstvo po trdila celo dunajska »Recbspost« in radi tega po bij; la delovanje Scfculvereina, Seve, takrat je še živel dr. Lneger in »Reichspost« je bila še pošten, krščanski list, pravičen tudi nam Slovencem.
Da so take šole nepostavne kaj to briga naš dež. šol svet! Tako je ustanovil deloma neposredno, deloma posredno potom Schulvereina na slovenskih tleh ljudske šole v Ceršaku, št. liju in Sv. Lenartu v Slov. goricah, mnogo šol v mariborski okolici, v Ljutomeru, Ormožu, na Muti, v Maren-bergu, Vuzenici, v Pekarjsb, Razvarju pri Hočah, na Pragarskem, v Slov. Bistrici, v Konjicah, Ločah, v Peklu pri Poljčanah, Vojniku, Vitanju Šoštanju, v Velenju, SloveDjemgradcu, šiorah, na Slatini, v Rogatcu, na Laškem, v Hrastniku, Sevnici, Brežicah i. t. d
Če izvzamemo morda par slučajev, so bile vse te šole ustanovljene proti postavno, ker nikjer ni bilo niti za pol razreda nemških otrok (niti 20), v ogromni večini pa niti ne 10 nemških šolarjev. In kljub temu so se te nemške učilnice ne le vz držale, ampak s pomočjo edino slovenskega materijala tako procvitajo, da štejemo med njimi mnogo 4, 5, celo 6 razrednim V večjih krajih je poleg nemške šole tudi slovenska, navadno imenovana okoliška šola. Pa večina teh slovenskih šol ima slabe učne moči, posebno, kar se tiče voditeljev, prav mnogi med njimi so naravnost nemškega mišljenja. To pa ne bo slučaj, ampak to je prav pravcati sistem, namenoma nastavlja dež. šol. svet take učne moči na naših šolah, da iste ne prospe-vajo, ampak le životarijo, nemški zavodi pa pro cvitajo in se širijo v večrazrednice.
Enako skrbi dež. šol. s.et za višjo šolsko izobrazbo nemških deželanov,
V vsakem večjem kraju, tudi na Spodnjem Štajerskem, se nahajajo meščanske, obrtne srednje šole. Kjer ni dovolj učencev, ustanavljajo nemške dijaške domove, v katere vlačijo iz vseh avstrij skih dežel skupaj nemško in nemškutarsko mladino. Tako se vzdržuje dež. gimnazija s Ptuja. Na vlašč je neče dež. šol. svet dati podržaviti, kakor je storil z enakim zavodom na Zgor. Štajerskem, v Ljubnem, ker ima namen germanizirati sloven ski del Štajerske. Kajti če se p državi, gotovo dobi slovenske vsporednice, kakor se nahajajo v Mariboru in Celju.
Pa ne le, da je toliko nepotrebnih in nepo-stavnih nemških šol na Sp. Štajerskem za peščico
Nemcev, ampak tudi v tem je sistem, da te šole dosegajo v polni meri svoj namen — krepitev m mštva in germanizacija slovenskega dela dežele. Dež. šol svet in Schulverein pazita, da na te učne zavode ne pride kako mlačna nemška moč. Zato imamo slačajev, da so se razpisale učiteljske službe na šolah, kjer je ogromna večina slovenskih otrok, z opazko, da prošnjik ne sme znati slovensko Strah jih je, da bi se kaka slovenska beseda izgovorila v šoli v pomoč ubogemu otroku, ki ne more slediti nemškemu predavanju V Schulve reinskih šolah je tudi prepovedano kar niti na Pruskem ni, učiti otroka čitati latinico Strah jih je, da bi otrok postal zmožen čitati slovensko knjigo.
Is tega sledi jasno, kako skrbi dež. šol. svet za več kot 400.000 Slovence ' Sp. Štajerskega. Ti nimajo nobene slovenske srednje, nobene obrt ne, nobene meščanske, da prav za prav, tudi no bene popolnoma slovenske ljudske šole, kajti zadnje so utrakviatične in p d pritiskom dež šol. sv§ta in okrajnih nadzornikov tako uravnane, da v več razrednicah, v 5 in 6 razredu lahko sledi poduku, če izvzamemo krščanski nauk, tudi kak Prusak, ne ds bi se radi pomanjkljivosti nemščine žaljenega čutil v svoji znani nemški prenapetosti
Na Slov. štajerskem so na šolskem polju Slo venci brezpravni in dež. šol. svet jih sistematično germanizira. Žal, da ima tako velike uspehe in da nam je že ponemčil na tisoče in tisoče slovenske mladine! Nepostavne nemške šole edine vzdržujejo in množijo nemški živelj na Sp. Štajerju. Noben trg, nobeno me3to na Sp. Štajerskem tudi Maribor ni izvzeti, nima niti 10% pristnih Nemcev, vsi ostali so narodni odpadnik', kojih starši in stari očetje niso znali niti kruha prositi v nemškem jeziku.
Ponemčevanje Sp. Štajerskega je sistem in ta sistem se more in mora zlomili edino le po samo stojni Jugoslaviji.
Želeli bi. da bi kranjski dež šol. svet imel gorečnost graškega — ne v zatiranju onih 5% Nemcev na Kranjskem, pač pa v skrbi za svojo lastno narodnost. Bila bi vel ka tolažba za obmejne Slovence, ako bi imeli zavest, da se ssj v našem središču jači, krepi množi slovenski živelj, ko žal izgublja toliko moči med nami. Pa žal, da ljubljanski dež Šol. svet ne izpolnuje v polni meri svoje narodne dolžnosti na škodo celokupnemu narodu’ V Ljubljani je edina realka na Slovenskem, kamor smo tudi štajerski Slovenci do sedaj brez skrbi pošiljali svojo deco, ker mariborski realčni zavod vzgaja izključno same renegate. Pa vodstvo tega zavoda je prišlo v zadnjem času po krivdi in celo na priporočilo uda dež šol. sveta, kanonika dr. Lampeta, v nemške roke. To je velik narodni greh, katerega obmejni Slovenci ne moremo odpustiti kranjskemu dež, šol. svetu. V Kočevju se utaplja na tisoče Slovencev v nemško morje, ker za vse te tisoče ni tam slovenskih šol. Ali res nima kranjski dež. šolski s'et moči dati slovenskim pre bivalcem na Kočevskem slovenske šole, ki bi bile popolnoma postavne, ko vender graški dež. šol, svet ustanavlja nepostavnim potom šole celo za posamezre družine? Je li treba, da krepimo in množimo nemški živelj v deželi kjer nas je 95% Slovencev? Pač bi bil že čas, da izginejo iz tako .važnih korporacij vsi mlačneži in naredijo prostor značajnim rodoljubom.
Merodajni faktorji pa naj skrbijo, da se brž ko mogoče sestavi za Slovence »Narodni svet*, ki bo imel posebno v šolskem [.vprašanju jako obsežen in važen delokrog.
Kmetijstvo v Nemčiji in gospodarsko zbližan j e z Avstrijo*
Nedavno se je vršilo v Monakovem na Bavarskem veliko zborovanje bavarskih kmetov. O glavnem predmetu »Bodočnost nemškega kmetij stva« je razpravljal deželni ekonomijski svetnik dr. Heim, ki je krepko naglašal potrebo, da se ohrani močno kme ijstvo ter potrebo zadostnega carinskega varstva bavarskega kmetijstva. Naša gospodarska politika, tako je rekel govornik, mora v bližnji bodočnosti prav posebno stremiti za tem, da se bomo preskrbovali z lastno možjo, bodisi z živili, bodisi s surovinami. Niso interesi kmetijstva, ampak življenski interesi dežele in države so, ki so v zvezi z vprašanjem o «bodočnosti nemškega kmetijstva.
Po pariški konferenci postaja stremljenje naših zapadnih sovražnikov vedno bolj izrazito, da bi Nemčijo po končani vojski odrezali od svetovnega prometa. Kot protiotež so napravili politiki in profesorji načrt, iskati na vzhodu nadomestila za to izgubo. Iz visokopolitičnih vzrokov, da bi s tem takorekoč demonstrirala proti pariški gospodarski konferenci ententinih držav, je državna vlada pričela v lanskem letu pogajanja z Avstro-Ogrsko, da bi v skupnem posvetovanju dobila temeljne podlage za gospodarsko zbližaoje obeh držav. To zbližanje so menili nemški posredovalci kar najbolje pospeševati na račun nemškega kmetijstva. Ne da bi bila Avstrija zahtevala, so prišli nemški posredovalci s ponudbo carinske svobode za živino, za hmelj, za vino, za sadje in za slad, uvoznega dovoljenja za moko Račun bi naj v prvi vrsti plačalo naše bavarsko kmetijstvo, ker nudimo mi za avstrijski izvoz po Donavi najbolj prikladna upadna vrata. Ne odklanjamo ožje gospodarske zveze z Avstro-Ogrsko. Ne pomaga nam pa nič, če nam Avstro Ogrska dobava to, kar smo mi dosedaj veliko bolj umno in bolje pridelovali nego Avstrija. Žito, živina in krompir je poglavitna ljudska hrana. Ta živila so železna potrebščina za slučaj, če bi bili gospodarsko odrezani. Vsaka oslabitev te produkcije ima politične posledice in oslablja stališče Nemčije. Svoje usode nočemo zaupati nikomur, tudi ne naši prijateljski Avstriji. Sredi januarja so prišli v Berolm avstrijski odposlanci, da bi si izposodili od nemške državne vlade 300.000 meterskih stotov moke za prestolno mesto Dunaj. Posojilo smo Avstriji dovolili. Kako bi se pa godilo našim odposlancem, če bi prišli z istim namenom na Dunaj ali v Budimpešto?
Naše gospodarsko razmerje do Avstrije mora voditi temeljna misel, da se ohrani v obeh državah to, kar že obstoja, in kar se je izkazala za dobro, in da se novo doda. Dosedanja cariasko-politična predposvetovanja pa stremijo za tem, da bi se uničilo tisto že obstoječe, kar se je izkazalo kot dobro. Odklanjamo tudi vsako koncesijo, ki bi bila v škodo industriji, katera podeluje naše
liiirr im ii i fin«iT'.wfl«gaa—n» imun1 ti	w m  
lltfJjT*' Siofeiici! V nedeljo 17» marca t Žalec!
agrarne produkte, mlinski in pivovarnarski indù striji, bodisi, da bi bila ta koncesija v obliki carinske prostosti, ali v obliki sistema uvoznega dovoljenja. Sumničenje, češ naša stremljenja niso nič druzega; nego agrarna poželjivost, odklanjamo. Vsako oslabljevanje ali zmanjševanje možnosti naše samooskrbe gre na račun naše eksis’ence. Iz tega vzroka je potrebno, da se naše kmetijstvo ohrani trdno. Vsako oškodovanje našega kmetijstva bi bilo oškodovanje industrije in delavcev. Ne bojujemo se zato, da bi kmetijstvo obogatelo, marveč se bojujemo zato. da c hranimo kmetijstvo. So ljudje ki mislijo, češ, kmetijstvo je vsled vojne obogatelo. Rečem le : Počakajte! Zemljiški dohodek pada v vsakem vojnem letu vedno bolj. Ne manjka le samo delavcev, primanjkuje tudi raznih delovnih sredstev, predvsem gnojil za naše poljedelstvo. Iz preiskovanj, kakor smo jih napravili na Bavarskem, je razvidno, da so ob čine, v katerih je poklicanih v vojaško službo več kakor 20 odstotkov celokupnega prebivalstva.
Financielno nazadovanje našega kmetijstva ne more izostati — naše kmetijstvo čakajo hudi časi. Nočemo, da bi naše kmetijstvo obogatelo, marveč samo hočemo, da naše kmetijstvo ohranimo !
Izvajanja voditelja bavarskih kmetov so jako zanimiva, ker odbijajo sovražne napade na kmetijstvo ter določajo pravec agrarne politike v bližnji bodočnosti. Ta izvajanja pa so tudi podučna za vsenemške navdušence, ki sanjarijo o »Srednji Evropi«, t. j. o najtesnejši zvezi Nemčije in Avstro* Ogrske ne samo v političnem, marveč tudi v gospodarskem oziru. Kmetijstvo v Nemčiji ne mara nič slišati o taki najtesnejši zvezi, še manj pa nemška industrija. Čemu torej vsenemško vsiljevanje ?!
Sonar Law o vojnem položaju«
Dne 7. marca je v angleški spodnji zbornici predložil angleški finančni minister Bonar Law za zakonsko predlogo, da zbornica dovoli vladi kredit v znesku 600 milijonov funtov šterlingov (okoli 15 milijard K), pri čemer je izjavil, da je ta kre dit pač največji, kolikor ga je vlada dosedaj zahtevala od zbornice. Glavno zvišanje kredita povzroča armada,
Bonar Law je nato govoril o vojaškem polo žaju ter poudaril, da so vse nemške naselbine izginile. Vojaški vspeh Rumunije je bil popolnoma odvisen od sodelovanja Rusije. Vsled danih razmer bi bilo Angliji popolnoma nemogoče priti na pomoč Rumuniji. Sedaj se vrše mirovna pogajanja med Rumunijo in osrednjimi državami in morejo se samo še enkrat izreči simpatije tej državi in obenem obžalovanje, da vsled izven moči Anglije se nahajajočih razmer ni bilo mogoče Rumuniji priti na pomoč.
Kar obstoje Palestine, je dejal Bonar Law, je bil ves svet globoko ginjen, ko je naša ekspedicija v Palestino z zavzetjem Jeruzalema dosegla svoj višek, toda višek še ni konec, in vspeh se naj smatra ne le samo kot politično - moraličen in iz stališča angleškega ugleda v Indiji ni samo posledica moraličničnih koristi, ampak je tudi posledica moči v Indiji in možnosti, ki izhajajo iz tega
Operacije pri Solunu so bile pogostokrat kritizirane, toda položaj se težko razume popolnoma pravilno. Ako se čete pri Solunu ne nahajajo v zadovoljivem položaju, so temu krivi dogodki v Rusiji. Nikdar nismo pričakovali, da bi ostale te čete v strogi defenzivi, toda dogodki v Rusiji križajo naš načrt. Priznamo, da bi utegnil postati položaj tamkaj opasen, toda po vseh naših informacijah bi bila ekspedicija osrednjih držav za nje zelo draga, in bi vsak meter, za katerega bi čete zaveznikov vrgle nazaj, drago plačale. Ni težko opravičiti naše solunske eksped cije. Brez nje bi kralj Konstantin še vedno sedel na grškem prestolu in Nemci bi si bili podvrgli vso Grčijo, Grška pristanišča bi bila na razpolago sovražnim podmorskim čolnom in vprašanje podmorskih čolnov bi bilo postalo tako težavno, da bi bili aašo zvezo z vzhodom le težko vzdrževali.
O položaju na vzhodu je rekel Bonar Law sledeče : Po mojem mnenju bi bila vojna v lan akem letu končana v prid zaveznikom, če bi ne
bilo prišlo do znanih dogodkov v Rusiji. Ti dogodki so za zaveznike grozovit udarec, toda Nemčija ni prišla do miru. katerega je pričakovala, niti za korak bliže. Dogodki v Rusiji precej zboljšujejo položaj naših sovražnikov, toda smešno bi bilo, če bi se smatralo, da bi mogla Nemčija izkoriščati državo, kakor je Rusija. Nov položaj v Rusiji je popolnoma spremenil položaj na zapadni fronti. V zadnjih mesecih je bilo nič manj kakor 30 divizij odposlanih na zapadno fronto. Ako se pa vzame v poštev celokupna fr nta od flandrijske obali notri do Adrije, vštevši italijansko fronto, je ^levilo naših čet večje. Bonar Law je nadalje rekel: Dvomim, da bi prišlo do ofenzive. V glavnem stanu so pričako vali napad, toda poveljniki brigad in bataljonov niso mogli verjeti, da bi Nemci začeli z ofenzivo, tako so namreč prepričani o svoji lastni premoči. Vrednost ameriške pomoči je odvisna od vspehov operacij na morju. Admiraliteta pričakuje, da bo število zgrajenih ladij koncem junija več kakor izjednačila število izgubljenih ladij. Če bodo za vezniki držali skupaj, bado svoj cilj, uničiti nemški militarizem, sigurno dosegli. Če se bi pa vojna končala poprej, predno da je dosežen ta cilj, bi to bil poraz za Anglijo. Nek zaveznik je nedavno rekel, da sliši, da aBgleški duh v vojni postaja slab. On tega ne verjame. Seveda je resnično, da je Anglija utrujena vsled vojne, toda Angleži vedo, kaj bi pomenil poraz v tej vojni v zgodovini naroda britske države in sveta. Zbornica je zahtevani kredit v znesku 600 milijonov sprejela enoglasno.
Poljaki pri cesarju.
Cesar je dne 7. marca pred glasovanjem o proračunu sprejel v posebni avdijenci mini-stra-Poljaka dr. pl. Tvardovskega, poslanca grofa Baworovski in Stapinski ter dvorna svetnika Kendzior in Zalenievski.
Velik posvet v italijanskem glavnem
stanu,
V italijanskem glavnem stanu se vrši te dni velik vojni posvet, katerega se udeležujejo tudi kralj, ministrski predsednik Orlando, ministra Nitti in Bisolati ter nekaj francoskih in angleških generalov.
Japonci korakajo v Sibirijo?
„Petrograjska Pravda“ poroča, da več japonskih polkov koraka proti mestu Irkutsk v Sibiriji. Japoncem se je baje pridružilo tudi kitajsko vojaštvo. Mesti Harbin in Vladivostok sta menda že v lasti japonskih čet.
Politične vesti.
Glasovanje za proračun. Poslanci Jugoslovanskega kluba so bili razun nekaterih Dalmatincev, ki radi prometnih težkoč niso mogli pravočasno na Dunaj, vsi kot en mož navzoči pri glasovanju in so s svojim protiglasovanjem pokazali, da odločno protestirajo proti vednemu zapostavljanju in preganjanju Jugoslovanov. Kranjski Šušteršič je pred glasovanjem hodil po zbornici, ko pa je do-znal, da je sklenil Poljski klub svojo absenco, je videl, da njegov glas vladi ni potreben in je — odšel. Njegov drug posl. Jaklič je glasoval z Jugoslovani. Poljakom je cesar sam obljubil, da vzame ureditev hoimskega vprašanja v roke. Ukrajinci so glasovali za, a so imeli z ozirom na spremenjeno taktiko Poljakov, Čudne občutke. Proti sta glasovala tudi 2 Poljaka Poljske ljudske stranke in poljski socialni demokratje. Poljska ljudska stranka Dlugosz-Stapinski je izstopila s socialisti vred iz Poljskega kola. Vsepoljska stranka (Gla-binski) je brzojavno zaprosila pri svojem strankinem vodstva, da izstopi. Slovanom ni treba žal biti tega dne. Mesto slučajem izpostavljenega zavezništva »Kolo Polskega« dobi slovanska opozicija na svojo stran vse prave poljske ljudske stranke v svoje zavezništvo, šlahčiči ostanejo na strani.
Nemško zborovanje v Št. lija. Na včerajšnjo nemško zborovanje v Št liju so zbobnali večinoma vse Nemce iz Spielfelda, Štrssa, Emovža in nemških vasi na levem bregu Mure. Iz domače župnije so prišli skoro sami protestanti-Švabi, pošt* ni Nemci so osta’i doma. Iz Maribora je bilo navzočih na zborovanju kakšnih 100 oseb, med temi kakih 10 dijakov, nekaj c in kr. častnikov, vojakov in uradnikov. Pesnica je bila zastopana po Gorniku Lojzeku, Jagru in Hojnika. Iz Svečine je pripeljal protijugoslovansko armado Lah Pasko-lo Na zborovanju je bilo gotovo devet desetink samih tujcev. Pohvalno moramo omeniti domačine. Niti enega našega človeka ni bilo ta dan v Südmarkhofu. Sami tujci, privadranci, lutrovski Švabi ia nekaj plesnjivih nemškutarjev je protestiralo proti ustanovitvi Jugoslavije. Dr. Mravlag je hujskal po znani nemški navadi proti Slovencem. Malika ni bilo. — Čudimo se, da dovoljuje politična oblast tujcem privandrancem tako hujskati proti domačinom-Slovencem ter da jim celo dovoli zborovati (brez naznanila) pod milim nebom. — Ker se je grozilo, da bo vsenemška druhal razbila šipe na Slovenkem domu in drugih slovenskih hišah, so Slovenci sami brez kakih navodil prišli stražit slovensko posest. — Nasprotniki svojega namena nikdar ne bodo dosegli, da bi nam preprečili našo Jugoslavijo. V pemirjenje jim povemo, da bo naš Št. lij n» vsak način pripadal bodoči jugoslovanski državi.
Prehranjevalni nadzornik pl. Baltz. O aferi, ki se je pred dnevi zgodila v Celju smo že poročali. »Jugoslovanski klub« je vložil sedaj v seji 6. t. m. sledečo interpelacijo: Tekom konference nekaterih okrajnih prehranjevalnih svetov dne 26. februarja v Celju se je priglasil k besedi g. Žebot ter je začel govoriti o slovenskem jeziku. Komaj je bil spregovoril par stavkov, ko je prehranjevalni nadzornik nadporočnik Baltz razburjen poskočil s stola ter mu zaklical: »Stojte, tu se ne sme govoriti slovensko, jaz ne razumem slovensko in večina navzočih tudi ne. Govorite ali nemško, ali pa Vam moram vzeti besedo.« Nato se je odpovedal g. Žebot besedi. Pri tej aferi ni samo obsojati izzivajočega nastopa prehranjevalnega nadzornika za Slovensko Štajersko, ni se čuditi dejstvu, da ne zna slovensko, marveč je treba tudi z ogorčenjem konstatirati, da se je nadporočnik poslužit laži, ker so vsi navzoči izvzemši prehranjevalnega nadzornika razumeli slovensko. Podpisani vprašajo torej, ali hoče g. ministrski predsednik tega pro-vokantnega in za Slovensko Štajersko jezikovno nekvalificiranega prehranjevalnega nadzornika takoj odstraniti?
Upravna svetnika sla postala državni poslanec Pantz in prvi urednik lista »Grazer Tagespost« dr. Reichenauer, in sicer pri avstrijski akcijski dražbi za gozdno in lesno industrijo. Pantz je bil kakor znano, izvoljen na krščansko-socialnem programu, pa je potem iz te stranke uskočil med nemške liberalce in nacionalce. Gotovo ne bo več kandidiral, ker namerava dobro živeti od sadov u-pravnega svetništva, katero se mu umnožuje; nedavno je namreč postal upravni svetnik južne železnice. Značilno je tudi, da je prvi urednik »Grazer Tagespost«, ki se včasih na debelo razgovori proti dobičkariji in samopašnosti in je zlasti prav ostra v obsoji razmer med Slovani, s svojo življenjsko ladjico zaplul med upravne svetnike. Želimo ugodnega vetra!
Od Orniga preganjana „Narodna čitalnica“ v Ptuju. Interpelacija poslancev dr. Korošca, Brenčiča in tovarišev na ministra notranjih zadev : V Ptuju že obstoja in deluje 54 let slovensko društvo »Narodna čitalnica«, ki se ni nikdar bavilo s politiko, temveč je bilo od svoje ustanovitve naprej vedno le kulturno društvo. V letu 1914 je ptujski župan Ornig obvestil društvenega predsednika dr. Ivana Fermevc v Ptuju, da se »Narodna čitalnica« na nedoločen čas zapre in da je on za vse odgovoren. Policiji pa se je naročilo, da mora čitalnico nadzirati, da se ta uk>z natanko izvršuje. V letu 1915 je ptujski magistrat na neštete pritožbe zastopnika v Gradcu pri namestniji kar na enkrat ptujski Čitalnici zopet dovolil delovanje, ne da bi namestnija karala postopanja župana Orniga ali da bi se bilo ustreglo pritožbi. Iz navedenih vzrokov vprašajo podpisani notranjega ministra : 1. Ali je Vaši ekscelenci to vse znano ? 2. Kaj hoče Vaša ekscelenca storiti proti postopanja ptujskega župana in namestnije? — Dunaj, dne 6. marea 1918.
Tedenske novice.
Promocija. Dne 6. marca je bil g. Vladimir Fon iz Celja v Gradcu promoviran doktorjem prava.
Petkrat odlikovan štajerski Slovenec. Nadporočnik Vladimir Vauhnik, sin nadučitelja g. M. Vau ticika pri Sv. Marka niže Ptuja, je dobil nedavno že peto odlikovanje, in sicer vojaški zaslužni križec III. reda z vojnim okraskom in meči. Dobil je to visoko odlikovanje za hrabrost pri gori Lungara na Laškem, katero je po hudih bojih s svojo stotnijo iztrgal Italijanom, Vladimir Vauhnik je bil ob času bivanja cesarja Karla v Bolcanu pozvan k cesarju in mu je moral pripovedovati o svojem junaškem činu. Obenem z Vauhnikom je dobil isto odlikovanje tudi njegov prijatelj stotnik Lavrič pl. Zaplaz. Odlikovanca sta zavedna Slovenca in služita pri Kranjskem polku
Prošnja oo. frančiškanov v Brežicah. Kakor znano, je strahoviti potres dne 29. jan. 1917 frančiškanski samostan v Brežicah tako uničil, da se mora popolnoma podreti in na novo sezidati ; cerkev, ki je posvečena sv. Antonu Padovanskemu, je pa zelo močno poškodoval Polovico samostana se je že podrlo, da se novemu napravi prostor. Ker je dele radi pomanjkanja stanovanja nujno potrebno, a samostan nima nikakoršnega premoženja, zato samostansko predstojništvo trka na u-smiljena srca in prosi pomoti, da more priti do prepotrebne stavbe. Da bi se darovi lažje nabirali, je samostan dal napraviti podobice sv. Antona, ter prosi, naj bi se dotični, ki bi hoteli te podobice novi stavbi v prid razprodajati, pismeno pri podpisanemu oglasili in sporočili, koliko po dobic bi sprejeli. Da ne bo kdo mislil: saj se je «a Brežice povsodi pobiralo in dosti nabralo, naj bo povedano, da samostan po določilu mestne komisije ne dobi od tega denarja niti vinarja. Sv. Anton naj ves trud povrne! Brežice 28. febr. 1918. P. Ananija Vračko, gvardijan.
Na naslov štajerskega ces. namestnika grofa Clary ja! Prejeli smo naslednje odprto pismo naslovljeno na grofa Claryja: »štajerske oblasti niso hotele prevzeti jamstva za mir, »da ne bi trpel ugled n e-m šk e ga mesta«, ko smo hoteli le zborovati v našem Celju. Pod zaščito istih oblasti je dovoljeno mariborski fakinaži napadati mirne Slovence. Kdo pa prevzame odgovornost, če namažemo Solčavani celjskim nemčurjem butice za njihovo predrzno in nesramno izzivanje na n a-Sih solčavskih, reci: slovenskih tleh?! Ako ekscelenca niste voljni prevzemati te «dgovornosti v dneh,
tedaj pa blagovolite primerno poučiti celjske »Nemce« , da se tudi mi Solčavani čutimo ž njimi enakovredne sodržavljane; s svojimi kravjimi kupčijami nas naj puste v bodoče v miru, stotisočake pa, kolikor jih imajo nad vojna posojila preveč, pa naj darujejo raje potrebnim »bratom« invalidom. Spoštovanja in bolesti se klanja, joči Solčavani «
Zakaj podpisuje narod izjave za samoodločbo.
Čudovit dokaz narodne zavednosti je podal kakor pripoveduje »Hrv. Država«, te dni neki vaški starešina iz Kastavščine. Na vprašanje avstrijskega orožnika, zakaj je podpisal izjavo o samoodločbi naroda je odgovoril: »Ker nisem Nemec, ne Madžar, ne Italijan, marveč Slovan z dušo ia telesom in ker sem prepričan, da ima naš narod isto pravico do svobode ujedinjenja in samoodločanja kakor toliko drugih narodov na zemlji.«
Podpis na jugoslovanski deklaraciji je morala v »Marburger Zeitung« preklicati Ana Pavlič, blagajničarka v trgovini Martina Gajšeka v Mariboru. Živela svoboda !
Za ohranitev dvoboja v nemški armadi se je izjavil nemški kancler grof Hertling, češ, da še ni dovolj oskrbljeno za varstvo časti med čast-ništvom. Kako katoliški Hertling to svoje stališče spravi v sklad s svojo vestjo, je njegova osebna zadeva. V tej stvari pa se kaže onemoglega sužaja pruskega militarizma, za katerega je častniški dvoboj kakor izrazit znak tako 'udi trdna opora. Dvoboj bo v nemški armadi tokrat odpravljen, kadar bo to hotel ne državni kancler, ampak nemški glavni stan, steber nemškega militarizma.
Glas iz Koroške. Iz Globasnice se nam piše:
I Podpisovanje za deklaracijo sijajno napreduje; vsak ! ( otrok ve, zakaj gre, in podpisi rastejo, kakor go I be po dežju. Ljudje pravijo, dosti dolgo smo bili
I" sužnji, hočemo biti vsaj že enkrat tudi neodvisai gospodarji na lastnih tleh, v naših domovih; zadosti so že trpeli naši junaki v vojski, zadosti so prelili srčne krvi, a prelili je niso morda za Nemce, prelili so jo za nas, za svoje otroke, za osvo-bojenje svoje slovenske domovine tujega jarma. Brez vsakega upliva je prišla naenkrat narodna zavednost v ljudstvo ; mlačneži postajajo vneti in veliko koroških nevernih Tomažev se je kar čez noč spreobrnilo. Z gnjusom se obračajo od svojih nekdajnib prijateljev nemčurjev, ker so uvideli, kako nesramno so jih le ti vodili za nos in za norce imeli, kako neusmiljeno so jih izkoriščali Le eden je še v Globasnici, ki se z vsemi štirimi protivi oprostitvi Slovencev, od katerih je vedno živel, se bogatil in se mastil. Ta možakar se s ponosom imenuje »die Hauptstütze des Deutschtums in Globasmtz « Pa čuj, oj svet! V Globasnici je samo en privandran Nemec in še ta nima domovinske pravice v občini, Prvoomenjeni je menda najel dve nezavedni ženski in jih poslal na agitacijo zoper prostost Slovencev. Ves svet je danes na jasnem o tem, da poprej ne bo konca vojne, dokler ne dobijo vsi narodi, tudi najmanjši, svoje popolne pravice. Vsi so krvaveli in trpeli, vsi zaslužijo tudi svoje plačilo. Taki, ki hujskajo zoper pravico narodne samoodločbe, agitirajo obenem tudi za nadaljevanje vojske.
med temi bi bili tudi mi Slovenci. Mi hočemo biti sa mostojni, in sicer pod habsburško vlado, ne pod prusko. — Pri nas so z malimi izjemami vsi moški do 50 let in še čea v vojski. Poglejmo pa v mesto. Tam je vse polno nemških in nemškutar-skih postopačev, ki še niso imeli oblečene unifor me. Slovenka ali Slovenec, ki podpiše nemško izjavo proti jugoslovanski deklaraciji, je torej zo per mir, zoper svojo lastno svobodo in zoper svo bodo svoje domovine, je pa tudi zoper mir med narodi. Ravno na ta način, da se Slovani loči mo od Nemcev in Madžarov, hočemo doseči narodnostni mir v Avstro Ogrski. Naš ljubljeni vladar Karel I. je v svojem manifesta sam izjavil, da nima gorečnejše želje, kakor to, dati svojim narodom, toraj tudi Jugoslovanom, tako goreče zaže-ljeni mir in pravico.
Ustanovni občni zbor podružnice „Ljubljana I.“
zveze jugoslovanskih železničarjev se vrši dne 19. marca letos ob 8. uri popoldan v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani. Jugoslovanski klub se udeleži po svojem zastopniku tega važnega zborovanja.
Naši poslanci za stare črnovojnike. Jugoslovanski poslanci so še v zadnjem hipu, ko se je reklo, da bo šel parlament narazen, mislili na stare črnovojnike in so vložili naslednjo interpelacijo na skupno vlado radi odpusta 42—501etnih črnovoj-nikov: »V konferenci klubovih zastopnikov je obljubila vlada, da bo v slučaju, če bo zbornica v ^tedenskem roku izdelala tozadevno poročilo, vložila postavni predlog za novo ureditev črnovojni-ške dolžnosti. Prebivalstvo je vzelo to slovesno obljubo z veselim čutom na znanje, v upanju, da bo vlada pod pritiskom parlamenta in javnega mnenja ohranila pred očmi odpust več letnikov. Ker vladna obljuba ni bila vezana na noben pogoj, in najmanj na dovolitev proračuna, pričakujejo ljudstva, da bo vlada izpolnila svojo obljubo brez ozira na usodo začasnega proračuna. Potekel je že velik del danega roka in vlada bi že davno lahko potrebno ukrenila vsaj v glavnih vprašanjih. Vlada grozi, da bo v slučaju, če ne debi večine, odstopila ter bo parlament odgodila oziroma zaključila. Utemeljena je bojazen, da se hoče vlada glede na stotisoče, ki so prizadeti po nelegalni odredbi § 14, iznebiti svoje slovesne obljube, Radi tega vprašajo poslanci: 1. Ali se hoče vlada s pomočjo odgoditve zbornice odtegniti obljubljeni preureditvi črnovojniške dolžnosti? 2. Ali je pripravljena takoj naznaniti zbornici glavna temeljna načela nove ureditve, posebno radi skrajšanja črnovojniške dolžnosti? 3. Kako hoče vlada obistiniti svojo obljubo v slučaju, da se zbornica izloči od sodelovanja? 4. Ali ne prizna vlada, da po sklenjenem miru z Rusijo in Rumunijo treba takoj odpustiti vse čez 42 let stare črnovojnike? — Podpisi jugoslovenskih in čeških poslancev.
Spomladanski dopusti. Vojno ministrstvo je j odredilo, oa se mora tamostojnim posestnikom, oziroma njih sinovom, zetom, bratom, hlapcem, viničarjem in dninarjem, ki izvršujejo poljedelska dela, dovolit v času od 1. marca do 15. maja 4 tedenski dopust. Prošnjo naj potrdi župan in obč. žetveni komisar. Pošlje se naj naravnost na poveljstvo oddelka, kjer dotični služi, za katerega se prosi.
Odlikovani rudarji. V premogovniku Hrastnik so bili odlikovani z vojnim križcem za civilne zasluge 4. razreda :	Matija Slokan, Ivan Hauser,
Ignacij Jan, Franc Laznik in 24 drugih delavcev.
Vojaška pisanka. Priporočamo vojakom za sanko izborno knjižico »Nedeljski in praz-niški evangeliji z razlago in opomini, spisal dr. M. Slavič.« Njega Veličanstvo cesar Karel I. in cesarica Zita sta z zahvalo pisatelju sprejela to knižico v slovenskem in nemškem jeziku ter odločila en izvod za hišno fideikomisno knjižico. Vojni maršal Boroevič je izjavil, da bo ta knjižica njemu in njegovim junakom imenitno služila. Knezoškofijski urad v Mariboru jo imenuje »najboljšo vojno kjižico.« Za vsakim evangelijem je kratka razlaga in jako pri merni opomin za versko življenje. V dodatku je pa še kratek molitvenik, z jutranjimi, večernimi, spovednimi, obhajilnimi, mašnimi molitvami, križev pot, več litanij, nauki o vesoljni odvezi, o popolnem kesu, o pripravi za smrt s primernimi molitvami. Ta knjižica je razširjena med vojaki že v okoli 65 000 izvodih Kateri vojak še je nima, naj si jo naroči, ati pa mu jo naj domači naročijo. Vsakemu bo dobra verska spremljevalka. Stane v tiskarni sv. Cirila v Mariboru samo 50 vinarjev. Kdor želi v večji množini naročenim izvodom še večji popust, naj piše založništvu »Knezoškofijske pisarne v Maribora.«
Križev pot za vojni čas je nedavno izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vsebina je mila, res v srce segajoča, nanašajoča se na razna razmere, ki so nastale vsled vojske ter silno tolažljiva za trpeče domače vojskujočih se vojakov. Pridejane so molitve za mir, kakor tudi prošnje za žive in pobožnost za duše rajnih naših vojakov. Knjižica stane s poštnino vred 30 vinarjev in se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jo jako priporočamo !
. . r k»
Dopisi.
Maribor. Dne 9. marca t. 1. so dobili na tukajšnji državni gimnaziji zrelostno spričevalo sledeči osmošolci: Slovenci Janko Breznik, Ivan Koprivnik in Stanko Moškon (iz Gorice) ter Nemca Ernest Fischer in Franc Schwab. Vsi odhajajo dne
15.	marca v vojaško službo.
Maribor. V sredo, dne 6. marca zjutraj je nmrl e. k. gozdar g. Peter Zabovnik, star še-le 40 let. Rajni je bil zaveden narodnjak iz znane vrlonarodne Zabovnikove rodbine v Ribnici na Pohorju. Pogreb se je vršil v petek dne 8, marca popoldne na Pobrežje. Bodi blagemu pokojnika slovenska zemljica lahka !
Zrkovci pri Maribora. Ta je dne 1. t. m n-mrla najstarejša oseba naše občiae, Marija Pivec, mati tukajšnjega posestnika Jožefa in mornariškega nadkomisarja Ruperta Pivec. Svetila pokojnici večna luč!
Leitersberg—Krčevine. Po velikodušnih podporah je bilo odboru tudi letos mogoče preskrbeti čez 300 revnim otrokom naše šole že koj od za četka šolskega leta opoldansko hrano. Težkoče glede preskrbe potrebnih živil so bile v tem težavnem času silno velike. Le prežalostni pogled na sestradane, blede otročje obraze je rodil trdno I voljo, da so se odstranile tozadevne zapreke, in da dobi vsak revček opoldne skledico tople, krepilne jube. Dasi so kuhinjske razmere silno težavne, se je gospem in gospodičnam učiteljicam obeh šol vendar posrečilo premagati tudi te sitnobe in prazni kotli po končanem obedu najbolje pričajo, kako tečna je pripravljena kuha. A nemogoče je brez dobrohotne vsestranske pomoči ustrezati velikim zahtevam tega podjetja še nadalje, in sicer do konca šolskega leta, saj znašajo stroški že dosedaj čez 2800 K! Le z ozirom na mnogovrstna nabiranja v prid isto tako potrebne vojne oskrbe si odbor ne upa v posebnih prošnjah do naših dobrotnikov, ampak si dovoljuje le tem potom nujno prošajo, naj plemenita srca ne zabijo naših lačnih, revnih otročičev, sosebno f
tej prežalostni in težavni dobi. Blagohotne darove sprejema gospa baronima Twickl (Burgmaierhof) v KrCevinah pri Mariboru in g. učitelj Friderik PuCelik na krčevinski Soli pri Mariboru
Sv. Peter pri Radgoni. Za našo župnijo bo tridnevna pobožnost, trajajoCa od nedelje 17. marca, do praznika sv. Jožefa, 19. marca. Govore imata prof. dr. Hohnjec in frančiškan o. Jeronim Knoblehar iz Maribora.
Središče. fJavni shod, ki ga je sklical državni poslanec g. BrenCiC dne 3. t. m. v SredišCe, je sijajno uspel. Bili smo zbrani vsi brez razlike mišljenja >pod hišo strehe ene«, Četudi niso obširni prostori mogli sprejeti vseh zborovalcev, ki smo jih našteli nad 700 in nas je morala -sled tega ostati nad polovica pod milim nebom, A to niC ne de, slišali smo govornika vsi, razumeli tudi in vemo, za kaj gre. Predsednik shoda središki župan g. Sinko pozdravi navzoče, otvori zborovanje ter da besedo g. Brenčiču. Ta sporoči najprej zborovalcem pozdrave svojih tovarišev gg. dr. Korošca in dr. Verstovška potem pa v poljudnih besedah poroča v nad eno uro trajajočem govoru o položaju. Dotakne se najprej jugoslovanske deklaracije, navdušuje za podpise, najsitudi je pri nas v tem oziru storil skoraj že vsak svojo dolžnost. Nadalje govori o vojaških podporah, o re-kviriracju zrnja, sena in slame ter o rekviriranju živine. Priporoča nujno kmetovalcu zlasti ženskam, da ohranijo v tem oziru vedno mirno kri. Pojasnjuje tudi vprašanje o vinskem davku itd. itd. Dotakne se vprašanja in državnega proračuna. Ko je tekom govora g poslanec irr enoval in eni dr. Šušteršič in posl. JaUič, zavladalo je med zborovalci veliko ogorčenje radi nju uskoštva. G. J. Kolarič prosi g. poslanca, naj uporabi na merodajnem mestu ves svoj upliv, da se bodo prošnje za oprošCenje takih v vojaškem službovanju se nahajajočih gospodarjev, ‘ki imajo doma večja po sestva, pa samo po kako žensko delavno moC in otroke, ugodno in hitro reševala, istotako, da se bo dohodninski davek predpisoval bolj pravično, da se ne bodo vršili taki sluCaji, kakor je oni, da se je nekemu malemu posestniku predpisalo veC dohodninskega davka, kakor je vse njegovo pose stvo vredno. — Na shodu se je enoglasno sprejela tale resolucija:	»Zborovalci, zbrani na jav-
nem Ijodskem shodu v Središču, se navdušeno pridružujemo v polnem obsegu deklaraciji Jngoslo-vanskega kluba z dne BO. rnaja 1917, Z najveCjo hvaležnostjo za odločen in neustrašen nastop za pravice Jugoslovanov izrekamo Jugoslovanskemu klubu svoje popolno zaupanje in posebej njegovemu načelniku dr. Korošcu in našemu ožjemu poslancu Brenčiču. Obsojamo pa vsak nastop, ki hoče sejati razdor v vrste jugoslovanskega naroda, na veselje naših narodnih nasprotnikov v Času, ko cela Jugoslavija tako željDO pričakuje združenja pod žezlom Habsburžanov. Obenem se pridružujemo želji našega presvitlega cesarja Karla I., naj se Cim prej sklene Časten, trajen in pravičen mir, mir, ki zasigura svobodo in enake pravice vsem narodom < Na predlog predsednika g. Šinka se je nabralo med zborovalci za dr Krekov spomenik 108 K. — Ta javni ljudski shod je jasno dokazal, da se tudi pri nas ljudstvo 2aveia velikega časa, v katerem živimo — strankarstvu smo dali slovo, zavedajoč se, da je le v s’ogi moC in u-speh. S trikratnim »Slava« in »Živijo« na presvitlega cesarja Karla I. je g. predsednik zaključil ta lepi shod.
Konjice. Poslanec Pišek priredi na praznik sv. Jožefa v torek, dne 19. marca politični in gospodarski shod ob B. uri popoldne. Konjičani in volilci drugih župnij konjiškega okraja, pridite v vehkem številu !
Št. IIj pri Mislinji. Dne 17. t. m. ob 1. ari
poprdbne se vrši v gostilni g. Rozmana' v Št. liju pod Turjakom shod katerega priredi poslanec dr. Verstovšek. Pričakovati je obilne vdeležbe. ker je zammaDje za shod veliko ne le v Št. liju temveč tudi v občinah Št. Florijan, Št. Vid, Št. Miklavž. Golovabuka in Šmartno.
Celje. Dne 4 t. m. je umrl v starosti 54 let policaj tukajšnje mestne policije Simon Kališnik. —- Tukajšnji okrajni zdravnik dr. Haring je premeščen v Ljutomer.
* Kozje. Sirotinsko društvo za kozjanski okraj išCe za veC 14 do 16!etnih vajencev strogega kiju CavniCarskega, čevljarskega, ev. drugega mojstra, ev. proti doplačilu. Pojasnila daje dr. J. Tombak, Kozje.
Naj novejša poročila.
Vesel dogodek v cesarski hiši.
Cesarju se je rodil sin.
Dunaj, 10. marca
Cesarica Zita je danes, v nedeljo,
dne 10. marca ob 10. uri 40 minut v
Badnu pri Dunaju srečno porodila
princa. Visoka porodnica se počuti
dobro, novorojeni princ je zdrav in
krepak. Cesar je v zahvalo za srečen
porod prisostoval danes popoldne v
Badnu zahvalni službi božji.
*
* *
Novorojeni princ je peti otrok cesarske dvojice. Prvorojenec in prestolonaslednik je nad vojvoda Franc Jožef Oton, roj. dne 20. nov. 1912, drugi otrok je princezinja Adehajda, roj. dne 3. januarja 1914; tej sledi nadvojvoda Robert, roj® dne 8. febr. 1915, in nadvojvoda Feliks Friderik Avgust, roj. dne 31. maja 1916. — Poroka cesarske dvojice se je vršila dne 21. okt >bra 1911. Cesai* Karel je rojen dre 17. avgusta 1887, cesarica Zita je rojena dne 9 maja 1892. Vlado je nastopil cesar Karel
dne 22. novembra 1916
*
* *
Po večjih mestih (tudi v Mariboru) so vesel dogodek v cesarski hiši naznan li s 101 strelom. Za danes so napovedane v krajih, kjer so večje vojaške posadke, zahvalne službe božje.
Borba svetovno gospodstvo.
Angleški lord Robert Cecil je izjavil v nekem razgovoru, kakor se poroča dne 9. t. m. iz Londona, o nemških ciljih glede svetovnega gospodstva naslednje:
Japonska bo kot neodvisna država storila korake, ki jih smatra kot pravilne. Ne bom presenečen, če bo Japonska poslala čete, da zabrani germanizacijo Sibirije. Nihče si prav ne predstavlja, kako strašno resno je prodiranje Nemčije skozi Rusijo. Javna pazljivost je v glavnem naperjena na to, ali bo Nemčiji mogoče dobiti iz Ukrajine kaj živil. Ne vem, če ji bo to mogoče A to tudi ni glavno, za čemer stremi Nemčija, Njena politika je ogromen načrt po svetovnem gospodstvu.
Če pogledamo na zemljevid, vidimo, kaj je že vse storila Nemčija: Zasedla je baltiške pokrajine skoro tje gor do Petrograda. Poslala je svoje čete na Alandske otoko in se tako pogodila s Finci, da ima finsko zunanjo politiko na razpolago. S tem je pridobila Nemčija celotno rusko obrežje ob Vzhodnem morju in dovoljuje Rusiji samo še v Arhangelsku in ob murmanskem obrežju dohod do morja. To je Nemčija res že dejanski izvedla.
Poglejmo na jug: Nemčija bo menda v kratkem zasedla Odeso in je ob enem zahtevala, da mora Rusija vrniti Turčiji pristanišča ob spodnjem obrežju Črnega morja. Nemčija ima pri tem namen nadomestiti Bagdadsko železnico z novo črto na vzhod preko Kavkaza in siozi severozahodno Perzijo, Tudi Armenci so po nemški pogodbi zopet izročeni Turčiji. Zemljevid kaže, kake strašne vsrajalne načrte še gojijo Prusi. Načrt, uničiti Franciji, se jim je izjalovil. A Prusi še imajo vedno načrt o osvojitvah na vzhodu,
To je sedaj cilj Nemčije. Vsako govori- j čenje o kakem gibanju v Nemčiji z demokra- f tično smerjo je popolnoma neverjetno. Sedaj je { I vojaško gospodstvo nad nemškim narodom še j I nezraliljano. Ali je kak vzrok, zakaj ne bi j Nemčija poskusila udreti v S birijo, kakor je j ; to stori*a drugod? Jaz ne vidim nobenega po- 1
voda v tem oziru. Imamo poročilo, da se organizirajo nemški vjetniki v Sibiriji in da je bil nemški general poslan v Sibirijo, da izvrši to delo. Če bi tudi bila ta vest neresnična, je vendar razumna napoved bodočih dogodkov. Mi bi bili v največji meri neumni in bi ravnali zločinsko, če ne bi poizkusili vsak mogoč korak, da preprečimo ta nemški načrt.
Mislim, da bi mi dobro ravnali, če bi iz-kali pomoč svojega japonskega zaveznika pri stvari, pri kameri nam more on — in sicer on sam — dobro služiti.
Minister Cecil se ob tej priliki zahvaljuje v imenu Anglije Japonski za razne čine zvestobe, katere ji je dokazala tekom vojske. Prepričan je, da če bi dobila Japonska od zaveznikov nalogo, braniti Rusijo proti Nemčiji, bi ona izvršila to nalogo z naj večjo zvestobo in z uspehom. Brezdvomno je, da bodo merodajni in odgovorni ljudje v Rusiji v očigled nemški nevarnosti pozdravili japonsko pomoč.
Japonska koraka proti Nemcem.
Angleški poslanik v Tokiju je dobil naročilo, naj dožene, kako daleč hoče Japonska prodirati ob sibirski železnici in ali se bo Kitajska pridružila japonskemu prodiranju, ali ne.
Iz Tokija se poroča, da je vpoklicanih pet letnikov japonske vojne mornarice.
Trocki) odstopil?
Na zborovanju maksinalistov je izjavil komisar za zunanje zadeve, Troekij, da odstopi.
Na zasebnem učilišču Legatovem v Mariboru ob Dravi se začnejo s 3. aprilom 1918 novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje, računstvo združeno s knjigovodstvom, tečaji za lepopisje, za slovenščino in nemščino. Tečaji trajajo šest mesecev, prospekti na razpolag >. - Maribor, Viktringhofova ulica 17.
h armn ti črne barve, 13 registrov, amenti U *	lil-J »J kanski sesalni sistem, se vsled
smrti poceni proda. Frane Dobrajc Maribor, Augasse 5. 60
naznanja,
da je začel ordinirati v Ljubljani, Sodna ulica Št. 1., kot specialist za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni.
Ordinacija od 2. do 4. ure popoldne.	«
Graj sèma
krasno veleposestvo na Štajerskem, lepa lega, 243 oralot zemlje in sicer 160 oralov travnikov in sadonosnikov, 50 oralov gozda ostalo njive prvovrstne kakovosti. Elegantno grajščinsko poslopje 70 sob 8—9 sob opremljenih z lepim pohištvom, 80 glav goveje živine, veliko svinj, vodovodov, električna razsvetljava, več postranskih poslopij, lepa opekarna v zalogi še 600.000 opek, vinske posode za 1000 polovnjakov 1500 hi. sadjevca, za prodana jaboka se je izkupiio 9000 K, se proda za 950.000 K vknjiženega dolga je 600.000 K, za izplačati bi bilo nekaj čez 300.000 K.
Več pove upravništvo lista.	2®
ZAHVALA,
Za mnogoštevilne dokaze sočutja ob smrti najinega ljubljenčka
Hiista Schwarz
učenca 4. razreda ljudske šole,
izrekava g Antonu Španu, začasnemu vodju okoliške šole, kakor drugemu učiteljstvu in sploh vsem, ki so ga spremili k zadjnemu počitku, svojo najiskrenejšo zahvalo.
Slov, Bistrica, dne 3. sušca 1918.
Žalujoči starši:
276	Mihael in Tinka Schwarz,
Izdajatelj in založnik: Koitsoreij „Straža.4	Odgovorni susedaik:! Vekoa&v Stupao.
task bakarne ay. Obrila v Maritìoisa*