List 30. ^ \ A > 4 SA Tečaj LIX I in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin J po pošti prejemane pa za Ijani se plača na celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic Ljubljani 26. julija 1901. To se je korenito premeniio. Bolgarska in Srbska sta se iznebili avstrijskega vpliva in stopili v najtesnejšo C. zvezo z Rusijo. Albaniji Avstrija leta in leta pri pravljala tla za okupacijo, a je sedaj naletela na naj Vojna konvencija z Rumunsko. Avstrijska zunanja politika stoji od nekdaj popol odločnejši odpor od strani Italije, Turčije ne gore. 1 Rusije in noma v službi Nemcev in Madjarov in se v vsakem oziru uravnava po željah teh dveh, v državi dominujočih plemen. Posledica te zunanje politike je seveda ta, da tro- se po njej ureja tudi notranja politika. Zlasti Zdaj se celo govori, da pojdeta bolgarski knez in srbski kralj v kratkem v Petrograd, in da se tam sklene zveza slovanskih držav na Balkanu. Mej vsemi balkanskimi državami sta samo dve, na zvezna in protiruska politika vpliva na notranje razmere v smislu Nemcev in Madjarov ter nroti Slovanom. Pri- katerih pomoč bi mogla Avstrija računati to sta Grška padnost Avstrije k trozvezi se razlaga tako, da je država vsled trozveze dolžna, vzdrževati nemško in madjarsko in Rumunska. Militarična onemoglost Grške se je izkazala v grško-turški vojni. Nasledniki termopilskih junakov so taki strahopetci, tako ničvredni vojaki. da Grška kot hegemonijo, pa bodi tudi samo na umeten način m s silo Slovanom prijazna politika se tolmači kot nemogoča češ, da bi potem Avstrija ne mogla vstrajati v trozvezi. To nenaravno in krivično mišljenje ne vlada samo mej nemškimi in madjarskimi centralisti, mej nemško in madjarsko diplomacijo in birokracijo, ampak opazovati je, da vlada tako mišlienje tudi v onih najvišjih krogih. vojni faktor ne more priti v poštev. Jedini faktor, ki pride torej v poštev, je Rumunska. Te dni so madjarski listi raznesli vest, da se je, ko je bil šef generalnega štaba fem. baron Beck pred kratkim v Sinaji pri rumunskem kralju, tamkaj podpisala vojna konvencija mej Avstrijo in Rumunsko. Avstrija kateri nazori so merodaini m odločeni za smer vse avstrc-ogrske zunanje in notranje politike. hoče baje to konvencijo razglasiti, čim se zbero v Pe-trogradu slovanski vladarji z Balkana in sklenejo balkansko zvezo. Po tej konvenciji mora Rumunska v slučaju vojne postaviti armado 250.000 mož proti Rusiji in zadnjih dveh letih se je večkrat začulo glasov 1 proti Bolgarski, proti Srbiji pa nastopilo avstrijsko da razmerje mej Avstrijo in Rusijo ni več tako prijazno, vojaštvo. kakor je bilo po obisku ruskega carja na Dunaju. Zlasti Mogoče da se mej Avstrijo in Rumunsko v letošnjem zasedanju delegacij se je minister zunanjih sklenila vojna konvencija. To je celo naravno, saj je del grof Goluchowski izrazil prav skeptično o avstrijsko- kakor smo že rekli, Rumunska jedina država, ki bi mogla ruskem razmerju in sicer s posebnim ozirom na bal- pomagati Avstriji na Balkanu oziroma proti Rusiji, ali o kanske odnošaje. Tam je naša država res v velikih tem ni dvoma, da mora bistvo konvencije drugačno biti 1 škripcih. Bolgarski » kjer za časa krutovlade Stam- kakor poročajo madjarski listi in to z ozirom na dislo bulova, imela odločilni vpliv, je popolnoma dogospoda- kacijo ruskega vojaštva. rila. hujše se ji je zgodilo v Srbiji. Dokler je živel razkralj Milan je bila Srbija nekak privesek Avstrije; Vlada Značilno je pa, da se ne demeatira, torej se stvar sploh razglasila, strinja s tem, da se srbska neodvisnost je bila pvav za prav samo na papirju, vlači po javnosti. To vladno stališče je deloma še zna- čilnejše, kakor dejstvo samo, da se je sklenila vojna v resnici pa strijski poslanik. v vseh važnih zadevah odločeval av- konvencija. i 1 obče vlada navada, da se take pogodbe skrbno ustanovitvi veljati več kakor letnih 12.000 kron. Deželni prikrivajo. tem slučaju se to ni zgodilo. Stvar se oobor se pooblašča a) da brez odlašanja vzame v zakup žurnalistično fruktificira, prav kakor bi hotela vlada na primerno posestvo na Gorenjskem in sicer za dobo 10 let jedni strani Rusiji zgroziti, na drugi strani pa s tem podpreti proti Slovanom naperjeni vladni zistem da takoj sestavi odbor, ki naj izdela učni načrt, čigar tendenca mora biti praktično izvežbanje prebivalstva v Pogled v neirške in mpdjarske liste kaže, da se je dotičnib kmetijskih strokah; c) da izposluje pri c. kr. drugoimenovani namen dosegel. Grožnja na adreso Rusije vladi prispevek tako za ustanovnino kakor k vzdrževalnim pa je korenito ponesrečila, Rusija se je ni kar nič ustra- stroškom za ta zavod, šila in jasno je, da jej Avstro Ogrska vzlic konvenciji z Rumunsko prav za prav preklicano malo imponira. Seja dne 17. julija. tej seji bil sprejet zakon glede vodovoda v Postojni, potem pa se je začela razprava o proračunu. Deželni zbor kranjski. Seja dne 13. julija. Po poročilu poslanca Hribarja glede pobiranja de sklenilo, da se vsled uvi Generalne debate ni bilo nič. specijalni debati je Višnikar govoril o krošnjarstvu, Pakiž za Sprejeti so bili naslednji predlogi: Žlebič. žeine naklade na žganje se denja državne žganjarine preneha naklade. I. Deželnega zaklada skupna potrebščina za 1901 s pobiranjem deželne 3,083.665 kron in skupno pokritje 655.411 nedostatek 2,428 254 kron, se odobri. kron tedaj Po poročilu poslanca Višnikarja se je postojnski občini zagotovila za ustanovitev meščanske šole tolika podpora, da bo ž njo plačevala vse učiteljske moči. tej seji bilo rešenih več prošenj za podpore pokritje tega nedostatka pobira naj se v letu 1901: 1. 40 o^na priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa s proračunjenim . Samostojna deželna naklada in več cestnih zadev. Tudi se je vnela daljša razprava o p nadlogi, ki jo provzročajo cigani. Debata seve ni imela druzega pozitivnega uspeha, kakor da se županstva novič opozore na veljavne te zadeve tičoče se zakone in naredbe. prihodkom 289 359 kron. od porabljenih likerjev in vseh poglajenih opojnih tekočin od hektolitra 30 kron in od drugih porabljenih žganih opojnih tekočin od hektoliterske stopinje 60 h, m sicer za prvih osem mesecev leta s tangento od celotne svote 840.000 kron s 560.000 kron. Samostojna deželna Seja dne 1 6. j ulij a. naklada od porabljenega piva po 2 krone od hektolitra tej seji je bil sprejet nujni predlog barona s prihodkom 150.000 kron Schwegla, ki določa: 1. Deželni zbor ostane pri vseh sklepih, kar jih je storil glede železnice Tržič Kranj m direktne davke izvzemši doklade davek. 40 o/^,na priklada na vse osobni dohodninski na naroča deželnemu odboru, da se ta proga s podporo države financijelno in zakonito zagotovi in izvrši. De Ta dohodek se proračuna s 1,343 654 kron. III. Nedostatek 85.24r kron pokrije naj se iz bla želni zbor izjavlja da je zgradba proge od dolenjskih gaj nične gotovine; ko ta ne zadostovala, pa s kre železnic čez Mokronog in Tržišče v Šent Janž nujno potrebna; 3.) Deželnemu odboru se naroča, sestaviti na tančen program glede popolnitve železniškega omrežja in to z ozirom na vse že obstoječe projekte, v kateri namen ad II. Najvišje pritrjenje. ditno operacijo, za katero naj deželni odbor izprosi dodatnega odobrenja deželnega zbora. IV. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepom se pooblašča deželni odbor, da sme najeti strokovnjaka 1 Nadalje so bile sprejete sledeče resolucije: in se dovoli kredita 10.000 kron 4.) Deželni zbor iz javlja 1 da pripravljen konsorcijem, ki delajo za izvr ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na šitev v program sprejetih projektov, dovoljevati predujme. Pri razpravi o tej resoluciji so razni govorniki n Želeli tt še vse mogoče in nemogoče druge železnice predlogu, da naj deželni služniki, kar jih Žgane opojne tekočine odmeri se za 1. 1901. poslujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5 o/^ od vsega čistega dohodka, 200 000 kron. Ta dohodek izračuni kateri po odbitih remanencah presega znesek se od Eonsuma pla- 1,632.496 litrov navadnega in 29.523 litrov poslajenega čuje dežela, nimajo pasivne volilne pravice za deželni žganja na podlagi naklade 36 h od hektoliterske stopinje poročal dr. Tavčar, navadnega in 12 kron od hektolitra poslajenega žganja. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti raz- zbor dokler so v službi dežele in je bil ta predlog sprejet. isti seji je bil sprejet tudi predlog glede usta deli to svoto med one pri pobiranju deželne naklade ponovitve zimske kmetijske šole na Gorenjskem. Ta predlcg slujoče osebe, katere se odlikujejo po posebni spretnosti se glasi: Deželni zbor ustrajajoč pri svojem sklepu z in točnosti. Iz istega zneska naj se eventualno tudi pri- dne tijska maja šola s sklene novič, da se ustanovi nižja kme- memo nagradi računski oficijal I. vrste Hinko Lindtner. praktičnimi poletnimi okrožju na Kranjskem, v kateri šoli tečaji bo v alpskem prav poseben ozir jemati na planšarstvo in na mlekarstvo. Ta novi zavod ne sme nikdar, izvzemši stroške za učila in inventar pri Ob jednem pooblašča se deželni odbor, da sme kakor lani plodonosno naložiti del tega zneska. IL Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži za kupne dražbe užitninskega davka na Kranjskem kot po Z nudnik imenom dežele 1 in dražbah katere se bodo vršile sicer do pri vseh prihodnjega zakupnih deželno- 31. Slovenskemu trgovskemu društvu „Merkur a V Ljub- ljani 200 kron zborskega zasedanja. Ob jednem se deželni odbor tudi pooblašča, da stopi* s cesarsko vlado v dogovor zaradi izključnega prevzema užitninskega zakupa v vseh okrajih Kranjske dežele, in sicer izvendražbenim potem. B Glasbeni Matici u se dovolila izredna 2000 kron Slovenskemu gledališču redna podpora podpora 12.000 kron in nemškemu gledališču 12 000 kron. Ko so bili končno sprejeti predlogi glede domo III. Deželnemu odboru se naroča 1 da se vnovič pred- branske vojašnice, je deželni glavar zaključil zasedanje. obrne do cesarske vlade z nujno prošnjo, naj ložila državnemu zboru načrt zakona v zadevi predodkaza realnih davkov deželam. Politični pregled. IV. Uvažuje, da nastanjevanje orožništva služe- Notranji položaj V zadnjem tednu so se mej du čeg v prvi vrsti občedržavnim, ne pa specifično deželnim najsko in mej ogrsko vlado zaöela jäko vsžna pogajanja Ti 5ej se carinske in trgovinske pogodbe mej Cislitvansko in interesom — nalaga deželnemu zakladu kranjskemu ob- ^ej Ogrsko. Ministrski predsednik Körber je obiskal ogrskega čutno breme, breme, katero vrhutega še raste od leta do leta. ministrskega SzeHa v Eatotu, potem pa sta bila oba v Ischlu pri cesarju. Ta pogajanja so posebno velicega pomena. Deželni zbor vojvodine Kranjske smatra za pravično in potrebno, da se izpremene obstoječa zakonita določila našo vlado pa so pc jesen reSiti se Deželni zbori Za lavitna zadeva, katero mora še letos na to posreči, je drugo vprašanje. V goriškem deželnem zboru je pri glede nastanjevanja orožništva in da se potom državnega razpravi o zgradbi deželne blaznice p.-iSlo mej Slovenci in Lahi zakona uveljavi načelo da je trošek za nastanjevanje orožništva prevzeti državi, deželni zakladi pa jemu več- nekoliko prispevali k temu troššku do konflikta. Slovenci so zahtevali, naj se vsa zadeva odkaže finančnemu odseku. Lahi so zopet trdili, da jo hočej pokopati. Slovenci so vsled tega nas in s tem naredili sejo klepčno Slovenci protja zapustili zbornico V štajerskem deželnem Deželnemu odboru se naroča, da oznani to resolu cijo visoki vladi katera naj čimprej predloži primeren zakonski načrt državnemu zboru v ustovno razpravljanje Zajedno so bile dovoljene naslednje podpore: . „Družbi sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani 2000 K zboru so nemški konservativci uprizorili eksodus, ko je bil na dnevnem redu deželni proračun. Isto tako mislijo postopati tudi nri nosvf^tovaniu o volilni reformi, s katero niso zado pri posvetovanju o volilni prav, Če se V solnograškem deželnem zboru so sklenili, uvesti voljni. Ta reforma je tudi res krivična in je pokoplje: v kmetskih občinah direktne volitve V Slezijskem deželnem Slovenskemu planinskemu društvu" v Ljubljani 1000 K 2. „ 3. Dijaškemu podpornemu 1 društvu n Radogoju" v Ljub Ijani 800 K. Podpornim zalogam, in sicer: 4. c. kr druge gimnazije v Ljubljani 600 K, 5. c. kr. gimnaziji v Novem Ob istem času se utegn zboru se to ni doseglo, kajti zbornica je dotični zakonski načrt zopet vrnila deželnemu odboru. Deželnozborske volitve se bodo letos vršile v raznih kronovinah. V Istri se bodo vršile koncem meseca septembra. ?io vršiti tudi na Goriškem, v oktobru mestu 400 K, 6. slovenskih visokošolcev na Dunaju 400 K 1 ali celo šele v novembru pa na Štajprskem Posebno zanimive slovenskih visokošolcev v Gradcu 400 ) C kr bodo volitve na Češkem. Mladočehi C kušaj pač doseči nekako gimnazije v Kranju 300 » C. kr gimnazije v Kočevju sporazumlj mej češkimi strankami, a posrečilo se jim še 200 jaškim 500 K 1 10 C. kr velike realke v Ljubljani 100 Di to ni dasi jim preti od agrarcev precej velika nevarnost nemškem delu Češke bo mej nacijonalci in Vsenemci hud boj kuhinjam in sicer 12 v Kranju 500 11 13 Jeranovej v Ljubljani ker hočejo Ysenemci Pradej v Novem mestu 100 K stranko na vsak način ugo 14 v Kočevju 50 kron 1 15 Društvu D Narodna šola a ) v nobiti Nov minister. Nemški nacijonalci se močno po- Ljubljani 400 kron 16 Deželnemu pomočnemu društvu ganjajo da dobili v ministrstvu svojega posebnega zastop- B rdečega križa" v Ljubljani 200 kron 17 Gospejskemu pomočnemu društvu „rdečega križa" v Ljubljani 100 nika in čuje se, da to dosfžejo, in da dobi ta portfel) neki Nemec iz alpskih dežel. » Ogrska. Ogrska opozicija hoče zahtevati, naj se 18. Društvu za odpuščene kaznjence v Mariboru 50 kron, g^ii^e izredno zasedanje državnega zbora. Povod temu je, da 19. Medicinskemu podpornemu društvu vseučilišču 50 kron, 20. Podpornemu društvu akademikov v Ljubnem 40 kron, 21. Podpornemu društvu pravnikov na Dunaju 40 kron, 22. Podpornemu društvu na Dunajskem trde razni listi, da je bivši ministrski predsednik baron Banlfy hotel svoj čas obstrukcijo premagati z razveljavljenjem ustave. Banffyjev organ je na to obdolžitev kratko rekel, da imajo nekateri. člani sedanje vlade več vzroka, se glede tega očitanja rudarskih zagovarjati, kakor on tem le deloma priznal očitano mu na filozofični fakulteti na Dunaju 50 kron, 23. Bolni- namero in vsled tega hoče ogrska opozicija, da se ga obtoži. škemu društvu visokošolcev na Dunaju 80 kron 24. Italija Bivši večkratni ministrski predsednik Crispi Bolniškemu in podpornemu društvu zasebnih in pomožnih je smrtnonevarno obolel uradnikov na Kranjskem 200 kron, 25. Freitisch-Institutu Albanija. — Avstrijska vojna ladija „Karol VI." križari na vseučilišču v Gradcu 50 kron Dunajskega vseučilišča 100 kron, na Dunaju 60 kron. 1 26 Asilnemu društvu že nekaj časa ob albanski obali in sicer v namen, da opa 27 Mensae academicae zuje Italijo, oziroma nje mahinacije v Albaniji Položaj 28 Mensae academicae na tehniki precej napet, to kaže ajoči govor ga le imel črnogorski m v Gradcu 80 kron, 29. Podpornemu društvu na c. kr. strokovni šoli za obdelovanje zemlje na Dunaju 40 kron, princ Danilo na banketu v čast vojvodi Plamencu, dolžil Avstrijo, da se hoče polastiti Albanije, da pa to pre prečij Turčija, Italiia in Črnagora ter njim prijazne druge 30. Društvu za dijaška ročna dela na Dunaju 50 kron, države Francija. Minoli teden so se na francoskem vršile volitve v generalne sovete. Pri teh volitvah so pristaši se- danjega ministrstva Waldeck-Eousseau dosegli velii^o zmago. V obče se tolmafti to zmago kot dokaz, da francosko ljudstvo odobrava vladno postopanje v cerkvenopolitiönih zadevah, Vojna v južni Afriki, Angleži morajo biti v po- čipkarstvo, temveč tudi za razne druge obrte (n. pr. za slikarje, ključavničarje, kamenarje, pečarje, stavbinske «r obrte itd.) Pri označeni nalogi dobiva zavod izdatno podporo od ravnateljstva c. kr. avstrijskega muzeja na Du- risarskem ateljeju tega nouzeja izdelujejo namreč naju. sebnem strahu, ker so zadnji čas določila obsednega stanja v vzorne načrte modernih, večinoma angleških mebljev, Pretoriji in v Johannesburgu znatno poostrili. Po 10 un zvečer ne sme nihče na cesto. Zamorci pa že po uri ne katere potem oddajajo strokovnim šolam za razdelitev več v mesto. Oi 15 t. m. Enkrat so zmagali Angleži, drugič Buri, vedno pa so imeli Uzrok temu je, da so Bur iskrivaj, seve po noči, prihajali je bilo na raznih krajih veČ bojev. med interesovane obrtnike in v šolsko porabo. Angleži veliko več mrtvih in ranjenih, kakor njih nasprotniki. Obrtnija. mm jt----- Kuga mej prešiči. Lepi uspehi so se dosegli v Avstriji s pokon Umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. čavanjem goveje kuge in pljučne kužne bolezni, napotili so avstrijsko upravo k strožim naredbam tudi proti kugi Leta 1888. v Ljubljani ustanovljeni samostojni c. kr. mej prešiči. strokovni šoli za lesni obrt in za umetnb vezenje in čip- Izdale so se cesarske naredbe dne maja karstvo je naučna uprava od združila v jeden zavod, obrtna strokovna šola". januvarja 1901 dalje (drž, zak. št. 81) in dne 15. septembra 1900 nosi ime: „C. kr. umetno 1899. (drž. Novi zavod obsega v smislu organizacije prejšnjih sumljivi prašiči. zak. št. 154), po katerih se morajo poklati oziroma po- tudi bolezni ali pa nalezljivosti poslednjih se je pač privolila neka končati vsi bolni ter Pri dveh šol nastopne oddelke podnevno šolo za cbdelo^ olajšava, katera pa pri strogi izvršitvi naredbenih pred vanje lesa s strokovnimi oddelki za a) stavbinsko in po- pisov in posebno v naših krajih in razmerah v splošnem hištveno mizarstvo, &) strugarstvo, c) rezbarstvo, c^ podo- nima velike vrednosti. Škoda za pobite živali izplačuie barstvo, e) pletarstvo: II. podnevno šolo za umetno ve- se po posebnih, precej zamotanih določilih iz državnih zenje in čipkarstvo s strokovnimi oddelki za umetno sredstev se ve, ako so prešiči vezenje, b) šivanje III. javno risarsko čipek, šolo pletenje (klekljanje) čipek; iz avstrijskih dežela. Odškodnina domače reje ali vsaj odpade, če se je pa za mojstre in pomočnike; IV. kuga pokazala pri prešičih pripeljanih pred manj javno risarsko šolo za deklice. Na zavodu 40 dnevi iz inozemstva % poučevalo v minolem letu 17 učnih 4 moči j in 5 delovodij. Rednih učencev in učenk ter druzih Ogrska in Hrvatska. katerem pripada tudi negi vsa ozirom na to poslednje hočemo spregovoriti nekaj obiskovalcev je bilo 252, in sicer 233 Slovencev, 17 Nemcev nujnih besedij na javnost, posebno pa še na naslov gg. in Hrvat. Med rednimi učenci šole za obdelovanje lesa državnih poslancev. je pri klasifikaciji doseglo povoljen uspeh 59, nepovoljen Pred vsem se mora omeniti ? da prešičja kuga ponavljalni izpit jih bo delalo 5, 1 je ostal neklasifi- (Schweinepest) nastane v naših krajih le tamkaj, kjer se dobilo odhodno spričevalo. Na šoli za je zanesla 1 čipkarstvo je doseglo povoljen uspeh vatskih — ciran, 11 lih umetno vezei 45 učenk, nepovoljen uspeh 2, ponavljalni izpit delali po tujih, inozemskih večinom ogrsko-hr prešičih. Mnogoletne izkušnje nas uče ) da bodeta ostane kuga skoro'brez izjeme omejena le na živali oku je ostala neklasificirana 10 jih dobilo od- ženega transporta ali krdela m se pri nekoliki previd hodno spričevalo. Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike obi 57 oseb javno risarsko šolo za vdeklice pa skovalo 23 oseb. Med najbolj važne naloge zavoda spada pospeševanje lokalne industrije, osobito pa malega obrta. Ta smoter nosti ne razširjuje na domače ločene prešiče. Za omejitev kuge tedaj pobijanje prešičev nima nikakega pomena, pač pa na ta način inozemstvu pokončujemo kugo na stroške naše države in ubogega kmetijskega pre bivalstva. Vsled ogrske nagodbe pa to pokončevanje tudi za se doseza z izposojevanjem predlog, narisov in knjig, z definitivno uničenje svinjske kuge nima nobenega po oddajanjem naročil, s preskrbovanjem načrtov, skic in mena. že odkar so se zanesli prvi slučaji te kužne bo detajlov, z brezplačnimi nasveti o virih, cenah, o teh- lezni, vidimo vedno isti circulus vitiosus: kuga se za niškem postopanju, konstrukcijah itd. Vsak obrtnik ima nese iz Ogrske in Hrvatske, potem se vrši pokončavanje pravico, obračati se v takih in jednakih zadevah na zavod; pri vnanjih obrtnikih zadošča navadna listnica ali kratko časa pa in odredi „po toči zvonenje" t. j zaprtija. čez nekaj zopet prost promet, nova zatrositev kuge, pismo, samo da je dotična želja točno označena. Tu bodi novo pokončavanje in zopet novi stroški brez uspehov. povedano, da n?ma zavod samo bogate zbirke za mizarje, Po uradnih izkazih se je strugarje, rezbarje in podobarje, za umetno vezenje in vsled tega načina od dne 19 maja 1. 1899. pa do 15. maja 1. že pokončalo i C / 1 I / 49.585 prešičev in država je imela afektivnib stroškov mescih nad 120 litrov. To pa še ni malo, öe pomislimo, kako 1,182 768 kron 29 vin. Nepovrnjena škoda se pa niti naglo se ta .škodljivec sareja, kajti samica vrle po tri do ne da povedati v številkah! In uspeh?! Uradni izkaz petkrat po mladičev na leto, tako izvemo, da jih je od od 7. t. m. izkazuje v 80 političnih okrajih 201 kraj z jednega pridnega u para že nad trideset, gotovo ne poza- bijo po svojej navadi Škodovati kmetu. Najslabše pa je še to. 626 dvorci okuženih po svinjski kugi, Id ravno slovenske ker tega nikoli ne zapuste, kakor po letu na polju, tako po pokrajine, posebno pa Kranjska, so tudi pri tej priliki limi v shrambah pokončujejo kar dosežejo.. Odkod» da konji prerano obnemorejo ? Kakor se kakor sploh vselej izredno obiutljivo prizadete. Kuga se vedno in skoro brez izjem zanese po hrvatskih v obče trdi, učaka konj pri skrbnej postrežbi in varstvu od torej sinozemskih** prešičih, pri zatiranju odpade torej državno odškodovanje in ljudje zgube kupljene živali in večinoma tudi denar, vrhu tega imajo še stroške za raz- 30 do blizu 40 let starosti. A ko pa ogleduješ sedanji čas konje in povprašaš po njih starosti, ne boš jih mnogo našel nad dvajset let starih. Odkod to? Nä to vpraSanje nam odgovarja neki strokovni list sledeče: Konji prerano obnemagajo kuženje hlevov in drugih stvarij in še dolgo trajajočo in skončajo: 1. Vsled prenapenjanja močij pri težkej vožnji in zaprtijo, prepoved prešičjih semnjev itd. K vsem temu naglem jezdarjenju. Vsled prehlada, ko marsikdaj morajo pa nam sosedne kronovine avstrijske prepovedo izvoz domačih prešičev in to še celo iz popolnoma neokuženih političnih okrajev kranjskih Avstrijsko). (vid zadnj čas Gornje i konji, segreti od vožnje, stati na prostem, časih celo ob deževju in burji brez odeje in to po več ur. 3. Uničuje konje surovo ravnanje ž njimi, da jih hlapec pretepa ž bičem, često z bičevnjakom, večkrat celo po glavi in kjersibodi. 4. Ne- konji primeren hlev, zlasti še, ako morajo stati na prepihu, Tu je treba tedaj nujne in odločne premembe in da se mokri lahko prehlade. 5. Previsoke jasli, vsled katerih sicer .aut aut a In zato prosimo vse gg. državne 1 pa si posebno žrebeta preveč napenjajo vrat in goltanec, kar jim tudi radikalen konec: vse druge odločilne faktorje, da se temu naredi škoduje, kopita. Slabo kovanje, kakor sploh zanikerno oskrbovanje Neprimeren komat škoduje, ako je premajhen, na- w « ali penja vratne žile. da vsled tega marsikdaj konj s tem, da se prepove brezpogojno uvoz pre- velik pa drga pleča. Nesposobni ziravniki oslepi, prema zači, šičev za pleme in krmljenje iz stalno okuženih inozemskih mesto, da žival v bolezni zdravili. držav > v prvi vrsti iz Ogrske in Hrvatske večkrat škodljivimi rečmi p» • \ zavdajejo že ali z ničvrednimi vsaj zdravljenje » ali pa če narave same še ovirajo. tega se razvidi, da v vseh teb v to visoka politika, posebno mad- liapakah v oskrbovanju konj kriv človek. živali strežb jarska ne privolila, da se pokončevanjein prešičev po predpisih gori navedenih cesarskih naredb takoj preneha in uvedejo predpisi kakor pri kužni rudečici prešičev s primerno spremembo posameznih določil, posebno kakor jih je že predlagalo notranje ministrstvo „društvo avstrijskih živinozdravnikov *. m rabi. Da bi imeli samo pridne hlapce pri konjih, mar si katera žival in močno odpelje lahko dočakala starosti, konjederec. pa jo še mlado^ Vzrok, da svinje hočejo žreti. Večkrat se opazuje in toži, da se svinje nakrat začnejo pri krmljenju kujati, da nočejo žreti. To pa se zgodi ne samo pri mladih prascihv nego tudi pri odraslih plemenjakih, največkrat pa še pri pitancih. Ako je žival drugače zdrava, mislimo na naslednji Kmetijske raznoterosti. Snaga pri molži (dojenju). Dobra in prekoristna stvar pri hiši je mleko. Pa tudi to si ljudje večkrat pokvarijo, snaga vzrok. Morda je dobila zadnjič la hrano kaj težko prebavnega^ na kar je treba paziti, zlasti da je dobro prekuhano. Aka se to zaprlo, treba je nekaj dristlje in to kmalu, za kar je najboIjSe ricinovo olje. Sploh je pred vsem treba paziti, da je hrana svinjam ali popolno sveža ali pa dobro preku- Prva reč pri mleku, da ostane zdravo in okusno, je hana. Öe ni tega vzroka, pa je morda bila hrana močno kisla, človeku se gabi, če pogleda v mlečno shrambo mar- sikatere gospodinje. Sama je umazana kakor copernica, kadar molze ali preceja mleko, za cedilo ima kako smrdljivo cunjo koritu. Ko kateri duh se ne spravi lahko iz korita, predno se ono čedno zatem se živini ponudi druga hrana v snažnem ne izmije. ali pa sito, ki je že vse zadelano z različno nesnago. Latvice ali posode za mleko so slabo umite in slabo pokrite. Skrbna in snažna gospodinja pasi najprej, da ima krava pri molži snažno vime, če je treba, ga umije z mlačno vodo in obriše 8 suho cunjo. Sama sebi umije roke, žehtar ali golida mora biti lepo čista, zato se mora hitro po molži umiti. Za cedilo žival še potem ne hotela pridno žreti, treba m oskrbeti naslednje „juhe". Vzemi 2 kg ovsa, dodaj 36 gr sode skuhaj v 4 Z vode. Te nekoliko zavrele tekočine daje se navrb navadne hrane prasetu v jutro in zvečer po pol litra, par dneh bode žrlo kakor poprej. Strd ali med ena najbolj redilnih in zdravih jedil. se lahko vzame kos platna. se vselej lepo opere in dene Posebno za otroke je strd jako hasnovita, in vsaka mati SI sušit na snažen prostror. če se rabi sito za cedilo, se mora paziti, da se ob robu ne nabere nesnaga. Mleko se ne sme morala preskrbeti nekaj strdi. Nekateri otroci naglo rastejo. dalje časa v hlevu, ker se navzame hlevskega duha. go- puičati Mleko se shranjuje na snažnem in zračnem prostoru, spodinja tako ravna, je mleko, smetana, sir, surovo maslo bolj okusno, pa tudi bolj zdravo. Koliko zrnja uniči par miši? Na Nemškem so napravili nekoč poskušnjo. koliko^ požre ta živad s tem, da so zaprli par miši v kletko ter ju krmili s pšenico. Porabili sta pa so bledi in mršavi, drugim želodec slabo kuha in prebavlja. Za take je strd ali med najboljši pripomoček. Naj se da torej otrokom, večkrat strdi s črnim kruhom, pa ne veliko naenkrat. ker se s tem preobloži želodec Za zajuterk ni boljše jedi kakor mleko, v katero se primeša nekaj medu in nadrobi domač kruh. Pa tudi za odrasle ljudi hočeš zdrav biti in star postati, zavživaj vilo. mleko in strd. Zato strd izvrstno ždra- pogostoma naj pa tudi pridno redili čebele! v 50 dneh liter pšenice, od katere je ostalo malo lupin. Na prostem se to še mnogo povekša, ker jniš bolj izbira in skvari včasih več nego požre. Tako bi, recimo, kakih trideset parov miši j požrlo na mesec trideset litrov pšenice, v štirih « « znal je tako spretno denar odjemati, da so mu morali zato še hvaležni biti. Da eo talco promoion mo!^ dandanoa povood z od prtimi rokami sprejema, je jasno kakor soince. Navzlic temu je bil v zadnjem času večkrat jako slabe volje; Bajka; spisal C. G Heuling. t začeli so mu na mah očitati, da tudi kot trgovec vender Se- Pri neizmerno bogatem, in zato tudi jako uglednem, malo prehitro služi, in da nima niti sledu vesti več imenitnem gospodu je služil kočijaž. Videl je lahko iz veda se je sam smijal takemu gorostasnemu mnenju svojega malega stanovanja v zadnjem delu hiše razsvet pa se je 8 Ijena okna v. vili, slišal zvonenje čaš in duhal fini vonj malem niso več veselja kazali, se ž njim v kupčije Ko časom vedno dalje razširjalo, in ljudje po spu- ukusnih jedil. To je bil poglaviten užitek v življenju ščati, tedaj se ni več smijal, in začel je pomišljati. Proti kočijažem; sicer je moral od jutra do večera na kozlu škodi je bil namreč silno občutljiv S početka skušal z sedeti, kjer ga je včasih soince do cela speklo, drugikrat bogatimi darovi, pri katerih je natančno zaznamoval svoje pa, da bila prijetna prememba, dež do kosti premočil, ime, in s sijajnimi družbami uničiti neprijetno očitanje. če se končno peljal domov, skrbel je dobili njegovi konji naiprej redno svojo hrano, potem da so Toda to je le malo pomagalo; povabljeni gostje iz fine po družbe smatrali so njegovo stališče itak za povsem pra gledal, žena, in storjeno. voz in vozna oprava zopet lepo svetlo osna« vilno in bi bili baš tako ravnali, ako bili tako na večkrat je pomagal sam, če ni bilo dovolj dobro vihani kakor on. One velike množice pa vender ni mogel Še le po vsem tem mislil je nase. Premeteni vabiti v goste, in baš pri njej zaslužil je največ. « ljudje so se mu zato na tihem in javno smejali, ker Ko je torej trdovratno ostala pri svojem mnenju, da nima vesti, bil tako neizmerno bedast, da je, oziraje se na hasek odločil se je s težkim srcem za žrtev. gospodarjev, pozabil svojega, in imenovali so ga do cela nepraktičnega. malo Parkrat so mu pravili, da ima njegov kočijaž jako » prifrknjenega« človeka. Prav za dobro vest, in sklenil 1 m ^ ^ ■ ^ __A ^ ______/ M ^ MA M .mmM A ■ ■ .A m m . A m A pri ugodni priliki mu jo od prav niso napačno trdili; kočijaž nikakor ni sodil v pa- kupiti in se pred vsem svetom ž njo ponašati. Izračunal metni svet; imel je namreč od rojstva veliko napako; je, da bo kupčija pri njem mnogo ugodnejša, nego kjer-silno strogo vest. i ; že kot deček je trpel pod njenim vplivom; imel je je, koli drugod; prvič zato, ker je bil mož pri njem v službi peklenski strah, ako so ga njegovi sodrugi pozvali > da in drugič, ker o vrednosti denarja sploh ni imel pojma In v istini učini komu nedolžno šalo^ ali da zmuzne ob priliki ja- 1 ko je ponudil kcčijažu svotico za njegovo bolka ali orehe. Saj bi bil «ilno rad to storil pa ta ) vražja stroga vest branila mu je v toliki meri, da se žal ni mogel odločiti. Sodrugi so f^e mu seveda zato posme hovali, se ž njim norčevali, in če jih je bilo več skupaj ga še skupno pretepli. vest, bil je oni z največjim veseljem h kupčiji pripravljen. Jedva pa je opazil bogati gospod njegovo dobro voljo znižal mu je ceno takoj za tretjino. Pa tudi s tem je bil kočijaž povsem zadovoljen spodu svojo strogo vest. in prepustil svojemu go- Ta pa odšel malo potem v svojo vilo; zgrizlo ga je močno, da je tako naglo sklenil Ko dilo; delal je od zore malo odrasel, ni se mu niti za las bolje go- kupčijo in da mu ni še nekoliko odtrgal. Poprej bi se do mraka kakor,konj, in vender mu kaj tacega ne bilo pripetilo! v istini, postajal je že ni prišel niti za korak naprej. Nasprotno, mnogokrat je prerahlo čuten. imel jedva suhega kruha, dočim so se drugi pri vinu in Toda pečenki dobro mastili. svoji sreči pač niso imeli tako jeza svoji nesreči in strahu je opazil, da je ta stroga predigra k mrklemu trpljenju. Njegova stroge vesti. Vender je bil še vedno za silo vesel, in ko vest mučila ga je za vsako krivico tako neprestano, da je konečno po nekem priporočilu postal kočijaž bogatega 81 jedva upal svojo prodajalnico še dalje imeti, in da gospoda, čutil se je v svoji fini družbi povsem srečnega se je pted vsakim novim podjetjem celo strašil. Da je in se je celo navdal nekoliko napuha radi svojega druž- ogromna množica zopet dobivala zaupanje do njega, to benega stališča. mn nrinrAvlialo nailiuteiše notranie muke. Hotel Tega mu pa tudi ni smel' nikdo zameriti, če videl njegovega gospoda. Tako fine obleke, tako masivna I mu je pripravljalo najljutejše notranje muke. ljudi baš tako srčno rad goljufovati, kakor poprej, saj si je le zato natovoril vest; sedaj pa mu je baš to pokva- verižica in prstani tako svitli cilinder in pred vsem: rilo ves njegov načrt. Kako krasna podjetja si je izmislil T AiJlV^C* 11J OVMtlAf VU.U.V/ » f J AA J^A f • • - . -----j ----------^ » takova mošnja polno cekinov! Ljudje so se že odkrivali, za ta čas, ko bi mu ljudje kakor sicer zaupali denar. bi samo če so videli bogatega gospoda od daleč, in so čut-li ne- Saj bi niti posebno veliko ne neslo; ljudje naj skončno ponižnost pred njim. On je pa tudi v istini ra- polovico svojih vložkov pri njem izgubili; to je bilo pač zumel napredovati, to s mu moralo priznati Bil je najmanje 1 kar mogel pošten ustanovnik zahtevati » če mu ni hotel tudi sam živeti. In niti tega solidnega podjetja trgovec in niti najzlobnejši njegov nasprotpik mogel očitati, da bi bil kdaj svojo osebo pozabil ali celo mu ni dovolila njegova stroga vest. Bilo mu je res obu- kaj zastonj storil, iz prijateljstva ali ljubezni do bližnjega pati. svoji jezi spozabil se nekega večera tako Nad takimi slabostmi bil je povsem vzvišen; pustil je daleč, da je svojo vest, dasi ga je precej stala, togotno vedno, da so drugi zanj delali in svojim ljubim bližnikom in jo skozi okno vrgel. Svojega kočijaža je v sličnem položaju že davno odgnal. Čutil se koj olaj- inišljeval, tem nezadovoljnejši je postajal. Mraz ga je šanega in sklenil lahko svojemu notranjemu pomir spreletaval in vročina ga je obhajala. Ljudje vender ni v» n J o Kfi j Wkcv lo 1 Wop&ijo J Unf. } lrn.12 n t* r\ c\ r» 6 1i K nrtn ^rk vn fi A I< IXtL . f\ J nrk V^oJ^jA onega,prav pošteno „upilil". voljo, je vender storil! Tako pač v resnici ne pojde; in Ves blažen in zadovoljen legel je v posteljo in mislil vender moral zgotoviti predlogo; državni svet je že o svojem solidnem podjetju, dokler ni zadremal. Na mah čakal nanjo. pa čutil nekak pritisk na svoje prsi, in grozen strah Ves preplašen je dirjal po sobi gori in 'doli ter zadrgnil mu je takorekoč vrat. To je vender bilo, kakor sukal po svoji navadi na jednem zlatih gumbov da ga bi bila njegova stroga vest zopet pri njem! Ustrašil se je s suknom vred iztrgal. Na svojo veliko, splošno žalost je vsled tega tako, da se je prebudil; in res, pred njim imel je še svojo malo, privatno, da je svojo novo suknjo na postelji je sedela njegova vest in ga zrla topo in ne- tako neprevidno pokvaril. Jako potrt zrl je v luknjico; ; pre- natančneje, in ves prepaden se je začel opotekati: premično s svojimi trdimi potezami. Ves obupan zinil najprej parkrat po zraku zopet ojunačil, zarenčal ko se potem vsaj nekoliko tu se mu je zdelo, kakor bi se noter nekaj svetilo iskal nad vestjo, kakor pes na ve spoznal strogo vest. Urno si je strgal suknjo raz telo 1 rigi » češ, kaj vender hoče pri njem; saj dovolj raz- vrgel jo daleč od sebe in' jo poslal takoj po slugi boga ločno pokazal svoje zaničevanje in jo zavrgel. Tega vender gatašu nazaj. Sedel ne trpi nikdo, kdor si le količkaj višje omike in dostoj- so se zlagale številke zopet načrt pisalni mizi Istina sedaj je bil zopet tako izboren nosti prišteva. Toda stroga vest mu je odgovorila z zares kakor poprej kratkem času je bila predloga gotova. razžaljivo mirnostjo, da se sploh ne da pregnati; pri Novi davek se je izvrstno obnesel. V deželi bi bila sicer komur se jedenkrat naseli, pri tem ostane do smrti. Samo skoro nastala skromna ustaja, toda udušili so jo, in dobri če jo kdo prostovoljno prevzame ali kot darilo obdrži, finančni minister je dobil celo dva reda naenkrat. tedaj se preseli k njemu. Sicer pa je ne more ničesar na svetu pregnati. nazaj ? Bogatemu gospodu so pri tej dobro voljni izpovedi o zvestobi vesti lasje Ko je dobil bogataš svojo suknjo s strogo vestjo pal je od samega strahu raz stol. Njegov lepi načrt se ni samo bridko izjalovil, temveč posamezno vstajali, roke in noge uničil mu je še po vrhu dragoceno prijateljstvo ministrovo. pa so mu drgetale kakor lesenemu možičku Ker dobro poznal ljudi, bilo mu je jasno kakor solnce, da nikdo ne To si je vzel tako k srcu, da je povsem shujšal; razun tega šla njegova trgovina od dne do dne bolj rakovo prevzame prostovoljno stroge vesti. Zakaj pa je tudi na- pot, in izgubil je že večji del svojega premoženja. Kljub redil tacega kozla! Dolgo je lazil ves pobit okoli; temu ga je mučila stroga vest še vedno neprestano, in nekega popoldne pa mu prišla v spanju dobra misel. spoznal Dal da ne bode poprej našel miru, dokler ne bode gumbi narediti krasno baržunasto suknjo z .zlatimi zadnjega vinarja povrnil pravemu posestniku. To bi bil ? v podlago pa je dal strogo vest. Potem peljal previdno in umetno ušit3 tudi storil, da mu ni prišla na zadnje k sreči še rešilna dal napreči konje in se je urno misel. Jeden človek je bil še vender na svetu, kateremu jako dobremu znancu, finančnemu ministru. Ta se ni bilo bati stroge vesti, da, kateremu morala biti je imel poprej z bogatim gospodom mnogokrat razne ope- §e dobrodošla najpcbožnejšemu v celem krščanstvu! racije in si je zaslužil mnogo premoženja. Ker pa bil Nesrečni posestnik stroge vesti poskočil od ve še zvitejši nego njegov drug, ni nikoli prekoračil gotove selja od tal; računil je z gotovostjo, da mu pobožni mož ostre meje, tako da mu nihče ni mogel do živega Nje odvzame breme, da mu morda še povrhu izroči kako da gove izvanredne zmožnosti: prazniti žepe drugih in polniti rilce za vest. Dal narediti zabojček iz zlata, okrašen svoje, so napotile deželno vlado, da mu je izročila težavno z biseri, položil vanj strogo vest in se odpravil na pot. ., Ko je končno našel najpobožnejšega in mu ponižno Ko mu je sluga naznanil bogatega gospoda, naročil poljubil nogo, ponudil mu je dragoceni zabjjčei in ga mesto finančnega ministra z velikim zaupanjem. mu je takoj vstopiti vedel da ne pride nikdar s prosil 1 da ga milostno sprejme kot darilo. Toda sveti praznimi rokami. In prav z dragocenim baržunastim jo- mož se je takoj vidno zganil; njegov fini nos je ovohal J pičem imel minister silovito veselje; hii je štedljiva kaj bilo skritega v zabojčku. Ko se še po nepo duša in ni trpel malih izdatkov. V zahvalo za darilo däl trebnem prepričal, da ga sumnja ni varala, se je raz-je svojemu tovarišu še nekaj migljajev, kaj se bi možno grdil čez to razžaljenje, namignil svojim trabantom in prigodilo v bližnjem času in iz česa bi lahko oni imel kaj dobička, in bogataš je odšel vesel, da se mu kana tako dobro posrečila. velel moža odpeljati v dvor. Tam so ga najprej na- prav nato pošteno pretepli radi njegovega nesramnega vedenja, pa so ga vrgli skozi duri. Strogo vest pa so mu na po- Finančni mini&ter pa je oblekel novo suknjo takoj sebno povelje zopet vestno izročili 9 zabojček je da za poskušnjo in šel k pisalni mizi. Hotel je dogotoviti roval pobož.iik v spomin na redek dogodek dobri pri j a jako važno delo, novo davčno predlogo, ki bi mu morala pred pol ure se donesti vsaj kak red! Toda čudno! mu je zdel načrt jako imeniten, sedaj pa mu je zbudil na mah pomisleke. Čital je in čital, in čim bolj je pre- da 1 gospodična je že davno prosila za tak zabojček, v njem shranila zlato in bisere za svoja otroka. Sedaj šele se je udal mož s strogo vestjo v svojo usodo. Taval je najprej mnogo let v tujini okoli, in ko f stran 298 Letnik L1X se ga je končno polastilo hrepenenje po domovini ) pribe- w račil se je počasi nazaj do svojega rodnega mesta. Tukaj J^S^ programa ternm je po poroÖilu dr. Ferjančiča sklenila popolnitev a program priobčimo v prihodnji številki svo- pa se ni počutil dobro, temveč jezil se je čez sto in sto Odlični gostje na Bledu. V Mallnerjevem hotelu- stvarij, najbolj pa ko zopet videl svojo nekdanjo vilo so zdaj šef generalnega štaba fem baron Beck, železniški Neznan, jako fin gospod stanoval sedaj v njej; vprašal je slugo po njegovem imenu in izvedel je največji jezi ) da svoji kupil hišo njegov nekdanji kočijaž. minister Wit tek in bivši ogrski minister grof Csaky. — Deželnozborske volitve na Kranjskem se bodo vršile sredi meseca septembra in sicer se zaÖno dne 10. sep- Temu se je godilo izborno, odkar se je iznebil svoje stroge tembra. Izmej dosedanjih poslance bodo veö kandidirali. jih vse polno ne • Idrijska turns rska afera. Državno pravdništvo vesti; v par letih je postal jeden največjih bogatinov v je priziv radi prenizke kazni v znani turnarski aferi obsojenih Idrijčanov umaknilo. Od strani «agovorništva je bila vložena mestu. Pri tej vesti pa je moža s strogo vestjo minula po ničnostna pritožba. trpežljivost; urno si je poiskal vrv in se obesil še v tisti V grajščinskem parku na Igu razcvita se ■ noči prav pred spalnico mogočni veji. svojega prejšnjega kočijaža ravnokar stoletna aloa. na sredine listnatega šopa izrastla nad 5 m visoka betva; vrhu betve je veö posameanih rastkov in na teh v se manjši od- odrastki, iz katerih že cvetje Ko se je drugo jutro posestniku vile naznanilo to vun sili, ki ga bode v kratkem vse polno. Visokorodni gospod drzno dejstvo, prišel je sam, da si ogleda mrtveca. Jedva obrnil pogled nanj, spoznal je takoj svojega nekdanjega gospoda kljub zastarelim potezam. Polastil se ga je grozen strah. njemu, lesu. da bi se stroga vest morda ne povrnila zopet Urno je dal narediti močno krsto iz hrastovega čez njo železno in čez to še veliko kamenito krsto; moža dal je položiti vanjo in ga takoj potopiti v morje. grof Auersperg je dovolil vsakemu prost uhod v park, da si lahko ogleda to redkost, vender se nasadi priporočajo varnosti obiskovalcev. Z dovoljenjem gospoda grofa postavil se je pri aloi nabiralnik in se priporoča dobrohotnosti, častitih obiskovalcev za prostovoljne darove v korist ubožne šolske mladine. Uvrstitev v Ljubljano pristojnih rekrutov. Po letošnji razdelitvi in uvrstitvi rekrutov je za sedaj žrebna Odslej ni nikdo več opazil na svetu stroge vesti št. 65/1. zaključna številka rekrutnega kontigenta vojske io^ žrebna št. 80/1. zaključna številka domobranskega rekrutnega kontigenta, višje številke pa se uvrste kot cezštevilne v nadomestno rezervo. Uvrstitev nadomestnih rezervistov v vojsko ali domobranstvo se izvrši še-le pri kontigentnem obračunu in se ob enem eventualni primanjkljaji v rekrutnem kontingentu, nadomeate s čezStevilnimi — po vrsti žrebnih številk. Vinogradniki, čuvajte vinsko trto Kratko Osebne vesti. Deželni sodni svetnik v Ljublj gosp. Josip Marti nak, vitez Franc Jožefovega reda, vodilo, kako uspešno zatiravati najnavadnejše trtne škodlj u šel v pokoj in dobil tem povodom v priznanje svojega službovanj naslov višjesodnega svetnika. pri Litiji, gosp. Jakob Eajner, teljem na ljudski Soli v Hrastniku Začasni učitelj v Sv. Križu Tako Anton Kosi, Mi to knjižico se imenuje knjižica je ravnokar izšl Spisal učitelj in vinogradnik v Središžu Cena 50 našim imenovan stalnim uči čitateljem prav toplo priporočamo pod geslom, kot ga ima knjižica: Pomagaj si sam in Bog ti bo Trstu je otvoril pomagal SVOJO odvetniško pisarno gosp. dr. Edvard SI a vi k, v Pulju Začasnim okrajnim zdrav- Družba Cirila in Metoda v Mariboru vabi pa gosp dr. Ivan Z XVI. redni veliki skupščini v četrtek dne 8. avgusta 1901. 1 nikom za Sv. Jurij ob Ščavnici s sedežem v Radgoni je ime Vspored Sv maša novan gosp. dr. Leon ft Gdč. Gabrijela Tsch Zborovanj ob 11 ob 3/4 uri v frančiškanski cerkvi uri v n Narodnem domu Prvo doslej učiteljica v Kočevju, je imenovana za učitelj na tukajšnjo mestno osemrazredno nemško dekliško šolo. mestnikov nagovor. 2 ) Tajnikovo poročilo. 3 ) Blagajnikovo poročilo. 4) Nadzorništva poročilo. 5.) Volitev jedne tretj družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednj udj Promocije. Gospod Ivan M o die, c. kr. avskultant družbinega vodstva: 1. dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški pri deželnem sodišču v Ljublj promoviran doktorjem prava. bil na dunajski univerzi Frančišek Brežnik Gregor Einspieler 4 Anton Žlog Vladni konceptni praktikant 6) Volitev nadzorništva člano) 7 ) Volitev razsodništva v Ljublj gosp. Fr. Vonč bil na dunajskem vse- učilišču promoviran doktorjem prava Gospod Živko članov) vlakom ob Dne avgusta odhod iz Ljubljane i osobnim uri 20 minut zjutraj. 2.) Po zborovanj skupni P s Krškega bil dne 23 t. m učilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo na graškem vse- obed na vrtu „Narodnega doma ob 1 uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do Imenovanje v cestni odbor. Deželni odbor po- gostilničar v r» . avgusta z naslovom: Iv. Feigl, Narodnem domu" v Mariboru. Kuvert brez klical je v cestni odbor Škofjeloški: Franca Šlib a r j a, po sestnika t Selcah in Ignacija Čadeža, posestnika v Srednji osobnim vlakom vina stane 3 krone. 3.) Odhod iz Maribora proti Ljublj 4.) Ob ob 7 uri 24 minut ečer 1 z uri vasi; v cestni odbor Kamniški: Josipa Močnik posest zvečer koncert v „Narodnem domu" v Mariboru nika v Kamniku in Matevža Serš v cestni odbor Eadovljiški: Ivana J župana v Vodicah c a , župana v Be Slovensko kmetsko društvo za šmarski okraj imelo v nedelj gunjah in Janeza čopa, posestnika v Breznici zoper abstinenco na Pristavi shod, na katerem se je izreklo nskih deželnih poslancev štajerskih in za Trgovska obrtna zbornica za Kranjsko je imela dne 23 t. m sejo. v kateri se razprav o ne deljskem počitku v Ljublj o ustanovitvi višj trgovske ustanovitev kmetijske šole v Šmarju Ljudsko štetje v Gradcu. Sedaj se uspeh zadnjega ljudskega štetj razglasil v Gradcu. Mesto ima 138 080 šole V tej seji je bil gosp. dr. Windischer imenovan prebivalcev Mej zborničnim koncipistom, Poročilo o tej zanimivi seji priobčimo štirideset Slovencev temi so našteli Gradcu 742 čitaj sedemstodvain v prihodnji številki kjer v gotovih lokalih niti Narodno-napredna stranka na- Kranjskem v Gradcu, kjer sta dve tretj vseh najmanj 15 000 Slo nemške besede ne slišiš poslov slovenske narod imela dne 18. t. m. v Ljublj shod zaupnih mož, na ka nosti so našteli 742 Slovencev. Toliko jih skoro v vsaki ) i ulici. Že za časa ljudskega štetja silno se je postopalo, izid ljudskega je tako nesramno goljufalo, da si kaj bilo mogoöe. smo opozarjali, kako na- Bismarckov spomenik v Moskvi. Nemški kolo- štetja tacega pa priča, da se nisti v. Moskvi so postavili Bismarcku spomenik. „Novoe niti misliti ni Vremja" piše, da je spomenik zato umesten, da Rusi ne pozabijo, kdo je delal vse svoje življenje proti Rusiji. In če že X Nove nemške zmage na Štajerskem. Pri ob- ni dobro pozabiti svojega prijatelja, je še slabše pozabiti svo- činskih volitvah v Pesnici in v bližnji Kani ž i so zma- jega prijatelja, je še slabše pozabiti svojega sovražnika Zato gali nasprotniki. Lepo predovanje" slovenstva Otvoritev planinske koče na Krnu 2246 m naj bode Bismarckov spomenik k prospehu ruskega spomina. Parižki črevlji za ženske imajo zopet drugo mo Soška podru Slovenskega planinskega društva gradila na Krnu svojo kočo društvo pridobi s tem 16 je do pla demo barvo. Orni ali rumeni črevlji že davno niso več mo derni, a tudi beli in sivi se že opuSčajo, na njihovo mesto ninsko napravo v svojo last. Slavnost otvoritve se öpravi v pa stopajo pisani, rožnati in poslikani čreveljčki. ponedeljek dne avgusta ob 10. uri dopoludne Na Krn Lrepe uradniške plače. Pariški Figaro a ima vodijo z goriške strsni pota iz Tolmina in Kobarida. Kranjskim dva glavna urednika, ki imata po 24 000 frankov redne plače ^^ J ^ 1 ^ ^ _ i. ^ ^^ ____^Jt^^^ 1 ^ w ^ M ^ ^^ A W 1 A v-v « iTk M v-v ^^ aJm^^Xi^^aU Ii ^ ^ % a i* ^ V iA^ ^ š udeležnikom priporoča odbor „Slovenskega planinskega društva" na leto, ter od čistega dobička, ki ga donaša list, po 27 o prelepo partij vodi v urah hoda iz Bohinj tja na Krn Odpeljejo se izletniki v soboto avgusta popoldne ob uri v Le od tu pa z vozovi v Bohinjsko Bistrico prenoče V edelj gusta se vozijo k jedno uro oddalj nemu izviru Bistrice, od koder se prične 7urna hoja čez pla nino Govnač, vodeča med Bogatinom in Kukom koči vrh Krna. Slavnost otvoritve je določena na ponedeljek 5. avgusta dopoludne. Istega dne še se vrnejo izletniki poljubno preko Tolmina ali zopet čez Bohinj. Udeležaikom partij cez Ker ima „Figaro" na leto preko 3 milijone frankov dobička, dobi vsak urednik poleg redne plače še po 810 000 frankov dohodkov. Poleg tega imata urednika še druge ugodnosti. Kuga. V Marzelj je priplul parnik „Laos", na katerem je zbolel za kugo nek kurjač Arab in za njim ,drugih 15 kurilcev, kateri so bili prenešeni v bolnišnico za nalezljive bolezni. Jeden bolnih je kmalu umrl, med tem ko so vsi po-tovalci in ostalo moštvo zdravi. Oblasti so se seveda oprijele Bohinj se je javiti pravočasno odboru „Slovenskega planinskega najobsežnejše mere, da preprečo te nevarne in nalezljive bo- društva v Ljublj da se jim preskrbi vozove in prenočiš lezni. V Carigradu so oblasti tudi napravile potrebne ko- Goriško žensko učiteljišče. Da se preprečijo brezpotrebne prošnje, naznanja ateljstvo ženskega učite v Gorici d se za prihodnj šolsko leto radi kanj prostorov ne bodo . sprejemale gojenke v pomanj IIL IV tečaj slovenskega oddelka tega zavoda. Goriški deželni zbor je miloli teden razpravljal o stavbi nove blaznice. Predlog, naj se odkaže stvar finančnemu odseku z naroČilom, da še v tekočem zasedanju o njej poroča, je bil odklonjen. Slovenci so na to zapustili dvorano in naredili deželni zbor nesklepčnim. Iz Marezig, okraja koperskega, pišejo „Edinosti" : V tukajnji občini je padala toča ki je apravila velikansko škodo. Pridelek na vinu je uničen do malega v vsej občini rake, da prepreče razširjanje kuge. Vse hiše v predelu Gralata so bile zdravniško preiskane in razkužene. Vsako mrtvo truplo je prepovedano pokopati prej, nego da se ustanovi, katere bolezni je mrtvec umrl. Vsled novih slučajev kuge v Carigradu je rumunska vlada odredila ßdnevüo karanteno v luki Sulina, med tem ko je druge luke zaprla. Promet po morju mej Ru-muniio in Turčijo je ostavljen. Express in vstočni vlak je preprečen v svoji direktni črti, ker mora na bolgarski meji pri Hermandu ustaviti, da se izvrši zdravniško-komisijska preiskava, in da se razkuži take osebe, kakor tudi njih potovalne stvari. Srbska vlada je dovolila direktni prevoz Express-vlaka preko svoje dežele, toda pod pogojem, da se ne sme nobena oseba in tudi nobeno blago na. njenem teritoriju izkrcati. vender je v v€Čem delu občine ostalo vsaj jeden del drugih gospod Zmagoviti Angleži. Kitchener: Kaj ste zaplenili, polkovnik? — Polkovnik: Ne dosti; v zapuSöenem pridelkov (krompir, koruza i. dr.), a v selu Labor ni ostala farmu sem našel samo zaboj sira. Žal, da je bil že poln črvov, niti jedna bilka cela! Tam je uničeno vse, grozdja ne bo niti jtchener: Nič ne de! zrna, ne krompi ne koruze, sploh ničesar. U je celo Brzojavimo v London sledeče: i trava Tam je padala kakor pest debela toČa neprenehoma n tri Četrt ure!! Selo zgled kakor pozimi. Niti jedoega lista Buri so pregnani s svojih trdnih pozicij. Polkovnik Green zaplenil več tisoč glav živalij". niti jedne cele bilke. Pogled na vas je uprav grozen Uničeno pa je ne samo za letos, marveč ne bo pridelkov za več let to velja osobito o grozdju in adj Selo šteje 40 hiš in škoda jo je provzročila toča onim 40 siromašnim posestnikom, je Tržne cene. v Ljubljani dne 26. julija 1901. Pšenica cenjena preko 100.000 kron Ume j se, da je ljudstvo obu K 7. pano Beda velika že sedaj, a kaj šele bo! Ljudstvo že ječmen 8.40 oves K 7.80 h, ajda K 5.50 sedaj nima, od česa bi živelo, a na zimo nastopi zogibna do proso turš^^ica 6.70 leča lakota 1 Tukaj Županstvo se obrnilo sicer potom c kr Vse cene veljajo za 50 kilogramov. okr. glavarstva v Kopru za pomoČ do vlade a tu neob hodno potrebna hitra in nujna pomoČ. Obračamo se torej tem potom do usmiljenih ljudi, naj pomagajo ubogim in nesrečnim ljudem! Umrla je ,v Ljubljani gospa Franja N o Iii, soproga ff^mnrm^mm i v ^^yme^mmw ^ kleparskega mojstra in slovenska igralka letni obližj da Radi bučelinih pikov umrl. Te dni je šel dve-sinček posestnika Glihe iz Zagorice pri Višnji gori v bučelnjaka so ga bvčele tako po obrazu opikale zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem deček radi tega drugi dan umrl. žarečimi kleščami je v delavnici južne Železnice v Mariboru neki delavec sunil svojega tovariša in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati na kliniko v Gradec. kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. 10) ( Loterijske srečke v Brnu dne 24. julija t. 86, 24, 19, 40, 55. Na Dunaji dne 20. julija t. L: 81, 89. 21, V Gradci dne 20. julija firmo 73. 88, 12, 22, 82, 51. vizitnice -1 I Blasnikova priporoča tiskarna Ljubljani I v Doktorja pl. Trnköczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušana že ■ ^ M m m lek mnogo let, priporoča in razpošilj Trnkoczv v Ljublj Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni zdravila poTzetjem takoj pošiljaj Tse strani sveta z obratno poštnim O9 tndi celo samo jeden komad z natančni navodilom o uporabi« malokrvne, brezmočne gospodinje ^XJ^XJA^^f --,----------J vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto Eakao sladni čaj Dalj priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno sredstvo. Zavojček zavojčkov samo 5 K. : Doktorja pl. Trnköczyja l/al a/Ip/^TIP kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Ueluje pomir- jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. TTvAclllPP odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo -OJL U^ijlt^t^^ blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. Škatlja 42 h, šest škatljic 2 K 10 h. — Pocukrene krogljice. Skatlja 80 h, tri škatlje 2 K. "Pl*öTll plu^ni in kaSljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko J. jLOI.1.1^^ r7>TrQrliiviTn anriATiim železom, ntišuie kašeli, raztvaria sliz. tucata 6 K. Drgnilni kašelj, vzbuja ali udov cvet (protinski utešujoče, lajšajoče drgnenje nje po dolgem Oichtgeist) priporočljiv delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. em znamka Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. IP^** Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in živine, opozarjamo iste posebno na doktorja Trnköczyja redilne pripravke za živino. Ooktoija pl. Xrnkiöczyja (12 yiviimki prašek za no- ^^^ -111tranjo^ rabo pri kravah, konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom uporabe l K, pet zavoj čekov o 4 K. Prašičji redilni in ilni prašek. Varstveno in dijetetično Varstvena znamka. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! želi kdo samo eden kos teh sredstev, pošlje mu tudi omenjeni eden kos takoj s poštnim povzetjem. , ' \ . > • ' - ^ V % ^ ,/ I • k • . ► v • • X s t . • ^ • . . './ v -v.»: ,, ' V.' . .. Jc-.JiK V;--.:;.:: • ♦ ' • . ♦ K zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo, zaloge, klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati.' V V I lil' k J t m i i u. • nt' t' '/A 't.T. i ■'A i/, •V gld. 210 nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. gld. 4'20 prava srebrna remont ura s posrebr-njeno amor. žepno verižico tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom prava 14karat zlata remont, žepna ura v barzunasti skatulji gantno verižico. Za vsako se Jamči leta. Nepovoljne se zamenja torej brez rizike. rej ena Pošilja denar nazaj pošlje, pona-povzetju. tovarniška zaloga Tem enaka naznanila proti gotovini Holzer zlatnine debelo. Založnik avstrijske c. kr. uradniške zveze d Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj Agentje se sprejmejo franko. Odgovorni urednik: Avg^nst Tisk in naložba: Blasnikoyi nasledniki m'K /