hovna brezmejna komunikacija in živa rast, rast v jasnost in celoto. Bistvo te rasti je v tem, da duša v drugi duši dobi vzor in vidi moč in celoto in jasnost, in da to že deloma v drugem uresničeno popolnost uresniči sama v sebi. Zato je tako važno, da duša sreča v življenju človeka, ki ji more biti vzor, da duša po živi komunikaciji oblikuje in uredi v sebi živo življenje. Duha in bistvo duše je težko označiti, a upamo, da se nam je posrečilo označiti to, kar tli in gloda na dnu človeškega bistva, in kar je nemogoče zatajiti, če hočemo biti vredni, popolni in — izobraženi. Če je duša živa, če je v človeku duh, ima njegova eksistenca zmisel, če se v njegovih dejanjih, besedah in stvaritvah izraža življenje, če je v vsem iskra, o kateri smo toliko govorili — ima vse dejanje in nehanje svojo vrednost. A duh cesto okosteni, njegovi viri usahnejo. Zunanje prilike navajajo k neduhovnosti; duh se uči na pamet, ali pa uživa %voje znanje esteti-cistično; posnema dejanje, merodajna mu je formulirana etika s predpisi za vsako situacijo; v esteticističnem uživanju dojema umetnino; če je v odnosu do drugih, pozna samo družabnost, oblike občevanja so mehanizirane, brez cilja in površne; gre samo za kratek čas in navado; ozira se na publiko in maso. Tak odnos je ne-duhoven, porablja običajne forme, da se ljudje med sabo ne približajo in puste nedotaknjene. Skušali smo določiti bistvo izobrazbe, od dveh strani smo se približali svojemu predmetu. Jasno je, da se oba pojma dopolnjujeta in da eden ni mogoč brez drugega, da je naša ločitev bolj abstraktnega značaja. A kljub temu ni nepotrebna; kajti že vsakdanja govorica loči izobraženca in filistra, pedanta, trmasto omejenega, fanatika, svoje življenje mehansko fiksirujočega človeka; a loči tudi izobraženca in barbara (neizobražen-ca). Prva distinkcija se tiče naše pod b) navedene označbe, ki gleda človeka s personalističnega vidika, druga razpredelba pa se nanaša predvsem na kulturo in odnos poedinca do kulturnoduhov-nega življenja. V naslednjem teh dveh pojmov ne bomo strogo ločili. (Dalje.) Lepa Vida Dr. Avgust Žigon Prešernova Lepa Vida, svetli biser poezije naše, ena izmed naših najlepših pesmi, — filologom jasna priča, kako malo je Prešeren razumel o bistvu narodnega pesništva, ni doslej v naši literarni zgodovini še doživela stvarno pozornega uvaževanja od svoje prave strani — kot literarna, kot Prešernova umetnina. Poezija in umetnost sta namreč — dvoje; vsaka — svoj svet, vsaka — svet zase. In vsaka zahteva svojega posebnega pogleda — v svrho doumevanja! V knjigo našo je Prešernova Lepa Vida prišla 1. 1832.: v III. letniku Krajnfke Zhbelize. V odstavku »/ Balade ino pefmi / med krajnfkim ljudftvam pete /« jo je za Vodnikovo »Od Rav- barja«, ki stoji kot programna vsem drugim na čelu, prinesla Zhbeliza takoj na drugem mestu; z opominom«: »2.—9. fo is Gofp. ,Smoletoviga sbera (predelane kolikor le je treba sdelo)«. Smole poroča o tem prispevku svojem za Zhbelizo dne 20. X. 1840 Vrazu: »Meine Samm-lung von Volksliedern hatte ich auf sein An-suchen dem Scheifikerl dem Kaftelliz zum Gc-brauch der Zhebelza gegeben.« (ZMS IV., 190.) In Prešeren je pripisal v svojem pismu iz Celovca 20. II. 1832 Čopu: »Mein Nahme ist bei meinen Originalgedichten ganz zu drucken. Die populares erscheinen aber »SmoJe/isch.« (LZ 1888, 572.) Tako nam avtentični viri dopolnjujejo opombo Zhbelize na obe strani: potrjujejo nam izvor Lepe Vide iz zbirk Smoletovih, in izpričujejo* »predelavo«, obliko njeno v Zhbelizi — kot Prešernovo. Zabranil pa je Prešeren svoje ime ob Lepi Vidi v natisku sam, ker češda ne oblika njena, ampak da izvor daj pesmi avtorsko signaturo.1 To bi bila glavna vnanja dejstva. Lep, srečen slučaj pa, da so se nam iz tiste dobe ohranili štirje, odn. celo pet rokopisov Lepe Vide, ki nam omogočajo še pobližje, in kar je nam glavno, zlasti notranje ugotovitve. Pet rokopisov! Med njimi prvi — doslej neznana 1 Kastelcu je Smole izročil svoje zbirke torej sam osebno. Kar priča, da je bil že 1. 1831. v Ljubljani. Odkedaj? Skrajni mejnik povratka Smoletovega v Ljubljano sta dneva: 22. II. 1831 — 9. XII. 1831. Dne 1. III. 1851 je objavila namreč LaibZtg. (Amts-Bl. Nro. 26, pg. 162) sodni razglas: »Nr. 1220. Vom k. k. Stadt- und Landrechte in Krain wird hiemit bekannt gemacht: dafi der Andrti Smole'sche Concurs, in Folge gepflogener gerichtlicher Ausgleichung, fiir aufgeho-ben erklart worden ist. Laibach den 22. Februar 1831.« Poslej ni bilo več ovire Smoletovi vrnitvi v domače mesto. — Za drugi termin pa prim. (z dnem »Laibach am 9. December 1831« datirani) izkaz ljubljanskih družin in oseb, ki so se 1. 1831. odkupile za rojstni dan in god svoj v prid mestni ubožnici; med njimi v abecedni zaporednosti vsa rodbina Smoletova: Herr Smolle, Michael, sammt Gattinn. Herr Smolle, Andreas. Frau Valentin, Helena. (LaibZtg. 15. XII. 1831, Nr. 100: Beilage.) Istotam, s preskokom abecedne zapovrstnosti, tik vkup kakor da so eno, v letu — Prešernove »prve ljubezni«: grem $rimh$, $ultcttuta, fantmt <5of)n uttb Lod)ter. §err ^reftfjern, gran§ 3Eat>., Dr, — — — — — — Povabilo k temu odkupu (za dobo od 1. nov. 1831 do 1. nov. 1832) pa je prinesla LaibZtg. 25. X. 1831 (Nr. 85, pg. 352); in pač smemo ob tem za korak dalje do sklepa: da je bil A. Smole, če prej ne, vsaj takrat, m. okt. 1831, že v Ljubljani, — kar bi se s termini ob Zhbelizi zelo strinjalo; saj je Zhbeliza III. šla (v dveh rokopisih), v njej Prešernova Lepa Vida, že 26. XII. 1831 v cenzuro! Kastelčeva zaprositev in Smoletova izročitev zbirk, izbor pesmi za Zhbelizo III. in njihova »predelava«, ter izvršitev in vezava cenz. lokopisov: vse to leži pred tem dnevom in priča pač o daljši dobi kot je tja do 9. XII. 1831. (DiS 1926/252; in 1919/157, 160.) Smoletova »Lepa Vida«, iz Korytkovega zbornika: »/ Pesmi naroda kranjskega zbrane po meni 1. 1838 na Kranjskem / to so po večjem delu prvotni rokopisi. / Emil Korvtko /«; od 1. 1922 (20. L) v ljublj. lic. knjižnici, MS 456: Od Vide. Prelepa Vida Pelnize prala 2 Pri kraju morja Na [s] fin ji fkali, 4 K' nji le je pripeljal Zherni samorz. 6 Tako je rekil Zherni samorz: 8 Kaj je tebi lepa Vida Ki nifi vezh 10 Tako lepa, kakor Per[P]ve leta? 12 Kako zhem bit' lepa Kakor perve leta? 14 Doma imam ftariga mosha Ino bolno dete; 16 ,Stari prekafhluje Dete prejokuje. 18 Tako je rekel [,] zherni samorz: Le smano, smano, te lepa Vida! 20 Tako je rekla lepa Vida: Komu bom sapuftila ftariga mosha. 22 Ino bolno dete? Tako je rekel zhern' samorz: // 24 Le smano, smano, * lepa Vida U fhpanfko deshelo, 26 po te je poflala [jlfhpanfka kraljiza, Ne bolh drus'ga delala, kakor bele 28 Poftle poftilala ino gori bofh Leshala ino bofh doila fhpanfkiga kraljizha 50 Q Barko je ftopila, od kraja odtegnila Sazhela jokati lepa Vida: 52 Komu fim puftila ftariga mosha Ino bolno dete. 54 Un jo je prepelal u fhpanfko deshelo ,Shpanfki kraljizi. 56 Sjutrej je sgodaj vftala [j]Je pri okni ftala 58 Gori pride rumeno fonze Tako je rekla lepa Vida: 40 Kaj te vprafham ti rumeno fonze. Kaj moje bolno detizhe dela? 42 ,So[i]nze pravi kaj bo delalo. ,Svezho fo mu sdaj dershali 44 Tvoj ubogi mosh [p]fe po morji Vosi Ino tebe ifhe 46 Ti lepa Vida ino fe po tebi Milo joka 48 Takrat fhe bolj jokala // Bele roke fi lomila. 50 Svezher pri oknu ftala Pa [p]gori pride fvitla Luna: 52 Kaj te prafham ti f viti a Luna. Kaj moje bolno detizhe dela? 54 Luna pravi, kaj bo delalo? Sdaj fo ga pokopali. 56 Tvoji ftari ozha fe po morju Vosi ,on fe po tebi pre milu 58 Joka. ,She bolj je jokala fe Lepa Vida. 60 K' nji pride f[p]hanfka kraljiza. Kaj ti je prelepa Vida, 62 De fe tako milo jokafh. Kaj b' fe ne jokala, ker 64 ,Sem pri oknu ftala, slataU Kup"za pomivala, 66 Padla mi je zhes Okno u morje globoko. 68 Takoje rekla fhpanfka kraljiza, Nizh ne maraj ti lepa Vida 70 Jeft bom spet tebi drug [iga] o Kupila, ino pri mojimu 72 Kralju te bom [sa] isgovorila! Le lepo doji mojga kraljizha! // 74 Pesem iz dni, ko je bilo »med našim narodom veliko več poezije ko v denašnji suhoti«. (Jurčič, D.b.2.) Stara balada z globoko tragiko, rojena bogvekedaj. Pater »Joseph Sakotneck (in Brausse f 1793) collegit ruri in plebe antiquis-simas Carniolicas cantilenas«, in med njimi tam v 18. torej stoletju že — tudi »Od lepe Vide«, kakor poroča pater Marko Pohlin.2 Toda Zakotnikovi papirji so. se izgubili. Tu pa imamo zdaj nov, razmeroma sicer mlad, toda za Zakotnikom vendarle časovno prvi zapis narodne »Lepe Vide«, — velezanimiv rokopis šele iz 1. 1838., kakor priča Korvtko.3 In odkod je ta zapis, in čigav ta rokopis? Roka ni znana; a ni Korvtkova, ni Kastelčeva, ni Prešernova, pa tudi — Smoletova ne. Ista je, ki je Korvtku pisala cenzurni duplikat njegovih narodnih pesmi (ves L, IIL, IV. ter kos II. in V. sešitka). Pa nele roka, tudi format in kvaliteta papirja sta kakor v cenzurnem, večinoma z bohoričico pisanem duplikatu Ko-rvtkove zbirke. In kakor imajo tam listi ob levem kraju upregnjen predpisani rob, prav tako tudi tu naš dvolisti rokopis »Od Vide« rob, iste širine, na levi. O čem priča vse to vkup? Da je tu objavljeni rokopis »Od Vide« — list iz Korvtkovega cenzurnega duplikata! Le da u-maknjen odtam, pred sešit jem rokopisa za cenzuro. In ta list je prepis iste Smoletove, ki je bila povzročila Prešernovo! V svrho dokaza pa treba tu predvsem ugotovitve, v kakšnem razmerju do podane oblike, do narodne »Od Vide«, je tisto znamenito literarno dejstvo naše, — 2 Bibliotheca Carnioliae, Laibach 1862, 16. 3 Tekst Korvtkov na ovalno izrezani vinjeti sprednje platnice je v izvirniku točno naslednji: / Piesni ludu / krajnskiego zebrane / przezemnie r. 1838 u Krajnie / to sa. po wieksze. czejšči pierwotne / rakopisma —. EmilKorytk[o]m/p /. V tem, trdo vezanem zborniku je rokopis »Od Vide« takoj drugi, ter ima na četrti prazni strani s svinčnikom Korvtkov lastnoročni koncept dveh strof v poljščini in Korvtkovo skico gorenjskega pogorja »Černa gora — Černa perft — Lisec — Četart«. 38 Prešernova »Lepa Vida«, MS v lj. muzeju (1831) Pefcm od lepe Vide Padla po nozhi flana je bela, 2 Mlado selenje, rosh'ze je vsela. — Vsemi ji globoki - moje vefelje, 4 Gori per Bogi moje fo shelje. Lepa Vida je per morji ftala Tam na prodi fi pelnize prala, Zhern samurz po fivim morji pride, Barko vftavi prafha lepe Vide: »Sakaj Vida nifi tak rudezha, Tak rudezha nifi tak zvedezha, Kakor ti fi perve leta bila?« tO 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 52 34 56 58 40 42 44 46 4S 50 52 54 56 Vida lepa je odgovorila: »Kak rudezha bla bi in zvedezha, Ker sadela mene je nefrezha, Oh doma je bolno moje dete, Safadila fim fi tern v' pete Omoshila fim fe, ftarza vsela, Malokdaj fim lrotiza velela, Bolno dete zel dan prejokuje, Zelo dolgo nozh mo[flsh prekaihluje!« Zhern samurz ji rezhe, ino pravi: »Zhe doma jim dobro ni sherjavi ,Se zhes morje vsdignejo, ti s'mano Pojdi ferzhno fi osdravif rano. Kaj ti rezhem lepa ti Krajniza Polhi je po te ,Shpanf ka me kraljiza, Ji dojiti mladiga kraljizha ,Sinka njenga mladga zelarizha. Ga dojila bolh ino sibala, Peftvala, mu poftljo poftilala, De safpi, mu pefme lepe pela Drujga dela tam ne bofh imela«. V Barko lepa Vida je f topila; Al ko fta od kraja odtegnila, Ko je barka she po morji tekla, ,Se s jokala Vida je in rekla: »Oh! firota vboga kaj fim ftrila, Oh! komu fim jeft doma puftila, Dete moje, finka n[elaboglen'ga Mosha mojga s'letmi obloshenga!« - / Ko pretekle fo ble tri nedelje, Jo |V] h'kraljizi zhern samurz perpelje.— Sgodaj lepa Vida je uitala Tam per okno fonzeta zhakala Potolashit' shaloft nesrezheno Oprafhvala fonze je rumeno: »Sonze, sharki fonza vi povete, Kaj moj finik dela, bolno dete?« »Kaj bi delal sdaj tvoj finik mali? Vzheraj fvezho revzi fo dershali, In tvoj ftari mosh je [s]fhel od hifhe, ,Se po morji vodi, tebe ilhe. Tebe ifhe in fe grosno joka Od britkofti njemu ferze poka« — Ko [svež] na vezher pride luna bleda Lepa Vida fpet per okno gleda, Deb' fi ferzhno shaloft ohladila 58 Bledo luno je ogovorila: »Luna, sharki lune vi povete, 60 Kaj moj finik dela, bolno dete?« — »Kaj bi delal sdaj [ti]tvoj finik mali, 62 Danf fo vbogo froto pokopali, Ino ozha tvoj je fhel od hifhe, 64 ,Se po morju vosi tebe ifhe, // Tebe ifhe, fe po tebi joka, 66 Od britkofti njemu ferze poka.« — Vida lepa fe sajoka huje, 68 K'nji kraljiza pride jo fprafhuje: »Kaj fe tebi Vida je sgodilo, 70a [De fe jokafh ti tak] 70b De tak filno jokafh, in tak milo?« — Je kraljizi rekla Vida sala: 72 Kak bi frota vboga ne jokala, Ko per okno slato fim pofodo 74 Pomivala mi je padla v vodo, Je is okna padla mi vifoz'ga 76 Kupz'a slata v' dno morja globoz'ga.« — Jo tolashi, rezhe ji kraljiza: 78 »Jen je j jokat'lepa fe Krajniza! Drugo kupzo slato bom kupila, 80 Te per kralju bom isgovorila. Id' kraljizha doji moj'ga fina, 82 Nej te mine, shaloft, boleznina.« — Ref kraljiza kupzo je kupila, 84 Ref per kralju jo je'sgovorila: Vida vfak dan je per okni ftala, 86 ,Se po finku, ozhu, mosh' jokala. — Dejstvo je očitno in pač ne potrebuje še kaj besedi; s krepkimi tipi naglašeni enakoglasni tekst v obeh pesmih, v narodni in Prešernovi, govori pač dovolj jasno! Ali bi te "enakoglas-nosti v obeh bile možne, da ni Prešeren imel, če že ne te, pa vsaj slične predloge — tam 1. 1851. za podstavo svoji umetnini?4 Vendar pa to ni, da bi rekel, glavni argument v dokazu. Bolj očitno do jedra seza vprašanju drugi Prešernov manuskript: — tu faksimilirani rokopis! Ž njim paralelno — naslednja prva objava narodne pesmi: 4 Tisk kaže tu Prešernovo »Lepo Vido« v njeni prvi najprvotnejši obliki, brez vpoštevanja korektur in variant, ki jih je poet dodal v rokopisu šele kesneje. Te kesnejše izpremembe, ki jih je Prešeren pripisal vse s črnilom, so naslednje: Verza 25/26 je Prešeren ob levem robu zamenjal z dvema drugima: / Kaj ti pravim, po te Vida sala / Je Kraljica ,Shpanfka me poflala /. V verzu 70 je črtal: lepa le Krajniza!] ter ob desni pripisal: in mozhiti liza /. Tako je Prešeren odstranil, pesmi zelo na korist, Vido Kranjico ter se s tem približal bolj predlogi. — Verz 32: v besedi Drujga je Dr črtal, postavil namesto tega sprej 11] torej: Hujga, s čimer se je oddaljil od predloge: drus'ga delala. — V verzu 82. je izpremenil: Nej] De — ter: shaloft] tvoja; torej: De te mine tvoja boleznina. — Verza 53/54 je pripisal s tiskarskim vstavitvenim znakom ob desni rob; verz 16. pa je nadomestil šele v pismu z dne 20. II. 1832 z drugim: / Pollulhala fim neumne fvete /, ki ga je zato Kastelic pripisal ob desni rob s svinčnikom. 59 Potvorjena Prešernova redakcija »Lepe Vide«, Blasnikov tisk: Ljubljana 1839. (»,Slovenfke pefmi, krajnfkiga naroda.« L, 116/119. Veren ponatis, s tiskarskimi pogreški vred, v svrho možnosti točne primerjave. Prim.: štrekelj NPS L, str. 126!): Lepa Vida. Prelepa Vida / je pelnize prala / Pri kraju morja / na finji fkali, / 2 K nji fe je pripeljal / zher/7 samorez, / Tako je rekel / zher/7 samorez: / 4 »Kaj je tebi, lepa Vida! / Ki nifi lepa vezh tak, kakor / perve leta?« /— 6 »»Kak /fozhem biti lepa, / kakor perve leta! / Doma imam Itariga mosha, / in bolno dete, / 8 ,Stari mosh prekafhljuje, / dete prejokuje.«« / Tako je rekel zher/7 samorez: / 10 »Le s mano, le s mano, D lepa Vida!« — / Tako je rekla lepa Vida: // 12 »»Komu bom sapuftila ,Stariga mosha / in bolno dete?«« / 14 Tako je rekel zher/7 samorez: / »Le s mano, le s mano, D lepa Vida! / 16 V fhpanfko deshelo, / Po tebe je poflala fhpanCka kraljiza; / 18 Ne bolh drugiga imela, Kakor bele / poftelje poftil/ala, . 20 Ino gori bofh / leshala, Ino bofh dojila fhpanfkiga kraljizha.« — / 22 V barko je ftopila, od kraja odtegnila: / Sazhela je jokati lepa Vida: / 24 »Komu fim puftila ftar'ga mosha / in bolno dete!« / Pripeljal jo je v fhpanfko deshelo, / 26 V fhpanfko deshelo k fhpaniki kraljizi. — / Sjiitraj je sgodaj vftala, / je pri oknu ftala, / 28 'S sa hriba pride rumeno ionze. / TaA" je rekla lepa Vida: / 50 »Kaj te prafham, ti rumeno fonze! / Kaj moje bolno detize dela?« // 52 ,Sonze pravi: »»Kaj bo delalo, / ,Svezho fo mu sdaj dershali! / 34 Tvoj ubogi mosh fe pa po morju / vosi, ,Se po morju vosi, D tebe ifhe, / 56 In fe po tebi, D lepa, Vida! / milo joka.«« — / Takrat fhe bolj fe je sajokala, / 58 Bele f i je reke lomila — / Svezher je fpet pri oknu ftala, / 40 Is sa gore pride f vitla luna: / »Kaj te prafham, ti f vitla luna! / 42 Kaj moje bolno detize dela!« / Luna pravi: »»Kaj bo delalo! / 44 Sdaj fo ga pokopali — / Tvoj ftari mosh fe po morju / vosi, 46 In fe po tebi D milo / joka.«« ,She bolj fe je Stfjokala / lepa Vida, / 48 In k nji pride fhpanfka kraljiza: / »Kaj ti je prelepa Vida, / 50 De fe tako milo jokafh?« — / »»Kaj bi fe jes ne jokala! D / 52 ,Sim pri okn u ftala, slato / kiipo pomivala — / Padla mi je zhes / okno u morje globoko.«« // 54 Tako je rekla fhpanfka kraljiza: / »Nizh ne mara j, ti lepa Vida! / 56 Jes bom fpet d r u g o teb1 / kupila, Ino pri kralju/ fvojim te D /sgovorila, — / 58 Le lepo doji (D) moj/ga kraljizha!« / 59 Prešernov rokopis, naš iaksimile: lastna Prešernova redakcija — tu sprej priobčene oblike »Od Vide«! Izreden rezultat! Le primerjaj, pa izpusti, črtaj si iz Prešernovega rokopisa (na podlagi primerjave z licem »Od Vide« točno ugotovljive) sekundarne dostavke, t.zv. »korekture« Prešernove! Kaj ti ostane? Tekst »Od Vide«. Ta fakt je trden, neoporekljiv argument v našem dokazu! Isti tekst v obeh izpričuje pač — en sam, isti, obema (Prešernovi redakciji in rokopisu »Od Vide«) skupni vir! Obliki, ki jo ima »Lepa Vida« v Prešernovi, tu faksimilirani redakciji, pripisuje Prešeren sam prvotnost. Dne 19. VII. 1858 je poročal Prešeren Vrazu, da namerava Korvtko izdati zvezek naših narodnih pesmi, »ein Bandehen Volkslieder in unserer Muttersprache«; in pri tej priliki je izjavil Vrazu: »Die Lieder sind, so wie sie ihm eingeliefert \vorden sind, ohne Korrektur auf-genommen worden .. . Namentlich werden die „od lepe Vide", „od Roshlina" in ihrer bessern urspriinglichen Gestalt erseheinen.« (Ltp. Mat. SI. 1877, 162). Ali ne izpričuje, ali ne potrjuje ta beseda Prešernova, ki je sicer resda izjava le o lastni (tu faksimilirani) redakciji njegovi, — pa hkratu tekstne prvotnosti (»ihre urspriing-liche Gestalt«) tudi tekstno enaki in izpričano da še bolj prvotni obliki »Od Vide«?5 Edini zapis narodne pesmi o Lepi Vidi, literarni original teksta njenega, pa je bil »is Gofp. ,Smoletoviga sbera«. Nikjer ni vesti o kakem drugem iz tiste dobe! Vrazu pa je Smole 20. X. 1840 v istem pismu, kjer mu poroča o izročitvi svoje zbirke narodnih pesmi Kastelcu za Zhbelizo, omenil: »Bey dieser Gelegenheit hat Koritko die meisten absehreiben las sen...«. (ZMS IV., 190.) Ni li tisti, nam v Korytkovem zborniku ohranjeni, prvotno za Korvtkov cenzurni duplikat namenjeni, tu sprej zdaj objavljeni rokopis »Od Vide«, rokopis neznane roke za Korytka, torej pačda — prepis odtam, in sicer (kakor kaže lice) zelo naiven, neučenjaški prepis! »Od Vide« nam more torej pač upravičeno veljati, zlasti ob Prešernovem pismu z dne 19. VIL 1858 in ob Smoletovem z dne 20. X. 1840, za literarni ekvivalent izgubljenega Smoletovega originala. Smemo jo šteti, iz vnanjih in notranjih (tekstnih) razlogov, za prepis iste Smoletove, ki je rodila leta 1851 Prešernovo! Pa slednjič — še eno vnanje dejstvo! 5 In Prešernova beseda je tu — glas avtentične priče. Prešeren je vedel, če kdo, kaj je imel za podstavo svoji umetnini 1. 1831.; poznal je odtakrat že prvotno obliko, Smoletov literarni original Lepe Vide. Sodil in določil ter pričal je torej zdaj, 1. 1858 ob Korvtku, iz svojega lastnega očividstva lahko povsem zanesljivo, kakšen je bil izvirnik, kaj literarno prvotna oblika naše pesmi. 40 Vrazova redakcija »Lepe Vide«, Gajev iisk: Zagreb 1839. (»Narodne pesni ilirske.« L, 149/151. Veren ponatis, z vsemi pogreški tiska in površne korekture, v svrho točne primerjave. Prim.: Štrekelj NPS L, str. 126, 128!): Lepa Vida. Lepa Vida je peljniee prala — 2 Per kraju morja na sinji skali. K nji pa se perpelje černi zamorc. 4 Tako nji je reko černi zamorc: »Kaj je tebi, lepa moja Vida! 6 K' nis' več lepa kakor perve leta?« »»Kako hočem ti jaz biti lepa — 8 Biti lepa kakor perve leta, Doma mam star'ga moža, boljno dete; 10 Celi dan mi dete prejokuje, Celo noč pa mož mi prekašljuje.«« 12 Tako nji je reko černi zamorc: »Le z meno le z meno, lepa Vida!« 14 Tako mu je rekla lepa Vida: »»Komu bom sirota jaz pustila 16 Starega moža in boljno dete?«« // Tako nji je reko černi zamor'c: 18 »Le z meno, le z meno, lepa Vida Le z meno pojd u Špansku deželo. 20 Po tebe pošlje me Španska kraljica. Tam ti neboš druziga delala, 22 Kakor bele postlje postiljala, In na belili postljicah ležala, 24 In dojila Španskega kraljica.« Lepa Vida v barko je stopila, 26 Ko sta uže od kraja odtegnila, Je začela jokat lepa Vida: 28 »»Komu sem sirota ja pustila Starega moža in bolno dete?«« 50 Perpeljao njo je u Špansko deželo — U Špansko deželo k Španski kraljici. 52 Vida zjutrej je zgodej ustala — Zgodej ustala, per okni stala, 54 Gori pride to romeno sonce, Tak je rekla soncu lepa Vida: 56 »»Kaj te prašam, ti romeno sonce? Kaj detece moje boljno dela?«« 58 Sonce pravi: »Kaj bo zde j delalo! Rauno zde j so svečo mu deržali: 40 Tvoj star mož pa se po morji vozi, Se po morji vozi, tebe iše, 42 In se po tebi, Vida, milo joka.« Takrat še bolj se je zajokala, 44 Bele roke sirota je lomila, In zvečer je spet per okni stala. // 45 Gori pride ta presvitla luna: »»Kaj te prašam, ti presvitla luna! 48 Kaj detece moje boljno dela?«« Luna pravi: »Kaj bo zde j delalo! 50 Rauno zde j so ti ga zakopali; Tvoj star oče se po morji vozi, — , 52 Se po morji vozi, tebe iše, In se po tebi, Vida, milo joka.« 54 Še bolj se je zajokala Vida. Takrat pride k nji Španska kraljica: 56 »Kaj je tebi, moja lepa Vida! De se mi ti tako milo jokaš?« 58 »»Kaj bi se sirota ne jokala? Ko sem zjutrej jaz per okni stala, 60 Ino zlato kupco pomivala, Padla mi je u morje globoko.«« 62 Tako rekla je Španska kraljica: »Nič nemara j, moja lepa Vida! 64 Jaz bom tebi spet drugo kupila, Tebe bom per kralju zgovorila: 66 Le lepo doji mi mojga kraljica!« // Kaj priča ta dokumentarni tisk? Vse, kar je v narodni pesmi »Od Vide« prvotno pristnega, vse, kar dragocenega, je izginilo v skrajno samovoljni prozi te Vrazove redakcije. Vse od ritma do sloga! »Od Vide« ima neki svojski, zelo svojebiten in značilen, v bistvu j a m b s k i ritem. Izredna dragocenost, da se nam je ta ritem v začetku pesmi ohranil tako čisto in jasno, da kar poje! Prelepa / Vida // Vy — w / — w // Pelnice / prala // Vy — kj j — w //' Per kraju / morja // w — w / — w // Na sinji / skali //. yy — \j \ — k j //. Ali ni to ritem, »kakor da gredo valovi« ? kakor da morje poje svoj ritem ob sinjo skalo? In ti ne vstane v duši ob tem ritmu, kakor da bi slišal odmev petja? Ali ti ni, kakor da v tem ritmu še sedaj živi — melodija? In naravnost čudovita je tu paralela iz 1. 1868: ? — w / — w// K J ----- K J j ----- Kjl I KJ ----- KJ I ----- U>// \J — KJ j — Kj/j. novi, povsem neod- Mlada / Vida // je štrence / prala // Pri kraju / morja, // na belem / produ //. Še so torej tu 1. 1868. v visni, tako mladi tekstni varianti živi sledovi iste melodije, istega ritma. Tekst se je izpremenil, val ritma ostal isti! (Štrekelj I./150.) Prvotni narodni ritem Lepe Vide je torej zdaj najden in pač ugotovljen. Nikak literarni ritem, ampak ritem pete pesmi, ritem melodije njene. Nikaka grška ali germanska »stopica«, ampak povsem drugorodna »enotka«: neki živi že organizem, svojebitni »melodijski motiv« [kj — \j> I — \A, enota zase, z odmorom v sebi, s cezuro za tretjim: / Na sinji / skali //! In to je naše, — narodno! Ali Prešeren tega ni čutil? »Od Vide« pa ima tudi svoj zelo markantni, od kraja do konca enotno dosledni slog. Slog njene vnanje forme: Predvsem beseda, vnanja »tvarina« pesmi, izredno (skoraj sumljivo) čista, brez tujk. Tn dikcija pesmi: telegramsko kratka, tesna in nagla; komaj da se dotakne dogodka, predmeta. Zelo pri tem stvarna, konkretno plastična, jasna: — do skrajnosti preprosta. Sami preprosti glavni stavki. In nič figur, nič tropov, ki bi ne bili že vsakdanja govorica narodova, obči glas slovenske vasi. In eno še: blagoglasno izgla-jena, ritmirana, melodiozna, mestoma do rim muzikalno stopnjevana dikcija! In slog notranje forme: Predvsem podajanje dogodkov skokoma; le glavni, najmočnejši, le najbolj markantni, najbolj nujni in potrebni motivi pridejo do besede. Vseskozi v slogu, ki pozna le sam v n a n j i svet: le kar in kolikor oko vidi, kar in kolikor uho sliši. Ni potezice. 41 ni trohice ne več! Gola vnanja dejstvenost; nič pogleda navznoter, nič subjektivnega poglabljanja v psiho: — nič lirike ! Vse sama stvarna epska objektivnost od kraja do konca. Balada. In sicer balada z notranjo kompozicijo dogodkov: s kompozicijo »snovi« — na dvakrat tri! Priljubljeni narodni motiv — »na tri«! Obe trojki motivov pa veže — kontrast. Koliko je od vsega tega še preostalo pri Vrazu? Pri Prešernu pa — Čudovita balada, zelo stara balada naša, s spomini še o zamorcih Mavrih, z odmevi iz o r i e n t a ! Celo motiv o kralj, zlatem ,peherju' je orientalski! Zelo stara balada, iz dni pradedov, z bogato poezijo. Morje; in še ono drugo morje, — ženska in njena elementarna natura. Globoka balada, tragedija o nemirnem valovanju hrepenenja človekovega tja nekam nekam v daljavo, nekam — o d t o d ! In vsa tragika v njej, praglo-boka tragika tega hrepenenja — brez odrešitve! Pa tudi umetnina je ta balada, po svoje. Narodna »naivna« umetnina, z jasno notranjo kompozicijo! Vendar — brez arhitektonike. In iz te podstave, iz te stare naše balade v zapisu iz Smoletove zbirke, je 1. 1851. vstvaril Prešeren svojo umetnino, »Pefem od lepe Vide«. Ista snov. In ista delitev: kompozicija snovi — na dvakrat tri. Pa da Prešeren ni čutil, ni prepoznal — narodne pesmi? Toda kako vse nekaj drugega, kako povsem svoj drugi duh, do dna drugačna kultura tu Prešeren — in tam narodna pesem iz dni pradedov! Že proemij, prvi štirje verzi, so povsem drugi duh: čista lirika, za uvodni akord pesmi; v drugačnem ritmu kakor spev! In balada sama? Ves tisti objektivni epski slog narodne pesmi je v njej izginil; kakor v uvodnem akordu valovi v njej subjektivni i i r s k i element: bridka tragika, trpljenje, bolest p s i h e ! Do dna v duhu romantike. In kako je ritem balade že sam vse druga kultura! Strogo enakomerni ritem po normi trohejskega deseterca: literarno regulirani ritem, s pavzo za 4. (ponekod 5. ali celo 6.) in 10. zlogom, odn. za 3. in 7. ter 10.; z glavnim akcentom fiksno na zlogu 3. in 9., ko so vsi ostali akcenti poljubno labilni! Prešernov verz je muzikalni ar hi tektonski verz romanski. Tudi tu — kultura romantike ! In narodna kompozicija snovi »na dvakrat tri« je v Prešernovi umetnini doživela izoblikovanost — do arhitektonike : Proemij: 2;+2. [tj.: 4 verzi.] I. del: 4+4; 2+4+2;// —4+4+ [4]; + (4+4). Prestop : 2. II. del: (4 + 2):(2 + 4); (4+2) :(2+4);// (2+2); + [(2+4):(2; + 2+2)].-(2 + 2). To zadoščaj! Že je 15 let, odkar sem o tem drugje govoril gluhoti človeški. »Čitanka«, 181! Ali bo Prešernova Lepa Vida, ta čudovita literarna umetnina, pa tudi poslej — še vedno »narodna pesem«? In morda še vedno ne — vsaj tako Prešernova, kakor sta njegova: — P o v o d n j i mož in Sv. Senan! Feci ! Ad a.L.! 8. II. 1927. Peter Dorfler (Umetnik grude) Jože Pogačnik Kdor ljubi zdravje svoje duše, bo ljubil tebe, domovina! Dr. j. Jeraj. Velikopoteznost, kozmopolitizem redno vzbudi koprnenje po preprosti, ljubkomirni domačiji; v umetnosti, ki deluje s čuvstvenimi vrednotami, se ta dva toka še toliko bolj pokažeta. Mladost želi v svet — tudi umetniška mladost, kot priča tolikrat literarna zgodovina; zrela leta pa se vračajo kot trudne ptice selivke nazaj na sladki dom. V trenotnem čuvstvenem zanosu hoče umetniški genij objeti ves svet, celo vse svetovje, ali brž spozna, da so človeška narava in vse njene zmožnosti omejene, pa naj bodo še tolike: takrat najde in spozna svojo pravo pot — domačijo. Sicer bo umetnikov svet tem obsežnejši, čim večji je umetnik, a vsak ima končno le omejen krog, kjer je res v svojem elementu. Za poezijo velja to še v večji meri. Njeno sredstvo, jezik, je že sam na sebi zvezan s svojo zemljo in s svojimi ljudmi, raste iz značaja zemlje in iz narodove svojstvenosti. Jezik je utelešena duša zemlje in naroda, jezik je že sam na sebi poetičen, je umetnina in zato vreden najgloblje ljubezni. In dalje: Če bi poezija hotela biti vsečloveška, bi mogla ustvarjati samo omledne, nejasno očrtane postave in bi se tako izneverila svojemu osnovnemu načelu, ki je nazornost, ter bi tako postajala vedno bolj neumetniška. Zato je naturalizem, ki je risal le tipe, poklical v življenje le še bolj zavedno poezijo nazorne določnosti, poezijo doma in domovine. V vseh dobah je živela ta struja. Kakor človek, tako je tudi poezija s svojo zemljo »sorodna v prvem členu«. Okoli 1. 1893. pa se je proti morečemu velikomestnemu vzdušju v literaturi vzdignila pesem dežele, pesem s kmetov, iz božje narave je vstala zavedna pesem grude. Živa gruda daje pojoči duši ozadje in jo spremlja, v mestu pa nehote čuti vsak, da okolica ne živi in ne čuti z njim. Gruda je del nas samih, ad našega organizma in zato draga, draga. In poezija domačije je naše zdravje. * •:: * Nova nemška »Heimatkunst« živi v imenih kakor Federer, Enrica Mazzetti; a morda najtoplejša je zemlja — Petra Dorflerja, močnega umetnika nevezane besede, slikovitega orisnika narave, preprosto zdravega pripovednika. Zemlja Dorflerjeva je Švabsko, oni čudolepi kos Bavarske med Lehom in Isero. Svet od sile podoben našemu: Jelkovi in smrekovi gozdovi čezinčez, iz njih potekajo ceste — bele reke in gredo skoz rži in mimo detelje v vas, mimo sadovnjakov in košatih domačij, zavijejo mimo cerkve s strmostrehastim zvonikom in dalje spet čez polje v gozd. Okrogli griči, zaprte dolinice, potoki, močvirja, sivi pašniki po rebrih, z ovcami in leščevjem posejani, v ozadju na jugu 42 Dom in svet 1927, priloga 1 /Jo., f - /, fay(* • / / / /, O , t / / // ) ,^' V'A^^> / / 6<. /rv*/ ^ ^ / /f