Cena C O. Si 2> o mol ruh V Cfublfani 4. februarja 1942-X.X. ^ 55_ štev. 0 Kruta zima tudi mlinu ni prizanesla. Z neizprosno silo se je oklenil mrzli led mlinskih koles in jih prisilil k molku. >:<-"*C>L.TB<. dir 4 ■'r-n-t-.a Irìl-IX. RAZGLED PO 5VETU Voina poročila Ai-l&o i.: Sie »ti_ mi« 2 tnui :*ri «•: rrc it ±. ntpti pr. Af-ečii-t «prtu: rutzit prti. «ii^Ci- Ha» ;•«•:«- nun « t-rer »ivn: ; aititi: Ob. «i il n.:* kii:? fin « črt frt-óeirrai. i rti-jinrit-ir- i imr iti.dir fr: z m- ^ Ltz-:U Jiù: -..üti- :rt-(tiiE ptč :t-{i iciTtir. X1 :r m t - tt_ii i» t .'urei ; :» ccc-žt Sic.: r t-rtn is*' b£o mieli t- lutt1^ u ittici: dn$o rp»r b'ufn Oč re*r'i t: kskc .ti- uz.hi it:t tiz azn:* "V-ep^- ' i -r- " ITT tope I ^ irti trrorti jT-nnc- üct. CÄ C-resa-i: fr: t « Oe er: »rraikr erniario poirpü. fi e pi paiiočrtfcjt. et cu il uri— wmó: bo-» üt t ptpnrüc. ita : ì r * l~ r-ezri : z" i-črti -t t liri m m zj ko»'» - telzie: n sipei»: taci ire LV»čri: t«« pcroi£o k 408 ar i & jt p; rti-i z^cc ani: Sci^r.ir Pr: stpt.ix ia : portcarko t Džeš«i u ie K-i. :e tadrtk: *>ti iz pettes« »rr-ite z* mu- rejo pre^täfi. di bi itu n nadaiierile i prrbjic« u »om rr t» k_ n ibi:-a preti rzrod» Z«rzet:e Eer<*tir£i » preicet sitÓzwiì poročil i amikzh is :U'-as-tii :*ti. V^i crii t Oli r Airü prizaiTic tii Aa^cü Skrpie seniki is ü>-4tw i ieii k rtTSO m Z 8fp«:'.3I TT ir t ..Č« M t: iTii- s« ene'* :a zitriiiia amt :rxnzj T - r J ruša FrzsUsJia m ietiaii Jvicani Lik u ni : ^j« : anert (Wj» is ;nr. di m zz Ufct «estn i», ua--1 u k:a5: nnr ir&i'.u-ittu ina- U *« — ?c pmi .au »Triici* it * j vi : T -,.. — iniit ia t ttiemi tam. a m nt mar» rir.-:ai*r»t: s.tfcea* rti r«* nitrt-ja teiit-ji «aitaiä.: zložiti-;,z , *ìiiilim ihih irr: -.t 3 « ri KČ n_ zi t trsti z d ' t z t za -< T. uzz i-1 >t zz:-izz ;-:»*i4t. . zz. r< :. t it m : : t : ra üt : i L d» 5rt : t^G V? i »Sri u Tit-n ccuil ,'ì: :Z: s: M M Jf. ia >_i_A- — i t.- ?:uii.: i«; L tiir la i*x Botala. S r:M a» iiOit: K :--v « ùknt yiih r ::-acii:i I»:ft»-ii: m ia 'as editai i;.-rn-t t: k- t j.m»' mai » --fi» -r t- refi r:itn: t bl—k pip-as-fr M utrnit i>: ic ( k. t: ipr«t_ a « pre-i:jt U'. ti-r^t z ra.rpr : tri : Ti- lt. zi pz-^aztrrzzi^L. * t.f a Va lili* ka_- nt*i :.:nt 3 Ct^t»m F.t.» (Mfntll - ? it bü ^"la- «-r« -af-MÙ: ■ -rr. z*z~za ia fr: — pr a:: i.itt" u-birea prgT'P-i — sa Cxi- Ajrir^j11 pr^-r-ü c '-5p:r>'. ttftft ;»prxiii .ti. t tt ofct a m £ sui a --xiia ; » n Z-i i ar.a 17« Fasi.-. btSčc ' --Zjt^i rriirTi: j.: 11 TTTT p'u ■ -*1 1 Knr« l.j 1 ■f|.äi-rn raira logBa. X» nin -čaj. Zrzz*. K i : p:«arLU.i z nrto«: ni ir. a ;*£ ; 7 iciLiks n .—.munaaa :-.u i* Ù -. p» n ::: rz-oma. Vi Mb pr. 1.. ur- : a ai Uir^tit. Titar u&ii rma_t la^.a-ia 3 1.1-BI lsni-31« ir-iTtnann«či-i. S» rtffli«a -..ìmii a h «i truiii inni:« 'vi :-***nam va*env n t ier.i «uà imi. V yr-.-.y-.'-i i ai tirraki r tzwin. ■pra-.a.xz-ui jwiiumtl O in-.nrrmii «imi- vi nrjcw- ' litt ww umi ir it nii ia mi tr^it naa. vi-liOlt: —im jrrot Fz'jzò xa wnt >a«e pdüakx * wò: bùi* 1: ta-iti Patofofc* 1 n w'a- i p: ìrnfrt t por:.hü trz^isaat X» peius r>:"Jc» ,'ipnr. n-aia^ frC-rraiaikcTt 1: 3 « il Ura «bi t pn-i ,nat r Tretr aprali ciitCtk uprtöt e ob ir-irr il. pr :•£ pr. S*órzÀL itM sóctjck 11 ri t -it« p:i:*i t c-ifraài pr. Dexcta. ?: zičrri miti « n .iz>siuit krpt» «3« 1 frt'it n itra p:m rruc i kJ airtaàt pr-. raifrirf-kit: 3.2 rÙME citi r r Scroe». Dró- Jt ap-.-mìt k e . »t za 1 zeit Wt&ii.:t Ledo. 22 iioiLitr-.T --j{rrzi:.či.B Su(iu ra ra- iib&ZL orai i ^-'.rrri;;» r^a Z^ììxì obri*r.rt Suttipir* Teànr Vo! poprK» zxrtA. ttt.rr.fjt «pattaet» bmÀwòzza.r 1 trr-i mitftil oU: t trfr iri Anfifid itta^ct « a»čr t čil t radkr r:ra t bt» * «7»J» -.- tni •tp:iE4.caii; .t-tai Zarti: itpsiairt» pr>c -i: 1 « t p-t ii i-rtt: Snfcr-^ra « t-£-it peTrtit za N»« r-ii. avfrtr itrstr it 3 e rse prtKrilctr. ' ««ti t; ran r. trli nit '.riaTt 1 preferirò. LÜH Sa- lat; pr.: . it-rr*r. te uihl. Iti a liptrt t Kit-t (traci n 15 et iz r ra« trr 9. óe » am - '«'i'- rr»£ rtkt Sai e«r -j : o. čnt buie '.ti» irraiaia frra.: 3 «Lso _kor ^ obtt b t Dwten: »Jti'.OTrt. či fra t,-i.a frtTTii- np »t t» apoini Ns'nr'ifre * dririà; j, -ac£ * bü Ttiftj. frtirairi-.io 4 W « » podrlo. V tóri „^ iT' » K«k,e Pretek!; fro 11 «.tra t za etti kr.tme*rtT a äst' --: teits « !>: ra :{ mal» pozi ti is u po- a ?'jt™ « ««r- TU M h-Z - - t«hi bo aafa t cika .auto obnoTiIa »eKie operici.« ter odriU »o-vrafeika i.t.rtn, «iarce. nu to«k j zareda iTc-e premo«. Prefctd iz rudrbi of«-,0;n< ,t porlmisko to g-) ie i« notrečil Kai pomeni tistih »,!, kilanetroT. ki io T^ Cov^ .pet osvofffi T d rim eri r o£roxii? cM oddelki Lu po- w Se nekaj nov'c O"-?* Tzmcr. int™ od ATitnbie j« de^a:» ' 'j lomi ir r« t airo c porJée » bk>-— .v.aitkt2i eteč-a. Po tzbmlia t o-ne «o f"-! ie portn^aiki del Tiaorja avataaUl* tete. ^crVsfilik» je cžot»t,iU in tako ie prifio te dni iz iporiziai. po k «teren »e bodo iTStriuke tete paeiitle ia bo Timor zasedi pcrtifiUka potad-k». k: ie je t »premitru bojne ladje ie odpeljala u do'.eieno me* t o. Na scvermen Irskca ie i« z|odiio pred knt-kai nekaj potebneji: izkrcale u it t iTobodai ^iki c ria tì — 13 er ji e čete Pred tem: ie U pri-i.0 pre:ela;e iterilo «trokorniker za rati orti-i. Ti ìaerikiuki «trokomiki ,0 Ua pripn-T--.; opr»riU ia bÌT»!Uia za iroerjko Tc:»ko Ne-tote priti Ecrekn ti eitel: Zaki pot: H io Acerlaia iToie tete n ti t Erropo kiior ai F:- •^poe. ki ri otnia;c Jtpenti? Letrtei ót „ it-dikem :« Uko b^da. di w TTen.erwa: zitoì iz Iti^i-, cjfctOT-X di ie k-o uso -e-to 17?? rt SrediVea Uko mrr.'o. k»-k let« Zarači «ertzt tozì-o ruki n» Sred-"f1. z tttiiriiiai ziz;4aai. pnw»Te u tprmlada«Ai ««»top. Vse TO;taa.:te k driare »e pririTÜio za odločilne. a" o " boeaci pr.pnT. i o nore ro alke oddelke in noro. oočrierte orere Sedanji nemiki cHcir ne pred-«1aT,;a kxo m,U. ki t bohi draje rodi. »mik t-ti ira ir-dtJr.« prt naridii. V poiebnüi Sohl, ts: Kitte be ti òz fA-t zz :- t : : t ; __ S'.fzr. & m o:« zx nr. o badc-4-. neiciki iutaka. Cepzi» i.: t: lan. tt.ti {: iatlMifte ioi«. »end« zt ittu ztei t :=_ ra prtii ktkfcto od-io-i«x « Ston.1 'n bwi:h '»»tniki »o te prettali nji. krst xa rt;-i£l Ptiifrke. «a St-rreikeit T Fntt i. u tiui a z d» 1 «a mike« bojUio. Nfi j«io m Napadati. > «tino fraz:- np«d»ti ., k: b: r rsaiaa -> : frka zaiti «z od-c:._n«« To t-tilt w.:p9K bo Tr|i po koateai ae u boi-z>a pi t zx.'.'zzt ctT:h ro«kor (Grrdo Taoeli.l ."adUrvki d ere lieti» za izbc'>ia>e kMtij. vi Tl. >Udiarfrkt vlada e tzieUla deaetieUj na:rt za -jb: itr e ksetntr». za kir ciserm pori-bet 1 ir ari: peti Zini. r.arrt.-iva.o urtati reltk» ^rtifTi'm del». t*da..'.e poreiati Ite ri tir j:rt t hi .re ri 7 e:, csct kts- od 3 na S e__i-, t V tati, t tem itti e ra :rt taò ri - «aer. ptrelit; t irredr: ctr. ÉteTiio rieb mi Lzzt' fra i iti Proti rei-ai wrietfriia txskcm ki fro «b Rod uieH aperab! «ti pred tedn. fre sesti -rr.fr■ r t Nemir, ttro croie Gre zi tsponko krofi, ki bs prebila itero rrirm frC 1 itùm tar-1 :r a kitere >0 Sor. trd.i di fra ttmiiin. Sito zelo ri de 11 j- ilio fre bs seri li aa -e: a prakii. KRATKE KWt k« aù f Trita» jei«. T katenk Ner^r: Mdtj rzir so Nerx«» lì/-boi, pri!je rüa 4! rWar^-i >• t.U ie dai abhik. SI p« r»- r.fiik. pr. r-hfrrtiä t radi ia Siti: Et-rcnra » Fraar:^. imun te «i frittala r_i p^ektsitrr otl» »t I Jt;«céia S«r r.f, u. lui .j karre je ««ed'» t&:; Roearija; od-m!i prei-iral«* » «o« ff<- ia je f re«3r;de-1 k« t» k ;o>eEU- V «maj « te; arrri t Scf % porrti Pf.rcT. ki jt U r« enkrat preò- ja drak.it rr.r..-:er. Pamsreve «dredt« za rted2>* 1 elektrümia t*k»«« k> izdali t frr.rL Te dsi je patri tniž t ..irsi»m Sa- j<>!/c. tir /e ct-kaj rrt-i>eri- Potir >e Utealra ie <*«i t deirr.n ta po tikl>3je t W.i-a. io--:, i «O isc-i». V Prz*tip frir:i5,'iii)« tA^aki. tito boio t*-Wi t kratktai prod«jati tch*£r» rr t kateri bo p n reja tc-raia mar.-i i d»U drufi »ei.i del t>o tvorilo lift.ie. P*P*Ibwe« niprodzs« je Dcc^t« knjiga »Govorim z Brtzaorr.c, čeprsv k » n:.saiii t lO^OrO irrodih. 115 m:lij®D»T (jiejrkOT bo' h TirAljk je od-prariU or.t dni n« froeto «ecJka ftói». 12« priraeroT peri-1'ri lerirji t Vemftji in 138 primeroT t tas*-:rr.:h vihods.h deleiah je bik> T zadnje ni čaiu. je iijavil načele.k oe.-eda,^«« idra vrl venejta uradi t Berlinu. kiji; je iii'.o t preteklem le« t Ceiko-mon^kem preteki:ratu. De; ra f-o.ov^i knjig j» ptinslTenih. V cere ri je iùio 373. t ukr»:ia-rfini 30. T mirini 10 knjig. ».•eo let bi Borili jieii do bilijoa». je izra-cnn»l ned«ix-o (trokomjak. ki ima lì take stri ri veselje in &»$. Br«i<.l«zn je deiiiiMa relik» Udi. ki je plula preko DociTe cie-i bolgarskim G;«r?iievom ìk Ru.*i:Vom: 17 potnikov z nekim boi-arskim diplo-ratem se je rešilo na ledeno p'.oX\>, t katere no jih spravili po lOiirnem čakanju RsisUt« netnjkr kniite so otvorili te dni » bolga-ski Sofiji; rarstavlje'iih je nad 300« knjig. Vsi msški od 18. do 66. lei» se morajo vpisati V mobilizacijske soiske v Novi Zelandiji. Ce bi se »t«j»l leti v Grenlandiji na skrajnem severu, bi vsa svetovna morja narasla « dobrih osem metrov, so izračunali te dni strokovnjaki. X»d 100 milijon nT ton goriv» bodo dajali let-»o^petrolejski vrelci, ki so jih dosl.-j usedli J»- 230.000 belcijskih delavcev je ikvlej prosto-»oljno zaposlenih v nemiki industriji. ■ , '! ,,,ok,> so pričeli z onim pone- deljkom ne*, tudi v Vatikanu, ki nima niti 1000 prebivalcev. «0 milijonov hektarov gozdov ima Rmsij«. torej trottino vseh gozdov 11a svetu 5KRAPCEVI (Dalje.) V vasi je bilo le nekaj luči. Večina hi! ie imela zastrta okna. Iz gostilne se je ne dolgo prei čula vesela pesem in vrisk in smeh. Zagodel ie tudi bas in Se drugi inštrumenti. Uho je pogrešilo klarinet, saj je manjkal Nace. Tine ie zagledal v bližini cipres temno postavo. »O, Tine! Dober večeri Iz mlina se vračate?« >Da. Zamudil sem se, ker žito Se ni bilo zmleto. Zato sem počakal.« >Ko nalašč! Kajne, da boste tako dobri in boste vzeli tole lončnico na voz,« ga prijazno poprosi Nace. »V mojem imenu io dajte vaši Nuni kot vezilol — Ampak, drugi naj ne vedo za to!« »Storil bom, kakor želiš. Nana ie res dobro in pošteno dekle.« Tine je ob ovinku na vrtno pot ustavil konja in na vrtu, ob deblu stere rožmarinke odložil košato lončnico. Dil je gorenjski nagelj z deveterimi krvavo rdečimi cvetovi. Tine je peljal dalje in se končno ustavil pred kaščo. Janez mu je pomagal izpreči Bel-čka, sam pa ie znosil težke vreče v kaščin predal. Janez mu ie povedal, kako so Nani lepo Rodli in peli. Tine, ki je bil pri hiši še enkrat toliko let, kolikor jih je štela Nana, ie bil žalosten, ker pri godovni slovesnosti ni bil navzoč, saj petje tako rad posluša, še rajši pa sam poje. Na Nano se ie spomnil že v mlinu. Namenil se ie. da ji bo tudi on voščil še nocoj vso srečo. Rekel ji bo takole: »Nana, kar si sama najbolj želiš, ti iz srca vošči stari Tine!« Sel ie preko dvorišča, Nana pa prav tedai k vodnjaku po škaf vode. Srečala sta se pod ožaganim divjim kostanjem sredi prostornega dvorišča. »Nuna! Nekaj imam zatel Nekdo ti je podaril krasen nagelj.« Nana se začudi: »Odkod nagelj?« Tine ves vzradoščen reče: »Uganil Malo pomisli, kdo iz vasi te rad vidi!« »Tine, ne morem reči! Saj veste, da ie v vasi več fantov, revnih in bogatih.« Tine nadaljuje: »Ali naj ti nagelj semkaj prinesem?« »Prinesite ga, prosim, pa ga pustite na dvoriščni mizi. Dokler ne gredo naSi spet, je boljše, da počaka tam!« Družina je odšla k počitku. Nana ie pomivala skledice minule večerje, Tine ic napojil pohlevnega Belčka. Nato je Tine prinesel v kuhinjo lončnico. Nana rdeči nagelj ogleduje, Tine šteje! »Eden, dva, tri. .. devet bujnih cvetov, precej odprtega popja in še nekaj nabreklih popkov in svetlih bunčic« ... Nana se čudi: »Od kod to? Ne vem. Ne razumem? Kdo...?« »Smrekarjev Načel« »On?« V Nuninem srcu ie prečudno zaigrala pesem prave ljubezni; Smrekarjev Nace je njen izvoljenec, njen ženin, bodoči mož, zet na Skrabčevini. Došla noč ii te bila za premišljevanje. Ura je odbila eno, a Natia še ni zatisnila očesa: Čeden fant ie Nace. Vedela je, da ga nien oče zelo ccni. Tudi materi ie všeč. Starši so mu določili primerno doto. Če se odloči zanj, bo prav tudi staršem na obeh straneh. Na Miklavževo ie Nana spolnila petindvajseto leto. Ta dan je šla k maši. Posvetovati se ie hotela z Bogom, zakaj zakon sega preko groba. Bil je sveti večer. Nebo ie bilo polno zvezd. Med njimi je veslala srebrna luna. Hrib in dol sta bila zavita v težko sneženo odeio. V Poliani ie zvonilo. In tam daleč so zapeli zvonovi v Šmarju, milo in otožno, kot poio samo na sveti večer. Kako nepopisno lepa je morala biti tista prva sveta noč! Konec Poljane se je raztezal gozd. Ob niem ie bil tolmun. V vodi si ob jasnih nočeh lahko iasno videl z zvezdami posut nebesni svod. Kakor več drugih, se je tudi Nana napotila s sosedovo Tinko k tolmunu, da zve za svojo usodo. I (Nadaljevanja orlbodoUč.) ' Sprejemamo n a r o i n i k e tudi le za drago polovico „Slovenčeve knjižnice" ki jo bomo začeli z na lepšo slovensko pastirsko povestjo naSega znanega pisatelja Jaoaza Jalena in ki bo bo gato ilustriran« OVČAR MARKO Vsi, Id so že naročeni na „Slovenčevo knjižnico", bodo poleg 24 knjig dobili za nagrado 25. knjigo „Veliki beli molk" zastonj. Vsak kdor pa se naroči sedaj na drago polovico „Slo-venčeve knjižnice« (zvezek 13-24), bo dobil to znamenito 25. knjigo (za te, ki bodo naročeni le na drugo polovico „Slovenčeve knjižnjice" je to 13. knjiga) za doplačilo 5» L. Oni pa, ki niso naročeni ne na vso, ne na drugo polovico „Slovenčeve knjižnice", bodo pa mogli to knjigo „Veliki beli molk" dobiti samo za ceno 20-— L. Ta knjiga bo nenavadno bogato ilustrirana z rizbamf, ki so povzete iz eskimskih pokrajin in tamkajšnjega življenja - pokrajin velikega belega molka. Postanite torei naročnik vsai druge polovice „Slovenčeve knjižnjice" 1 Bogate knjige stanejo vsaka le 5--L PEKLE Z BISERI ki bo izšla namesto napovedane 8, knjige „Slovenčeve knjižajice" v kratkem, bo lepo ilustrirana. Ilustracij bo kakih 20. To bo prva ilustrirana izdaja te knjige v slo* venščini. Prav tako bo lepo ilustrirana ena najboljših naših mladinskih povesti, ki se lahko stavi ob stran zna-nim mladinskim povestim iz svetovne literature TOUCH IZ LONCH ki jo je spisal Dr. Joža Lovrenčič, in v kratkem izide. Tudi senzacionalni opis potovanja pisatelja Osendowskega po Mongoliji in skrivnostnem Tibetu, ki bo izšel v knjigi pod naslovom Ljudje, živali, bogovi bo opremljen s Številnimi ilustracijami, ki bodo ponazarjale in krasile napeto vsebino. Ne odlašajte niti trenutka, ampak takoj naročite vsaj drugo polovico „Slovenčeve knjižnice", ki Vam za današnji čas nudi tako lepo in vredno razvedrilol Vsa naročila sprejema Uprava , Slovenčeve knjižnice", Ljubljana, Kopitarjeva 6 ali pa tudi naSi zastopniki po iarah. 4853532353232353232348485390534848235300485348482323535353534853532348485323482353485348535348535348235348235323485353232323235353235348 48234853234853234848235323234823232348482323484853482323232348484848485323485323232323484848534823902353482353535353 Kaj /e d Za novera predsednika Vzajemne iavs-rovalaiee je bil soglasno izvolien dosednji podpredsednik g. profesor Janko Mlakar. . d M letnico rojstva sta obhajala te dni v Rakitaici pri Ribnici Trdan Janez in njegova vrla iena Neža. Na mnoga leta! d Do tO. marca morajo imeti vse osebe moškega spola, stare od 15 do 50 let. osebne izkaznice, ki jih bodo na prošnjo prizadetih izdajale občine. , , . , _ d Huda je obolel bivši poslanec Jožef Go-stinčar iz Vižmarjev. Molimo zanj! d Po no»em zakonika ljubljanske škofije je sedei dekanije Višnja gora. ne več ?marje. sedanji dekan je g. Janez Hiadaik, župmk v SL Vido. d Krušni listki ia t»jak» »a dopisu, v s: vojaki. ki jim je dove'jen dopust do pet dr... bodo dobili od svc>;?ea pcve'.jstva posebne krušne listke, e katerimi bojo lahko kupili kruh v kateri koli piekariji v državi d 3»W vajencev obeh spolov je sedaj v Ljubljanski pokrajini d Hid mrn ie tef dni vlada po svetu in tudi v naši pokrajini. V Ljubljani je dosegel 25. na Barju 30. f» nekaterih dolenjskih krajih pa celo nad 30 stopinj pod niilo. d Konjska meso. Pristojno ministrstvo je odobrilo za kocjsko meso sledeče cene: v I. skupini konji po 5 50 lire. osli. mule in mezgi po 4.90 lire ta kilogram žive teže. V II. skupini koaji 4.T0 lire. osli. mule in mezgi 4.10 lire. V III. skupini konji 190 lire, osli, mule in mezgi 330 lire. d Razrešen je bil te dni občinski odbor občine Planina z županom Francem širco na čelu. — Za novega izrednega komisarja je bil imenoTan g. Lenassi Karel. d Za sušilniro in predrlotalsiro ladja se je na OGonedeljškem občnem zboru zavzela viška podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva. d V novomeški pokrajinski bolnišnici je bilo v letu 1941 282 porodov in 289 rojstev. Rodilo se je 149 fantov in 141 deklet. Bilo je 7 parov dvojčkov, 20 mrtvorojenih in 10 umrlih. d 28.316 bolaikor je sprejela lansko leto ljubljanska bolnišnica; umrlo jih je 564. d U let ie nspešno vodi Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani g. Ivan Frelih. Cast mu! d Zadružna rveia v Ljubljani je imela nedavno svojo glavno skupščino. Na ozemlju Ljubljanske pokrajine ima zveza sedaj 238 učlanjenih zadrug. d Ob Adriji je padlo te dni živo srebro na 10 stopinj pod ničlo. V vasi nad tržaškim mestom so imeli celo 20 stopinj pol ničlo. d Najstarejši mož svetokriške župnije, Janez aedmak, p. d. Berirov, je amrl 15. januarja v 69. letu svojega življenja. Kupčeva! je z raznovrstnim manufakturnim blagom, ki ga je hodil prodajat po naši deželi Zato je bil zelo znan. Zadaja leta je opešal in je bival doma v svojem rojstnem kraju. Naj počiva v miru! d Obveznikom u oddaj» litine. Doponi živine za zakol v Ljubljano bo-Jo odslej skoraj vsak te- » JŠ "u^1? tak0- ia bw4a v u dnf>>! prišli na vrsto obe skupini občin. Sa teh dogonih bodo tudi ie nadalje redno prevzemali teista in prašičji i it bil doslej obveznikom dogon odložen, a odslej v drjgi polovici 0b- predpisano mu množino živine. Količina oddaje t» je sedaj poviiala za 5S I»1? Zato £ vsak obveznik dobil nov beli listek z navedli ÄHk0"'k0 Ìe £ daL fZt razdelitve ' T"t0 pravilne 3.50, možgani 8- _ÌtTi'.V pi ?,ava del v» 19 . ' r. ' Teleta: meso zadnji del kg 12. , sprednji del 10.-. 5 Telečie drobovje: pljuča in srce kg 10,- jetra 12SO rajžele komad 10.50. vranica S.-, 'pfffefe 4$ jezik 6. možgani 4.50. 6. S v i n j 1 n a ■»•'■«■ klobase: gujat sušena u 8 gniat za kuho 33.90. salama, surova 33.90 »lama kuhana »4 90, vratovina 34.60, mortadela S. B alla Bologna 20.30, kranjske klobase jlóO grjkomad 610. hrenovke (62 gr) komad 1.75. - Opombe. 1 Cene vsebujejo vse pristojbine in davUue. — Z Veso brez kosti sme biti največ za 2oodst dražje Priklada od kosti ali drobovja ne sme tehtati več kot 20 odst. od kupljene leže. - 3. Ta cenik je oMezen zj mestno območje. ... d Najstarejša murva je posekana. \ Sliviji na Krasu je padla nedavno murva, ki je bila v naših krajih najstarejša predstavnica svojega rodu Posestnik, ki jo ie posekal, je zatrjeval, da ima murva 650 let. Ta letnica se je izročala iz rodu do rodu, saj gospodari družina na istem posesti u že mnogo stoletij. Kakor njegov pra-ded. ded in ote, tako je tudi sedanji guspodar nosil v poletju na njo čebelne panje. Čebele so onemogočale otrokom, da bi brali na drevesu murve, kar mladina tako rada dela. Tega »prepovedanega sadu< se spominjajo najstarejši va-Sčani. Sedaj je tudi to očaki» sto drevo zadela neizbežna usoda. d Se nekaj nesreč. Na poledeneli cesti si je zlomila nogo 43 letna posestnica Marija Vebrova iz St. Petra pri Novem mestu. — Ko je šla prat ra Krko. si je r.a poledenelem bregu zlomila nogo Saje Alojzija iz Bršljina pri Novem mestu. — Na cesti je padel in si zlomil nogo 49 letni vojni invalid Tomaž Strafar iz Sostrega. — Desnico si je pri padcu zlomila 55 letna upokojenka ljubljanske tobačne tovarne Elizabeta Skriba. — Pri padcu v hlevu si je zlomila desnico 87 letna žena posestnika Ivana Hrovata iz Žužemberka. — S krušne peči je padel in si zlomil nogo dveletni Vjdgaj Janez iz Zagriča pri novomeškem Primskovem. — Iz naročja je padel dvemesečni Ogulin Mirko iz Ci-rovca pri Semiču in si zlomil levico. s Pri smafaniu je padel v bližini Ce!j=ke koče mladenič Jo«ip Zupan iz Maribora tako nesrečno, da si je zlomil več reber. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. — 29 letni delavec Janez Armič se je v mariborskem gradu onesvestil, ko je sušil sobo in ga je omamil plin. — V neki mariborski tovarni je padel 46 letni Rudolf Vezjak z visokega odra v globino in se hudo notranje poškodoval. — Nadalje je v Mariboru zasula kopira lesa 32 letnega delavca Antona Viniaka, ki je dobil hude poškodbe na glavi in nogah. d Posebno lepo in prisrčno so obhajali letos božične praznike v zgoniški župniji. Dosti so pripomogle k temu prelepe nove jaslice, ki nam jih je pripravil naš župnik g. Rejec ter so takšne, da gotovo nobena cerkev na Krasu nima lepših. Ganljivo je bilo, ko je zbor otrok pel pri jaslicah božične pesmi. — V naši župniji je bilo lansko leto rojenih 15 otrok, umrlo pa je 16 oseb. Od leta 1730. naprej se ni pripetil v naši župniji primer, da bi število smrti prekašalo številu rojstev. Lani na je žal bilo takol Sicer sino imeli lejio število porok, kar nam obeta, da bo v letošnjem letu zaključek živ. Ijenja in sinrti ugodnejši I d Nergede. Na poledenelih tleh Je pade! ln si zlomil nogo 31 letni ključavničarski mojster Kart Rozman iz Dol. Logatca. — S peči je padla in si zlomila nogo 09 letna Marija Jeraj, žena posestnika z Vrhnike. — 43 letna Slava Krašovec iz Gor. Logatca si je tudi zlomila nogo pri padcu na cesti. — Levo nogo si je nalomil 12 letni Vinko Bobnar Iz šmartna' pri Dev. Mar. v Polju. d Na farni praznik sv. Aniona so na škrbin-skem pokopališču položili k večnemu počitku Kristino Pipan roj. Pavlica. Pokojnica je bila sestra msg. dr. Andreja Pavlice. Biia je dobra krščanska žena. znana koi pridna, skrbna goejxxlinja, ki je vodila kot vdova dolgo vrsto let gospodarstvo z največjo razumnostjo. Bog ji daj večni mir in px>-koj! Preostalim naše sožalje! d Pristojna oblast je zvišala prejemke biv. šim jugoslovanskim državnim nameščencem za 15',i oziroma 10?ó, računajoč od 1. dee. 1941 dalje. Upokojenci še niso prišli na vrsto. Kdor nam je kdaj sporočil, da ni prejel »Slovenčevega koledarja«, pa ga je kasneje dobil, naj nam tudi to sporoči, da ga je prejel, da ne bomo delali nepotrebnih reklamacij ! d Nenadoma je umrla Franca Božič iz ugledne otaleškocerkniške družine. Našli so jo mrtvo pred ognjiščem, ko je pripravljala večerjo. Za družino je bil ta udarec tem hujši, ker je pred 3 leti umrl tudi nenadno starejši sin Anton. Vsem prizadetim najiskrenejše sožalje. d Bilo srečno! Poročil se ie g. Oskar Muro-vec iz jxidmelske fare, nečak j>okojnega stolnega kanonika Murovca. z gdč. Pavlo Komel. hčerko uglednega posestnika na šempaskem Tabru. d Ogenj je uničil gospodarsko poslopje. Zadnjo soboto. 24. jan. okrog polnoči, je začelo goreti v gospodarskem pioslopju znone Batičeve gostilne in kmetije ob državni cesti na šempaskem polju. Ogenj se je naglo oprijel in širil Nezgodno zavarovanje poljedelskega delavstva IiTedno vzorno je izvedena kategorizacija reni ponesrečencem. Kakor pri Tiašem obrtno-industrij-skem delavstvu, se tudi v Italiji upošteva odstotek delanesposobnosti. Višina rent tamih pa se ravna po moči delavčevih življenjskih sil. Pri 100% delanesposobnosti je najnižja letna renta, ki jo prejemajo ženske ponesrečenke od 55—65 leta, in sicer 3000 lir. Najvišjo rento pa prejemajo moški na višku svoje delovne sposobnosti od 23—55 leta, in sicer 9 750 lir letno. Moškim ponesrečencem z družinami je priznana še ta ugodnost, da dobivajo en desetinski povišek rente za ženo in vsakega do 15 let starega otroka, vendar te doklade ne »mejo presegati 50?t rente. Vdove so glede teh doklad izenačene t moškimi. Pri pogledu na vse t« ugodnosti, ki jih ima po tej uredbi poljedelsko in gozdno delavstvo, pa s« nehote pojavi vprašanje: Kdo krije izdatke. Zakonodajalec je topogledno vzel načelo, da kdor sa pri delu z zemljo ponesreči, naj ga tudi zemlja vzdržuje in zaradi tega je v Italiji uvedena posebna doklada k zemljiškemu davku. Iz te doklad« pa ae nato krijejo vsi izdatki nezgodnega zavarovanja. Uredbo o nezgodnem zavarovanju poljedelskih delavcev je 17. julija 1941 Reški prefekt raztegnil na novo pnkljočeno ozemlje Kolpe in na vso Reško pokrajino. V Ljubljanski pokrajini pa je pričal pripravljati pot tej uredbi Oddelek poljedelskih delojemalcev Fbkrajinske delavske zveze v Ljubljani. 2e pred prvo «vetovno vojno so nekatere evropske države izvedle zavarovanje poljedelskega delavstva zoper nezgode pri delu. Tem državam «e je 23. avgusta 1917 pridružila tudi Italija, ko je objavila uredbo z zakonsko močjo, da so vse osebe, zaposlene v poljedelskih in gozdnih obratih obvezno zavarovane zoper nezgode pri delu. Pod to zavarovanje «padajo vsi kmečki hlapci. dekle in dninarji Za moške je določena doba od 12. do 70 leta. za ženske pa od 12. do 65. leta. Poleg njih «padajo p»d obvezno zavarovanje še zemljiški laitniki in zakupniki ter njihove družine. Izvzeti so samo preddeiavci, ki zaslužijo dnevno več kot 20 lir. V uredbi o tem zavarovanju je zelo točno določeno, katera dela «padajo pod poljedelsko in katera pod obrtno zavarovanje. V poljedelskih delih j« obseženo: obdelovanje zemlje in pobiranje pridelkov, kultmranjc gozda, iziekavanje in obseka-vanje gozda, če se isto ne vrSi v interesu in na račun kakega trgov.kega ali industrii.kega podjetja in t« pn delu ni zaposlenih več kot 5 oseb. V .lučaja, d> de!« "ii trgovsko ali indu.triisko podjetje, spadajo delavci pod obrtno zavarovanje. Ponesrečenec ima v breme zavarovanja, čigar nosilci «o posebne Vzajemne blagajne, pravico do brezplačnega zdravljenja in zdravil za vso dobo do ozdravi,en]a. Poleg tega pa prejema posebno odškodnino, k. bi odgovarjala naši hranarini, in «cer moški dnevno 4 lire, žerake pa dnevno 3 . j °dauui P* *« PriČM «olaievaii iele z enajstim dnem po nezgodi ter ga ni bilo lahko ukrotiti. Prihileti so morali tudi požarni brambovci iz goriškega mesta, da se je posrečilo nevarni ogenj omejiti in oteti liišo iu sosede, škoda je znatna, saj je med drugim zgorelo okrog 200 stotov sena. Živino so rešili. Kako je ogenj nastal, ni znuuo. <1 Najstarejšega cerkniškega farana eo «premili k večnemu počitku na zadnji dan leta. Pisal se je Ivan Lapanje in je bil skoraj 97 let star. Žalostno so zvonili zvonovi cerkljanske podružnice in tudi z bližnjega grička cerkve sv. Ivana, kjer je s svojo pridno in žuljavo kmečko roko pomagal pri zidanju. Vest se je hitro raznesla v presenečenje vsem, ker smo upali, da bo dočakal stoletnico, saj je zgledal še vedno precej trden in zdrav. Dolga je bila njegova življenjska pot, polna truda in skrbi. Vedno pa je bil v svojem življenju zelo skromen in brez posebnih zahtev. Spoštovanje in priljubljenost je užival od vseh, posebno še zaradi zdravega in svojevrstnega humorja, ki ga ni zapustil niti par ur pred smrtjo, ter nadvse zanimivega pripovedovalca iz starih časov in stvari, ki jih je sam v tako dolgih letih veliko doživel. Vsi smo občudovali v njem bister in zelo svež spomin, ko je ponavljal očetovo pripovedovanje o turškem nasilju in Napoleonovi slavi. Zvesto ga je spremljala nad 65 let zakonska družica, ki mu je podarila osem zdravih otrok. Vsi so si znali izbrati spretno pot v življenje. Svojo versko in skrbno vzgojo je nadaljeval pri vnukih in pravnukih. In sedaj ga je sprejel v grob najmlajši sin, ki je umrl pred dvanajstimi leti in ki ga je pokojnik s tolikim veseljem objel, ko se je vrnil iz dolgega 6 letnega ruskega ujetništva. Od tam je prinesel 6 seboj kal bolezni. Naj bo obema lahka domača žemljica 1 d Novi grobovi. V kraški škrbinski fari so na praznik sv. Antona, ko je farni praznik, položili k počitku g. Kristino Pipan, ki je bila doma iz rihenberške župnije. 1'okojnica je bila sestra msgr. dr. Andreja Pnvliča in njegovega prera-no umrlega brata dr. Jožeta. Bila je dobra krščanska žena, znnna kot pridna, skrbna gospodinja, ki je vodila kot vdova dolgo vrsto let gospodarstvo z največjo razumnostjo. Bog ji daj večni mir in pokoj! — Na kojskem pokopališču je bila v sredo 28. januarja slovesno pokopunu g. Frančiška Marinič, po vseh briških jiuseljili in tudi preko njih znana gostilničurka in trgovka. Bila ie že v osemdesetem letu, vendar se je do zudnjega z neugnano odločnostjo in skrbjo brigala za vse posle. Brihtno, zgovorno, delavno mater bodo ohranili vsi, ki so jo poznali, v lepem spominu. Naj se spočije v Bogu! Žalujočim domučim vseh dragih rajnkih naše toplo sožalje! d Rast in smrt v spodnjeidrijski fari. Kakor je navada po vseh župniijah, je tudi v spodnjeidrijski fari g. župnik za novo leto povedal zanimive številke iz tamošnjega farnega življenja: V preteklem letu ze umrlo 44 oseb, 23 moških in 21 žensk. Največ mrličev, 22 po številu, so imeli v hiralnici na Marofu. Tam je umrla tudi najstarejša duhovljanka Marija Tušar, ki je dočakala čez 88 let. Rojenih je bilo 43 otrok, )9 dečkov in 24 deklic. Oklicanih je bilo 16 parov, poročenih pa v domači župni cerkvi 17 parov. To poročilo bi ne bilo popolno, če bi s pohvalo ne omenili čč. usmiljenih sester, ki se na Marofu v vsej tihoti žrtvujejo za betežne onemogle in hiralce. Njihovo človekoljubno delo spostuje in visoko ceni vsa Idrijska dolina. Okrog sosedov s Hrvatski sabor na osnovah hrvatskega zgodovinskega prava je oživil poglavnik dr. Pavelič. V saboru se bodo zbrali vsi poslanci, ki so bili člani zadnjega hrvatskega sabora v 1. 1918, dalje vsi hrvatski poslanci, ki so bili izvoljeni 1. 1938, potem ustanovitelji in dosmrtni člani osrednjega odl>ora bivše Hrvatske seljačke stranke in še živeči člani upravnega sveta bivše Hrvatske stranke prava, in končno doglavniki, poglavnikovi adju-tanti, komisarji ustaškega generalnega štaba in dva zastopnika renške narodnostne skupine. s 27 stopinj pod ničlo je kazal te dni toplomer v Zagrebu. s Krompir na karte je odslej v Zagrebu in sicer 27 kg krompirja na posamezno gospodarstvo. s Državni zavod za narodno prosveto bodo ustanovili v Zagrebu. V delokrog tega zavoda bo spadala splošna prosvetna delavnost med hrvatskim ljudstvom, dalje umetniške in slovstvene stvaritve, ustanavljanje prosvetnih društev ter nadzorstvo nad istimi, prosvetno delo med ljud- Reševalcem križank! Nujno prosimo sledeče: 1. Na Kuverti, v Kateri nem pošiljate rešitev KrilanKe, napišite vedno v levem Kotu spodaj: H ril on K a. 2. Polca rešitve KrilanKe, ne pošiljajte v Isti Kuverti nobenih drnam poročil, vpraSanl ali reKlamacij, ampaK jin pošiljajte posebej. 3. Ne pozabite pri rešitvi Kri2anK priložiti znamko za 50 cent. ReSItve brez znamK se ne bodo vpoStevaie. slvom potom'radijskih oddaj ter sploh nadzorstvo nad hrvatskim prosvetnim življenjem. Ustanova bo imela svoj lasten proračun, ki bo vključen v sestav državnega proračuna. s Vrnil se bom samo v osvobojeno Hrvatsko, ali pa nikoli več, je izjavil Poglavnik dr. Pavelič za odhoda v tujino pred 13 leti. s Znani slavist, 82 letni dr. Milan Rešctar, profesor zagrebškega vseučilišča, je umrl te dni v italijanski Firenzi. Rešetar je bil tudi član zagreb-"" e Akademije znanosti. s Pasje kožo. V bodoče bo treba na Hrvatskem vse pasje kože prijaviti družbi za usnje. Pasje kože bodo lahko prodajali samo z dovoljenjem omenjene družbe. s 4000 oseb je bilo že kaznovanih v Zagrebu zaradi slabega zatemnjevanja. s Predsednik belgrajsko srbske vlade, general Nedič, je te dni povedal, da pozna odslej Srbija samo še srbsko zastavo, vse drugo pa mora pre-pustiti pozabi. Sedanja Srbija da mora popraviti 20 letne grehe bivše Jugoslavije, ki Srbiji ni prinesla ničesar dobrega. Novi okrožni načelniki morajo uvesti v svoja okrožja mir in red za vsako ceno. s Ker tudi v Srbiji šole ob hudem mrazu počivajo, imajo dijaki čas za telesno delo. Pred dnevi je bil cel roj dijakov zaposlen V Belgradi!. Njihovo delo so nadzirali profesorji. s Hladilnico za meso, perutnino, sadje itd. dobi Belgrad. Poleg te bodo zgradili silose v Nišu, Za-ječarju, Kragujevcu, Jagodini, Smederevski Palanki in v Pančevu. s Vse nad 6 mesecev star« svinje in mrjasce, ki niso namenjeni za pleme, morajo kmetje takoj začeti pitati, je ukazal podban srbskega Banata. s Vsak prebivalec Srbije dobi sedaj mesečno 200 gramov mesa, odnosno klobas. s V Belgradu je umrl naš rojak Franjo Kisel, sodnik v pokoju. Pred svetovno vojno je služboval v Novem mestu, Žužemberku in Trebnjem. s 0 čudnem običaju poroča srbsko časopisje iz pravoslavnega Zaječara. Komur tam ne diši post, lahko najame ženske, ki se ob velikih postnih dneh namesto njega postijo. s Število nemških izseljencev iz Ljubljanske pokrajine znaša doslej 13.575. s V Domžalah je te dni umrla 56 letna gostil-ničarka Ljudmila Kovač, v Radomljah pa znani posestnik in mlinar 69 letni Franc škerjanec. s V Spod. Lipniei pri Radovljici je 15 letni sin posestnika Lukana spal z mlajšima bratcema v sobi, kjer je uhajal iz peči plin. Zjutraj so našli fanta mrtvega. Je imel srčno napako. Zadušil se je v plinu. s Na 10 let ječe sta bila obsojena v Erfurtu v Nemčiji mesar Karl Müller in njegova žena, ker sta od izbruha vojne do srede lanskega leta zaklala brez oblastnega dovoljenja 119 svinj, 17 telet in 4 vole, ter sta meso prodajala, ne da bi zahtevala odrezke živilske izkaznice. Njihov pomočnik, ki je nekaj časa pri tem sodeloval, je bil obsojen na dve leti ječe. s Pri barvanju tkanin je zašel pod strojni val 34 letni pomožni delavec Jože Bajec iz Kranja. Bajec ie dobil smrtnonevarne poškodbe. s Zlato poroko je praznoval nedavno v Gradcu bivši brežiški lekarnar in župan Hans Znideršič. Iz Brežic mu je poslal čestitke tudi sedanji župan Henrik Klobučar, slaveč Žnideršiča kot vzornega Nemca. s Ali je treba stare zimske suknje oddati? Tisti, ki imajo na štajerskem ponošene, ne več porabne zimske suknje in nujno potrebujejo nove, lahko dobe proti določenemu številu točk nakaznice za nove zimske suknje. Ni pa še povsem pojasnjeno vprašanje. aH moralo v tem primeru brez- plačno oddati svoje stare suknje ali ne. V načelu se to zahteva. Stare zimske suknje samo v tem primeru ni treba oddati, če tisti dokaže, da jo bodo nosili drugi rodbinski člani ali da bo zanje predelana. Tudi ni še pojasnjeno, ali velja vse to tudi za Ljubljansko pokrajino. s Novi otroški vrtci. V vseh okrožjih Gorenjske pripravljajo otvoritev otroških vrtcev, ki ponekod že delujejo. Nedavno so otvorili otroški vrteo v Ihanu, potem pa še v Radomljah, Domžalah in Komendi. s 60 otrok so poslali iz Kranja v mladinsko okrevališče na Bled. Tam bodo štiri tedne pod vestnim nadzorstvom in v dobri oskrbi. s Dva Slovenca nemška operna pevca. Prvi ja Anton Orel iz Radovljice, ki je nastavljen kot basist, v weimarskem gledališču; drugi pa Anton Dermota iz Krope, nastavljen na državni operi na Dunaju kot lirični tenor. . s Črno borzo in tihotapstvo je označil štajerski gauleiter dr. Überreiter za največji zločin v sedanji vojni. s Ko je hotel odstraniti s tira nekaj primrz-njenih kep premoga, se je sesulo na tovarniškega delavca Jakoba Svetino na Javorniku več ton premoga. Delavci so prihiteli, toda, ko so Svetino od-kopali, je bil že mrtev. s Po poročilih zagrebških listov je te dni prestopilo iz pravoslavja v katoliško vero 25 rodbin z okoli sto člani iz 'vasi Malega Vukovja, dalje 105 rodbin s 500 člani iz Velikega Vukovja in 100 rodbin s 500 člani iz Stupovačev. s Preko mikrofona sinom na fronti. Radijska oddajna postaja na Dunaju namerava ustvariti ožje zveze med fronto in domovino na ta način, da bo omogočila posameznim materam govoriti preko mikrofona sinom na fronti. s Gornjeradgonski grad postane šola Adolfa Hitlerja. V takih šolah se vzgajajo fantje za bodoče voditeljske poklice. s Dan zborovanj je bil v Nemčiji in tudi na Gorenjskem okrog 30. januarja. Zborovanja so se vršila pod geslom: »Zmagati more samo eden, in to je Nemčija!«. Kdor nam je kdaj sporočil, da ni prejel »Slovenčevega koledarja«, pa ga je kasneje dobil, naj nam tudi to sporoči, da ga je prejel, da ne bomo delali nepotrebnih reklamacij ! s Pod vlak je po nesreči padla 20 letna učiteljica Greti Mayerjeva iz Gradca, zadnji čas usluž-bena na šoli v Remšniku. Je podlegla poškodbam. s Divjačina na mesne karte. Glede gospodarstva z divjačino so v Nemčiji razglasili: Lovec sme 25% parkljaste divjačine obdržati zase, 75% pa mora izročiti trgovini z divjačino. Svoj delež seveda lahko proda potrošnikom ali gostilnam. s V Tržiču je umrla 28 letna Pavlina Ko-balova roj. Jerebova. — Prav tam je odšel v večnost 53 letni cestni mojster Fr. Debevec. s Predlanskim je na Koroškem in v sosednihi krajih odpadlo na vsakega prebivalca 48 kg so-čivja in zelenjave, lani 75 kilogramov. Letos velja geslo, da se mora količina povišati na 100 kg. Posnemajmol Z vsako številko so »Knjižice« lepše. V najnovejši 195 »Več srca« nam priznani pisatelj dr. Franc Knific v pripovedni obliki pokaže bistvo novega reda, v katerem mora biti za fundament vej srca, več ljubezni. Vzemite, berite! Cena 70 cent. 5> V pragozdu als Veličastno je nebo s svojimi mogočnim nebesnimi telesi. Človek strmi, gleda, občuduje in čuti svojo nemoč. Toda nič manj veličasten ni pogled pod drobnogledom, kjer se nam odpre nov, čudovit svet, ki je prostemu očesa ikrit. nedostopen. Kdor ga je kdai videl, mora priznati, da je res lep, poln čudovitih skrivnosti. , i j i Mimo ribnika grem lepega pomladanskega 'dne. Površina je pregrnjena z zelen,m: algami. med katerimi plavajo odlomljene veje oko.i stoječih dreves, ob obrežju raste trstje in različna druga zelenjad. Ce bi se mogli spremei::: t majhno, drobno, prostemu očesu nev:dno i > komaj vidno bitje, bi se nam odprl nov svet i robnih, lepih iivih bitij. Med algami in dru- rim zelenjem plava in se preganja živ-žar gibih, steklastih bitij. Njihove lelesne v • • so polne drobnih zelenih kroglic. To so i. :.'■'■ kotačniki. lako imenovani po kolača tn kolescu, ki ga imajo na spredijen it.z i . --glavi. Kar dve taki kolesci is s;- ; 't- t> Jescem, prav za prav to to t k: . -i-;: T':;':t-jjene migetalke. ki d-.ra ii i-.:: po vodi, napravljajo rr::z« '.ti -it- ^-'i.'." živalci hrano. Nog živalce nimajo, pri» z.i jrrr .2.1 eno, ki pa ni noga. mirtr' ceo» ' s icaMr ee pritrjajo na po. .... ...------ — -- so gole, druge okrašene z oklepi 'tt :zr'»dajo kot ščiti, druge imajo nek it» cejkifte hiš.ce. v katere se od ča=a do časa umaknejo. Skozi prozorno površino vidimo živahni želodec. vidimo mišice, pa tudi posebno pripravo za drobljenje hrane. Iz ploščic je sestavljen ta mlin ali žvekalnik, ki ne grize, marveč melje vse, kar mu prinese vodni tok, ki ga naprav- ago Neki:*:e :ei živalic ljata kolesci. Ko znanjka hrane, potegne no;, kole'ci k M-bi. kol bi hotela reci: »Zbogom, pn vas nimam aarji pa so dobivali dnevno obrok čttna, kr k tvl 1 sisrem Rimu izrazita vojaška jed. Kadar «o vzeli R:m(;ana k vojakom, so znanci rekli o njem: »&el jc med česnojedel« Zdravnikova dogodivščina. Mlad zdiavnik sedi ob postelji bolne gospodične, ki mu na dolgo ia k roko toži o svojih bolečinah in težavah. Zdrav-mk: »Gospodična, vedeti morate, da vaše težave niso prav za prav nikakršna bolezen, temveč zgolj živčnost. Omožite 6« in ozdraveli boste.. — Gospodična: »Ali res? Kaj pravite, gospod doktor, če bi vzela kar vas?. — Zdravnik: »To pa ni mogoče. Mi zdravniki namreč zdravila sicer predpisujemo, a jemljemo jih ne«. Redkost. Kralj Jurij je nekoč poloval po deželi in se ustavil v neki gostilni, kjer je naročil tri jajca. Ko mu jih prinesejo in zahteva račun, se ta glasi na 10 funtov. »Oprostite, za ta denar si lahko kupite celo kmetijo. Ali so jajca pri vas tako redka?« — Gostilničar: »Jajca ne, ampak kralji!« — Smeje je Jurij plačal svojo ceho. Prepozno je prišel v šolo. Učitelj Tinetu, ki je zamudil šolo: >Kje si pa spet hodil, da imaš zamudo?« — Tine: »Prosim odpuščanja, gospod učitelj. Ravnokar so namreč v naši ulici stražniki prijeli nekega tatu, pa so me mama poslali pogledat, če niso morda prijeli našega očeta.« Domotožje. Zagovornik: »Visoki sodni dvori Upoštevati je tudi okolnost, da je bil obtoženec rojen v kaznilnici. Ali je potem kaj čudnega, če ga vleče na rodni dom?« Mali zlobnež. Postarna gospodična vpraša Mihca: »No, Mihec, koliko misliš, da sem stara?« — Mihec jo previdno ogleduje in pravi: ».Vajvei 21 let « — Vzhičena od veselja ga gospodična pohvali: »Kako si duhovit, Mihec!« — Mali nato: »Moj brat ima tudi muštace pod nosom in je 21 let star!« »Koliko čotov ima človek?« tako je učitelj vprašal Abujevega Orejca. Dreje pomiflja in pravi: »Sedem 1« Učitelj ga nejevoljen postavi pred šolska vrata. »No, Janko, ali veš ti, koliko čutov ima človek?« vpraša njegovega soseda. Janko previdno odvrne: »Osem!« In ie je pred vratmi. K Drejcu in Janku pripiha zasopel zakasneli Vatnov Anzi, ustavita ga in vprašata, koliko ima človek čutov. Anzi jiina pojasni, da pet. Nato oba: »Tehe šele bo našeškal, ko niti s sedmimi in osmimi ni bil zadovoljeni« Priporočilo. »Ali imate priporočilo gospoda, ki sle doslej pri njem delali?« vpraša ravnatelj Dreta šoferja, ki se mu je prišel ponudit. — »Se ne. Toda ko se vrne iz bolnišnice, ga bom takoj dobil.« Hudič. Marko Ima jezično, zlobno ženo. Nekoč sedi v gostilni. Cim se zvečeri, se začne urno odpravljali. Pa pravi eden njegovih sosedov, ko je vsak prigovor, naj še ostane, zaman: »Imaš prav, tvoja žena je hudič!« — Zamišljen pro Marko domov, kjer ga obsuje stara s trdimi očitki. Marko se vzdrami in reče pri sebi: »Kako je že dejal: moja žena je hudič.« 2ena je zadnie besede ujela in ga sprašuje dotlej, da izve resnico. Njena prva pot je nato k sodniji. Kot priče povabljeni sosedje se Izgovarjajo, da niso ničesar slišali. V hudem besednem boju pa uide enemu izmed njih to priznanje: »Res je-e-e deejal, da j se h-hudič tvooia žena!« — Sodnik izjavo protokolira in razsodi: »Obtoženi se oprosti sleherne krivde. Po izjavi priče N. bi mogel biti užaljen kvečjemu hudič.« Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice« po trafikah in kioskih, kamor smo jih poslali. Slavna Mica ie ponosno mencala domov 8. V prvem razredu. Dočim so telebanovski modrijani tako strupeno obrekovali, natolcevali, obsojali razuzdanega uskoka in mu iz dna srca želeli vse najslabše ne le v Ljubljani, ampak tudi povsodi drugod na tem in onem svetu, jo je Matajev Matija radostno inahal proti daljni Radovljici. Premleval je, kar mu je bit doma razlagal mnogovedni berač o železnici, o čudovitem stroju, ki kuha sam sebi tako moč, da vleče brez pri-prege celo vrsto težko naloženih voz čez hribe in ravnine za sabo. Priäel je v dolino; v marsikaterem selu je vprašal, če je Radovljica že kaj blizu, toda povsodi so mu kazali še daleč tja onkraj gora. Moral je zopet navkreber. Da ga ne bi žulili velenarodni škornji, jih je izzul in obesil na svoj preljubi dežnik zraven cule. Dolgo je korakal zdaj skozi gozd, zdaj mimo cvetličnatih livad. Po ozki stezi je dospel na divjo samoto. Tuintam so stale med ruševjem pritlikave jelše, jerebike in smreke, nalomljene od silovitih' viharjev. Med zelenjem so se zibali modri košutnik, rdečkasta lepnica, ame-tistna zaspanka. Nad globokim prepadom se jo veličastno vozil temnorjav planinski orel, kroži! z razpetimi dolgimi perutnicami in krmaril s širokim belim repom ter odplul proti jugu, koder so se sončili sosedni gorski velikani. Po tratah, po skalovju je rdel dragomastik; iolta planinska vijolica, lični kamenokreč, elegantni ceptec, višnjevi jaglec, jasnomodra zvončica in vso polno drugih prekrasnih, milovonjavih cvetlic je sevalo in cvetelo povsodi, kamorkoli je pogledal potnik. Ob visoko vzraslih temnozelenih smrekah se je vzpenjala planinska srobotina in jih ovijala e venci čudovito lepih modrih cvetov. Urna skalna jerebica jo brzela preko peščenega plazu, izginila za brinjem. Ob navpičnih stenah je spretno in drzno plezal najlepši ptiček visokih gora, planinski plezalček. Ozka pot je zavila skoz! bukov gozd. Oddaleč je slišal Matajev Matija pritajeni žubor gorske vodice. Z gole trate je zagledal širno dolino in ondi so je zabliskavalo v soncu sijajno ogledalo mlade Save. Na visoki livadi bližnje rebri je zapazil kraj vrtoglavega brezdna družbo divjih koza. Prijazno jim je zamahal z roko in jim želel dober dan; osuple so zrle na čudno bitje s culo in dežnikom, strigte z ušesi in ubežale bliskoma po skalah. Na položnem obronku je našel vse polno črno-modrih borovnic in rdečih Jagod. Nabral si jih je v klobuk, legel v senco in se jel krepčati. Pod mno-jpvejnim jelševjem je skakutal golotnobister potoček mimo njega po pisanem kremenju. Iz hladovite dolinico spodaj so prizvanjalt zvonci nevidne čede. Povsodi naokoli so žvižgali, žvrgoleli in peli kosi m taščice, drozgi in penice, brinovke, komatarji in drugi nadarjeni umetniki; vmes pa so se neokusno zadirale domišljave Soge, vsiljive srake in prenapete kavke brez pravega posluha, brez čustva, takta in tehnike ter delale gozdni simfoniji tako zgago in sramoto, da so se vnebovpijočim diletan-tom zaničljivo smejale vse kritične žolne, povrhu pa še Matajev Matija Prijetna lenoba se je lotevala potnika; vendar se je zopet vzdignil in poslovil od vabljivega počivališča. Hoditi mu je bilo še dolgo, dokler ni dospel iz gorovja v prostrano dolino. V najhujši popoldanski vročini se je znojil po prašni cesti in se naposled srečno doizprašal do pred Radovljice. Velik fant z motiko na rami mu je pokazal mesto in železniško postajo. Truden je sedel Matajev Matija ob robu visoke planote pod . košato drevo, odložil prtljago, klobuk in suknjo, si brisal potni obraz in vrat in ogledoval okolico. V nižavi zdolaj je šumela deviška sinjezelena Sava v globoki strugi po dolini, polni svetlobe, polni pisane krasote. Kakor vrelo srebro so se lesketali ob očrnelem mostu vali, se belo peneč zaganjali ob sive skale in lili ob lahnordečem produ proti jugu. Onostran reke so zeleneli travniki, pašniki, plodne njive, drevje, grmičevje, so belelo ceste, temneli gozdovi. Jasno so se odražali rjavi kozolci in koče od zelenila v menjavih osenah. Ponosna, praznično tiha gora z malone ravnim grebenom je nasproti starodavnega mesteca zakla-njala svet proti zapadu. Ob reki navzgor so se svetili mrki holmi, vratarji planinskemu raju, ki so ga varovali veličastni planinski orjaki s srebrnimi glavami, kipečimi v jasnomodro zanebje. Okrogin- Na položnem obronku ie našel vse polno (rnomodrih borovnic ... krog so godil neutrudni krikavcl svatovsko pesem ganljivo in gladko, brez najmanjše napake Zdaj in zdaj je priletela nervozna čebelica, se zibala po cvetlicah, odbrnela. Priplul je zaljubljen metulj, se lovil v laskavi poetični sapi todintamkaj in odplul s pisanimi jadri dalje po divni krajini za izgubljeno krasnokrilo ljubico. Dolgo je gledal Matajev Matija okoli sebe, ne da bi se jasno zavedal očarljive prirodne krasote. In pomajal je debelo glavo, kakor bi se hotel otresti obujajočih se premebkih, neznanih čuvstev in komaj rojena, so mu že zamirala, ginila v duši zaspani. »Lepo dolino imajo tukaj,< Je kimal, »veliko in rodovitno. Ce bi imeli mi Telebanovcl tako, ej, koliko bi pridelali krompirjaU Mikalo ga je, da bi Sel ogledavat Radovljico, pa se je bal zamude. Videl Je, da se na postaji zbirajo potniki, in kmalu je od severa pridrdral vlak. Nekaj trenutkov je Matajev Matija debelo gledal hlapečo velikansko železno kačo, potem je pobral svojo stvari in zdirjal po strmini nlzdolu. Ker je bil onkraj tira, ga ni zapazil nihče. Na vozovih stoječega vlaka je videl pod okni bele rimske Številke, podobne onim na njegovi uri. »Andražek mi jo svetoval, naj se nikar ne obf« ram predolgo na postaji,« se je domislil. »Tukaj jo enojka, tukaj noter pojdem, v prvi razred, da bo bolj poceni. Naj bo malo bolj zadaj, nič ne do, se pa nekaj trenutkov pozneje pripeljem v Ljubljano*, he he!< »Tukai ie enoika, tukaj noter pojdemo.< Neopažen je skofil na stranske stopnice konefl temnozelenega voza, odprl vratca smuknil na hod« nik in zaprl za sabo. Prva vrata na levi je našel zaklenjena in hitel po ozkem hodniku do drugih, ki so bila odprta; le zelenkasta zavesa s črnimi resicami jo zapirala vhod. Matija se je sklonil ini zlezel pod njo v prazen predelek. Postal je malca in poslušal, kako kričo tuji glasovi, kako letaj« ljudje ob vlaku gorindol, kako odpirajo in zapiraj« vrata. Culo je shranil v gorenjo motvozasto mrežo, dežnik in gorjafio pa v spodnjih dveh mrežicah iS postavil opraSene škornje na pisano preprogo. »Presneto čedno je tukaj te je kimal odobra« vaje. »Vse kakor novo! Kako lep zelen žamet nai klopeh in ob stenahl Kako lepo bele so te rjuhel Le Skoda, da so že malo luknjaste. Menda so jihi pa molji razjedli ali kaj? Kako se lesketa okrogla' svetilka fzza odevka, na stropu! Lej, lej, kako čisto ogledalo imajo tukaj med obema spodnjima: mrežama! Nikjer ni najmanjše pajčlnelc Pogledal se Je v Stirioglatem zrcalu ln se za« dovoljno namuzal sam sebi: »Dober dan, Matijal Kaj tako lepega pa Se nisi videl svoje žive dni« kajne da ne! Kako lepo mora biti Sele v drugem ali celo v tretjem razredu za veliko gospodo! Dobro, da si zadel tako srečno pravi voz, hehel« Tedajcl je potegnil vlak in Mataj je omahnil! na nasprotni sedel »Ali se jim pa mudi naprej!« se je čudil. »An> dražek je govoril resnico. Se že peljemo! Kako ropotajo kolesa I Se malo drugače, kakor v Zagori Janovem mlinu. Prav prijetno se vozim; taka mehko sedim kakor na pernici.« Presedel se je v kot in ogledaval bele čipke« okraSene z vtkanlml krilatimi kolesi in črkami. »Kaj pa, če bi pogledal malo venkaj?« mu ja prišlo na misel. Vstal je in malce odmaknil zelen« kasto zagrinjalo, viseče na zlatosvetlem drogu la tudi ozaljšano « krilatimi kolesci. Zdaj pa je za« žvižgalo, vlak je grmel skozi predor. Stemnilo sa je v vozu. Matajev Matija se je ves preplašen zgozil i kot; nič manj ga nI bilo strah kakor v risu. »Ali sem oslepel ali kaj?< se je vprašal drge« taje. »Menda se vendar no peljem — v pekel? Kaj bo, kaj bo? Oh, Bog ml pomagaj in vsi svetniki, posebno pa ti, sveti Matija, preljubi moj patroni« Prekrižal se Je ln strahoma pričakoval črnega vraga. Vkratkem pa se je zopet zdanilo in MataJ se je oddahnil prav globoko. »Hvala Bogul« je vzdihnfl potolažen. »Ven p« tukaj ne pogledam nikdar več, samo da ne bo spet grozne peklenske temei Le zakaj mi ni povedal Andraž, da se naj ogibam nevarnega okna? Naj« brže je pozabil v naglici, ko mi je razlagal tolika drugega.« Dolga pot ga Je bila ulačnila. Vzel Je culo ti mreže in sedel zopet v kot. Narezaval si je kruha in sira ter se nasitil dodobra. Nato si Je zapnltl čedro tn puhal proti ogledalu; misli pa so mu uha« jale domov. / ki je med vsemi vlakni, iz katerih izdelujej« vrvi, najbolj trpežna proti vlagi. Zato rabijo take vrvi po rudnikih in ladjah. Važni 90 na Filipinih tudi sladkorni trs, riž, kokosova palma in tobak. Na največjem filipinskem otoku Luzonu leži glavno mesto Filipinov Manila. Na zahodu od filipinskega otoka Mindanaa je najgloblja točka morja (10.793 metrov). Ob začetku japonsko-ameriške vojne je časopisje precej pisalo o otočju Hawai v Oceaniji. O tem pa kaj več — enkrat prihodnjič. Te dni je napovedala vojno Angliji in Ameriki kraljevina Siam. Zato prinašamo par slik tudi iz te zanimive azijske dežele. Po Tihem oceanu stoji v tem, da divjaka nenadoma napade krvoločnost in leta kakor slep okrog ter zabo-de vsakega, ki mu pride na pot. Malajci prebivajo navadno po mostiščih, tudi na suhem, s tem se ubranijo vlažnosti, divjih zveri in mrčesa. Na nekaterih otokih (Luzon, Mindanao, Sumatra) grade svojevrstne isoče po drevju kot zavetišča pred sovražnikom. Malajci so izvrstni mornarji. Bavijo se 2 ribištvom in morskim razbojništvom. Kot mornarji so se svojčas Malajci naselili od Madagaskarja v jugovzhodni Afriki, daleč proti vzhodu po otočjih Tihega morja ali oceana. Filipini pripadajo Zedinjenim diržavam ameriškim. Prebivalci so po ogromni večini [malajskega plemena. Najbolj razširjena na Filipinih je katoliška vera, ki so jo sprejeli od prejšnjihh španskih gospodarjev. Filipini so rodovitni. Najvažnejša rastlina je manilska konoplja, vlakno neke vrste buče, Riini nasadi na Filipinih Dominikanska cerkev v Manili na Filipini Pred delavsko hièo v Manili Stolnica o Manili na Filipinih Hongkong ^-^žIformosa PACIFIC ^Bangkok Brunei :inggfx>i Pa lem bang Malajska Das na koleh Ži nl jen je ob bregu neke reke v Siamu Pat Darwin Zemljevid angle ikih opori lina Sundskih otokih. Kraljevski doorec o Siamu Poslopja kraljeo't"fDOr" v Siamu Manila, glavno nuesto Filipinov »Ne priiateli, nič se mi ni «odilo. Zadel je samo tebe... Jat prav za prav nisem niti vedela, kai se ie zgodilo... Liudie so se SnU»'\l'i ' nisi videla Japonca, ki ie s svojim nožem meril naravnost proti tvojemu srcu —7« Paiac ie govoril z veliko težavo. Deklica ga ie prijela za roko in deiala z ginienim glasom: . ... > Ničesar nisem videla... Ti si me reSil. Postavil si v nevarnost lastno življenje rame... in sedai trpiš... Kako hudo mi ie. ker ti ne morem pomagati.« Odvzela mu ie lasuljo in mu pogtadila lase. Paiac ie zaprl oči in stisnil ustnice, da ne bi zastokal. ...... »Ali te zelo boli?« ie vprašala Kibišia. »Kako nai ti pomagam?« , »Ne vznemirjaj se, mala... Sai ni nič hudega ... Kmalu bom zopet zdrav. Rana ie nerodno obvezana. Popravi mi nekoliko obvezo. « Deklica mu ie previdno zrahljala obvezo in mu popravila blazine. »Hvala ti! Sedaj se počutim bolje,« ie za-jecljal ranjenec. «Pojdi počivat. Brez dvoma si utrujena.« »Pri tebi ostanem, dokler ne zaspiš,< je vztrajala Kibišja. Pajac se jc skušal nasmehniti in deial: »Potrudil se bom, da bom čimprej zaspal.« Ves izmučen ie zaprl oči. Deklica je sedla na stolček poleg ranjen-čeve postelje. Bila ie še vedno oblečena v obleko, v kateri ie nastopila v areni. Na glavi se ii ie košatila velika perjanica. Naslonila se ie na posteljo in nepremično zrla ranjencu v je bila silno izmučena. Ko je tako slonela ob postelji, se ji je znova zbudila misel na beg. Da, zbežali mora, da je kruti gospodar ne bo več mučili Nikoli več ne bo nastopila z Japoncem. Tudi pogum ima svoie meje!« »Kibišja, ali si še tukai?« Dckl i ca se je sklonila nad ranjenca. »Kibišja. če ostaneš v cirkusu, se ti bo pripetila kakšna nesreča... Na vsak način moraš zbežati. Jaz sedaj dolgo ne bom za nobeno rabo... Kdo te bo branil?« »Bežati?... Sai o tem neprestano sanjam. — Toda kam naj grem?« ie deiala deklica s tresočim glasom. »Kam naj greš? Kam nai se skriješ?« je ponovil ranjenec s slabotnim glasom. »Čakaj — premislil bom...« Itihnil je. V njegovih utruienih možganih so se misli začele mešati: kmalu ga ie premagal spanec... Po slabotnem, vendar enakomernem dihanju ie Kibišia spoznala, da je zaspal. Sedai se ie deklica čutila še bolj samo, brez obrambe ... Do tega trenutka ni še nikoli ponusbla na to. da bi morala ostati v cirkusu brez Kilajčeve pomoči... Ob tei misli je strepe ala od groze... Mogoče se ii bo po ^h^, 'àstila bo zmešnjavo ob • • ■ Julr> bo torei poskusila mišli^i" T,r,TČ ie, u,ruiena- da bi mogla raz-msl lati. Tudi ie še preveč razburjena zaradi postnega dogodka, da bi mogla delaU načM bi feanriahl? % in,,korai bi bila 'aspala, če ie govoril 1 ,„a'nJ ran,f.nfev Blas- Kan-fun ie govoril v spaniu... Ka pravi' Ne- razumi iivo mrmra predse. ---- n:L^N'hfe» ne Te- nihče... Sai ne Doveš nikomur, ka,ne? - Odgovori mi « P vem - ,nemfm Porgala... Nikomur ne pomirila mU ,e dc|ala da bi ga lt ^Joda on ie nadaljeval s skrivnostnim gla-"m7r vrcel Dr°« syoie orožje!'J ~ ' Mala zamorka ga ie prijela za roko. »Priiateli. nihče te ner obtožuje... Ni kakor nisi morilec... Saj si mi prav ti rešil življenje ...« Deklici se je srce stiskalo od bolečine. Sklonila se ie nad ranjenca, njegove oči so sedaj bile široko razprte. Z glasom, trepetajočim od groze in bolečine, ie jecljal: »Ti ne verjameš, da sem io umoril?.. Ona draga deklica, katero so hoteli umoriti, je imela modre oči... Kako ii ie ime ... Ne vera več... « »Kan-fun, nikar ne misli, da ie ona mala deklica mrtva. Imenuie se Kibišja. Ali tega ne veš več? Sai sem ta deklica jaz. Ali ne vidiä, da stoji Kibišja pri tvoji postelji?« Približala je svoj obraz svetilki, da bi ga mogel ranjenec boli videti. Kan-fun se ie nekoliko dvignil in jo gledal z zmedenimi očmi. »Da, da, vidim te. Kibišja si, zamorka a modrimi očmi... Zbežati moraš... Obljubi mi, da boš zbežala... Potem bom zaspal v miru ...« »Obljubljam ti, ubogi moi priiateli. Ne razburjaj se večl Bodi miren. Kan-fun! Jutri bom zbežala ... Ponoči se bom izmuznila a šotora ...« Ubogi pajac se ie ob njenih besedah pomiril. Legel ie zopet na blazine in tiho po navijal: • Ponoči — da — ponoči...« Toda kmalu se ie zopet začel vznemirjati. Kibišja mu ie položila roko na čelo in mu s prsti_ narahlo skušala zatisniti oči. Kan-fun io ie ubogal in zaprl oči. Deklica mu ie medtem s svojim nežnim, mehkim glasom šepetala ljubeznive besede, kakor otroku. Končno se ie umiril in zaspal. Deklica ie vstala in gledala njegov izmučeni obraz, njegova bleda lica, ki so bila še vsa umazana od šminke in njegov rdeče pobarvani nos. Toda tudi pod to krinko ie videla ljubeznive poteze svojega zvestega varuha, dobre oči in plemenito srce požrtvovalnega mladeniča, ki ie vedno skrbno pazil nanjo in ki je danes postavil v nevarnost lastno življenje, da je rešil nio. Solze so ji napolnile oči, ko se ie okrenila in počasi odšla skozi vrata. Vrnila se ,e J VS?' kier ie navadno stanovala in kier je našla Kornelijo v trdnem spanju. Odložila je slavnostno obleko in se vsa izmučena zgrudila na posteljo. Nič več ni mogla misliti; v glavi ji je bilo tako čudno prazno. Zaprla te oči. ki so bile še vse mokre od solz in se pogreznila v globok sen. XXI. .k.?? ie ie P°Pol,ioma zdanilo, ie deklico zbudilo iz sna ropotanie voz. ki so odhajali ne H» h",e ,|udì- SPala ie do desetih dopoldne ne da bi se zbudila. Ostalo cirkuško osebje jè bilo na nogah že navsezgodaj. Vsi so hiteli s pospravi,an,em. da bi mogli čimprej od,,o' r P^'JCa l6, je 'lipoma spomnila na ubogega f "V x°'jlckla se je z veliko naglico in videla "č." k V°Z",' T Jcaterem * ležal da bi bdo vVč NamM.{f kaiabolie- Toda cirk-sa "i l™ 7' -^a tleh te bri samo še začrtan velik £C?da| ziu,rai 50 pomočniki potegnili P'a'no. s, ko ov. ga zvili in spravili na voz k noven u ciliu'^df^r; S?Varmi' S proti novemu ciliu. ludi nekateri vozovi, ki so bili obenem stanovanja Igralcev, so krenili na Dot te.-as «ir Kis ÄÄ — 1 10 ,e edini razumel, ji pomagal v težavah in io branil v nevarnostih. Ali bo še kdai videla ljubeznivega pajaca?... Ni ji preostalo drugega, kot da se pripravi na beg. Zbrala ie svoie stvari in iih spravila v vrečico, v katero ie pred letom potisnila Našia n ieno obleko in perilo, ko io ie prodala. Ni imela mnogo stvari, katere bi mogla imenovati svojo lastnino: nekaj perila, niz ko-ralov, dve zapestnici in srebrno opanko, ki jo je skrbno čuvala kot spomin na srečna otroška leta. Varno je imela opanko spravljeno v srebrno vezeni torbici, saj ie bila edini spomin na Val io, ljubeznivo turško deklico, ki jo ie, kljub njenim muham, tako zelo ljubila... Koliko spominov se ji ie vzbudilo, ko ie gledala liuba predmeta!... Mala otroška opanka je predstavljala vso njeno preteklost, lepo. brezskrbno otroško dobo in leta trpljenja, ki jih ie preživela daleč od doma... Ali ni osamljena opanka podoba njene zapuščenosti? ... Kako daleč ie oni dan, ko ie mala. nevedna in zaupljiva deklica držala na Jakobovem vozu srebrno otroško obuvalo v svojih rokah v nadi, da ga bo prav kmalu zopet dala svoji mamici!... Toda. ali bo sploh kdai prišel dan, ko se bosta obe srebrni opanki združili v Tinatinini hiši?... Nekaj časa ie deklica opazovala opanko, nato jo ie skrbno spravila med ostale reči. Solze so ji silile v oči. Toda premagala se ie. Nikakor ni smela pokazati svojega razburjenja. Mirno ie morala pospravljati in pomagati ženskam pri njihovem delu. da bi nihče ne opazil njenega nemira in ne uganil, kai namerava. Zgodai se ie že stemnilo. Ob osmih ie Kibišia smuknila iz voza, zavita v temen plašč in s kapuco na glavi. Svoj borni sveženjček ie stiskala k sebi in hitela tik ob vozu. Kako rada bi stekla na vso moč. da bi bila čimprej daleč od kraja, kjer ie toliko trpela in na varnem pred svojimi mučitelji! Toda ni smela leči, da bi ne zbudila pozornosti... Mimo ie šla po cesti, kakor da bi se ne bala, da jo vsak trenutek pokliče nek strašen glas... kakor da bi ne pričakovala, da io bo zdat pa zda i pograbila neka surova roka.., m jo vlekla zopet tja, kjer ie toliko trpela... loda čemu se nai boji? — Nihče ie ni videl, ko ie smuknila iz voza. Brez dvoma mislijo. , .SDIy Do iutri z jutra i ie nihče ne bo zasledoval Ob tei misli si ie oddahnila in pospešila korak. Kam nai gre? — Naprei — vedno naprej — Vseeno ie, kam bo dospela... Sumo da se oddal» od cirkusa. Nenadoma ie zagledala pred seboj veliko stavbo, ki se ii ie zdela znana... Spoznala ie, da je to katoliška cerkev, kamor se ie nekoč zatekla. Kako to, da so nocoj vrata kljub pozni uri še odprta?... Kibišia se ie kmalu znašla v temni cerkvi, katero ie osvetljevala rdeča luč pred glavnim ottnriem in nekai sveč. Nikogar ni bilo v cerkvi, in dekličini koraki so zamolklo odme-vali v praznem prostoru. (Nadaljevanje prih.l Vsem sotrudnikom! Sotrudnike »Gospodarja in gospodinje« prosimo, da nam pošljejo svoje prispevke vsak teden do četrtka. OCai nam pišejo Zlatomašnik Jožef Knavs - 60 letnik Dne 22. januarja je praznoval v lepem St. Janžu pri Mokronogu svojo osemdesetletnico gospod upokojeni župnik Jožef Knavs. Srčno dobremu gospodu zlatomašniku prav iz 6rca privoščimo to visoko obletnico in mu želimo še naprej zdravja in moči, da bi do skrajnih mej človeškega življenja dočakal mnogo 6rečnih in veselih dni. Župnik Podbregar — 50 letnik Dne 21. januarja se je sr,ečal z Abrahamom I!. žu|inik Pavel Podbregar. Rojen je bil pod Sv. Miklavžem v Tuhinju. Deloval je na raznih krajih naše škofije. Sest let je bil tudi izseljenški duhovnik med Slovenci v, Ameriki. Ko se je pred leti vrnil v domovino, je prevzel dušno pastirstvo na Muljavi pri Slični, nalo pa je kmalu nastopil župnijo sv. Ožbolta v Črnem grabnu, kjer so ga našli zadnji dogodki. Zdaj uživa gostoljubje g. župnika v Starem trgu pri Ložu. Dolgčas mu nikoli ni, ker ljubi knjigo in učenje. Ob nedeljah in praznikih hodi redno h podružnici 6v. Kancijana na Gornjem jezeru, kjer opravlja službo božjo. Palico ima radi lepšega. Opirati se mu še ni treba nanjo. Svojih pet k rižev nosi kot mladenič. K jubileju iskrene Čestitkel Marija Lilija — 70 letnica Te dni je poteklo 70 let, kar je zagledala luč sveta žena upokojenega nadučitelja v Novem mestu ga. Ve-koslava Lilija. Ze v zgodnji mladosti jo je življenjska pot odtrgala od doma in jo zanesla najprej na Grm pri Novem mestu k bratu Antonu, ki je tam opravljal službo vrtnarja, potem na Polšnik, kjer je gospodinjila svojemu sedaj že pokojnemu župniku bratu Janezu, in kjer jo imajo starejši domačini, ki so jo poznali, še sedaj v najlepšem spominu. Prav te dni poteka tudi 30 let, kar se je naša jubi-lantka tamkaj tudi potatila s takratnim, tamošnjim nadučiteljem g. Vekoslavom Lilijom, s katerim sta te dni obhajala 30 letnico srečnega zakonskega življenja, žal v odsotnosti sina, ki se še ni vrnil iz ujetništva in ki bi ga ob tem svojem jubileju pač srčno rada videla ob svoji strani. — Gospej Mariji k 70 letnici življenja in obema vzornima zakoncema k 30 letnici poroke iskreno čestitamo, želeč jima skorajšnjo srečno vrnitev sina in še mnogo zdravih in veselih leti tìovt? nad Logatcem. Veliko škode nam je povzročila zgodnja zinili posebno pa sadjarji imamo občutno škodo. Težak sneg je naredil celo razdejanje po sadnih vrtih. Zajček ni mogel do zelene travice pod snegom, zato se je lotil lubja mladih sadnih dreves, ki so bila se nezavarovana. Vremenski preroki nam napovedujejo, da bo letošnja zima nekaj posebnega, da kaj takega še ni bilo. Do novega leta da še ne bo posebno hudega, po novem letu pa da bo zapadlo na metre snega. Pritisnil bo mraz, ki bo imel usodne posledice. Čeprav^ so Rovte raztresena vas, vendar sveti električna luč po mnogih hišah. V kratkem bodo elektriko napeljali še v Grumpovcah, pa tudi na Petkovcu bodo kmalu zasvetile žarnice — Pri spravni pobožnosti devetih prvih petkov je bila na prvi petek cerkev polna vernikov kot ob žegnanju. Nekaj lepega je bilo videti, kako je vsa ta množica pristopila k sv. obhajilu. — Sadjarska podružnica vabi v svoj krog vse prijatelje in ljubitelje te najlepše kmečke panoge. Nove člane vpisuje in pobira članarino Lukančič Janez v Žibršah SL 15. Vsak novi član dobi izkaznico. Zdaj ob začetku novera leta za gotovo vsi naročite sirokovne in druge časopise. »Domoljub«, »Sadjar« in »Orač« so svetovalci slovenskega kmeta. Da bomo mogli več pridobiti iz zemlje, bomo morali tudi več imeti v glavi, ker le v strokovni izobrazbi je napredek. — »Slovenčevega koledarja« ne moremo prehvaliti. Je res prelepo darilo naše uprave. Zato še naprej ostanimo zvesti naročniki našega časopisja. Iz črnovrhškega okoliša. Dragi »Domoljub«! Odkar zopet prihajaš k nam, te vsi z veseljem sprejemamo, radi čitamo in težko pričakujemo novega. Da bi pa svet tudi o nas kaj zvedel, se na tem mestu oglasimo. Odkar deluje pri nas mlekarna, se je živinoreja precej izboljšala. Ker se mlekarski prostori nahajajo precej v neod-govarjajočein položaju, so se začeli nekateri odborniki zanimati, da bi prišla do boljšega prostora in lastnega poslopja. Ustanovljeno imamo tudi živinsko zavarovalnico, katera je že v nekaj primerih izplačala oškodovancem zavarov. vsoto. — Nekateri bolj premožni kmetje po nadomestili gepelj z motorjem na bencin ter si nabavili nove, sodobne obračalne pluge, kateri so se prav dobro obnesli. — Tudi oblika naših streh se Je že precej izpremenila: nekdanje slamnate strehe smo nadomestili z opeko in cementom. — Prej težav nam je napravila zgodnja zima, ker je večje šlevilo kmetov ostale brez vsakršne stelje. — Po večerih pa se še vedno oglaša ob peči kolovrat ter sliši čitanje novo dospelih »Sloven- . čevih knjig«. — Zaradi nezgodne lege in podnebja je sadjereja pri nas bolj na nizki stopnji, posebno slabo so se obnesli orehi, zadnje čase sajeni. — Nekaj ljudi se peča s čebelarstvom, toda bolj iz veselja, kakor zaradi dobička. Kostanjevica. Odkar smo z državno mejo odrezani od levega brega Krke, smo na naših sejmih močno pogrešali kramarje, ki so pri-hajuli večinoma vsi iz Posavja. Na Antonov sejem 17. t. m. pa jih je le spet nekaj prišlo bogve odkod. Imeli so naprodaj moške klobuke, moške in ženske dežnike, ure, starine in še marsikaj. Živinski sejem na Slinovcah je bil prav dobro obiskan, posebno veliko je bilo kupcev, živine pa je bilo zaradi dosti neugodnega vremena prignane nekaj manj kot ponavadi. Kupčija je bila prav živahna. Kakor slišimo, se bo letošnjo pomlad pot na Slinovce temeljito popravila in svet okrog cerkve izravnal. Tako se bo novo sejmišče sejmarjem še bolj priljubilo. Reber pri Žužemberku. Dne 14. januarja so nenadoma zapeli zvonovi svoj zadnji pozdrav Mariji Zupančič, učenki 5. razreda ursulinske gimnazije v Ljubljani. Komnj petnajstletna je morula že po enodnevni bolezni podleči smrtni kosi. Novica o nagli smrti pridne in zgledne dijakinje je globoko odjeknila po okolici. Tru-moma so se zbirali okrog njenega mrtvaškega odra okoličani, da tako vsaj nekoliko pokažejo, kako zelo je bila rajna vsem pri srcu. Dekleta, zlasti članice Marijine družbe, so spletla mnogo prekrasnih vencev, za kar jim bodi tildi na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Kako so jo vsi cenili, je najbolj pokazal veličasten pogreb. Kljub neugodnemu vremenu so od blizu in daleč prihiteli sorodniki in znanci, da pospremijo rajno na zadnji poti. Na grobu so se poslovile od nje članice Mar. družbe s pesmijo. Naj nakloni milostljivi Bog rajni večni mir, vsem žalostnim domačim pa obilno tolažbol Čatež pod Zaplazom. Pri nas je bil te dni hud mraz. Ono sredo je dosegel svoj višek, ko je toplomer pokazal —27 stopinj Celzija. V nekoliko nižjih krajih je bilo celo —30 stopinj. — Poročila sta se Kamine Marija iz Dolenje vasi in Mandelj Alojzij, sin uglednega posestnika iz Gornje vasi. Obilo sreče! Hala Loka pri Veliki Loki. Nenadoma se Je pri nas na gospodinjski šoli na Mali Loki slovesno pričelo novo Šolsko leto. Slovesnosti so poleg drugih prisostvovali tudi odposlanec kmetijskega ministrstva pri Vis. komisariatu In Prevodu dr. Moseri, sačoSnik kmetijskega oddelka inž. Anton Podaornik in nolitični tajnik o. Varrini iz No- vega mesta, ki je zastopal zadržanega okrajnega političnega komisarja dr. O. Grasselija. Slovesnost se je pričela s sv. mašo, ki jo je v zavodski kapelici daroval domači gospod župnik. Po maši se je v učnih prostorih vršila domača slovesnost, prl kateri je najprej spregovoril. dr. Moseri o pomenu gospodinjskih Sol ter poudaril častno vlojjo, ki jo v socialnem in gospodarskem življenju ljudstva igra dobra gospodinja, ki jo mora vzgojiti dobra gospodinjska šola. Oblast se tega dobro zaveda in bo Visoki komisariat kakor doslej tudi v bodoče gospodinjskim šolam posvečal vso pažnjo in jim nudil vso možno podporo. Za dr. Moserijem je spregovoril še g. tajnik Varrini, ki je v imenu Vis. komisarja Eksc. E. Grazlolija najrevnejši učenki izročil lepo denarno podporo. Po končani slovesnosti so si odličniki ogledali zavod, o katerega ureditvi in delu so se nad vse pohvalno izrazili, nakar so se udeležili skupnega obeda, ki jim ga je priredilo zavodsko vodstvo* Struge na Dolenjskem. Te dni so našli ljudje Pod labrom na njivi, blizu domače hiše, mrtvega posestnika Martina Dolenca p. d. Ograjskega. — Pokojnik je bil na več krajih za cekvenika.^ako v Hinjah, na Robu, v Strugah in drugod. Bil je tudi slikar-samouk in velik prijatelj in gojitelj cvetlic ter vnet sadjar. Naj v miru počiva! — Struge vkljub mrazu prav zdrav kraj: saj je bilo v minulem letu samo pet mrličev, šest porok, 26 krstov in 14.000 obhajil, v fari, ki šleje okrog 1000 ljudi I — Od 23. oktobra leži vedno sneg. Zapadel je že sedemkrat. Se stari ne skopni, že pride novi, da imamo vedno belo odejo, a pod njo je še repa in korenje. — Od nevarne bolezni je ozdravel naš Spoštovani g. Anton Pogorelec, bivši župan in velik dobrotnik vsej Struški dolini, ki rad pomaga vsakemu ob času potrebe. Bog mu daj popolno zdravje! Vinica. Te dni je obhajala šestdesetlet« nieo rojstva priljub-i ljena učiteljica gdč. Bavdekova. Je sicer že upokojena, vendar, je bila ljudstvu vedno v največjo pomoč. Na Vinico je prišla v drugem letu svoie-ga službovanja in je' živela ves čas ined numi, kjer si je po* stavila tudi svoj dom« Mnogim je gdč. učiteljica pomagala s svojimi darovi. Rada hodi k vsem verskim obredom in se udeležuje petja v cerkvi z veseljem in vnemo, kakor bi bila še v najlepši mladosti. Zelo ljubi belokranjsko narodno nošo in se sama rada obleče v njo. Gdč. Bavdekovi naj da Bog med nami doživeti Se mnogo blagoslovljenih leti Prehrana in bolne oči Nek ameriški zdravnik je dognal, da je nepravilna prehrana nemalokrat vzrok bolnih in slabih oči. Med mestnimi otroki je mnogo več takšnih, ki majo bolne oči, ko medt podeželskimi Tudi ie med otroki iz premožnejših družin več takšnih, kt imajo bohie oči, kot med revn mi. Kako si ie mogoče to razlagati? Vitamin A, ki ga najdemo največ v zelenjavi, ie za zdravje in odpornost človeškega ustroja najbolj potreben. Največ tega vitamina je v špmači, korenju, jetrih in jajcih. Ker se podeželski otroci hranijo po večini z zelenjavo, saj 6o slaščice in meso na deželi redkost, so proti boleznim bolj odporni; tudi proti očesnim boleznim. Sol za obrambo proti hripi Da se ubranimo hripe ie zelo priporočljivo, ia večkrat na dan grgramo mlačno vddo, kateri smo pridali nekoliko soli. ludi je zek) dobro vdihavanje slane pare. Slani vreli vodi dodamo še nekaj kapljic terpentina ali cvkaliptove tinkture. Tudi v drugih slučajih je slana voda zelo učinkovito zdravilo. Tople slane kopeli lajšajo bolečine pri revmatičnih obolenjih, išiasu in trganju v kosteh. Takšna koptl je zelo primerna za utrujene none. Na odprte rane polagaj kTpe, namočene v prekuhani slani vodi. Kadar bočeš dognati, če «I si kakšen ud nalomila a« 6amo izvinila, okoplji otekel ud v slani vodi. Otok bo kmalu ''zgrnil, če je ud 6amo izvinjen. Da bo zakon srečen Kolikokrat stiri lind» obwfcnwici t-i* * lepi* fivf m trd:»o. d» * takrat k> man-»«reft.h zakonov Do neke m«« s: cr.aoi* «rdit»e pravil»» M naso «vari U m:«c:: r.:t pr.tecoü» rene rrar ni v« ;.:>. Zt;; nini a* vidi t fem stri. o ma-fere ««i nt otrok su c.'itpoäiete. ampak i*èe v rte- lprarisico. priittelüoo ie t»om:*ènico. F'rav T*- h- n sor.t.' * * r.tL oi; L rei o raxno. da se iena r-urana za rse kir zar: ima meneča druca Pr. miadia zakoncih ara telesnost rečio r'io£". t. •: cušerp:»>t Takrat v;i::rs žena na mtòt f f : »r- lepoto ir. prikupi iirost k» Poia-eiatt. t: titra>č»io skrb. in se mn .ie živ-le-i 'st' ■i-.r.t. pa O 'Ii'VI dušfrnost redno ve: i 1 Z 'len m:rie lei>a sklad- tios- du« nt ostane ie ie uif ne more ucoDobiti. £ht: bìtccòt tea rpliv ima nt otroke zakonsko fcrlier-ie. k. temelji nt medsebojnem rammerar : Otroci ridi io t sta Hib reč kakor sumo rzeo utei te. Tovarištvo med možem in žeao napravita tovariške tudi odnose otrok do staršev. Zakon, ki temei ii nt dušerni vzajemnosti, mora biti treten. Prva naloga lene ie torei. da si pridobi Tnoževo prijateljstvo. To ie temelj srečnega zakona. C« bo iena obračala svoio pozornost na to. kar ranima nieneca življenjskega tovariša, se bo tudi on zanimal za njene skrbi. Tako bodo d'tini medsebojni odnošaii vedno prisrč-Lf.rii; skupno delo in skupne skrbi ju bodo vedDO bolj družile. S tem pa ie tudi druga važna nalaga, vzgoja otrok, ie rešena. In tudi rse druse nak.se bo z lahkoto izpolnila, rse težave, ki iih prinaša žirljenie s seboj, bo brez 1e?.si premacala. ie io bo bodrila zavest as sroiect t»rement ne nosi sama. temveč ga deli t tvoiim živlienitkim tovarišem. Kako neguješ lase malemu otroku 0-eprtv k otročiček še čisto majhen, mu mora* vsak dan laske skrbno počesati z glavnikom in krtačo. Paziti moraš, da to delo opraviš zelo preridno. da De poškoduješ nežne otrokove kože in di ne irtrcaš las. Tudi umivati mu moraš lase vsakih štirinajst dni z mlačno vodo in toaletnim milom. Ce so na glavici na-itale luskine, iih nikar De skuta i odstraniti s silo. ampak nfc narri s, ži z oljem in pusti nekaj tata, aa se omebčtio: nato iih z cottim clav-rukom previdno odstrani. Nikar iih ne treai 1 nohti I.» se otre* ne prehladi, ie naibolje te mu umi H-i c'aro, preden ca zvečer položiš v Poste,:,™ C« te dete zelo občuti iiro ali če ie mraz. mu pokrii cltro t ohlapno čepico. Xe bodi črnerna! 5.*ndi,nel- k° » na sretu toliko coria. sta potre'n. 101110 ir> STtròhh maÜ iD ti nosi fn nini,» L h raflen'h pretežno rečino tkrbi ho ui i T°rkla l,mt~ü *"**> in d^ro ro-Jio tako rekoč .v zakupu.. Kako sončen ie T^^rì rfdr' in '^«iva cospž! z iS J™ ? tndf moi 'r med otrok k^ Jv l nonco. nt i te u ne potare. Vsaka na Pol' U'1L Boei ~ m ^ S^JS ^l D°1svo«'m spominu in naš], boš ^«viio se kosmiči, ki se hrfro zbiraio m spriiemaio v kepice. Želodčni tok kepice zelo težko zmagujejo. Zarad tega počisnt DraT POia5i UPrain|uie' prebava je MlademLw°Sll>'''" ie ,P.raT lahk0 odpomoö. Primešiio ntLn' * J1 . 0 za svoie malčke pnmest.o nekoliko »Kneippove. kave. Način dobro : Pet d0 iedilnih "ic mleka. Pnti^L. ' ' * vkuha v en liter Ur se n,,! Vretl n!,mani minut, na- ut^ i, v p.rewd!: ~ Tak0 i« prebavluvo kot östo mleko DAINI SVOIE SRCEj — i—— (Dalje.) Magda se stneje: »Štefka, ko boš mati, l,o5 vse to bolje ruztimela. Sele takrat boš spo. znala, d» mati pozabi vse trpljenje in skrbi, ko pritisne na srce svoje dctece. Ta sreča jè tako velika, da je ne prekaša nobeno trpljenje.« »Saj si svojega gnezdeča nisva napravila zato, da bi bilo prazno, ali da bi v njein sameval en sani ptiček,« se oglasi Magdin mož, »Mnogo veselih in zgovornih otročičev hočeva, dokler sva mladu. Na starost se bova pa veselila v druščini svojih vnukov.« Po stopnicah je pricapljalo srčkano dekletce. Nekaj časa ie gledalo okoli sebe. potem se ie pa skobacalo v naročje Magdincmu možu, vedela ie, du je stric Janez neprekosljiv šaljivec. »Uboga Lizika!« zašepeta Magda Štefki, »Njena mamica ie pred dvema letoma umrla, njen oče. moj bratranec |e poslal otroka stari mami.« Lizika .in Štefka sta bili kmalu veliki prijateljici. Nekaj dni po Stefkim-m prihodu se je že razlegal po vrtu veseli smeh obeli. Štefka se je igrala z Liziko, kakor nekdaj s svojo punčko. Nič čudnega ni, da ie morala svoie bivanje pri prijateljici Magdi podaljšati, nihče ni ljubkega gosta pustil od hiše. Lizika ie izbruhnila v iok. če ie hotelu Štefka oditi. Vselej ie prosila očeta, da ie posredovat pri Štefki. Magda in njen mož sta vesela opazovala, da se Štefka in Lizikin oče zliližuieta. Pustila sta. da je stvar sama zorela. Ze ob prvem srečanju z doktorjem Mencingerjem ie Štefki Klusneie utripalo srce. Ko ie polagoma opazila, da se ji tega čustva ni treba braniti, ker se mu ne upira ne razsodnost ne glas vesti, ji ie srce prekipevalo od sreče in hvaležnosti. Vse se tako lepo ujema: starost, življenjski nazori, celo po vnunjosti sta drug drugemu všeč. Ko ie po zaroki dr. Mencinger pritisnil Štefko na svoie srce in io spoštljivo poljubil, se ie zavedla nedopovediive sreče, da ie izpolnila obljubo, ki io ie napravila Hogu in njegovi deviški Materi, da bo poljubila Ic moža, ki se inu bo tudi zaupala za vse življenje. V zadregi, pa vendar vesela in ponosna ie to zaupala tudi svojemu zaročencu, ko ii je hvaležno poljubil roko. »Lepšega duru bi ne bila mogla dati, Štefka, tudi jaz ti pri svoji moški časti zagotavljam. da sem v živijep-iti ljubil le dve ženi: svoio niartrr in mater svojega otroka.« Štefka ie jokala, oči pa so ji sijale v veselju. Tako velike sreče od življenja ni pričakovala. Ko bi mogla ta trenutek dragocenega priznanja pridržati in vkovati v bisere, da bi gu kot dediščino zapustila svojemu sinu. ki nai bi jo neoskrunjeno izročil prihoduieiiiu rodu... (Konec prih.) Nasveti Rjavi madeži od cigaret na krožnikih izginejo, čo lih odrgneš z mokrim zamaškom, ki si ga pot resi« s »oljo. Čevljev no kupuj nikoli zjutraj, da ti no bodo prelesni. Cez dan so pri hoji noga nekoliko razlozo, zato ktimij čevlje vedno le popoldne. Goreč petrolej moreš ragasiti z mlekom ali s pepelom ali pa ga pokrij s kakšno večjo krpo. Nikakor pa ga ne skušaj gasiti z vodo. Petrolej hrani vedno na temnem prostoru, ker mu svetloba škoduje. ... P«odo iz aluminija, ki je postala temna, osna-fc jo kuliaA približno etto uro v vodi, v kateri si kuhala ostanke jabolk ali drugega sadja. IJ.i se volnene rokavice pri pranju ne skrčijo, lih morsi prati z mlačno vodo. Ko jih sušiš, jih obesi tako, da «o preti obrnjeni navzgor. .. 1 orcel.in.nsta |*woda v pečici ne poči, če v pc «o Potrcscš nekoliko soli, pred™ postaviš vanjo posodo Soj odvzame preveliko vročino. t odplati bodo tla 11 časa trajali, če iih čred "Porabo namočiš v lancncm olju. NAŠI VELIKI MOŽJE Jožef Zupan - prošt ljubljanski Jožef Zupan je maloznano ime. Tudi tisti, ki bo že prebirali zgodovino naše polpretekle dobe, malo vedo o njem. Maloetne slovenske razmere so krive, da naša mladina po šolah o mnogih naših velikih možeh skoraj nič ne zve. V tem pogledu je treba grajati slovensko vzgojo preteklih let, kajti bila je veliko preveč osredotočena na književnost in leposlovje. Tako se je zgodilo, da je mnogo naših velikih mož ostalo pozabljenih; sodobniki so jih še cenili in spoštovali, pri potomcih se jè njihova slava razgubila. Eden takih pozabljenih velikanov je ljubljanski prošt Jožef Zupan. Zupan je bil v sredi preteklega stoletja vodilna osebnost ljubljanskega življenja in dalj časa tudi voditelj in organizator slovenske katoliške skupnosti. To kar je bil Bleiweis slovenskemu narodu, je bil Zupan slovenskemu katoliškemu razumništvu. Skupaj z Jeranom je utiral pot slovenskemu katoliškemu preporodu, ko je osvobajal slovensko cerkveno življenje spon strogega državnega nadzorstva, ki ga je pri nas uvedel cesar Jožef II. jn ko je pripravljal duhovščino in ljudstvo na boj z novimi sovražniki vere in Cerkve. Zupan je bil skupno z Jeranom predhodnik Mahniča, Misije, Kreka, Jegliča. Zupan ni bil tiste vrste voditelj, ki gre z ljudstvom, kamor ga pač ljudstvo v svojih nagnjenjih žene. Bil je široko razgledan po dogajanjih tedanje Evrope, dopisoval je z mnogimi srednjeevropskimi katoliškimi voditelji in je dobro vedel, kaj je ljudstvu koristno, kaj škodljivo. Po tem svojem prepričanju se je ravnal ne glede na levo in na desno, tudi če so manj poučeni, a dobro-misleči somišljeniki nasprotovali. Bil je res voditelj, ki je znal iskati pravih poti in tudi ljudstvo po njih peljati do pravih ciljev. Nasprotovanje lastnih somišljenikov mu je prizadejalo mnogo težav, med drugim tudi bolezen, a odnehal ni. Jožef Zupan 6e je rodil 12. marca 1811 v Kropi kot sin preprostega žebljarja. Imel je svetniško mater, ki je že v najzgodnejši mladosti vcepila v srce ljubezen do krepostnega in značajnega življenja. Oče, ki je hotel, da Jože prevzame za njim eebljarsko obrt, je poslal sina v celovško šolo, da »e tam čimbolj privadi nemščini, ki bi jo kot bodoči obrtnik nujno potreboval. Na prigovarjanje domačega župnika Grosa, so domači odstopili od svojega prvotnega namena in namenili sina poslati v latinske šole, da se pripravi na duhovniški poklic. V Ljubljani se je Zupan jeseni 1. 1829. vpisal v prvo latinsko šolo. V gimnazijskih letih se je Zupan moral mnogo boriti z bedo. Pomagal si je z instrukcijami pri bogatih učencih in je zalo svoj lastni študij precej zanemarjal. Po dovršenih šolah je b pravim namenom in z veseljem za duhovniški poklic vstopil v semenišče in po štirih letih bil posvečen 3. avgusta 1830. leta. Prva leta je služboval kot kaplan po raznih krajih škofije, a že I. 1840. je prišel za stolnega kaplana v stolnico, kjer je poslej ostal kot kaplan, I vikar, župnik, dekan ni profil do svoje smrti 1886. V štestinštiridesetih letih svojega službovanja v Ljubljani je razvil izredno delavnost, seznanil in sprijateljil se je z najrazličnjšimi krogi, spojil 8e je z ljubljanskim prebivalstvom in mu postal res pravi duhovni oče. To ni bilo nič čudnega, če pomislimo, da Je bil Zupan 46 let neprestano dušni pastir pri eni lin Isti osrednji ljubljanski fari. V mnogih družinah se je zgodilo, da je Zupan kak par zaročil, poročil, potem otroke krstil, potem te že odrasle poročil in spet njihove otroke krstil. V marsikaterih ljubljanskih družinah je bil Zupan priljubljen domači prijatelj tako n. pr. pri Trpincu, Staretu, Mahru, Bleiweisu. S temi družinami je delil Zupan veselje in žalost; videl je pa tudi kako so stare meščanske hiše propadale in so na njih mesto prihajali novi ljudje. Zupanova delavnost in njegov zaslužen sloves sta Sla preko meja ljubljanskega mesta. Zlasti dve področji Zupanove delavnosti 6ta važni. Prvo področje je verska in cerkvena organizacija, drugo pa njegovo delo za organizacijo kulturne in politične skupnosti konservativnih Slovencev. Zupana je gotovo šteti med naše največje organizatorje verskega življenja. Zupan je prvi uvedel v stolni cerkvi majniško štnarnično pobožnost. Proti strogi in mrzli pobožnosti, ki jo je zagovarjal jožefinistični sistem, kateri je hotel napraviti 'z cerkve državno področje in iz duhovnikov uradnike, je Zupan vpeljeval pravi, ljudski način pobožnosti z Marijinim čaščenjem in ljudstvu razumljivim premišljevanjem trpljenja Gospodovega. Izdal je križev pot, ki ga je takrat živeči škof Slomšek pohvalil kot najboljše slovensko delo te vrste. Zupan je pri nas uvedel misijone po farah. Zaradi organizacije misijonov je stopil v stik z jezuiti na Dunaju, Iti jih je končno tudi zopet privedel v Slovenijo, da so se po tričetrtstoletni odsotnosti zopet naselili pri nas. Sploh je Zupan podpiral redovništvo kjerkoli je mogel. Frančiškani uršulinke ter šolske sestre so v Zupanu imele velikega zaščitnika. Biti zaveznik redovništva v tl«tih časih ni bilo tako lahko, kajti med prebivalstvom je bilo še veliko jožefin-skega dulia, ki je bil redovnikom sovražen. Zlasti o jezuitih so imeli ljudje prav čudne pojme. Zupan je tudi veliko naredil za lepo opremo notranjščine naših cerkva, za nabavo zvonov itd. in je v te namene potrošil veliko denarja. Kot župnik v stolnici je s pomočjo slikarja Langusa prenovil cerkveno slikarijo. Kot Šolski nad/gornik je veliko pripomogel k dobremu stanju našega šolstva. Bil je podpornik in prijatelj organizatorja našega šolstva Andreja Praprotnika. Zupan je bil tudi sloveč pridigar. Slomšek, ki je nekoč poslušal v ljubljanski stolnici Zupanovo pridigo, je po pridigi ves iznenaden rekel kanonikom: »Castilam vam na takem govorniku; takega nimajo pri vsaki stolni cerkvi I« — Pri njegovih pridigah so bile cerkve nabito polne. Njegov življenjepisec pripoveduje: »Največja posebnost njegovih govorov, ki mu je tudi največji in najizdatnejši uspeh pridobivala, pa je bila navdušenost in prepričevalnost, s katero je govoril in poslušalce kar vlekel za sabo. Tudi strogo cerkveni duh je blažiluo preiinjal njegove pridige in jih vernim poslušalcem posebno priljubil. Govorniku se je videlo, da je iz dna svoje duše za sveto stvar užgan, in da je pripravljen prepričanje svoje tudi v dejanju pokazati. In kakor skušnja uči, ne more se takemu govorniku nič ustavljati. — Pa še nekaj je treba tu opomniti: Zupan je za predmet svojim pridigam izbiral take resnice, ki so bile času primerne, ki so poslušalce zelo zanimale in o kakršnih sicer poprej ni bilo dosti slišati s prižnic. Taki predmeti so bili n. pr.: o Marijinem brezmadežnem spočetju, o papeževi nezmotljivosti, o papeštvu in njegovih pravicah, v vplivu katoliške cerkve na človeško družbo in drugi enaki. 0 takih predmetih bi Btarejši, jožefinsko izrejeni duhovniki po nobeni ceni ne bili govorili, že zavoljo tega ne, ker o tem ni bilo dosti v njih knjigah, ali pa celo v nasprotnem pomenu. Ker je Zupan take stvari obravnaval tudi pri slovesnostih na deželi, zanesel je novega oživljajočega duha med duhovščino in ljudstvo in se sme tudi v tem oziru imenovati oznanjevalec nove, od cerkvenega duha pre-šinjene, boljše dobe.< Zupanov delež pri izgraditvi slovenske konservativne skupnosti je tudi zelo pomemben. Proti novotarijam mlajšega razumnišlva se je osnovala skupnost starejših rodoljubov, ki so skupaj z mlajšo duhovščino hoteli ohraniti (ohraniti — latinsko conservare, odtod beseda konservativen) stara narodna izročila v duhu zvestobe do Cerkve in obstoječega reda. Sprva ta skupnost ni bila bogve kako trdno povezana, skupaj jo je držal le odpor proti novotarijam mladih. Možje kakor Zupan pa so prinesli v konservativne kroge novega duha, jasnost in načelnost in s tem izdatno pomladili in poživili njen organizem. S tem je bila ustvarjena podlaga za naslednjo veliko stopnjo narodnega prebujenja, ko sta šušterMč in Krek z prosvetno, gospodarsko in socialno organizacijo ponesla slovensko misel med najširše plasti našeca liudstva. »Angelski pastir« Konklave, v katerem je bil izvoljen sedanji papež Pij XII., je trajal samo en dan. Kurdi-nuli so se takoj sporazumeli, kdo je najbolj primeren in najbolj sposoben, da bi bil izvoljen. Dve stvari sta dovedli do tako hitre odločitve. Naj|irej izredne sjiosobnosti izvoljenca in njegova vzvišenost, ki je nadkriljevala ostale, drugič pa izredno resni časi in potreba, da sa na zunaj pokaže edinost, ki vlada med vodil« nimi krogi Cerkve. Kot državnega tajnika so kardinala Pacel-li ja vsi kardinali prav dobro poznali. Prav zalo •se je govorilo, da državni tajnik nikoli ne [tostane papež, če je bil kardinal Pacelli kljub temu izvoljen, je to nov dokaz njegove veličine. Pij XII. vlada komaj tretje leto, toda mogli bi o delu, ki ga je že izvršil, pisati zelo mnogo. Jasne smernice je podal v okrožnici »Summi Pontificatus«, ki jo je izdal 20. oktobra Kakor njegova predhodnika, se tudi Pij XII. trudi za mir. Saj je to njegovo stremljenje izraženo v njegovem geslu: »Po pravičnosti k miru«. Ne torej mir za vsako ceno, ampak pravičen mir. Kot apostolski nuncij v Nemčiji se je svoje dni trudil za mir, ko je sklepal konkordate z Bavarsko in Prusijo ler pripravljal konkordat z Nemčijo, ki je bil sklenjen leta 1933. Kot državni tajnik je od 1. 1930—1939 zvesto sodeloval pri njegovi mirovni politiki. Odkar je postal poglavar Cerkve, se je za to politiko, če jo smemo tako imenovati, še bolj zavzel. 2e na dan svoje izvolitve je v svojem radijskem govoru razodel svojo misel. Se bolj je to poudaril tik pred začetkom nove vojne, dne 2i. avgusta 1939. V svoji težnji po miru se Pij XII. ne omejuje samo na katoličane, ampak bi hotel utrditi mir med vsemi narodi, med vsemi državami, med vsemi cerkvami. To prizadevanje za mir ga nikakor ne ovira, da ne bi posvečal svoje skrbi tudi drugim nalogam. Prav posebno se je zavzel za poživitev verskega (luna. Hoče, da bi Cerkev poživljal nadnaravni, božji duh, ki napolnjuje njegovo dušo 2e sama zunanjost Pija XII. in njegove besede izdajajo človeka, ki resnično živi iz vere. Vsakdo, ki se mu približa, ima ta vtis. Čutili so to oni, ki so se mu približali ob evha-rističnih kongresih v Buenos Airesu in Budimpešti, ob jubilejnih slovesnostih v Lurdu in ob blagoslovitvi bazilike v Lisieux-u. Pij XII. je postal papež potem, ko je dolga leta bil v diplomatski službi. Dobro je izvežban v tej umetnosti, ki polaga večjo važnost v to, da zna kdo bolj molčati, kot pa govoriti Papež Pij XII. polaga posebno važnost tudi na umetnost v govorjenju in v poznanje jezikov. Pre- Sričac je o uspešnosti lepo izražene misli in esede, ki prihaja do posameznikov v njihovi materinščini. Zato Pij XII. ■ posebno skrbjo pripravlja svoje govore. Do sedaj je bilo izdanih že več knjig teh govorov v raznih jezikih. Gotovo bodo v bodoče izšle še nove. Nobenega dvoma ni, da so ti govori vredni, da se ohranijo, saj so polni krščanske modrosti in očetovske ljubezni. Važno odkritja Časopisje pripoveduje o odkritju, ki ga je napravil neki južnoafriški zdravnik, in ki bo še velike važnosti za človeštvo. Izumil je namreč način, kako bi bilo mogoče napraviti živila za dolgo dobo neskvarljiva. Ta zdravnik, dr. Jay, specialist za bolezni žilja, je delal v svojem zdravilišču poskuse, pri kateriü je hotel iz sladkorja Izvleči primerno snov za injekcije. To delo je trajalo nekoliko tednov in pri tem je zdravnik v svoje presenečenje ugotovil, da cvetlice in sadje, ki je stalo v sobi za poskuse in je bilo izpostavljeno plinom, ni pokazalo niti najmanjšega sledu ovenelosti. Pojav je začel raziskovati in je ugotovil, da bo bili v resnici plini, ki sb poživljali rastline na takšen način. Drugi znanstveniki so odkritje prav tako proučili in pravijo, da bi bilo mogoče 8 »sladkornim steklom« ohraniti jajca devet mesecev DODolnoma sveža, sadje leto dni itd. C. Invernizio- ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) (Dosedanja vsebina.) Dimnikar, moisler Pelrnn se ie pogodil z qorianko iz Savoie, ma-lerio Kabel, da lahko odvede dvanajstletnega sina. ki mu ie bilo ime Pleza/ček. v Turin, kier mu bo preko zime pomagal čistiti dimnike. Mati Kabel ie sicer nerada privolila. a ie bila prisiliena zaradi revščine. ki ie vladala v hiii. Teden pozneje nai bi Plezaiček odšel z mojstrom, v družbi drugih dimni-kurčkov. Ta je končal zaradi bolezni v kakšni bolnišnici, oni je umrl. ker je padel z dimnika, drugi je spel zapustil svojega gospodarja in je šel za slabimi tovariši po poti, ki vodi v pogubo. Kaj, ko bi katera teh nesreč doletela njenega Plezafka? >Oh! Moj Rog, moj Rog.« je klicala uboga mati in izbruhnila v jok, »Tebi ga priporočamI< Otroka sta se vznemirila. Grilka se je stisnila k mamici in jecljala: >Xe jokaj, mamica, sicer bom jokala tudi jaz.; Plezaček ni vedel, kaj bi rekel. Da bi potolažil mamico, ji je splezal na kolena in ji vrgel roke okoli vratu. >.\laniica.« je momljal med poljubi, »saj te ne bom pozabil, ostal bom pri tebi, če na vsak način tako hočeš.« Toda kmalu se je uboga gorjanka pomirila. In tako je zdaj ona začela tolažiti in osrče-vati otroka. >Ne... ne; saj pojdeä, Plezaček. Nikar ne jokaj, Grilka, jaz imain že suhe oči. Dala sem samo duška prvemu trenutku bolečine, zdaj sem se potolažila ob misli, da bo moj dragi Plezaček znal ostati priden, pošten, kakor je bil doslej; kakor je bil tudi njegov očka « In stiskajoč krepko na srce otroka, mu je s tihim glasom dajala 6to in sto osrčujočih opominov, Plezaček je poslušal in obetal. Dobra mati je nadaljevala: >sporr.inja| se tudi, ko boš daleč od mene, la M v-.ak večer opravil svoje molitve, preden poid^ spai, pa zjutraj, kakor hitro se boš pre-vJi , . I2"10,1' kak5n0 molitvico tudi, preden se boš lotil dela. Ne druži se s slabimi tovariši; ne bodi neposiušen svojemu gospodarju. Glej. da boš katar se na pomlad spet vidimo, še vedno moj dobri sinček, in mi boš mogel kakor sedajle, brez zardevania pogledati v obraz.« Plezaček je prikimaval in bil globoko ganjen, ko mu je mati položila roko na glavo in dodala! Ki=„>I^0g.na| !e blagoslovi, sinko moj, kakor te b agosavljam jaz, in naj čuva nad teboj I Ce bi hL iL",8 te"\,da bi l,olel narediti "«»i «la-, 'L T1'8" name- na sv°i° sestrico, za-pomm si, da bi se midve pač mogli vdati v ne- Agitirajte in pridobivajte nove naročnike najboljšemu tedniku »DOMOLJUBU« 5 8' srečo, da pa bi umrli, če bi zvedeli, da si bil kriv in nepošten.« __ >Oh! mamica, ostani mirna: rajši bi umrl, kakor pa storil kaj slabega.« In spet poljubi in solze. II. »Sinji križ« se je dvigal na neki planjavi, na dna 07.ke, temačne doline, obdane od gorà, katerih vrhovi so bili pobeljeni od snega. Onega hladnega, a vedrega jutra se je truma dečkov, v spremstvu mater, očetov ali sester, zbirala okoli »sinjega križa«, pričakujoč mojstra Petrona. Oblečeni so bili v značilno dimnikarsko obleko in imeli na hrbtih vsak svojo vrečo z obleko in orodjem za delo. Nekateri dečki so imeli rožnat obraz, moker od solz; drugi pa so se smejali, šalili in zmi-gavali 7. rameni ob materinih ali očetovih opominih. Plezaček se je stiskal k materinemu krilu, dvignil kdaj pa kdaj proti nji vlažne oči in se skušal smehljati svoji sestrici, ki ga je tudi prišla spremit. Dečko je bil bolj žalosten ko prej. Nekak plah nemir, nekakšen občutek kakor od strahu ga je .«preletaval ob misli, da bo zapustil planine, kjer je doslej srečno živel, pa prepade in pečine, po katerih se je vzpenjal s svojo kožico, prepeval, žvižgal in trgal gozdne cvetlice, ter kočo, ki inu je bila, čeprav borna, dražja od kraljevske palače in kjer je tako mirno spal. A bolj ko za vsem drugim je žaloval za poljubom, ki mu ga je bila vsak večer in vsako jutro dala njegova mati. >Ej, Plezaček, mar nisi zadovoljen, da odhajaš?« mu je zaklical tovariš, tant štirinajstih let, s kodrastimi lasmi in hudomušnimi očmi v nepravilnem obrazu, katerega mišice so kazale raznotere smešne izraze. Imenovali so ga Balin. Nihče nI vedel, čigav sin je. Redila ga je iz usmiljenja neka eorjanska družina, ki se je že več let okoriščala s tem, da ga je oddajala za dimnikarja. Toda Balin se ni nikoli pritoževal. Fant je bil zaradi prirojene duševne dobrote, zaradi neizčrpne dobre volje in zaradi nenavadne razumnosti ljubljen od vseh. Plezaček je čutil veliko naklonjenost do njega. V gorah take uboge sinove nepoznanih staršev ne gledajo s tistim neupravičenim prezirom, ki ga včasih srečujemo v mestih; celo varuštva so deležni in privlačijo srce in simpatije. Mati Kabel in Grilka sta radi sprejemali Ba-lina v svojo kočo in nekajkrat je použil del Ple-začkove čorbe. In tako je v srcu malega zapu5č»nca vznik-nilo nad vse goreče prijateljstvo do Plezačka in gorjanke, ki je zmerom postopala z njim kakor s sinom. Do Grilke pa je dečko imel nekakšno slepo naklonjenost in večkrat je ostal v njeni bližini kakor zamaknjen, da se mu je dekletce moralo smejati. Toda to jutro se ni niti malo menila zanj, tudi ubogi Balin se je ni drznil pogledati. Plezaček je odvrnil na tovariševo vprašanje: »Kako pa naj bi bil zadovoljen, ko zapuščam svojo mater in sestro?« »Imaš prav,« je dejal Balin, »toda saj se bova vedno pomenkovala o njih, pa se nama bo zdelo, da sta nama blizu.« »Dober si, Balin,« je prijazno dejala gorjanka in položila svojo roko dečku na glavo. Ta pa se je, da ne bi pokazal svoje ganjenosti, tako namrdnil, da je izvabil nasmeh prijatelju. »Vem, da hočeš dobro mojemu sinčku, zato ga priporočam tebi.« r r GrilkJUJi i8Z " ga priP°ro&m> Balin,« je dodala Dečko si je položil roko na srce. „om>^aneslteu ae name-< i® odvrnil, »prisegam vam da mu bom vedno blizu in ga bom ob kon-cu zime pr,vedel nazaj živahnega kakor Sčln- safc.'ffi vrea°z,au-ia takrat se Napravil je kozolček, kar je zbudilo spložno veselost. V tistem hipu se je prikazal Petron. »Ste pripravljeni, dečki?« je zaklical. »JJ9 manjka nihče?« »Nek »Dobro. Torej poslovite se, pa hajdil« Za trenutek je sledilo izmenjavanje poljubov, opominov in besed, pretrgauih od ihtenja. Plezaček se ni mogel več odtrgati iz objema matere in sestre, ki pa sta imeli poljub in mi-lovanje tudi za Balina. »Hajdimo! Končajmo to!« je zagrinel mojster Petron in tako preprečil poslednji izliv nežnosti. Dečki so hiteli za svojim gospodarjem, toda spet in spet so se obračali in še dalje pozdravljali s čepicami, medtem ko so na mestu ostali mahali z rokami, robčki in predpasniki. Ko sta mati Kabel in Grilka izginili Plezač-ku izpred oči, se je temu izvil iz prsi dolg vzdih« ljaj in obšla ga je misel, da se najlepši del njegovega življenja, njegovi dnevi prostega, lahkomiselnega, srečnega, milovanega otroka ne bolo nikoli več vrnili. Medtem ko so mu začele solze teži po obrazu, ga je Balin prijel pod pazduho. »Beži no, ne jokaj več,« mu je dejal. »Saj ne gremo v smrt. Kmalu pridemo nazajl In poleg tega jok napravi človeka grdega.« »Ti se nikoli ne jokaš, Halin.« je pripomnil neki tovariš, »pa si le najgrši od nas vselil« Vstal je splošen krohot. Tudi Balin, ki ni bil prav nič zamerljiv, se je z drugimi vred smejal ob tem dovlipu. Razlegel se je glas mojstra Petrona: »Zapojte, dečki moji, zapojte,« je velel, »tako se boste razvedrili In tudi pot se vam bo zdela krajša.« In s svojim hrjpavim glasom je sam ubral znano flqpevko. (Dalje prihodnjič.) •f Ì 1 i' i! TonSta, maia Roblnzonka (Dalje.) Vsedla se je pod drevo, ki je rasilo ob obrežju, da se malce odpočije. Zakaj dobro uro že hodi in bose noge jo bole, kadar mora broditi po vročem pesku. Kakšna lepa drevesa raslejo fu in kako dobro diši od njihl In te lepe velike cvetke, ki se vzpenjajo na visokih stebelcih proli nebu in imajo lake čudne velike cvetove, kakršnih Tonka ni še nikoli videlal Tonka jih gleda nekaj časa, pofem pa fačuli, da je lačno. Tako zelo lačna. Saj že od snoči ni nič jedla in zdaj po tej dolgi poli ji lakota še bolj nagaja. In kako je žejnal In nikjer ni potočka z bistro vodico. Samo morje daleč naokoli. Morska voda pa je slana in ne gasi žeje. To Tonka že ve, saj je je snoči dosli popila. Brr... še zdaj ima slana usla. In sonce še kar naprej pripeka, da se Tonka vsa poli. Rada bi vsaj malce sence, ie vročine ne more več prenesli, kar oči jo ščeme. Poleg nje raste velika rastlina z debelimi mesnatimi listi. Tonka jo utrga, zvije liste skupaj in jih poveže z debelo Ovijalko in že ima lep slamnik s širokimi okrajci. Povezne si ga na glavo in se oddahne. Nekoliko bolje je že, sonce ne more več do oči. Nato pa se zlekne pod drevo in zatisne oči. Samo za hipec, za pol urice bi zaspala, tako zelo je trudna. Cok, čok! Oj, to pa boli! Kaj neki je? Nekaj debelega, kosmatega, kol velikansko črno jajce se ji je zvalilo pred noge. Tonka se ie velike kosmaie reči še do-* takniti ne upa. Kaj pa, če je kača ali kaka druga huda žival? Vse je mogoče v tej čudni, nepoznani deželi. Čok, čok! Nova debela kosmata kepa je priletela na zemljo in udarila ob velik kamen blizu nje. Kdo jo obmetava s temi velikimi, ležkimi kroglami? Ozre se navzgor in zagleda opico, ki zbeži s polovico debelega, črnega jajca med šapami. Urno skače z veje na vejo in nazadnje obsedi na močni lijani in se ziblje na njej kot na zibalki. Z repom se je ovila okoli nje, prijela jajce med svoje šape in zdaj gloda in pije iz velikega črnega jajca. Tonka jo gleda in dobra misel ji prešine glavo. Urno pobere jajce, ki je udarilo ob kamen in se razbilo ... no, saj je polno mleka. Čudno mleko je to, Tonka še nikoli ni takega okusila, kar v dušku ga popije. Vsa je zopet sveža. Nato zasadi zobe v belo meso v jajcu. Rumenjaka ni v njem, zaman ga išče Tonka, pa tudi beljak ji izvrstno tekne. Tako je opica naučila Tonko jesti kokosove orehe. Odkrilja Tonka se je okrepčala in odpočila. S širokim slamnikom na glavi je vstala, pobrala še drugi oreh, in nadaljevala svojo pot ob morskem obrežju. Moralo je bili okoli poldne, zakaj sonce ji je stalo ravno nad glavo. Tonka ni videla svoje sence v pesku. In danes je bila nedelja. Pred osmimi dnevi so bili še z očelom in mamo skupaj pri sveli maši na ladji, Da, pri maši... na ladji. In kako lepo so peli! Za kratek čas si je Tonka zdaj zapela te pesmice, kolikor jih je znala. Nekaterih se je naučila že doma. Mama ji je v zimskih večerih vedno pela in ona je ponavljala pesmi s svojim srebrnim glaskom. (Nadaljevanje prih.) Pri botri na zapečku Dragi prijatelji in prijateljicel V lepem številu ste se že zbrali pri meni — prav vesela sem vas. 2e vnaprej vem, kako prijetno nam bo na mojem zapečku. Po vrsli, kakor sle prišli, se bomo porazgovorili med seboj. Seveda pa ne morete bili vsi hkrati na vrsti, moj zepeček je premajhen. Komur bi se zde- lo, da mora predolgo čakati, naj se tolaži z modrim naukom: Le dolgo počakaj, bo; kmalu! Draga botrca z Griča na zapečku! Po: dolgem času smo prišli v Belgrad in se naj* prej našli v cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici. Tam dobivamo vsak teden Domoljuba, kakor smo ga dobivali doma na Bledu. Ja? sem Marta, ki sem bila prej Gorenjka, se« daj pa se neprostovoljno nahajam s sestrica! Bernardko in mamico in atkom v Beogradu« Kako lepo je otrokom pri vas v Ljubljani, keit lahko hodijo v šolol Jaz pa bom za eno leta! zaostala. Dolgčas nam je po naši rodni zem* lji. Zato, draga botrca. Te prosim, da najti s kako pravljico razveseliš, da bodo čim' hitreje minevali naši žalostni dnevi. Iz daljej pošiljava Tebi in vsem naročnikom Domo* ljuba prisrčne pozdrave Marta in Berdnard* ka S. Vaju, Marta in Bernardka, sem se na( svojem zapečku posebno razveselila. Saj lu* Kaj v Ljubljani vedno mislimo na vse naše ljudi, ki so sedaj raztreseni po svetu, poseb* no pa še na vas, otročičke. Le dobro se drži« te in poguma ne izgubile. Za dežjem vedno! posije sonce — mislite na to! Ko bo koned sedanje povesti o Robinzonki, bom spisala! pravljico nalašč za vaju, da vama bodo hi« treje minevali žalostni dnevi. Pozdravim va* ju in očka in mamico in vse Slovence v Beo* gradu Vaša botra z Griča. K. Mišigoj! Kol vidiš, si miselno nalogo; prav rešila. Tudi božično uganko sem pre* jela. Pozdrav! Botra. Draga bolra! 2e 15 let smo naročeni na »Domoljuba«, Čitala sem, da bi nas otroke rada spoznala po pismih. Zato ti ludi jaz pišem. Mama mei vedno sili, naj šivam nogavice, a jaz le sli* kam za pravljicami. Stanujem na Friškovcu, Hodim v 4. razred k uršulinkam. Sedaj imam počitnice, zalo ie povabim' na sankanje. Če pa te bo zeblo, imamo ludi pri nas gorko peč. Prosim te, ne vrzi mojega pisma v peč. Na svidenjel Sotlar Nada, Ljubljana. Draga Nada! Veš, prav rada bi se prišla' s teboj sankat, ampak prav zdaj me drži huda putika v kolenu in ne morem nikamor a svojega zapečka. Počakaj, da se pozdravim, potem pa morda pridem, če ne bo takrat sneg že izginil. Ampak veš, če hočeš k meni na zapeček prihajati, moraš tudi nogavice ši* vali. Punčk s slrganimi nogavicami ne ma* ram videti okoli sebe. Pozdravljena! Botra z Griča. Haggardova povest »Dekle Z biseri«, ki ste jo toliko želeli, bo izšla v »Slo* venčevi knjižnici« čez nekaj tednov« 2» ü o^jf^aiswaaic - »am» Hnt. .<« irtnsi . mmin-M, iKmrt -ffiu l»tCZ oc. . »2si 12- ti 7» t"w. >oopth> - ^surrn-aa> »'J??-* «trn. •-r.-m. i acc -ttLi: ■rea i TiT-nst ; i. j.. ua ii- ■ -..n aar . t i» ...m ««hi ■—:n« ■ an v:.. Wlöfe ■ iu_ ' i -'Kt .»Tas- .jiaiii -f »'.tlM.fcv!'-'!^ ^ ^ ' : wt IHrr U. -+»1- -ICG. m- -kmt -cm; — -iini ir-nc 11 UH' ■ 1 '—"M THX liJ- mirm* ■• ^ „ . •™>- aa«--j... ,«r ».ml in. -nm m "t» . it- '.ihr ...---v :iraiu| ,-jff tu» iuu; .iisiomin m -n» -«i ^ 1 .i. -rr .òa saicx —r-n»RE ''"rt _ ÜH —ii***" "-tvi « " J; ^ lEIMl-T .umtn ..... — .i itrac*- i-stu« in?» risma .a«, j t am* .«hi «n »a -n» :IM~ 1JUH4 '**""" ■* -"«a. m -m, Črni gaber **«Hl> UJHfllU» n a» MU .-Ttac» s .mnrcao. i STSCT« ..sjOHXs'icar vi WTB I1.VÌ. i ataaifei natati ® trnu -a»* o>Hjrmot m fi- sso- aas :an> -"essi vtce « .r» «aivnu « *ütrnir aa. x rwauutrrtna * .»m " ura: i-r-miramnsii ar»rirr. >w« -asai. a rartuš .ji.au »j^in. —mit nam. m «raaa r - j»j «tn».» MM. X TT» X «at; X ;„„. sr •r i -nr» -ic jpmti t < tv •i. .i. .jar m mwaict ve -v ""imiinrn TiMjun, --»a* - mu 1..". "r . " " ** 'tuff* .rrpQB>ü i -n^ -'"ht-.i,.tu. im» -^ram. m». tM»»-**'«' rr »-» aH »-I-. * «r*^«' * t «u»» JL -nacs IM «bsfli isfkt aMKf rarnt-'.iitn. Jki-rr jt IKUm ivcrt :*MtiW ayavf -jt-jt»-. .i« j»« - il- 1 Vi me*; • .tOL. ra*- zast. J5SH t: ìmamx t -Jt a »• srn. , »j, a:« C-. rt. n—r-»; q . k«. »— '•«Ha.. 'owiva. ^ wxt \ia - «a »sv »sv. aimrry t LUMIBlttTt ^vhl* — --\t •«.»vi ^aui;xoa» -jr vTfM&t «MKHIKI » . » i^i/. " e i. i rt -r.'jai. ai :ahw!i® • —«.li- j v <Ì»JÌ: J 21. j .Htm« mimimi zmj fmmmm mar -oau:!?« as» rrnia ^ì^^HtH» j- l umni . ..ua i* t tfri» '—«"•.»«•wm ..... ....... " "'1l"a »