IZ SONČNE ZAMBIJE Leto 34, št. 1, Velika noč 2004 Dragi misijonski prijatelji! Velika noč je praznik veselja in upanja, dan Kristusove zmage nad grehom in smrtjo, je žarek veselja za vse lačne, bolne in trpeče ljudi po vsem svetu. Tudi mi slovenski misijonarji v Zambiji in Malawiju se veselimo tega največjega dogodka v človeški zgodovini in ga radostno obhajamo v mislih z vami in z vsemi nam zaupanimi verniki. Ostanimo še naprej povezani z molitvijo in dobrimi deli. Naj nas in vas v izvrševanju krščanske dobrote in ljubezni podpira moč Sv. Duha. VELIKO NOČ PRAZNUJMO, PRISRČNO SE RADUJMO ! Misijonarja p. Stanko Rozman in p. Miha Drevenšek se ob prebiranju velikonočne pošte veselita novice, da bo s 1. majem tudi Slovenija postala enakopravna članica združene in svobodne Evrope. V tej velikonočni in binkoštni številki bi vam radi podrobneje predstavili življenje in delo dveh naših novih in mladih misijonarjev, p. Mia in sholastika Damjana. Oba prihajata iz slovenske jezuitske province. Seznanili vas bomo tudi z drugimi novicami iz naših misijonskih postojank v Zambiji in Malawiju. Misijonar p. Mio Kekič, ki deluje kot kaplan v župniji v Chikuniju piše: Vsem pošiljam Twalumbo, to je veliko - atomsko- zahvalo za vsa pisma, gmotno podporo in velikodušne molitve. Te so mi še posebno potrebne v težavah, ko človek lahko upa le na notranjo moč in ogenj Sv. Duha. Mislim, da ste res goreče molili, ker je bila naša prošnja za dež pri Bogu sprejeta in uslišana. Tako bo letos dobra letina in manj lačnih ust. Trenutno obiskujem tečaj tonga jezika, ki je eden najtežjih ban tu jezikov. Za menoj je že dvakrat po pet tednov tečaja, pred mano pa še 3 tedni guljenja slovnice in učenja jezika v praksi. Jezik je res zapleten in nam belim misijonarjem dela veliko preglavic. Isto besedo uporabljajo za različne pomene. No, v tolažbo mi je moj prijatelj in duhovnik Giuseppe iz Milana, ki seje za 12 let dal na razpolago zambijski Cerkvi in se skupaj z mano uči jezika tonga. Skupaj z drugimi se trudiva sprejemati domačine takšne kot so, z vsemi njihovimi težavami in navadami, brez naših belskih predsodkov in kalupov. Sedaj potrebujeva veliko živega stika z ljudmi*. Vesel sem, ko mi uspe povedati ljudem kdo sem, zakaj sem tukaj, kako jim želim pomagati. Na tečaju sem spoznal tudi druge zanimive ljudi, baptistične pastorje in dve indijski redovnici. Sestra Lisetta bo tu učila angleščino, Sherin pa že 4 leta pomaga v zambijskih župnijah. Ona je izredna poznavalka kač in za vsako vam pove, kako se jo ubranite. Pripovedovala nam je o nenavadnem srečanju s slonom, ko je bila z župijani na cerkvenem pikniku. Velik samec je prilomastil prav do njihovih miz, si nabral nekaj sadja, se sprehodil med ljudmi in po 40 minutah odšel novim dogodivščinam naproti. O živalih še to: V Ki ž ito centru, kjer prebivamo, so naši nočni obiskovalci sove, dnevni pa različne kače, tudi kameleona sem že srečal, le da ne vem, če je bil vedno isti, enkrat je bil rjave, drugič pa svetlo zelene barve. Prijel sem ga za dolgi rep, a mu to ni bilo preveč všeč. Zaradi nadaljnjega najinega prijateljstva ga odslej puščam v miru. Ob koncu tedna se vračam v Chikuni, kjer ob nedeljah mašujem v angleščini in v tem jeziku tudi pridigam, katehist pa moj govor prevaja v jezik tonga. Moj naslednji korak bo narejen, ko bom sam bral v tonga jeziku. Z župnikom p. Tedom imava kar 25 podružnic, kamor hodiva skupaj z dvema zambijskima redovnicama v džipu, saj tu ni pravih poti. Zgodi se, da včasih obtičimo v kakšni grapi. P. Ted mi je povedal, da ga je nekoč iz takšne »cestne zasede« rešilo 16 volov, a do cerkve je le prišel. Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj oral takšna pota Gospodova. Hvaležen sem Bogu, da me ohranja zdravega, čeprav utrujenega v prenašanju naporov. Z veseljem spoznavam delo v župniji, župljane, ki so člani molitvene skupine in se pripravljam na slavje Cvetne nedelje, ko bom slovesno jahal na osličku. Sprašujem se, če bom za Veliki petek tudi križan? Človek nikoli ne ve... Za Veliko noč vam želim, da bi tako obhajali Kristusovo zmago, kot je to svetovala bi. Mati Terezija: » Tako obhajajte Pasho, kot da je to prvič in zadnjič v vašem življenju, torej iz vsega srca in duše.« Vesela Aleluja vsem prijateljem Sončne Zambije! Sholastik Damjan Ristič je bil dobri dve leti na pastoralni praksi v Zambiji. Sedaj odhaja na študij v London. Pred odhodom je svoje vtise strnil v naslednje pismo: V Zambijo sem prišel marca 2002. Prva dva tedna sem preživel v Lusaki, nato pa odšel v Chikuni, naj starejši jezuitski misijon v tej deželi. Sredi grmičevja sta v sto letih zrasli dve srednji soli, bolnišnica, učiteljišče in župnija, kiji pripada tudi cerkveni radio. - 5 - V tem kraju sem se srečal z Afriko, s popolnoma drugačno stvarnostjo, ki jo do sedaj nisem poznal. Štiri mesece sem kot negovalec delal v bolnici, obenem pa preučeval kulturo plemena Tonga, kije pretežno naseljeno v tej provinci. Nato sem bil poslan na 100 km oddaljeno mesto Choma. Začel sem kot učitelj, vzgojitelj in kaplan v malem semenišču sv. Mukasa, ugandskega mučenca. V 19. stoletju je ob preganjanju kristjanov ta 15 letni fant pretrpel mučeniško smrt s sežigom na grmadi. Spominjam se, da sem nekoč kot novinec molil pred Bogom. Prosil sem ga, da bi me v življenju vedno podpiral, a naj mi ne nalaga delo z najstniki, ker za te res nisem poslan. In Bog je takoj uslišal mojo prošnjo in molitev. Poslal me je sem v Chomo, kjer imamo v semenišču 105 fantov starih od 13 do 20 let. Zelo sem hvaležen Bogu, daje mojo prošnjo tako sprejel, da sedaj lahko zapišem, daje bilo to bivanje s temi najstniki eno najlepših obdobij mojega življenja. Vzljubil sem to življenjsko energijo, odprtost in ljubeznivost mladih ljudi. Med njimi so mnogi sirote, največ pa jih je brez očeta. Postali smo kot ena velika družina, prijateljsko in bratsko med seboj povezana. Kot učitelj sem bil zadolžen, da jih poučujem angleščino, literaturo, geografijo in računalništvo. Prav poučevanje angleškega jezika je bilo zame velik izziv, saj je ta jezik v Zambiji uradni jezik države. Fante sem popeljal tudi v svet računalništva. Za to imata zasluge p. Miha Drevenšek iz Ndole in g. Marija Golob iz Dravelj. Z njuno finančno pomočjo nam je uspelo postaviti na noge pravo računalniško učilnico. Tako smo postali prva šola v Južni provinci, ki je uvedla v svoj urnik računalništvo. Fantje so bili navdušeni in hitro učljivi. Včasih se je izkazalo, da znajo uporabljati to moderno in tako uporabno napravo bolje od mene. Stokratna zahvala p. Mihu in g. Golobovi! Našim semeniščnikom sta naredila veliko veselje in jih uvedla v svet tehnike. Bog vama povrni s svojimi darovi! Tudi kaplanska služba mi je bila v veselje. Skrbel sem za lepo bogoslužje, pripravljal duhovne vaje za mladino, študente in odrasle, skušal reševati osebne težave semeniščnikov, poleg tega pa imel še kakšno predavanje za pedagoge. Dolgčasa ali domotožja nisem poznal. V tem delu Zambije je veliko protestantskih cerkva in tako sem skušal v praksi uresničiti Jezusovo molitev k Očetu: »...naj bodo vsi eno.« Skupaj z zakonskim parom iz protestantske skupnosti smo začeli z mesečnimi srečanji za vse misijonarje iz različnih krščanskih cerkva. Bilo je prijetno, nekaj molitve, večerja in mnogo družabnosti. Med nami se je vzpostavilo pristno prijateljstvo in skrb za drug drugega. Vedno sem lahko računal na podporo prijateljev iz drugih cerkva, če sem jo potreboval. Še na neko službo, ki sem jo opravljal v semenišču ne smem pozabiti. Bil sem Boarding Master kot temu rečejo tukaj. Skrbel sem za študij in disciplino gojencev in tudi za njihovo prehrano. Torej bi moral biti strah in trepet učencev, še posebno, ker sem belec. Res se me je kdo od začetka bal, a pozneje se je med nami stkala pristna vez prijateljstva in medsebojnega zaupanja, lahko bi rekel kar družinska vez. Vesel sem bil tudi obiskov iz Slovenije. Obiskali so me oče, mama, brat in babica, ki je imela takrat že 87 let, a se ni ustrašila dolge poti in slovenski jezuitski provincial Janez Poljanšek. Vesel sem, da so me v mojem poslanstvu vsi tako velikodušno podpirali. Tudi drugi slovenski misijonarji, ki delujejo v Zambiji so mi bili v vsakem pogledu v duhovno in materialno oporo ter v navdih, kako postati požrtvovalni apostol Jezusa Kristusa. Hvala vsem, ki ste mene in moje fante v semenišču nesebično podpirali in nam vsem pomagali. Tudi zato je Zambija sedaj za kanček bogatejša. JUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUL innnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnr KRATKE NOVICE IZ ZAMBIJE IN MALAWIJA P. Jože Grošelj se nam je oglasil iz Jeruzalema. V Sveti deželi je preživel del svojega sobotnega leta. Hodil je po Gospodovih stopinjah in se utrjeval za nadaljne delo v misijonih. Nekaj časa je bil tudi v Sloveniji, kjer je spoznaval utrip domovine pred vstopom v Združeno Evropo. Sedaj je že spet v Zambiji, kjer bo v Nangomi nadaljeval delo na misijonskih poljanah. Na delo vabi tudi slovenske laične misijonarje. Ta misijonska postojanka je tako velika in zahtevna, da se je razdelila. P.Janez Mlakar je zato odšel iz Nangome v Nampundwe od koder jo upravlja. Z njegovim pridnim delom se Nampundwe razvija v župnijo. P. Stanko Rozman organizira mala krščanska občestva v svoji župniji v Kasungu. Čeprav ni kmet, se veseli bogatega pridelka koruze na župnijski njivi. Bogata žetev zahteva dostojno skladišče, ki ga bo treba čimprej zgraditi. Skupaj s farani se veseli dobre letine. Letos bo v Malawiju manj lačnih ust, lažje pa bo tudi deliti ubogim in sirotam. Opolnoči pred 1. majem je maševal za domovino, ki je vstopila v družino Združene Evrope. Želi, da bi Bog blagoslovil njeno rast. Žaluje pa za odhodom kolega in sodelavca iz misijonov, p. Ivana Gerovca, ki je odšel za stalno v Los Angeles na hrvaško faro. P. Radko Rudež se že veseli izdaje svoje knjige - pesmarice v jeziku cinyanja, oziroma cicewa, ki ga govorijo tako v Zambiji kot v Malawiju. Knjiga v kateri so prevodi slovenskih bogoslužnih pesmi in popevk, bo zagledala luč sveta prav ob vstopu Slovenije v Evropo. P. Janez Mujdrica je na počitnicah in se te dni vrača na misijon v Kabwe, kjer bo nadaljeval svoje učiteljsko poslanstvo. P. Lojze Podgrajšek še preživlja sobotno leto v topli Kaliforniji, navezuje nove stike in odkriva v Božji naravi čudeže življenja. Pride tudi v Slovenijo, da obišče svoje domače in prijatelje in se sprehodi po svojem ljubljenem Pohorju. Avgusta bo že spet v Zambiji, kjer bo nadaljeval svoje delo na univerzi v Lusaki. Br. Jože Rovtar v Lusaki skrbi, da 21 jezuitskih novincev in 8 patrov, ki jih vzgajajo ni lačnih in kljub težavam s hojo vztraja v misijonskem delu. P. Lovro Tomažin se veseli vsakega srečanja z rojaki in uspešno vodi župnijsko skupnost v cerkvi v Chelstonu, ki jo je sam zgradil. Povečuje podružnično cerkev v Kamangi in obenem gradi še duhovno zgradbo župnije. P. Miha Drevenšek se je po uspešni operaciji na srcu vrnil iz Južne Afrike in takoj začel z delom v misijonski tiskarni in snemalnem studiu v mestu Ndola. Lotil se je tudi novega projekta. Posnel je video film, ki so ga za Veliko noč predvajali na zambijski nacionalni TV mreži. Predstavil je delo misijonskih organizacij v škofiji Ndola, kjer skrbijo za otroke - sirote brez staršev in za mlade ki so postali otroci ulice. V filmu je prikazana tudi pomembna vloga programa Botrstvo, s katerim slovenski dobrotniki in dobrotnice v Zambiji podpirajo 1200 otrok - sirot brez staršev. Podoben program se pripravlja tudi v Malawiju. V upanju, da boste še naprej ostali zvesti misijonskim idealom, za katere molite in se zanje duhovno in materialno žrtvujete vas vse iz srca pozdravljamo in želimo v Ignacijevem in Frančiškovem duhu ISSIllSlIlllSSIHSISISIHiaSlISSISISlISSISlEI®® Izdajajo: Slovenski misijonarji v Zambiji in Malawiju, odgovarja p. Stanko Rozman Naslov: Kasungu Catholic Parish, P.O. Box 406, MALAWI