PnSfnln» piatane v gotovini Leto XIX«, št. 92 LJubljana, petek 22. aprila 1938 Cena t TOr Upravnici wo . .luDija-iiu iviitUljeva & - Telefon St 3122 3123. 3124, 3 m 3126 Inseraini oddelek: LJubljana Selen» Durgova ul - Tel 349V U) <5492. Podružnica Maribor Gratski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Olle Kocenova ulica 2. - Telefon St 190 Računi ori pošt ček zavodih: Ljubljana St 11 842 Prag» (Malo I HO St 105 241 Izhaja vsak dan razen ooneueijlta Naročnina znaša meseCno Dtn 28.—s Za tnnzemstvo Din »0 — Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev i, telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Med velesilami Z redkimi izjemami so komentarji o novem sporazumu med Anglijo in Italijo zelo optimistični. Tako v Anglij; in Italiji kakor tudi v drugih državah se ocenjuje novi sporazum kot začetek velike akcije za splošno pomirjenje Evrope in sveta Prevladuje domneva, da sporazum, ki sta sa tako hitro sklenili Anglija in Italija, ni sam sebi namen. temveč da napoveduje še nove sporazume med velesilami. V resnici prihajajo že poročila o prvih stikih med franco?k:m dinlom^tclrim r,predstavnikom v Rimu in italijanskim zunaniim mmMrom Cianom kot uvod v Dogajanja za ureditev vseh 5e nerešenih vprašani tud; med obema latinskima velesilama Na drugi strani je že uradno potrjena vest o obisku francosk;h dr-lavn'kov v Londonu dočim se znova pojavljajo pasovi tudi o «iVor*"*niih podajanjih med Aneliio in Nemčijo. To ie bistvo poročil ki prihajajo z evropskega zapada kot odmev angleško-italijanskega sporazuma Zdi se torej da ie res na potu velika -^nlom^t-ska akcija, ki nai obnovi sninSno medsebojno zaupanie ter tako ustvari pogoje za mimo reš'tev vseh evropskih vprašanj vštevši tudi položaje v posameznih predelih Evrone kjer se ie kot posledica mednarodnega razvoja pojavila večja napetost. Seveda so za sedaj mnenja o končnih ciljih te akcije še zelo deljena Tako se od nekod spet nactov'-'- -zamisel ožjega sporazuma zanad- nih velesil v znameniti nekakšne obno-vitve nekdanje strelke fron+e. od dru-god prihajajo glasovi o obnovi tako :rvanec*a četvorneea pakta, ki nai bi se eventualno razširil tudi na Polisko. po tretjih verzijah d= na< ^e istočasno s konsolidacijo osi Rim-BerHn kot ene izmed osnov evropske politike ki ostane tudi po an^eSVo-ital^anskem wo-razumu, konsolidira tudi angleško-franeoska zveza kot druoa osnova ev-ronske r>olit;ke. akcija obeVi rta naj se nato vzporedno poveže v skunnem so-deiovaniu za ohranitev splošnega mini v Fvropi. To so obrisi treh glavnih stremljenj diplomacije evropskih velesil v položaju ki je nastal po novem sporazumu med Anglijo in Italijo. Težko je reči katero izmfd teh treh stremljenj bo prevladalo. Angleškn-i+aliian^ki snnrgzum še ni stopil v veljavo in morda še dolgo ne bo. toda po splošnem mnenju je to Drei pobuda kot ovira za nove sporazume Predvsem je s tem tudi Franciji in Nemčiji dana prilika, da se vkliučita vanj. prva s sporazumom z Italijo druga s sporazumom z Anglijo kar bi v končni posledici odprlo tudi možnosti za sporazum neposredno med Nemčiio in Francijo Seveda so to za sedaj samo teoretične možnosti, ker gre v vsem za »dolgoročne« akcije, ki morejo uspeti le. ako ostane pri sedanji ugodni atmosferi Ako pa je res. da je vzr>k sleherne evropske in svetovne napetosti samo neravnovesje velesil in ako je z novim siporazumom med Anglijo in Italijo vsai na polovico že doseženo novo ravnotežje, potem je na temelju velikonočnega sporazuma ter novih pogajanj in stikov med državniki velesil podana vsaj možnost vzpostavitve celotnega ravnotežja na novih osnovah. Po rešitvi glavnih spornih vprašanj med Anglijo in Italijo se je tudi sporno področje med Francijo in Italijo, ki že doslej ni bilo veliko, znatno zmanjšalo. Francoska vlada je bila z angleškimi odgovornimi krogi v stalnih stikih ves čas angleških pogajanj z Italijo, pa se je tako marsikatero ang e-ško-italijansko vprašanje lahko že v pogajaniih z Anglijo povoljno uredilo Ako bi se sedaj sporazumu med Anglijo in Italijo pridružil še sporazum med Francijo in Italijo, katerega vrednost za Evropo bi bila predvsem psihološkega značaja, bi bila s tem nedvomno odstranjena nevarnost razcepa Evrope v dva sovražna ideološka tabora, kar je eden glavnih vzrokov dosedanje napetosti Na medsebojno razmerje evropskih velesil utegneta v bližnjih dneh odločilno vplivati še dva pomembnejša dogodka: na osi Rim-Berlin obisk nemškega kancelarja Hitlerja v Italiji od 3 do 10. maja. na osi Pariz-London pa obisk sedanjih vodilnih francoskih državnikov Daladiera. Bonneta in Chau-tempsa v Londonu v dneh 28. in 29 aprila. Za preizkušnjo novega razmerja velesil bo končno služilo še spomladansko zasedanje sveta DN v Ženevi ki se začne 9. maja Na dnevnem redu tega zasedanja bo med drugim tudi izpolnitev enega izmed pogojev veljavnosti angleško-italijanskega sporazuma: priznanje abesinske aneksije in italijanskega imperija odnosno dovolitev »svobodnih rok« v tem vprašanju vsem članicam DN. Negotovosti je torej še vedno dovolj Trenutno lahko pričakujemo znatno BENEŠEVA ZAHVALA ITALIJI Vojaško povelje prezidenta republike ob dvajsetletnici ustanovitve češkoslovaških legij v Italiji Praga, 21 aprila, b. Za današnjo proslavo dvajsetletnice ustanovitve češkoslo- | vaških legij v Italiji je izdal preži- i dent dr Beneš naslednje vojaško povelje, čegar politični pomen je predvsem v tem, da je izšlo skoro istočasno s čsl priznanjem italijanskega imperija, s sklenitvijo angleško-italijanskega sporazuma in z začetkom pogajanj med Francijo in Italijo: S priznanjem spominjam na to. da je naša armada v Italiji od prvega začetka prejela od italijanske vlade in vojaškega poveljstva tako rekoč vse. kar je bilo tedaj sploh mogoče Z istim priznanjem moram opozoriti, da je Italija s tem priznala obenem nede]jivost naše osvobodilne akcije v inozemstvu Dogovor z dne 21 aprila je dovede! do nadaljnjih pogajanj v juniju in oktobru 1918 ki so se zaključila z znano Sonninovo noto z dne 24 oktobra 1918, v kateri je Italija priznala našo prvo vlado in našo popolno samostojnost Češkoslovaška armada ae danes spominja vseh teh dneodkov in jih visoko ceni Naši itaüianski legionarji so se z isto odločno voljo borili za svobodo Italije kakor za svobodo Češkoslovaške Pridobili so si s tem simpatije pri italijanskem narodu in zato gleda našr armada o ponosom na boje naših legionarjev ob Piavi pri Fontaneiii in na drugih krajih Ob dvaisetletnici njih ustanovitve izražamo čustva hvaležnosti veliki Italiji, njenemu prebivalstvu, njeni armadi in vsem njenim sinovom, ki so nas tedaj vodili, nam poveljevali, ali nam bili dobri tovariši na bojiščih Nobenega či-nitelja nočemo prezreti ki nam je v duhu njihovega vstajenja pomagal k našemu vstajenju Današnji ministrski predsednik Mussolini je bil eden izmed njih Češkoslovaška armada se spominja tudi dela dr. Rastislava Stefamka pn sklenitvi pogodbe z dne '21 aprila 1918 Italiji smo končno hvaležni, da nam je pomagala pri povratku naših čet in tudi tedaj, ko se je morala naša komaj organizirana armada postaviti 1 1919 v bran proti sovražnemu vpadu Želim, da bi tradicija te častne italijansko-češkoslovaške kooperacije ohranila lepo mesto v češkoslovaški armadi Tedaj je šlo za svobodo in pravico našega naroda, za ustanovitev naše države ter za čustva, stremljenja in interese, ki so bili tedaj skupni nam in našemu zavezniku Italiji Nikdar ne bomo pozabili italijanskih zaslug za ustanovitev naše modeme vojske, nikdar italijanskega prijateljstva in sodelovanja ter bomo sedanji pomen Italije v evropski politiki vedno visoko čislali Kakor so se v onih ncodn;h dneh izkazali hrabrost moč volie in značaia predvsem pa vera in zaupanje v boljšo bodočnost, tako bomo tudi sedai nadaljevali v duhu te tradicije in teh idej. ki smo jih branili že v Italiji Tedanji dogodki so potrdili našo vero naše nade in našo pravico Želim. Londonski sestanek Priprave za londonski posvet francoskih in angleških državnikov so končane — Ni pričakovati nikakih presenečeni London. 21. aprila, o Zanimanje angleške javnosti je osredotočeno na napovedani obisk francoskih državnikov Vse priprave so bile po diplomatski poti že včeraj dovršene Odstranjene so tudi nekatere težave ki so bde na poti dokončnemu sporazumu med Francijo m Veliko Britanijo gle de srednjeevropskih im španskih problemov Kakor poročajo današnji listi pridejo Daladier Bonnet m ('hautemr* v London 29 t m Obisk bo trajal dva dni. Kar se tiče Španije, v stališču Anglije in Francije ni pričakovati nikakih sprememb Zahteva republikanske Španije, da bi se na londonskem sestanku francoskih im angleških državnikov razpravljalo tudi o tuji intervenciji v Španiji, ne bo prišla v poštev. ke» se je bati. da bi se v takem primeru položaj onstran Pirenejev samo še poslabšal Pač pa menijo dobro poučeni politični krogi, da bosta Francija jn Velika Britanija intervenirali v Burgosu. naj nacionalistična vlada ne prizna Italiji odnosno Nemčiji nikakih privilegijev ki b ogrožali francoske in angleške interese v Španiji. Danes pričetek francosko-italijanskih razgovorov Rim, 21. aprila, br. Odpravnik poslov francoskega poslaništva Blondel je danes prejel od zunanjega ministra podrobna navodila za razgovore z italijansko vlado, ki naj tvorijo uvod v pogajanja za sklenitev sporazuma. Jutri dopoldne bo prvi ofici-elni sestanek Blondela in zunanjega ministra grofa Ciana, na katerem bosta določila vrstni red vseh vprašanj, ki bodo predmet razgovorov in- pogajanj. V Rimu odobravajo korak francoske vlade, ki je uvodna pogajanja poverila Blondelu ki ga v rimskih krogih cene kot zelo sposobnega diplomata Problem ČSR Pariz, 21 aprila h. O programu tranco-sko-angleških pogajanj piše »Temps«: Kar se tiče ureditve odnošaiev med Francijo in Italijo ne more priti do nobenega presenečenja Angleška vlada je dnevno informirala francosko vlado o svojih razgovorih z Rimom Ravno tako bo Francija informira la londfwisko vlado o razgovorih med svojim odpravnikom posilov Blondelom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cia nom Stališče obeh ^apadnih velesiil napram španskim dogodkom izhaja logično iz njune trdne odločnosti vztraia^ pri politiki ne-vmešavanja Kar se tičt srednje Evroj>e. so obveznosti Francije napram Češkoslovaški znane Vemo tudi. da je angleška vlada nedavno po Chamherlaimu podčrtala dejstvo, da se Anglija, čepra- nima izrecnih obvez- razčiščenje mednarodnega položaja predvsem ob obisku francoskih državnikov v Londonu. Poročila napovedujejo v tej zvezi novo utrditev in oja-čenje angleško-francoskega sodelovanja. zlasti tudi poglobitev vojaškega sodelovanja. Da je po Evropi res, vsaj začasno zapihal nov veter, se vidi tudi iz okoKščine, da stremljenja po še tesnejši povezanosti Francije in Anglije tudi v Nemčiji ne vzbujajo več sum-ničenj in nezaupanja Tako je na primer »Frankfurter Zeitung«, ki navadno tolmači mnenje oficioznih nemških krogov, podčrtala ob novem razvoju samo naslednjo nemško željo: »Kar hočemo v Evropi, je samo to, da bi se obe osi evropske oolitike toliko medsebojno približali da bj lahko skupno nosili isto breme — evropsko bodočnost.« nosti, ne more desni teresirati glede položaja v tem delu kontinenta Končno je samo po sebi razumljivo, da bodo zastopniki Francije tn Velike Britanije paralelno postopali v svetu Društva narodov, da od s>tranijo vse težkoče. ki bi jim mogle ogrožati rezultate lojalne likvidacije abesinske-ga problema. Angleško posojilo Franciji t London, 21 aprua. h. Čeprav angleški uradni krogi dementirajo vest da bi bil cilj angleško-francoskih posvetovanj razprava o angleškem posojilu Franciji, so vendarle v londonskih finančnih krogih nazšmrjene govorice, o namen francoske vlade, da najame na londonskem trgu posojilo v višini 80 milijonov funtov O stališču angleške vlade glede tega še ni ničesar znanega. Egiptsko-italijanska pogajanja London, 21. aprila, o. Politični krogi napovedujejo, da se bodo že v kratkem pričela tudi posebna italijansko-egiptska pogajanja v okviru angleško-italijanskega sporazuma. Pri teh pogajanjih bodo uredili razne probleme ki se nanašajo na egiptsko-libijsko mejo na abesinsko-su-dansko mejo in splošne odnošaje med Egiptom in Italijo. Belisha v Rimu Rim, 21. aprila, o. Tukajšnji listi poročajo, da bo angleški vojni minister Hoare Belisha, ki je sedaj na inšpekcijskem potovanju po Sredozemskem morju, že jutri prispel v Rim. Tu bo ostal 2 do 3 dni. Sestal se bo z Mussolinijem in Cianom. Potresna opustošenja v Turčiji \nkara. 21 aprila br. Po dosedaj zbranih podatkih je potres v Anatoliji zahteva) mnogo več žrtev kakor pa se je sprva mislilo. Uradno je ugotovljeno da je število smrtnih žrtev ns rasle že na 324. toda današnji list^ poročajo po zasebnih virih in po poročilih svojih posebnih poročevalcev v potresnem ozemlju, da presega število smrtnih žrtev tisoč. Cele vasj so popolnoma uničene K sreč je nastal potres v času ko so bili ljudje po večini z doma. sicer bi bila katastrofa še nepri-m rno večja Uradno n >-oč,;io navaja, da je v šestjh okrajih 756 hiš do tal porušenih. okrog 1000 hiš pa tako poškodovanih. da so za nadaljnje preb vanje neprimerne in jih bodo morali porušiti. Skoda sega v m:liiome. Novi silni nemški tanki Berlin, 21. aprila b. Parade oa praznik Hitlerjevega rojstnega dnf so se udeležili med drugimi orožji tudi do sedaj največji nenšk* tanki, katerjh teža znaša po cenitvi vejaškh strokovnjakov, ki so paradi prisostvovali, najimanj 18 ton in ki so oboroženi s topovi kalibra 7.7 cm. Oči-vidno je bila to prva preizkušnja t h tankov. V njih je prostora za 4 ljudi Po svoji hitrosti prekašajo tj tanki vse dosedanje izume na tem področju. Vprašanje švicarske nevtralnosti pred DN Ženeva, 21 aprila. AA Na dnevnem redu sestanka sveta Društva narodov, ki se začne 9 maja v Ženevi, je vprašanje o integralni nevtralnosti švicarske konfedera cije Švicarski zvezni svet je danes zapro sil, da se to vprašanje stavi na dnevni reč sveta Društva narodov V nekaj dneh bo švicarska vlada poslala tajništvu sveta Društva narodov memorandum, s katerim bo utemeljevala svojo prošnja da bi spomin na one dni slehernemu češkoslovaškemu državljanu in ne le slehernemu češkoslovaškemu vojaku utrdil zaupanje in samozavest. Vprašanje ureditve nemškega problema London, 21. aprila, o. Angleški listi se danes znova intenzivnejše bavijo z notranjepolitičnim položajem v češkoslovaški in zlasti razglabljajo o stališču češkoslovaške vlade do končne rešitve sudetsko-nemškega problema. »Daily Herald« je danes objavil zanimive informaciie. v katerih podaia uradno sicer še nepotrjeni program češkoslovaške vlade za ureditev položaja nemške manjšine, ki obsega naslednjih 6 točk: 1. Reformo jezikovne zakonodaje, tako da bi bila nemščina v manjšinskih krajih docela enakopravna s češkoslovaškim jezikom. 2 Proporcionalna namestitev Nemcev v ministrstvih v državnih uradih vobče, kakor tudi dopustitev niihovega sodelovanja pri upravah javnih podjetij. 3. šolska in vzgojna avtonomija. 4 Večja pol'tična, socialna ln gospodarska pomoč prebivalstvu v manjšinskih krajih 5. Zaščita proti denacionalizaciji. 6. Ustanovitev posebne ustanove, ki bi imela nalogo nadzirati izvajanje navedenih reform. Osusky zavrača Barthelemyja Bukarešta, 21. aprila, b. »Universul« objavlja članek o vlogi diplomata v sedanjem položaju, v katerem s posebno pohvalo omenja izvrševanje težavnega posla češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega v Parizu, ki je prav te dni, ko je profesor Bar-thelemy postavil svoje nemogoče trditve glede francosko-češkoslovaških pogodb, dokazal, da zna uspešno izpolnjevati misijo, ki mu jo je zaupala država. Barthelemyju odgovarja dr. Osusky v temeljitem članku. ki ga prinaša najnovejša številka revije »Voix Europeennes«, v katerem tehtno in z vso potrebno utemeljitvijo zavrača teze francoskega znanstvenika, dasi bi bilo to delo po uvodniku, ki ga je objavil »Temps« kot ofic'ozni organ francoskega zunaniega ministrstva prav za prav nepotrebno. Toda vestnost dr. Osuskega kot diplomata zasluži vso pohvalo, kajti Bar-thelemvjev članek je zaslužil tak avtoritativen ode-ovor, kakor mu ga je lahko dal dr. Osusky. čsL oficirji v civilni službi Praga, 21. aprila, h. Današnji uradni list objavlja dekret, po katerem ce smejo aktivni oficirja namestiti v vsaki službi. Za časa svojega civilnega službovanja bodo na razpoloženju ministrstvu za narodno obrambo. V šantungu so se razvili novi srditi boji Japonska protiofenziva na vsej črti, ki pa je naletela na silen kitajski odpor London 21. aprila. Reuterjev dopisnik poroča. da t« je že dolgo napovedovana ofenziva Japoncev v Šantungu včeraj končno pričela. ker se ie Japoncem posrečilo spraviti na fronto nova ojačenja. Po izredno krvavih napadih z menjajočo se vojno »rečno so Japonci nainx*led zavzeli mesto hhsien. toda Kitajci so danes znova osvojili predmestja. Ves dan se ie razvijala krvava ulična bitka. Kitajci so se morali proti večeru saradi silnih izgub in hudega topniškega ognja zopet umakniti, vendar pa se borba nadaljuje z nezmanjšano ogorčenostjo. Tudi Kitajci so vrgli v boi ßvoje rezerve, nova ojačenja pa so še na poti. Japonci so danes izvršili nov letalski na-pad na Kanton 53 težkih bombn;kov je trikrat zaporedoma bombardiralo mes'o. Letala so letela zelo nizko in so s strojnicami streljala na bežeče prebivalstvo. Bombe M) padale zlasti v središče mesta kjer ie bilo 58 zasebnih hiš in več šol docela porušenih. Dosedaj so izkopali izpod ruševin 136 mrtvih im 122 ranjenih, misliio pa da je pod ruševinami še več sto mrtvih. Položaj okrog Jihsijema se še zmerom ni spremenrl. Japonska vojska, ki so jo Kitajci obkolili od vseh strani, je v pretekli noči poskusila prodreti kitaiski obroč V jutranjih urah so se razvneli hudi boji. nazadnje pa so se moraili Japonci znova umakniti v mesto. Hančuang. iz katerega so se morali Japonci pred cremi dnevi umakniti, je še zmerom v kitajskih rokah Sicer so se japonske čete pričele koncentrirati na postojankah med Hančuangom in Linčengom in se v naglici pripravljajo na to, da bi Hamčuang spet zavzele, vendar so se Kitajci v mestu in daleč proti zapadu z mrzlično naglico močno utrdili, tako, da bodo boji za to mesto očitno trajali precej časa. Kitajci so prepričani, da jim ga Japcmoi zlepa ne bodo več iztrgaii. V Sansiju padlo lo.ooo Japoncev Hankov, 21. aprila, br. Uradno kitajsko. vojno poročilo navaja, da so imeli Japonci v bitki vzhodno Šansija velike izgube. Na glavnem bojišču je obležalo 4 000 Japoncev. okrog 6.000 pa so našli ranjencev, ki so jih spravili v lazarete. Kitajci so zajeli bogat vojni plen. Japonci so iim morali prepustiti mnogo tojwcv in nad 100 oklopnih avtomobilov. Zapadtno od Šansija ni sedaj nobenega Japonca več. Severno od Honana so Kitajci zavzeli več mest in sedaj preganjajo Japonce, ki se v neredu umikajo. 900.000 Kitajcev zbranih pri Lingjiju Hankov. 21. aprila. AA. (Reuter). OkoM 300.000 kitajskih vojakov &e zbira okoli Ligniia. Čete so zbrane v polkrogu okoti zunanjih utrdb mesta. Barzini zopet na svobodi Peking, 21. aprila. AA. Italijanski časnikar Luigi Barzini, dopisnik »Conrieire d©!la Sera«, ki je bill včeraj aretiran, ker je nosil s seboj fotografski aparat, je bil na zahtevo italijanskega veleposlanika takoj izpuščen. S španskih bojišč Francove čete so prešle v napad tudi pri Madridu London, 21 aprila w Po poročilu Reu-terjevega urada iz Salamance so nacionalistične čete v madridskem odseku prešle v napad Nacionalistično dnevno poročilo pravi, da so Francove čete zavzele prednje postojanke. Boji v Kataloniji Madrid, 21 aprila o. Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo komunike, ki pravi med drugim, da so republikanske čete včeraj in danes na odseku pri Tempu zavrnile več nacionalističnih napadov. V bližini Bellaguerre so zavzele vrh Andoran in okrog njega več nacionalističnih postojank Zavzele so tudi nekatere nacionalistične postojanke na ravnici med Elcadire in Valle Megoro V ostalem so boji na katalonski fronti znatno ponehali. Nacionalistični pritisk na Bellicartis je docela popustil. Republikanska protiofenziva v Pirenejih Pariz, 21. aprila, o Po poročilih iz Barcelone so danes poooldne republikanci na vzhodni fronti prešli v protiofenzivo, da bJ nacionalističnim četam onemogočili prodor vzdolž pirenejskih mej preko gorovja Boumorta v gornjo dolino reke Segre, po kateri bi jim bila odprta pot do železniške proge, ki vodi iz Barcelone preko Piu-~erde v Franci io Za enkrat ta zveza med Katalonijo in Francijo še ni neposredno igrofena vendar pa bi nacionalisti, če bi •im uspelo prodreti ob meji do proge, ahko v dveh do treh tednih Katalonijo io-al? obkolili Med tem so nacionalisti jugozapadno od Tortose preko Vinarosa zavzeli že kakšnih 100 km obalnega ozemlja. Republi- kanci se le s težavo bore proti nacionalistom ker so jih pričele tik ob obrežju obstreljevati tudi nacionalistične vojne ladje. Bitka za Tortoso se še nadaljuje Saragosa, 21. aprla. o. Boji za Tortoso se nadaljujejo. Zapadni del mesta je vse do Ebra v nacionalističnih rokah, na levo stran reke pa nacionalisti zlepa ne morejo prodreti, ker so republikanci vse mostove porušili ter se ob obrežju močno utrdili. Nacionalistična letala in potništvo si zaman prizadevajo, da bi uničila predvsem strojniška gnezda republikancev, ki onemogočajo sleherni prehod čez reko. Južno od Tortose so nacionalisti davi zavzeli San Carlos de la Rapida. Nov španski poslanik v Parizu Pariz, 21. aprila, br. Danes je bil v nastopni a-vdiienci pri predsedniku republike novi poslanik republikanske Španije Pasqua! e Martimez. V svojem nagovoru je naglasil, da vežejo francoski im španski na rod isti ideali im ista želja po svobodi in neodvisnosti, ki je glokobo zasiidrana tud v republikanski španski ustavi Danes prt živi ja to stremljenje španskega naroda tež ko in tragično preizkušnjo, toda vsn so pre pričami, da bo izšel španski narod iz t< borbe okrepi jem in bo nato nastopil po srečnejše bodočnosti. V tej borbi pa trdn« računa na podporo Francije. V odgovor je predsednik Lebrun naglasil. da sta fpar ski in francoski narod povezana po isti' idealih tea- da sme španski narod vedno ra čunati na vso podporo francoske vlade, k spoštuje in ceni špansko borbo za svobode ki neodvisnost, Pogreb žrtev letalske nesreče na Pokleku Ugotovitve preiskovalne komisije o dozdevnih vzrokih nesreče •> Zagreb, 21. aprila o Danes je bil svečan pogieb žrtev letalske nesreče pri Raj-henbuigu. V kapelici vojaške bolnice so bile položene na mrtvaški oder tri krsle s telesnimi ostanki nesrečnih žrtev. Krste so bile zasute z venci in cvetjem Posebno lepe vence so položili na krste, ki so bile ovite z italijanskimi odnosno rumunskimi trobojkami, letalski polk v Zagrebu ter rumunski in italijanski poslanik. Pred odrom je bila častna vojaška straža Pogreb je bil z vsemi vojaškimi častmi. Za častno četo letalskega polka in vojaško godbo so na avtofurgonih peljali krste, nato pa so sledili za sorodniki žrtev vojaški in drugi dostojanstveniki Številno je bil zastopan oficirski zbor Občinstvo je tvorilo gost špalir Na kolodvoru so po molitvah položili krste v pripravljene vagone. s katerimi so jih poslali v Italijo odnosno Rurhunijo. Pogrebni sprevod so spremljali trije bombniki, ki so sipali na krste cvetje Preiskovalna komisija je po pregledu ruševin ponesrečenega letala in po proučitvi vremenskih in terenskih prilik prišla do ugotovitve, da je prišlo do nesreče predvsem zaradi snežnega meteža, ki je vladal na velikonočni ponedeljek in ki je onemogoča! vsako orientacijo V snežnem metežu je letalo zašlo med hribovje in je najbrže zadelo ob vrhove dreves, kar je povzročilo katastrofo. Trditev, da je eksplodiral motor, m mogoče kontrolirati. Med žrtvami je tudi najslavnejši italijanski letalec, major Andriano Baccuia, ki je imel več svetovnih hitrostnih rekordov. Bil je že 23 let pilot in je sodeloval tudi v svetovni vojni v letalskem oddelku, ki mu je poveljeval D'Annunzio. Pilotiral je letalo, s katerim je D'Annunzio aprila leta 1918 poletel na Dunaj. V Italiji je vest o njegovi tragični smrti izzvala veliko obžalovanje, ker je veljal za največjega letalskega mojstra Ime) je številna italijanska in inozemska odlikovanja V zadnjem času je bil poveljnik pilotov tvornice letal Savoia Marchetti ter je preizkušal letala, ki jih je izdelala tvornica Na velikonočni ponedeljek je krenil skupno z narednikom mehanikom Merizzijem in rumunskim letalskim kapetanom Dimitrescom na pot. da povede letalo v Bukarešto Na poti jih je zadela nesreča. Tudi pokojni Dimitrescu je bil znamenit rumunski letalec, ki se je pri raznih mednarodnih tekmah odlikoval in je tudi v svetovni vojni užival glas junaka zraka Tovarna letal Savoia Marchetti je poslala na kraj nesreče dva svoia inženjerja. ki sta pregledala ostanke letala in ugotovila. da je prišlo do nesreče po naključju Izključujeta vak defekt v motorju ali konstrukciji letala. Ogromni oborožitveni izdatki Anglije Pospešeno oboroževanje Velike Britanije — Razpisana bodo posebna narodno-obrambna posojila London, 21. aprila b. Glede na vpraša-nje, ah bo mogoče letos izvesti veliki angleški oborožitveni program brez povišanja davkov, se po pisanju tukajšnjih listov doznava iz zanesljivega vira. d^i bo finančni minister sir John Simon dosegel kritje letošnjih stroškov za oboroževanje brez razpisa novih davkov Kvečjemu se utegnejo zvišati nekateri posredni davki, zlasti na razne luksuzne predmete, in sicer tako da bodo vsi davkoplačevalci po svojih močeh enako obremenjeni. Verjetno je nadalje, da bodo zvišan-, davki na alkoholna pijače, tobak, bencin, avtomobile tn čaj Pred koncem tega tedna pa se vlada za povišanje teh posrednih davkov najbrž še ne bo odločila Oborožitveni proračun za letošnje leto zna Ja že dosedaj W milijonov 210 000 funtov tn bo skupni predlog vojaškega proračuna za to leto naibrže dosegel nad 850 milijonov funtov Zaradi pospešitve oboroževanja bo finančni minister proti koncu leta naibrž razpisal posebna narodno-obrambna posojila Davkoplačevalcem bi bi'1 ta izhod liubSi. zato pritiskajo v nekaterih krogih, da bi se vsota posojid povišala na dvakratno nameravano višino. Skupina letalskih strokovnjakov je odpotovala te dni v Ameriko, da prouči možnosti naglega dobavi|anja ameriških letal An-, gli Ti Delegacija bo posetila tudi Kanado. Za sedaj gre za dobavo okoli 500 bombnikov. Likvidacija Abesinije Kaj bo storila Rusija — Bodoči položaj abesinskega cesarja Pariz, 21. aprila, h. Rimski poročevalec »Tempsa« piše o bližnji razpravi abesinskega problema v svetu Društva narodov: V Rimu so z zadovoljstvom sprejeli priznanje italijanskega cesarstva v Abesiniji od strani češkoslovaške; Jugoslavija Rumunjja in češkoslovaška zavzemajo torej nnjpram temu probiemu slržno stališče. Mala antanta bo v ženevi zavzela skupno stališče kj Je ugodno za rešitev a besi nskega vprašanja v angleškem smislu Gesta češkoslovaške se je Izvršila na predvečer 20-letnice markant nega dogodka v odnošajih med Italijo in češko-slc vaško V Rjmu menijo ,da bi se težkoče v že-nevj lahko pojavile samo še s strani Sovjetske unije. Ker je potrebna soglasnost Bolezen kralja Karola Bukarešta. 21. aprila vv. Bo'ezen rumun skega kralja traja, dalje. .Mrzlica se je v sredo zvečer dvignila na 38 2 Tudi kašelj še ni ponehal Davi izdano zdravniško sporočilo pravi, d'-t je kialievo zdravstveno stame neizprenienjeno Gripa se razvija normalno. 18 ljudi utonilo Berlin, 21 aprila, o. Zaradi hudega viharja na jezeru VValdensee pri Berlinu, ki traja že več dni, se je danes pripetila na cesti ob jezeru huda nesreča. Močan sunek vetra je vrgel neki avtobus ki je vozil s precejšnjo brzino po cesti tik ob jezeru, v vodo. V avtobusu je bilo 18 ljudi. Vsi so utonili Velik požar v Moravski Ostra vi Moravska Ostrava. 21. aprila, br. Danes popoidne je požar uničil veleblagovnico »AzovpoltK>ma razbil. Dr. Camper in njegova soproga sta obležala mrtva. Trupli so dan ".s pripeljali v Prago. Potresni sunek v zagrebški okolici Zagreb 21. aprila, o. Seismografeki aparati geofjzičnega zavoda na Griču so v pretekli noči zabeležili močan potresni sunek. Potres ie bil valovitega značaja Pričel je pol ure uo polnoči in je trajal nekai seknnd. O njem ie bil 'lavi izdan naslednji komunike: Ponoči ob 0.26 3 so seismografi zabeležili jKJtres lokalnega značaja. Niegov epicenter ie bili 15 km od Zagreba Trajal te 5 sekund Maksimalno premikanje dal je znašalo mani nego eno deset no milimetra Potre* ie docela prenehal ob 0 28.5 Zaradi potresa se je v Zagrebu prebudilo mnogo 1'udi iz °fva. ' isucike ni bilo. za sklep, bi glas Sovjetske unije zadoščal, da zruši sklfp glede priznanja italijanskega Imperija. London, 21 aprila o. Nekateri angleški listi, so objavili informacije, po ka barih naj bi se bivšemu abesinskemu cesarju v kratkem vendarle priznala n ka oblast v osrednji Abesjnjji o tem bodo baje razpravljali tudi francoski in angieškj državniki ob priliki svojega bližnjega londonskega sestanka. List j zatrjujejo, da namerava francoska vlada v okviru pripravlja jočih se pogajanj z Italijo vplivati na italijansko vlado, da bi Hailu Selasiju izročila v upravo vfčjo abesinsKo pokrajino. Na tem ozemlju naj bi se mu priznala enaka oblast kakor jo ima maroški sultan v francoskem Maroku Javna pohvala dvema vojakoma Beograd, 21 aprila p Današnji službeni Vojni list je objavil naredbo vojnega ministra s katero se izreka javna pohvala pehotnemu podperočniku Radivoju Petroviču in artiljeriiskemu podnaredniku Alojziju Zumerju zaradi hrabrosti in požrtvovalnosti Dne 29 januarja sta oba rešila iz valov narastle Nišave pod železniškim mostom v Nišu vojaka, ki sta ga splašena konja z vozom vred potegnila v reko Ob lastni življenjski nevarnosti sta ga rešila smrti tet pri ten pokazala veliko prisebnost hladnokrvnost in požrtvovalnost. Velikonočno zatišje v Beogradu Beograd, 21 aprila, p. v Beogradu se je že pojavilo velikonočno zatišje Nekateri listi xi ž nocoj poslednjič izSl; pred pravoslavno veliko nočjo. Velikonočne številke dnevnikov bodo zšle hitri. Večina ministrov in politikov se je 2e odpeljala iz prestolnice na velikonočn; počitnice v svcije rojstne kraje. Bolgarski športniki v Beogradu Beograd 21 ipn la A A Snoč; so potovali sik ozi Beograd v Prago holgars-kj športniki s predsednikom bolgarske športne zveze na čelu. Na postaji v Beogradu so jih j pričakovali iin pozdravih zastopniki jugo-j slovenskih športnih organizacij, ki so se j prisrčno razgovarjali s svojimi bolgarskimi I tovariši. Prometne ovire zaradi snega Brograd, 21. aprila AA. Promet na državni cesti Bugojno—Sinj je spet vzpostavljen Iz Peči pa poročajo, da je bil ; zaradi obilnega snega, ki j« padal 19. in j 20. aprila prekinjen promet na poti, ki : pelje preko Cakora. Snega na Cakorü je ! 80 cm ter še vedno sneži, Ukrenjeno je i vse potrebno za ponovno vzpostavitev rednega prometa Prekinjen je tudi promet na cesti Belo polje—P'e vi je in Milošev dol—Plevi je Iz Berane poročalo da Je pr kinjen promet na državni oasti med Mate'evim > B'oco fz SkopMa pa favl-ia-jo . da se Je za rad< dežja odtrgala veMka masa zemlje in pr; rzornost. V članku »Deset god ina? se izdajatelj »Yougopresse« bavi s jx>ložajem svojega lista in z njegovo torbo za obstoj tudi i>roti oviram z one strani, ki bi bile morale podpirati talco j>atriotlčno prizadevanje. V članku »Učitelji za našu decu u Francuskoj?« 6e »Yougopresse« izreka zoper namero, da bi se v Francijo poslali jugoslovenski učitelji ker v vsej Franciji niso nikjer (razen v rudarskih in industrijskih središčih), kier so naseljeni skoraj sami Slovenci, ki imajo 6VOje duhovnike) naši ljudje tako naseljeni, da bi imeli vsaj dvajset od 6 do 15 let starih otrok. V Franciji sploh ni toliko naših ljudi, kakor nekateri pišejo. Sedaj jih lahko cenimo na nekakih 20.000 duš. izmed teh jih le 5000 zaposlenih v rudnikih in industrijah in ti so skorai samo Slovenci. Vsi ostali so raztreseni širom Francije in žive v kilometrskih medsebojnih razdaljah. V Parizu biva toliko naših ljudi, da bi res lahko imeli majhno šolo 6 svojim učiteljem, toda kdor pozna Pariz, verjame listu, ki piše da je pošiljanje otrok z raznih delov tega velemesta praktično skoraj nemogoče. Najwsled omenjamo lepi članek, ki ga .je v j>očast desetletnice »Yougopresse« prispeval bivši ravnatelj pariškega Office Scolaire Yougoslave dr. A. Arnautovič. G. Juliju Urlepu čestitamo k jubileju njegovega lista in mu želimo pri nadaljnjem prizadevanju obilo uspeha! Norveški skladatelj in slovenski slikar Ob današnji oddaji evropsko-norveškega koncerta Poleg mnogih drugih večjih evropskih {»staj bo drevi tudi zagrebški radio prenašal veliki evropsko-norveški koncert, ki ga prireja oddajna postaja v Oslu. Koncert bo izvajal orkester filharmonije v Oslu pod vodstvom dirigenta H. Kramma in ob sodelovanju akademskega pevskega zbora. Na sporedu so izbrana dela najboljših norveških skladateljev, a prvo točko predstavlja Canto ostinato-opus 9, delo mladega, a že visoko cenjenega komponista Haralda Saeveruda, ki je star znanec naše domovine in bo zato brez dvoma tudi med našim občinstvom našel mnogo pozornih poslušalcev. Harald Saeverud je Intimen prijatelj akad. slikarja Božidarja Jakca, s katerim v družbi je pred nekaj leti preromal dobršen kos slovenske zemlje in obiskal tudi Ljubljano. Takrat ?e je navdušil za naše kraje in ljudi in obljubil, da bo o prvi priliki, ki se mu bo ponudila, prišel dirigirat v Ljubljano. O njegovem prijateljstvu z Jakcem je zanimiva naslednja značilna prigoda: Jakac je pred leti Saeveruda portretiral — slika visi v zbirki naše Naroda ne galerije. A ko je bil portret svoj čas razstavljen v Jakopičevem paviljonu, so ga naši umetniki krstili za »belega človeka«: Harald Saeverud ima slikovito, izrazito Rudolf Geyer Danes praznuje v krogu svoje družine 60-letnico ugledni, splošno znani ljubljanski obrtnik in lastnik modernega ključavničarskega podjetja g. Rudolf Geyer. Še vedno je živahen in nasmejan in vedno ga vidite na kolesu, kakor pred 32 leti, ko je bil fant od fare in ko se je osamosvojil. Jubilant se je rodil v Mokronogu, od koder je prišel v Ljubi i ano. Tu se je izučil ključavničarske obrti, nato pa je otvo-rV majhno delavnico v Hilšerjevi ulici, od koder se je preselil v Vošnjakovo ulico, kjer je še danes. Iz najskromnejših počet-kov je podjetje razvil do res ugledne obrti. Poročil se je pred 28 leti z go. Lizi iz ugledne celjske rodbine Flisovih in v zakonu sta se mu rodili dve hčerki: Eli je poročena s poštnim uradnikom Jankom Deklevo na Jesenicah. Tilči, ki se je tudi izučila obrti svojega očeta in je edina ključavničarska mojstrica v državi ter bo naslednica svojega očeta, pa s trgovcem g. Zlatkom Pircem. Kakor mnoge druge je tudi g. Geyerja gospodarska kriza pritisnila k tlom, toda z nezlomljivo voljo je prebrodil vse težave Bil je vedno odličen nacionalist, je član Sokola in raznih naprednih organizacij in je v takem duhu vzgojil svoji hčerki. K lepemu jubileju tudi naše iskrene čestitkel belo glavo, ki je v Jakcu našla polnovrednega oblikovalca. Ko je slikar sporočil komponistu, kakšno ime so portretu vzdeli pri nas, se je oznaka »beli človek« prijela Saeveruda tudi na Norveškem. Tako popularna je ta beseda postala v skladateljevi domovini, da so novinarji v svojih inter-viewih še Jakca krstili za »slikarja belega človeka«, ko je zadnjikrat prišel v Oslo na obisk. Harald Saeverud je zelo plodovit komponist, saj pa se je tudi povsem posvetil skladateljskemu delu. Doslej je ustvaril štiri velike simfonije. Njegova dela se mnogo izvajajo na skrajnem evropskem severu, v Berlinu in drugod. Njegova tretja simfonija je pred leti doživela velik uspeh pod taktirko slavnega dirigenta Mengelberga v Amsterdamu. Poleg Saeverudovega Canta ostinata so na sporedu drevišnjega prenosa še Sindin-gov Koncert za violino in orkester v A-du-ru in Grovenov ciklus Od pravljice do balade za orkester in zbor. PRIZNANJE Po velikih manevrih je ruski general Su-vorov sklical svoje častnike, da jim pove sivoje mnenje o njihovem delu. Dejal je: »Gospoda, veseli me, da vas vidim tako zdrave. To je pa tudi vse, kar me veseli. Zbogom!« Dve zidanici so oplenili Dolenjske Toplice, 21. aprila. V noči na veliko ne del jo so neznanci vlomi^ v vinski gcrici Ljubnu v nadkletno sebo zidanice posestnika Pirca iz Pod-ljubna, nato so razbili sobna tla in vdrli v klet. Tu so iz soda, v katerem je bilo le malo vina. to iztočili in hkratu s ple-tenko, držečo okoli 30 litrov, odnesli. Ker jim je bil plen očitno premajhen, so se lotili še niž- stoječe zidanice posestnika Ivana Pršine iz Dolenjskih Toplic, ki ima tamkaj lepo oskrbovan vinograd. Posestnik se poeosto mudj v vinogradu in ostaja v zidanici tudi čez noč, zato ima v zgradbici lično sobico, ki jo je 'mei založeno z vsakdanjim^ potrebščinami. Vlomilci so s silo odprli vrata zidanice in v sobici zadelali okna z blazinami in odejami, da se ni videla luč. ki so jo prižgali. Po sobici so vs' razmetali in pobrali, kar se jim je zdelo kaj vredno: rjuhe, .steklenice s kozarci, kuhinjsko jx?sodo. sladkor, čaj in maa\ V prostoru pred sobo so vzeli sekire, s katerimi so vlomili vrata šu-j>e, odkoder je vbod v klet, nato pa so napravili skor. kletna vrata luknio. Skr>si luknjo so potem z železnim drogom močno železno ključavnico toliko zvili, da so | zaoahi pripustili. V klet? po se izdatno založili z vinom in pe riidj .sicer dobro pogostili. Iz kleti so pobral; še nekaj boljšesra orodja, vdrli v zaklenjrni vodnjak, da so očistili pesodo in kozarce. Na vodniku so pustili uro. ki so jo ugrabili v sobici. Ustavili so na pol 24., s čimer so pač hoteli povedati, da so v fem času končali svc-.io dolgoprstno opravilo. Vlom je pr"-' opazil posestnik Pire. ki je prišel na veliko nedeljo v svoio zidanico jx> vino, pa ga ni več imel. Ko se je vračal mimo Pršinove zidar ic°, je videl, da je bil tudi vanjo izvršen vlom. šel je takoj k Prš'"nu in ga obvestil o tem. O vlomih obveščeno orožništvo je šlo takoj na delo, vendar še nima sledi o vlomilcih. Kaže pà, da so dolEroorstmki ljudje, ki so jim razmere tam ckol^ znane. Ostanki romunskega letala odpeljani Podsreda z obširno okolico nujne potrebuje telefon Podsreda. 21. aprila Naša letalska komisija z vojaštvom iz Zagreba je imela danes vse dopoldne opravka z ostanki razbitega romunskega letala, ki jih je bilo treba zbrati na kraju nesreče in deloma izkopati iz zemlje in iz pogorišča, da se skupno odpravijo v Zagreb. Razbitine trupa odnosno krila so naložili na tovorni avto, ki jih je popoldne odpeljal na železniško postajo v Rajhenburgu, da so jih tam naložili na vagon. Motorja in kar je ostalo dragocenejšega materiala pa je tovorni avto odpeljal v Zagreb. Danes so bili ponovni ogledi na kraju nesreče preiskava je še vedno v teku. Ob tej katastrofi se je pač najbolj pokazalo, kolikšno je pomanjkanje telefona v Podsredi. Najbližji telefonski postaji, ki pa sta oddaljeni vrsto kilometrov, sta v Kozjem in v Rajhenburgu. Telefonski kakor tudi brzojavni promet ob takšni katastrofi je velik. Na pošti v Rajhenburgu sta obe gospodični prostovoljno žrtvovali dve noči, bili sta permanentno v službi, da je bilo s telefonsko službo vsak čas ustreženo našim kakor tudi tujim članom raziskovalne komisije ln orožništvu. To prav gotovo zasluži polno pohvalo. Ob tem pa prebivalstvo Podsrede in široke okolice, ki je daleč od železniškega prometa in vobče močno zapostavljeno, nujno prosi: Dajte v Podsredo telefon, saj se v tako prostranem okolišu večkrat primerijo nesreče, ko je treba klicati na pomoč! Ali se narava moti? človeku ^^^mammmm^m^mm^mam 32 zob, če mu jih je tudi manj dovolj? Gotovo ne! Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše splošno zdravstveno stanje. Vsi zobje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodontu zaradi visoke kvalitete. Domači proizvod. Divji petelin v medvedovem varstvu Nenavadno srečanje v lovskem revirju nad Polšnikom Po štirih letih pojasnjen vlom Stahovica, 16. aprila. V februarju 1934. je bila v Stahovici 11a drzen način ukradena občinska blagajna. župan občine županje njive g. Kari Pre-lesnik .lastnik znane turistovske gcstjlne »pr^ Korlnu«, v Stahovici, je imel spravljeno občinsko blagajno v podstr šni sobi v zaklenjeni omari. V železni kasetj je bilo oikrog 7000 din gotovine in dve hranilni knjižici. Okrog 22 ure je nekdo izmed domačih epazil ,da so vrata odprta in da je iz omare ukradena železna blagajna z denarjem, ki je bil namenjen za popravilo mostu, katerega so porušile poplave. Vlom je ostai nepojasnjen. Takrat so sicer sumili, da je moral vlomilec dobro poanati domače razmere in tudi vedeti, da je župan prejel denar za javna dela, toda storilca niso mogi; odkriti. Ugotovili pa so, da Se je tiste dni mudil v domači občini neki posestnikov sin iz Stranj, ki pa je po vlomu spet izginil in ga niso mogli najti. Suim se je upravičeno obrnil proti njemu. Te dni pa so oblasti ugotovile njegovo bivališče nkje v Zasavju in ga privedle v Kamnik. Tu je na zasliševanju po daljšem obotavljanju priznal dejanje in izdal tudi svoje pomagače. To sta bil; dve sestri, izmed katerih je ena služila v Pre-lesnikcvi gostiln; in vedela za dotok denarja v občinsko blagajno. Aretiranec je izjavil, da je on sam stal na straži, sestri pa sta po lestvj spravili železno blagajno iz sobe .nato pa so jo z združenimi močmi odprli in si bratovsko razdelili ukradene jurje. Sava, 21. aprila Pomlad izvablja lovce nad divjega petelina. Mnogo je med njimi iskrenih občudovalcev narave, ki jim je pohod na veliko ptico srečna pretveza, da pohitevajo v ranih urah v sveto gozdno tišino, v kateri se glasi klepanje zaljubljenega divjega petelina. Tu in tam pade strel in velika ptica, smrtno zadeta, prhutaje telebne k tlom. Primerijo pa se tudi razni čudni dogodki. Tako je nenavadno srečanje doživel včeraj zjutraj po 4. uri gozdni čuvaj France Gorše v znanem lovišču v Maljeku, občina Polšnik. France Gorše je spremljal nekega solastnika Wtndischgrätzovega lovišča, ki je, kakor vsako leto, tudi to pomlad prišel nad divjega petelina. Ob 3. zjutraj sta bila oba lovca precej visoko v revirju. Začula sta petelinovo klepanje, na prostoru, ki ga lovci označujejo: Pri treh hrastih. Lovca sta se pripravila k običajnemu naskoku. Pribl;ževala sta se med petelinovim klepanjem v bližino drevesa, na katerem se je oglašal zaslepljeni zaljubljenec. Lovec se je bližal po svoji smeri, čuvaj France Gorše pa po svoji, čuvaj je bil že čisto blizu drevesa, ves nestrpen je že pripravljal pu- ško in hotel sprožiti, ko se mu za petami oglasi smrtonosni strel, čuvaj se začuden ozre —in glej, kdo se pojavlja iz goščav-ja: tam pri Treh hrastih renči in motovili med grmičjem črna žival, ki je bila ne-všečno zbujena iz jutrnjega počitka. Kakih 8 m stran od gozdnega čuvaja je stal velik kosmatinec. Težkih korakov je medved, lomastil med grmičevjem. Ali je lovca videl ali ne, je težko reži. Glavno je pač, da je ubral korake v drugo smer in izginil v gozdu. Gozdni čuvaj Gorše to jutro ni bil nič več razpoložen za prežanje .na divje peteline. O srečanju z medvedom je po vrnitvi z lova poročal oskrbniku inž. Pučmanu. — No, in kakšne občutke ste imeli pri snidenju s kosmatincem? je vprašal oskrbnik. — Po resnici povedano, za nekaj trenutkov sem ves ohromel, le glava je sledila tja, kamor je odkoračil medved. Nekateri pripovedujejo, da so v tem lovišču že lansko leto videli medveda, vendar srečanje takó od blizu še nikdo ni doživel. Prav verjetno je, da bodo divji petelini v tem revirju imeli mir, ker so r medvedovem varstvu. Okrog gospé, ki se ni ženirala. .. Četrtek dopoldne v operi. »Vozni red« skušenj kaže orkestra!ko za »Madame Sans Gene«, ki ni opereta, kakor smo jih vajeni, pač pa komedija s kompo-niranimi dialogi; talco da ne zavirajo dejanja vložki o povsem brezpredmetnih zadevah kakor v nekaterih revijalróh operetah. Kdo igra Madame Sans Gene? — Poli-čeva. Kdor pozna Sardoujevo komedijo ve. bombna vloga, pisarna Poličevi na hrbet. Kdor zahaja redno v opero, ve dobro, kaj je njena najmočnejša domena: naravne, od zdravja in življenjskega veselja prekipevajoče ženske. Koliko resnične vedresti in zagona nam je poka:/ala z gozdarjevo Han-či »Pod to goro zeleno«, da ne govorimo o brhki naga j ivki pri »Svetem Antonu, pa-tronu vseh zaljubljenih«. Madame Sans Gene, gospa, ki se ne že-nira, spada v vrsto teh vlog, le da se ji pozna njeno francosko pokolenje: poleg naravne brhkosti, odrezavosti. toplega srca in poštenosti ima čar perišikega predmestnega dekleta, ki osvoji človeka s svojo prisrčnostjo. Za perico Katarino, ki postane kasneje vojvodinja, tokrat res ni bilo mogoče najti bolj primerne in odgovarjajoče pred-stavljalke kakor je Poličeva. Veseli je boste v tej vlogi! Straaaašno mi je žaJ, da vam ne morem ničesar izdati o Janku, ki bo igral — da, samo igral in nič pel — Napoleona. Bežno sem ga srečala na hodniku, pa v naglici nisem mogila presoditi, v koliko je že zlezel v njegovo kožo, kajti v civiilu ni očitovaJ prav nikakršnih diktatorskih in osvajalnih kompleksov. Apropos, Napoleon: da ne po- Premiera sijajne komedije illlllllllllllllllllUM^ ki šiba in ironizira moderne politične razmere! Po uspelem odrskem delu »FISTOU« od Birabeana MOJ SIN, GOSPOD MINISTER n-J«* ^ ,„-- «i,.......................nmuut^m^m Hansa Moserja Humorja, veselja, zabavnih spletk in briljantne ironije je toliko, da GLEDALEC SPLOH NE PRIDE IZ SMEHA ! Sodelujejo še: Heli Finkenzeller, Hans Brausewetter, Francolse Rosay. Ta film naj si ogleda vsak inteligent, ki si želi duhovitega humorja in razvedrila! I DANES ob 16., 19.15 in 21.15 url Kino Union TEL. 22-21 Najduhovitejša komedija sezone zabrm! Poličeva in Peček imata v prvi sliki prav fletkan majcen duetič. v katerem črkujeta njegovo ime, prav v duhu francoske finese pojmovan muzikalen drobček. Orkestralna izkušnja, v katero padeš takole po naključju sredi dela, je prešmen-tana stvar: slišiš vise mogoče, pa ne veš, kam spada. Čuila sem prav čedno zdravico, graciozen duefcek med Fouchéjem in Katarino, kjer se šalita o bodočnosti: vojvodinja in minister... Takrat še ne sanjata, da bosta to res. Nadvse učinkovit in maje-stozen pa je f inaile 1. dejanja, ki se konou-je z marsejezo. Tudi finale drugega je imeniten in še marši — marsikaj. Ampak kdor ne gleda skušenj, ne vč, kako naporna in težka je partija Katarine, ki se bo na predstavah »kar sama igrala in pela«. O, vi, ki hodite k predstavam v avditorij: blagor vam. saj nič ne veste o resničnosti izreka: v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh! Peček vaim bo kot Fouché pokazal kariero od učitelja do policijskega ministra, ki jo je dosegel kljub svoji zgodovinski strahopetnosti. V drugem dejanju ima pesem o policiji, ki bo »vžgala«! Zupan bo igraj Làfèbvra ki se je poročil s perico Katarino in postal vojvoda. Njen nastop v dvorski družbi je poseben bonbon! Njeno neuglajemo rzražanje in kre-tanje dà povod za nazne zabavne situacije. Kako zafrkne Napoleonovi sestri Eliso (Smrkolova) in KaroJino (Japljeva)! Pa je res sijajna! Seveda zadeva brez spletk ne gre: dvorska kamari'la in revolucionarji zaidejo v konflikt, ki se pa v tretjem dejanju razreši. Gorski bo predstavljal grofa Neipper-ga, Frelih pa mini«tra Savaryja. Poleg omenjenih nastopa v tem delu še več epizod-nih figur. Kaj pravi režiser prof. Šest? Tode: »Človek si kar oddahne in dela res z velikim veseljem stvar, ki ima pošteno in zmiselno besedilo in ni zrn asilo neslanih dovtipov, ne-zmiselnih situacij in zopernih čvekanj.« Delo bo dirigiral ravnatelj Polič, inscena-cija pa je zamisli ek inž. Franza, ki je uporabil pri tej priliki krožni oder. In h koncu? Kogar veseli, naj pride in si veselo ogleda naš direndaj : čas, ko je živel Napoleon. Več bodo vedeli povedati j kritiki! I .M Sl-eva. -I---1 Sg Na Dolnjem Posavju onkraj Brežic je treba še marsikaj storiti za napredek tujskega prometa Velika Dolina. 29. marca. Dolnji konec Posavja okrog izliva Sotle, kjer je bilo prizorišče velikih kmečkih uporov pred 400 leti. tam okrog starega in zgodovinsko pomembnega moknškega gradu, ta skrajni kotiček naše banovine se v zadnjih letih postopno modernizira. Živimo na meji dveh banovin. Zdaj, ko prihaja pomlad, je tod že marsikaj privlačnega za turiste z naše in hrvatske strani. Ako gremo od brežiškega mostu proti savski banovini, zbudi pozornost tisti lepi košček brežiške okolice, ki je zadivil že Janeza Mencingerja. Kot koncipient pri dr. Razlagu v Brežicah in pozneje v Krškem je stari veteran prehodil dobršen del Posavja In kotiček, kjer se »lena voda zelene Krke druži z bodrimi valovi Save« se je staremu mislecu tako priljubil, da je začetek svojega velikega dela »Abadona« postavil prav na ta divni košček naše zemlje. Tu je bičal nemškutarstvo, tu je spoznaval našega Posavca na slovenski in hrvatski strani, tu je šiba! filistrsko gospodo ... Še danes je okolica v tej bližini priljubljen, romantičen kraj, ki že zgodaj privablja domačine in izletnike. Pojdi par km naprej! Blizu glavne ceste so znane Čateške toplice, radioaktivni vrelec, ki bodo kmalu obratovale in nato vso sezono privabljale bolne na revmi in išiasu. Do tja prideš s j>ostaje Dobove ali iz Brežic. s hrvatske strani od Samobora preko Bregane. Da je v tujskem prometu onkraj Brežic privlačna točka grad Mokrice, je razumljivo. Upamo, da bodo tudi novi lastniki Mokric — škofijski ordinarijat v Zagrebu, ki je stari zgodovinski grad z velikim kompleksom parcel: njiv, travnikov in gozda kupil za 4 in pol milijona dinarjev — pospeševali turizem okrog Mokric in da bo stara utrdba še nadalje privabljala izletnike. Prav tu »na meji« se je že lansko leto začelo veliko delo pri regulaciji Save. Znano je, da je Sava, ki se prav tu začne razlivati po plodni in malo zamočvirjeni ravnini. delala ogromno škodo posestnikom. Velike komplekse zemlje- travnike, pašnike in njive je ob nalivih poplavljala in iz-podjedala Na obeh straneh reke je voda vsako leto na stotine m2 plodne zemlje odnesla. Zato se je banska uprava v Zagrebu zavzela za rešitev te pereče zadeve, da vsaj omeji vsakoletno škodo z ureditvijo struge. Velikopotezna akcija je v teku. Iz i občine Velike Doline je šlo že na stotine voz kamenja, ki ga lomijo zel>na vest. Ministrstvo financ je izdalo te dni geodetu g. Mateju Lozarju iz Ljubljane pooblastilo za stroko inženjer ja-geodeta s pravico izvrševanja geodetsko-geometrske prakse v vsej kraljevini. Čestitamo! 130 cm šir V VSEH NOVIH MODNIH BARVAH crèpe rayé 56'-crépe bouc1é 70 * -crèpe fasonè 100'- MANUFAKTURA p ks S0UVAN MESTNI TRG 2* * Za oln>k«nau-e raz>iave italijanskega portreta v Beogradu so odobrene pri nas in v tujini nasledme vozne olajšave: v Jugoslaviji: 50odstotni popust za ledine potnike m skupine in 7'iodstotni za potovanje dijaških skupin: v Nemčiji: 20 do 60% za poedin-ce. ki izpolnilo v tarifi navedene pogoie. •"'3 do 50% za skupine: » Svici: za povratne karte '20%. za krožne 20%. za skupine 20 do 40; v Turriji: na glavnih progah 45 do 6>>% xa poedinre. za skupine 50 do 70% na ev ropnkih progah 25%; v Bolgariji; 25%; v «Češkoslovaški: 25 do 40% za potovanje v skupinah: v Grčiji: 2o%; v Madžarski: Razen tesja so naie paropiovne družbe odobrile vozne olajšave na svoiih ladjah, m sicer: Dubrov.,iška za 50% v I in II. razredu. Javl.-anska za 50% v I. in II razredu. Zet*ka za rri% za poedince in za 75% za potovanje v sk.ii rti n:: h. Re^na za 50%. * Nagradni natefaj Jadranske -traže za umetniške l«tngr:'t' ie Kongres Jadranske straže bo lelcs v /dgrebu. V zvez1 z zagrebškim veiesejtuoni ho zatorej od '25. 'unija do 5 julija prirejena \ vseh prostorih Zagrebškega zbora vel'ka reprezentati\ .o pro pa-'and^ticna razstava '-Nai ladran* ki naj seznani naiširše slon naroda s pomenom in koristjo moria. Da h- ladrans'-3 straža pri dohila ?irii lepše po-ip.-dke > morja in vsega, kar je z morjem v »vez: r oi-uie natečaj za na boljše fo!o_";> !'r ooriu in ž>\ Ije Vse k« ilio-1 \ !" cm. naleplje-"4 \ 1-' Ne sinejo ■kloni Po^am^znk lik I' isla t j i:h ie biti v okviru a1' pod lahko [>oš!ie naiver '2!I treba s prijavnico na 'lozn^v do 3<> maia ra naslov Oblastni o*Hv>r lnlransk« <-:traže Cza fotografski! iziožhiil Zagr»-'». Ga eva ulica 28/1. Tu tudi dnK"e nro^nokte ;n priiav-nice Prva nagrad" ie -'in druga 500 iret'r Ses» n, tn. tpo |T_ Proti I rdi -t,» ,s -[.'Min ljanim s pritiskom «rvi močnim utn P-injem srca. glavobolu ie naravna »Frariz-Jns^fova« grenčira žp davno ore-skušeno domače sredstvo Prava »Franz-Josefova« voda deluje in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. ' "»r lì IM^'l» * Razpisane zdravniške službe. Kr. banska uprava razpisuje pri banovinskem institutu za zdravljenje raka v Ljubljani dve mesti honorarnih zdravnikov in eno mesto zdravnika — uradniškega pripravnika, pri banov, bolnišnici v Brežicah pa eno mesto zdravnika — urad pripravnika Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi dravske banovine do 28 aprila. * Vsem industrijcem in "brtnikom! Zaup-niški zbor Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani sporoèa. da ima še na razpolago dobro kvalificirane moči: 6trugarje, ključavničarje, oblarje, rezkarje, orodničarje livarje, modelne mizane. kovače. Prosimo vse ki bi po trebovali kakega imenovanega profesionista, da se obrnejo na Zaupniški zbor, Delavska zbornica. I. vhod LjubUana. * Stara varaždinska garda, 2e v dobi cesarice Marije Terezije je bila ustanovljena v Varaždinu mestna garda, ki ima še zdaj uniforme in razne spomine iz one dobe. Te dni je imela varaždinska garda svojo 190. glavno skupščino. Po starem ceremonijelu so volilj poveljnika garde, k; ima čin majorja, ter povišali oficirje in podoficirje. Za povelnjika gard« je bil spet izvoljen ugledn, meščan Anton Ver-cko. * Pregled naših pristanišč. V Split je prispela komv.ja prometnega ministrstva, ki bo pregledala naša pristanišča. V komisiji sodeluje tudi italijanski strokovnjak za pristanišča prof Carli. Komisija sj bo najprej ogldala Pioče, da ugotovi, kako bi se dalo tam urediti zelo potrebno pristanišče, potem pa bo pregledala splitska pristanišča ter sklepala o ureditvi splitske severne luke. Strokovn'aki si bodo ogledali tudi šibeniško in bakarsko luko *er položaj Brajdice. * Smrt starega srbskega politika. V Kosje-riču v črnogorskem srezu je umrl v starosti 80 let Nedeliko Nikolič, bivši trgovec in dolgoletni narodni poslanec. Pokojni Nikolič je bii kakih 50 let eden izmed najugl**!-neiših ljudi starega užiškega okrožja. V začetku osemdesetih let minilega stoletja je bil med prvoboritelji radikalskega pokreta. v srbsko narodno skujiščino pa je bil prvič izvoljen za poslanca leta 1912. V prejšniib letih poslanskega mandata ni hotel sprejeti, ker se je ves posvetil organizacijskemu delu med ljudstvom Iz po'itike se je popolnoma umaknil že pred dolgimi leti tjr se udejstvo-val samo kot dober, napreden gospodar in zadrugar Njegovo delovanje je vsemu okolišu mnogo koristilo in ohranjen mu bo med ro>aki časten spomin. * »Naš dan«, najlepši in natcenejši (letno 18 din) mladinski list je bil z odločbo ministra prosvete br. 1743 dne 15. februarja odobren in dovoljen na vseh narodnih šolah v dravski banovini. List urejuje Adam Milko-vič. tiska pa ga tiskarna »Slatnar« v Kamniku. * Pobijanje nepismenost! v Bosni in Hercegovini ima že s prvimi tečaji lepe uspehe. Pozimi se je naučilo čitati in pisati preko 15.000 ljudi. Usipehi tečajev so različni po okrajih. Ponekod je več. drugod pa spet manj uspehov, Prozorski okraj nosi v Bosn; in Hercegovini rekord v odstotku nepismenosti. Okraj šteje 14.500 prebivalcev nepismenih pa je 85 odstotkov. V občmi Dolnji Rami je celo 90 odstotkov nepismenih v vasi Grača-cu. ki je v središču te občine, je že od Uta 1931. pod streho lepo šolsko poslopje, k j pa še vedno čaka na dovršitev in otvoritev. Za dovršitev bj bilo potrebnih kakih 10 000 din a tega denarja ni od nikoder. Otroci iz C-račaca morajo v šolo po 15 do 20 km daleč. * Slabe telefonske zveze Dalma? je z Zagrebom. Predstavniki splitskih gospodarskih ustanov in organizacij so poslali ministrstvu za r*v:e spomenico, v kateri se naglasa potreba ureditve telefonske zveze z otoka Visa s kopnim ter navajajo hibe telefonske zv.ve Splita oroti Zagrebu. Beogradu in Sarajevu. Te hibe delajo med sezono veliko kvar turizmu. Gospodarski krogi želijo da bi se telefonska zveza proti Zagrebu Beogradu. Sarajevu in Dubrovniku podvojila in da bi se v Zlarinu ustanovila telefonska postaja. V spomenici je tudi naglašeno, da mnogi manjši primorski kraii nimajo primernih poslopij za telefonsko službo. To je celo v Korčuli, Makarski Suoetru in še v nekaterih drugih kraiih. kar dela spet veliko škodo tujskemu prometu. * Naše ladje plujejo po Dunavu od Dunaja do Loma v Bolgariji, že več let opravljajo med poletno sezono naši potniški parnlki službo od Dunaja do Zemuna oziroma Beo-grada in samo v en! sezoni [yed dvema letoma eo podališali progo do Lorna v Bolgariji. Avstrijski, zdaj nemški brzoparniki pa plujejo od Dunaja do Djurdjeva v Rumu-niji. Letos pa bodo naši parnrki prvič redno pluli do Loma v Bolgariji in bodo tako par-niki naše rečne plovbe pristajali v pristaniščih 6 držav. Naš največji in najlepSi potniški brod >Aleksander« je zdaj v popravilu v inozemstvu, a bo še letoe spet uvrščen v redno službo, Tri mesece brez mO^ia jc že Bosanski šamac, kj ima tc nesrečo, da je v kotu dveh rek — Save Bosne. Preko Save so Avstrijci v začetku vojne zgradili železen most. katerega pa so iz strategič-nih vzrokom po nekaj nif :*»cih- spet porušili. Novega mostu še do danes n!. Preko Bos "e pa je ime! Bosanski šamac do začetka letoànjesa 'età 'esen m st, katerega pa so sredi ia.nuari? porusi'e po reki plavajoče v-like ledene p!o?če Led je presekal most v 9redjni m je vrzel dolga kak;h 20 m. Most še zdaj ni popravljen, ker fa ni mogoče popravljati zaradi deroče reke in nj nih močnih pri trkov Ves promet s-i opravlja s čolni in splavi, * Bajeslovna mof starega zapuščenega vodnjaka. Med naiinti' P-,an?n.'i5 in' koti sta rega Kolora je ulioa ki s? ie nekdai uneno-vala »Ka'e Raim>ana< po stari plemiški rod bini Rani oa nov V pozneiVb časih so to 'nie skrajšali in se ulica imenuje zlf>i »Karam pana«. V sredini uiice je star vodnjak, ki je dolga steletja oskrloval ves Kotor z vodo. dokler ni leta 1015. me-tna občina zgradila mo-dernega vodovoda Mnogokrat so v dav nih časih Po mestu razsajale epidomiie in je gotovo, da so bile povzročene od vode starega vodmaka ki n' b:l varen pred mestnimi kanali Ljudski glas pa ie vendarle staremu vodnjaku že pred do'gimi leti pri-pisoval čudodelno moč in še dane>s je zapu ščeni vodnjak ki s svojo lepo ograjo pred stavi ja turistično atrakcijo, znan pod imenom nrre.'er modrosti«. * Zastrupljen je s pokvarjenim žganjem. Blizu Slavonskega Broda se je rodbina kmeta Katiniča v društvu nekaj sosedov gosti'a z žganj m. Več litrov žganja so dobili iz vaške krčme, a ko jim je zmanjkalo denarja, je Katiničev sosed povedal, da ima doma veliko zalogo močnega žganja in da rad da liter za 5 dinarjev. Kupčija je bila takoj sklenjena ;n pili so sosedovo žganje v velikih količinah vso noč. Proti jutru pa so vsi obležali jn zvijaj so se v hudih krčih. Sosed je bil zaposlen v neki rafineriji v Brodu in tam je kradel špirit, katerega je doma mešal z vodo. Mož pa seveda ni vedel, da je špirit zmešan z bencinom za avtomo* bilske motorje. Hudemu zastrupljenju sta že podlegla kmet Katinič in njegov 22-letni sin, nevarno zastrupljeni 90 S? nekateri drugj udeleženci nesrečne gostij in tudi sosed, kj je prinesel zastrupljeno žganje. * Očrnite? sobovja kadilrev uspeSno prepreči Chlorodont, pasta za zobe. Grda barva zob izgine že po prvi uporabi. . .. . I Grofica Walewska KINO MATICA 21-24 I * Nega lepote je že od aekdaj glavno vprašanje kultiviranih žena in že od najstarejših Časov so žene reševale vprašanje kako bi ohranile svojo lepoto S tem vpraša njem pa je bilo združeno tudi vprašanje, kako bi žene ostale mlade. To vprašanje je še danes na dnevnem redu in moderne žene so ugotovile, da je najvažnejža pri tem kultura ust in zob. Brez lepih in negovanih zob, ust in ustnic nima žena nobene privlačnosti. nobene čari. Zaradi tega je nega ust in zobovja med najvažnejšimi nalogami vzgoje za povzdigo kulture in hotenia za dosego lepote in zdravja. Najučinkovitejše sredstvo za nego ust in zobovja vani nudi OdoL, ki trajno učinkuje. Iz Ljubljane a— Vse prijatelje bolgarskega naroda opozarjamo. da dobimo v ponedeljek 25. t m. goste iz Sofije. Na koncertni turneji po Ju goslaviji je ženski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofiie. Zlx>r ki šteje 60 članic, je pod umetniškim vodstvom dirigenta Kninia Bo-jadžieva in bo zapel v narodnih nošah celo vrsto ženskih zborov, po večini narodne pesmi. Občinstvo opozarjamo na ta koncert. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Marijin spomenik na Šentjakobskem trgu prenavljajo. Sredi širokega trga inwl župno cerkvijo 6v. Jakoba in nekdanjo Vi-rantovo hišo. sedanjo palačo poštnega ravnateljstva stoji na vrhu visokega stebrišča Marijin k^p. V podobi štirikota so ob straneh na vseh štirih koncih postavljeni manjši kipi sv. Jakoba, sv. Janeza Krstnika, sv. Nikolaja in sv. Petra, predstavljajoči četvero patronov nekdanjih ljubljanskih župnij. Ta spomenik pri Sv. Jakobu ie eden izmed najstarejših ljubljanskih spomenikov, ki ga je zob časa v dolgi dota. odkar je bil zadnji krat prenovljen, precej oglolal in v precejšnji meri trpi zaradi mraza in drugih vremenskih neprilik. Za popravilo tega spomenika je ljubljanska mestna občina že v lansiki redni proračun vstavila večji znesek. Arhitekt Plečnik je pred kratkim izdelal potrebne načrte za ntega prenovljenje. ki bo združevalo tradicionalno lepoto spomenika z novo urejenim trgom od istega mojstra. pred več kot petdesetimi leti so neznani zlikovci Ln ponočnjaki splezali na vrh visokega stebri-šča do Marijinega kipa. kjer so pritrdili pozlačeno koso, ki so jo sneli iznad izložb pri železninski tvrdki Kari Kauschegg. sedaj Schneider & Verovšek ob Tvrševi cesti. t'Tvrdka se je takrat imenovala »pri zlasti kosi«). Zjutraj zarana v cerkev prihaia.loče ženske, so s strahom opazovale »čudež« in vsestransko ugibale zakaj Marija naenKrat drži v rokah zlato koso. Dogodek je siVno razvnel ljubijansike duhove. — 0 drugem pobalinskem primeru vedo kronista pripoveda-ti. da so nekega mizarskega vajenca pozneje zalotili, ko je kradel bronaste črke z napisov. Na policiji je nepridiprav izjavil, da je v gimnaziji padel v latinščini, zato je iz jez-e uničil latinski naip:s na sipomeniku. Sledndč je vendarle priznal, da je prodajal bronaste črke za pat novčičev. u— Uprava policije v Ljubljani ponovno opozarja vse stanovalce hiš na določbo § 66 mestnega cestnega reda, po katerem je vsako iztepavanje posteljne oprave, žim-nic, prašnih cunj itd skozi okna na ulico prepovedano iz policijskih in hig ensk h ozirov. Organi policijske straže so dobili strog nalog, da imajo prijavljati vsak tudi najmanjši prekršek teh predpisov in bodo prizadeti občutno kaznovani u— Huda avtomobilska nesreča na SmartinSkj ccStL V sredo malo pred 18. je na šmartinski cesti pred znano švent-nerjevo gos.ilno prišlo do nenavadne, razburljive avtom'bilske nesreče Trid set-letn< šofer Kazimir Bavcon, kj je po rodu iz Trsta jn prisoten v Kariovac. je pri-vozil v smeri proti mestu. Tik pred vozom mu je izn nada skočil čez cesto majhen deček. 7-letni sinček pleskarskega pomočnika Rudolf Otrin iz Novih Jarš, da ga je levj b]atnik zadel ln vrgel na tla, kjer je nezavest "n obležal s počeno lobanjo. V razburjenosti je šofer naglo zavil na desno .pa je zavozil v trojico ljudi, ki so stalj pred gostilno. Pri tem je avto nevarno poškodoval 26-letnega samsk ga delavca Franceta Držaniča iz Pokopališke ulice v Mostah, ki je dobjl pretres možganov, lažje poškodbe pa je dob;la tudi delavčeva žena Ljudmi] a Lapuhova, Soffr je prva dva takej naložil na svoj voz in odhitel ž njima na kjrurškj oddelek. medtem ko je Lapuhcva lahko osta a v domači oskrbi. Policija je šoferja aretirala, ker so nekatere priče izpov dale, da je nesrečo sam zakrivil s prenaglo, neprevidno vožnjo. Iz Celi?! e— Krstna predstava Mrakovega »Ča\-kovskega*. »Slovenska scena mladih« bo vprizorila danes ob 20 v celjskem gledališču kot krstno predstavo himnično dramo Ivana Mraka »Čajkovski«. Avtor je obenem režiser in igra naslovno vlogo. Občinstvo je vabljeno da obišče to redko in zanimivo krstno predstavo v čim večjem številu e— Celjski kulturni teden. Rezervirajte v Ooričarjevi knjigarni abonentske vstopnice za prireditve Celjskega kulturnega tedna Cena 100. 80, 60. 50 in 40 din za opero glasbeno-pevski tn literarni večer ter za stalni obisk vseh razstav._ KINO UNION. Danes premiera filma »DEKLICA JU-JU«. e— Pod vozom Ko je pellai 32-letni posestnik Franc Vedemk z Gubnega pri Pil-štajnu v soboto voz drv iz gozda domov, sc je voz nenadno nagnil se prevrni! na Vedenika in mu zlomrl 'evo nogo pod kolenom. Vedenika so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Nadaljnji padec brezposelnosti. Pri celjski borzi dela je bilo 20 t m. v evidenci 717 brezposelnih (636 moških in 81 žensk) nasproti 777 (637 moškim «n 140 ženskam) dne 10. t m. *Tel. 27-30 KINO SLOGA Tet 27-30' DA NE P p^^TJERA velikega kulturno-^oba^"^^ '"ma BORNEO BORNEO v kateiem nam pokaže najnovejša odkritja in prirodne lepote znam afriški raziskovalec MARTIN JOHNSON v svoji poslednji ekspediciji po otoku Borneo. Lov na divje zveri, opice, kače. Ribe ki se spenjajo po drevju, opasnosti v pragozdu, fantastične svečanosti domačinov. _ '_Film v nemškem jeziku! n— Še nekaj mest je praznih za večerni kuharski tečaj Zveze gospodinj, ki se bo pričel 27. t. m. Ukovina 330 din plačljiva v 3 obrokih. Zadnji dan vpisa je 25. t m.. dnevno od 16. do 17. ure v Gradišču 14/1. „_ >fov grob. Umrl je upokojeni mestni uslužbenec g. Martin Orehek. Zapustil >e pet sinov in hčerko. Pogreb bo v nedeljo ob 14 iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno so- au_ Doba 40 mufenikov se je končala na velikonočni ponedeliek. Lržali so ^e ti muče niki v splošnem, dobro, če izvzamemo zadnje tri dni. ko smo spet dobili zimo Razen lep li in deloma mani oblačnih dni smo imeli 26 marca ponoči dež z vetrom. Z'Utrai 27 ie aletaval celo droben sneg Dočim je bilo 2. aprila 20.2 stopinj nad ničlo in 3 aprila čez dan tudi še 20 stopinj je [x>m>či okrog U. ure pritisnil silovit vihar z dežjem in snegom. Zjutraj 8. aprila je bilo oblačno, po kosilu pa se je culo grmenje z bliskom, na kar i« oadal rahel dežek. 9 aprila je bilo oblačno, popoldne je naletaval dež s snegom Od 10 do 12. aprila je bilo ves Čas zeio vetrovno in mrzlo. 16 aprila zvečer je moVio deževalo. 17. ie bilo oblačno. 18. aprila pa ves dan deževno z na leta va točim snegom —u Odbor Ženskega Pokreta :avlia udeleženkam Študi.j>kega tečaja da bo prihodn'e predavanje šele 2. ma;a. Obenem poziva svo-ie članice, da se udeleže koncerta bolgarskih učiteljic, ki bo v ponedeljek 25. t. m. n— Moška in ženska podminira Družbe sv. Cirila in Metoda v Š^Ski bosta imeli redni letni občni zbor 25. t. m. ob pol 20 v gostilni »Pri raci* na Celovški cesti Fros:mo za obilno udeležbo. —u Ze mestne reveže je rodbina Kopačeva darovala din 300 v počastitev spomina svoje mamice oz. soproge gospe Beti. Za ve. likodusni dar se mestno poglavarstvo naj-topleje zahvaljuje. u— Kdo je bol jši : Greta Garbo ali Charles Boyer? — O tem debatirajo Ljubljančani in Ljubljančanke, ki so s; ogledali film ^Marija Walewslca«. Film je vzbudil za praznike mnogo pozornosti ta j? pokazal, da je zanimanje za umetnost Grete Ga rix» tudi v Ljubljani nezmanjšano. A saj je Greta tud; v tem filmu, kot zrela, čuvstvena. plemenita Poljakinja v celi vrstj prizorov pokazala občudovanja vredno vživljanje v vlogo. Njen glas zvrni tokrat mehkejše kakor običajno, v posamezne prizore je vložila mnogo topline. Obenem pa je Charles Boyer pokazal tolikšno moč oblikovanja podobe jn značaja franerekega imp-Tatorja, ki njlha med ljubeznijo in silo, da so simpatije zani bile nemara äe večje kakor za Greto. Filmska snov sama nj enotno zaokrožena, je pa posrečena jn odlično izdelana vrsta mogočnih prizcirov iz Napoleonovega življenja Umljivo jc zatorej, da je film razdelil občinstvo v dva dela. en; so zanj navdušeni, drugj nekoliko manj vendar e— Zanimiva sodna razprava. Danes ob 8. zjutraj se bo pričela na okrožnem sodišču v Celju razprava proti trgovskemu pomočniku Valterju Haberlu s Sp. Hudinje pri Celju, šoferju Antonu Biankiju iz Gaber j a pri Celju, trgovskemu pomočniku Vinku Zuiraju iz 2a>!ca in trgovcu Franju Starcu iz Celja. Hab eri in Bianki sta obtožena, da sta lani od 15. maja do 16. decembra pokradla tz skladiwòa tvrdke Raikusch v Mestnem mlinu železu ine za nad 60 000 din. Starec im Žuraj pa, da sta kupila večino ukradene žel e zn ine. e— Glavno cepljenje proti osepnicam bo v ponedeljek 2 »n torek 3. maja od 14. do 16. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu. Pregledovanje cepljemcev in pri cepljenju izostalih otrok bo v torek 10. maja istotam od 14. do 16 Cepljenju obvezni so vs' otroci, rojeni od 1. jamu&rja do 31. decembra 1937 in tudi vsi mali otroc:, ki so pri lanskem cepljenju ali pri prejšnjih cepljenjih rz kateregakoli vzroka izostaJi POZNA JIH cunje papir ali stare koßti? »Ali imate Kupil bi iih.« »Pa morate priti že pozneje, ko se moja žena vrne Zdai sem še slamnat vdovec.« »A. tako. Potem imate pa gotovo kaj Dra7,nih steklenic?« i Iz Maribora 1 a— Starešine »Triglavani« se opozarjajo, da bo občni zbor še le 15. maja in ne. kakor je biLo Drvx>tno javlieno. 24. t. m. a— »Daljtor« prvig na mariborskem »dru, V režiji J. Kovjča in pod dirigentskim vods'vom kapelnika Herzoga dozoreva ta slovita Smetanova opera iz češke zgodovin j. Premiera bo prve dnj v maju. a— Aprilske vremenske mnhe. Včeraj dopoldne se je nad Mariborom v zaporednih presledkih zastiralo in odstiralo nebo z oblaki ter j? v presledkih naletaval dro-ban sneg, ki se je na tleh sproti tajal. V opcildanskih urah je na gosto snežilo. a— Pohorska cesta Reka — Pohorski dom je izročena avtobusnemu prom tu. Nova pohorska cesta Reka—Pohorski dom jepoogl du uradne kom:sije banske uprave, kj je bil te dni, proglašena za dopustno za avtobusni promet. a— Namesto gramofrnskih plošč kre-»ilnl kamni In viigaln'kf. Organ^ finančne kontrole so že delj časa imeli na sumu nek ga tihotapca .ki je tihotapil večje količine kresjlnih kamenov ter vžigalnikov preko meje ter jih kar na debelo razpečeval v južne kraje naš? države Izsleditev taji n st ven ega tihotapca pa je omogočila neka pošiljka, ki jo je premeteni tihotapec oddal na železniški postaji v Ho-čah. Zaboj. 25 kg težak, j? bil kot brzo-vozno blago namenjen za Bačko Topolo. Vsebina zaboja nai bi bile po navedbi od-poèiljalca gramofonske plošče. Zaboj je bil oddan v Hcčah v dopoldanskih turah dočim se je tihotapec nameraval odpeljati iz Hoč z veS'rnim vlakom Neposredno po predaji zaboja so prispel; v Hoče organi finančne kontrole z zahtevo, da jim izročijo po neznanem tu-cu predani zaboj. Ko so finančni organi odprli zaboj, so na veliko zač-.idenie našli v nJem namesto gramofonskih plošč 9 kg kre^llnih kamnov tfr 204 vžigalnike. Ob večernem vlaku pa so aretirali lastnika tihotapskega blaga In ga prepeljali v Maribor. Kekor se je kasneje ugotovilo, je isti tihotanec žP večKrat oddal na železniški postaji slične zabojc, deklarirane z vsebino gramofonskih plošč ,in so prišli na ta način organi finančne kontrole na sled premetenemu tihotapcu ,k; je že delj časa oprav ljal svojo »obrt«, ne da bi ga bilo mogoče izslediti. Da se j= posrečilo izslediti velikopoteznega tiintapca, gre zasluga predvsem finančnima preglednikoma Andreju Premelču in Jerneju Satlerju. Iz Kranja r— Ljudska univerza. Drevi ob 20. bo predaval na Ljudski univerzi prof. dr. Zwitter o naši severni meji. Predavanje bo v gimnazijski telovadnici. Iz Zagorja i— Dva nova groba ob velikonočnih praznikih. V ljubljanski bolnišnici je umrla gostilničarka Cilka Mendušičeva. po rodu Klunova. Kakor njem soprog Vinko Meniu-šič je b;ia dobro zmana v Ljubljani in Zalogu. kjer sta izvrševala gostilniško obrt. dokler se nista pred devetimi leti naselUa v Zagorju. Tudi tu sta znak s prirojeno gosoijubnos4 jo pridobiti goste Nekaj dni pred prazniki pa je gospa Cilka zbolela in .ji tudi v bolnišnici ni bilo rešitve. Na veliko nedeljo ie bil pogreb iz bolnišnice na pokopališče pri Devici Mariji v Polju. Zaini sprevod je priča.!, da je imela vsepovsod mnogo prijateljev. — Pri Sv. Urhu pa je v nedeljo pr'mYrl 53 letni upokojeni rudar in posestnik Jože Jesib. Pred sedm'mi leti je b:i! zaradi bolezni upokojen. Zapustil je ženo in sedem otrok, izmed katerih še trije obisku:e:o osnovno šolo. Kliub boiehnosti je vedno izvršil dolžm-ost, kadar je biüo potreba pokazati napredno prepričanje. Pokopali so ga v torek dopoldne ob veliki udeležbi pogrebcev v Zagorju. z— Velikonoivni sneg je nekaterim gostilničarjem. posebno onim na Sv. Gori in Sv. P'an ini povzročili precejšnjo škodo. Ze dolgo j let je navada, da na veliki jxmedeliek obiščejo prijatelji narave te dve priljubljeni izletoi točki. Toda sneg. ki je zapadel čez noč in močno ohladil ozračje, je odvrnil veliko število plan;,nskih gositov. No. pa so zato prišli na račun domači gostilničarji, ki so spet enkrat imeli polne gostilne. VUZENICA. V počastitev «spomina, umrlega nadučitelja v p. g. Viherja Simona so darovali za ubožne vuzeniške šolarje Kafsl Anton 100 in dr. Glaser ia Ju-sta Glaser} va cd Sv. Lovrenca na Pohorju 100 din. Upravitelj šole se za dar iskreno zahvaljuje. Pevski jubilej „Zvončka" v Šoštanju V Šoštanju metropoli prelepe Šaleške doline, je praznovala mladinska pevska družina svoj prvi umetniški decenij. Pevska družina šteje 65 članov. Na programu je bila samo umetna in moderna pesem. Ta program je bil prvi brez narodne pesmi na koncertih mladinske glasbe sploh. Na programu so bili: Adamič (1), Klančnik (2). Premrl (2). Tome (2), Vodopivec (1). Cvetko (1). Osterc (5) in Pi,mik 4 pesmi. »Zvonček« je tiho in skromno, brez kakršnegakoli iskanja zunanjih efektov, vršil glasbe-po k ini turn i postulat po Šaleški, Savinjski rn Mislinjski dolini m bi'1 centralno žarišče mnogim tamošnjim mladinskim zborom. Zbor se je vedno in vedno bolj notranje kritično urejeval in ob svoji 10-let-niici presenetil glasbeno javnost zaradi popolne, čiste in precizne intonacije. homogenega kolorita, po svoji veliki eksogeni in indogem harmoniji in disciplini. Za »Zvonček« je doslej vedela m se zanj zanimal & le mlajša glasbena generacija; le-ta je postajala nanj vedno bolj pozorna zaradi njegove velike artistične delavrosti in še zaradi skromnosti, ki je danes že povsem neznana lastnost Danes jc zbor v artistič nem zenitu mladinske vokalne glasbe Di rigent J uree Vreže je odličen glasbeni mislec tn sijajen Interpret za umetno rn mo pa vsi priznavajo, da je tudi to veliko de- 1 demo pesem. Mlade pevce si je zelo kriti-lo treba videti. fino vzgojil ia homogeno ubrai, Sledijo, mu na vsaiko še tako majhno kretnjo in se popolnoma podrejajo notranjemu čustvenemu muziciranju. V izbiranju programa so pevci sila izbirčni in ne čudimo se, da je njihov program absolutno moderen in sodoben »Zvončku« so na priliko najljubše Osterčeve pesmi, torej one pesmi, ki so do nedavna sJovele zaradi »nepevnostj in nepremagljivosti« in da so bile ceio mnogim (so še!) neprebavne in neužitne. Ljubljenec zbora. Osterc. ni mogel osebno med svoje cesti Ice, keT predseduje mednarodni šahovski tekmi v Ljubljani; poslušal pa jih je pn radiju v Zvezdi s »kraljico« v rokah. Njegove pozdrave in čestitke in zahvalo je osebno izročil jubilantom in dirigentu modernist Makso Pi mik Mladina ga je nav- dušeno sprejela v svoji sredini, mu podarila prekrasno vazo s spomn i lom in šopkom rdečih nageljnov. Avtor jim je na uspehu iskreno čestital z naročilom, da delujejo i v bodoče v tej smeri. Vožnost glasbenega slavja so Šoštanjčani pravilno dojeli in so se nad vse častno udeležil, in zasedli dvorano Sokolskega doma in zelo marljivo aplavdirali malim umetnikom in dirigentu, koncerta so se udeležili tudi mnogi člani in odborniki Društva mladih pevovodij in so tako prav primerno počastili delo svojega idealnega društvenega predsednika. Zboru in dirigentu na uspehu vsi iskre no cesntamo in na svidenje prihodnje leto na mariborskem mladinskem festivalu-čestitamo pa tudi Šoštanju, da ima v svo-' H sredini odličen -mladinski umetniški korpus. Ooipodaritvo Naš izvoz po vodni poti in po suhem V letih krize smo opažali, da se je naä Izvoz pričel v rastoči meri posluževati cenejše vodne poti. Lani pa so se pri znatno povečanem obsegu Izvoza pričeli naši izvozniki zopet v večji meri posluževati su-hozemnih prevoznih sredstev Pravkar je izšla popolna statistika zunanje trgovine za leto 1937., ki vsebuje med drugim tudi podatke o naši zunanji trgovini po načinu prevoza. Izvoz po suhozemni poti je znašal leta 1936. samo 884.000 ton, lani pa se je ta količina podvojila na 1.712.000 ton, kar predstavlja 37.6% celotnega izvoza, dočim smo v prejšnjem letu izvoz'li po suhem le 30.8% celotnega izvoza. Izvoz po vodni poti (po moriu in po rekah) se je sicer dvignil od 1.935.000 ton v predlanskem letu na 2 846 000, vendar je odstotek v primeri s celotnim izvozom padel od 69 na 62.4%. V kakšnem razmerju se je v zadnjih le-t'h g!hal izvoz po vodni poti ln po suhem nam kaže naslednja primerjava (v 1000 tonah): po suhem po morju po rekah 1929. 3074 57.7% 1453 27.2% 802 15.1% 1934. 980 27.3% 1899 53 0^ 705 19 7% 1937. 1712 37.6% 1897 41.6% 949 20.8% Povečan izvoz po suhozemni poti je lani prišel v prid predvsem našim železnicam. Navzlic povečanju pa je odstotek izvoza po suhem še vedno bistveno manjši nego pred krizo, kajti v letu 1929. Je šlo po suhozemni poti skoro 58% vsega našega izvoza, lani pa 37.6%. Delež izvoza po morju je narasel od 27% v letu 1929. na 53% v letu 1934. (leta 1935. celo 58%). lani pa je ta odstotek znašal le še 41.6% čeprav po količini izvoz po morju ne kaže bistvenega nazadovania. Sicer pa je Izvoz po morju ln tudi odstotek izvoza po morju v primeri s celotnim Izvozom še vedno precej večji nego pred krizo. Naraščanje tranzitnega prometa. Zboljšanje gospodarske konjunkture v naš'h sosednih državah je imelo v zadnjih letih za posledico naglo naraščanje želez-n škega tranztnega prometa preko našega ozemiia. Leta 1933. ie znašal celotni tranzitni promet 1933.000 ton, leta 1935. je že narasel na 2,673.000 ton. predlanskim na 3.107.000 ton. lani pa se 1e povzpel na 3,546 000 ton. tn je bil za 84% večji nego leta 1933. Od naraščanja tranzitneea prometa so imele koristi predvsem državne železn'ce. Zanimive podrobnosti o našem izvozu Glavni podatki o našem izvozu najvažnejših predmetov v lanskem letu so že splošno znani in so bili na tem mestu že objavljeni. Podrobna statistika našega izvoza, ki jo je sedaj izdalo finančno ministrstvo, pa nam nudi še marsikatere zanimive podrobnosti, zlasti o izvozu naših industrijskih izdelkov. Kemični izdelki Med proizvodi naše kemične industrije se je zadnja leta precej povečal naš izvoz kalcijevega karbida in cianamida, in sicer od 15 milijonov din v letu lyüö, odnosno 30.9 milijona din v letu 1936. na 43.5 milijona din v lanskem ietu Izvoz ekstraktov za strojenje, ki je znašal leta iì*3ó 27.5 milijona din, se je že predlanskim dvignil na 56.1 milijona, lani pa je znašal 53.9 milijona din. Izvoz metilnega alkohola je ostal na lanski višini 3.4 milijona din, izvoz acetona pa je nazadoval od 15 na 0 8 milijona din in izvoz trikloretilena od 3.2 na 25 milijona din Lepil za mizarje smo izvozili za 4.7 milijona din (prejšnje leto 4 8). kavstične sode pa za 14.8 milijona din <20 2). Omeniti je še izvoz aluminijevega hidrata, ki je lani znašal 10.9 milijona din (10.8). Oblačila Naš izvoz klobukov in tulcev za klobuke, ki je v prejšnjem letu nazadoval na komaj 270.000 din, se je lani nekoliko dvignil na 700.000 din. Precej pa se je zadnja leta povečal naš izvoz tkaninaste in klobučevina-ste obutve, in sicer na 3.1 milijona din (prejšnje leto 1.4). Lani smo med drugim izvozili za 11.6 milijona din svinjskega usnja (prejšnje leto za 8.1) ter za 13 milijona din usnja za podplate (prejšnje leto za 0 4). Izdelkov iz roževlne (gumbov itd.) smo lani izvozili za 1.3 milijona din (prejšnje leto za 0.9). Celuloza in papir Z zopetno obnovitvijo obratovanja v tvornici celuloze v Drvaru je naša država znova nastopila na svetovnem trgu kot izvoznica celuloze. Lani smo izvozili 829 vagonov celuloze v vrednosti 15 2 milijona d.n nasproti 2.1 milijona din v prejšnjem letu (v letu 1935 celuloze sploh nismo izvažali) Nadalje smo lani izvozili za 2.4 milijona din ovojnega papirja (prejšnje leto 0) in za 1 milijon din papirja za pisanje (prejšnje leto 1 0) Cigaretnega papirja pa smo v preteklem letu izvozili za 20 8 milijona din (14.8). Cement in steklo Izvoz cementa je zadnja leta precej nazadoval in je lani znašal le 20 000 vagonov (prejšnje leto 30 320, leta 1935 47.240) v vrednosti 50 2 milijonov din (57 6. odnosno 77 1) Povečal pa se je izvoz cementnega skril ievca na 8.0 milijona din (prejšnje leto 6.0). Tudi naši steklarski industriji je lani v večji meri uspelo prodati svoje izdelke v inozemstvu, kajti izvoz steklene posode se je lani povzpel na 3.3 milijona din (prejšnje leto 1.0) medtem ko je znašal izvoz ostalih izdelkov iz stekla 200.000 din. Kovine in kovinski izdelki Izvoz ferosilicija, ki je znašal leta 1935 25.8 milijona din. je v predlanskem letu popustil na 6.3 milijona din, lani pa se je zopet dvignil na 16.3 milijona din Nov važen izvozni predmet pa je ferokrom (izdelek tvornice za dušik v Rušah), čigar izvoz ki je lani dosegel že 11.9 milijona din nasproti 3.3 milijona v prejšnjem letu in 1.1 mili:ona din v letu 1935. Lani smo izvozili tudi za 1 6 milijona din surovega železa (" prejšnjem letu 0) in za 1.1 milijona din plemenitega jekla (prejšnje leto 0.6). Izvoz kos in srpov, ki je v teku krize zelo nazadoval in je v predlanskem letu znašal le 0 2 milijona din. se je lani nekoliko povečal na 0.38 milijona din. Nadalje smo lani izvozili za 0 6 milijona din izde^ov iz bele pločevine (prejšnje leto za 0.7) in za 7 3 milijona din emajlirane železne posode (prejšnje leto za 5 6, leta 1936. za 4.0). Največ emailirane posode smo v preteklem letu izvozili v Turčijo in v Egipt. Nov izvozni predmet je od lanskega leta tudi aluminij, ki smo ga izvozili 21 vagonov v vrednosti 4.3 milijona din. Svinca smo izvozili za 13 2 milijona din (prejšnje leto 10 8). cinka pa za 9.3 miliiona din (prejšnie leto za 2 1) in bakra za 491 milijonov din (366). Vrednost izvoza bakra se je znatno dvignila, čeprav je količina ostala skoro nespremenjena. V zvezi s konjunkturo železarske Industrije v inozemstvu se je lani povečal izvoz magnezita na 10.1 miliiona din nasproti 7.3 milijona din v prejšnjem letu in 5.2 milijona din v letu 1935. Mesni izdelki Med Izdelke naše mesne industrije, ki izvaža predvsem meso, mast in slanino, je omeniti znatno povečanje izvoza finih mesnih izdelkov. Leta 1935 smo izvozili le za 0 6 din milijona šunke, pred lanskim za 3 milijone din, lani pa za 5.5 milijona din. Šunko smo lani izvažali predvsem v Belgijo, Avstrijo in Anglijo. Izvoz salame, ki je znašal leta 1935 2.4 milijona din, predlanskim pa 3.1 milijona din, je lani popustil na 2.0 milijona din. Ta izvoz gre predvsem v Avstrijo in Češkoslovaško. Prav občutno se je zadnja leta povečal izvoz svinjske masti, ki je znašal leta 1935. samo 58 7 milijona din, predlanskim 101.7 milijona din, lani pa 122.5 milijona din. Mlevski izdelki Tudi naši mlinski industriji je zadnja leta uspelo v večji meri prodreti na inozemska tržišča. Leta 1935. smo izvozili za 3.6 milijona din pšenične moke, predlanskim za 7.9 milijona din, lani pa za 19.7 milijona din Tudi letos se izvoz moke lepo razvija. Otrobov smo v preteklem letu izvozili za 50 5 milijona din (prejšnje leto za 21 1 milijona din), živinske moke pa za 39.2 milijona din (prejšnje leto 0). Omeniti je tudi znatni izvoz olivnega olja, ki je lani znašal 7.7 milijona din (v prejšnjem letu 0 7); poleg tega smo izvozili za 0 5 milijona din bučnega olja (prejšnje leto 0) in za 1.7 milijona din olivnega olja za industrijsko uporabo (prejšnje leto 0). Končno je omeniti izvoz škroba, kl je znašal 4.0 milijone din (prejšnje leto 3.6). Restavracija-klet „ZVEZDA« Danes sveže morske in sladkovodne ribe. Novodošlo prvovrstno dalmatinsko vino »Opolo«. Gospodarske vesti = Priprave za vsedržavnj trgovski kongres i Ljubljani. V ponedeljek 25. t. m. to v Ljubljani seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije in sicer ob 9. uri dop v Trgovskem domu. V torek 26. t. m. pa bo v zvezi s pri-| pravami za vsedržavni trgovski kongres ob j 10. uri dopoldne važna plenarna seja predsedstva Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. = Bodoča usoda Trsta. Nedavno smo citirali članek turinske »Stampe«, o bodoči usodi Trsta po združitvi Avstrije z Nemčijo List je izrazil mnenje, da bo presta-nek Avstrije kot samostojne države neugodno vplival na promet tržaške luke. Ziasti je pričakovati, da se bo bistveno zmanjšal tržaški promet z lesom, magne-zitom in železom. Te predmete je doslej Avstrija izvažala predvsem preko Trsta Po tržaških vesteh so zlasti prizadete židovske tvidke v Trstu, ki so imele doslej živahne posle z židovskimi tvrdkami v Avstriji Po najnovejših informacijah pa je Nemčija pripravljena zajamčiti Trstu, da bo šla "s avstrijskega trgovinskega prometc nadalje preko Trsta Nadalje bodo ostala v veljavi zagotovila ki so bila dana v rimskih protokolih. Po mnenju nemške vlade ne bi bilo pametno, da bi Nemčja zaradi razmeroma maihnega gospodarskega dobička ki ga predstavlja možnost povečanja prometa preko Hpmburea in Bremena za okrog 50 000 ton na leto oškodovala italijanske interese na zelo občutljivi točki Nemčija smatra za potrebno, da se ohranijo ueodnosti jadranske tarife, ki se jih bo de' ima lahko posluževala tudi Južna Nemčija. = Poslabšanje naše trgovinske bilance 9 Češkoslovaško. Na* trgovinski promet s Če-j škoslovaSko se letos ne razvija ugodno. Po češkoslovaški statistiki ie češkoslovaški u-. voz iz Jugoslavije v prvem četrtlet;u nazadovali od lansikih 89 na 54 milijonov, medtem ko se ie v istem času češkoslovaški 'izvoz v •Iugoslavi io povečal od lanskih 82 na 125 milijonov Kč. Medtem ko je bvla lani v prvem četrtletju trgovinska bilanca Češkoslovaške z Jugoma vi jo pas:vna za 7 mibonov Kč, je letos aktivna za 71 milijonov Kč. Za nas te torei trgovin-ka bilanca s Češkoslovaško ik>-stala leto? zelo pasivna, kar mora imeti za posled'co naraSčanie našega klirinškega dolga v Češkoslovaški. Borze 21. aprjla Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.6850. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstri tsk'h š:lin-gih po 8.65 (v Beogradu po 8 6665) ln v angleških funtih po 238. rnedt m ko so ■ še grški boni nudlji po 28.75. Nemški kli-i rinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogra- du tn Zagrebu 14.50, za konec maja pa ▼ Zagrebu 14.47. Na zagrebškem efektnem fcržiSču je bila tendenca v državnih papirjih prijaznejša in je Vojna škoda notirala 482 — 483 (v Beogradu je bil promet po 482). Do zaključka pa je prišlo v 7*/, stabilizacijskem posojilu po 98 (v B ogTadu po 99.25). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2410.41—2425 01 Berlin 1742 03 — 1755.91, Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52, London 215 76 — 217.82, New York 4299.76 — 4336.07, Pariz 136.17 — 137.61, Pra^ra 150 43 — 151.54. Trst 226.94 — 230.02. Curjh. Beograd 10, Pariz 13.64, Londcn 21.6825, New York 434.50 Bruselj 73.3250 Milan 22.85 Amrlerdam 241.7750, Benin 174 8250, Dunaj 50.50, Stockholm 111.75, Oslo 108 95 Köbenhaivn 96.80. Prai?a 15.12 Varšava 82, Budimpešta 85.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFKKTI Zagreb: Državne vrednote: Vojna Skoda 482 — 483, 4®.'n agrarne 61 den., 4»/0 severne agrarne 61 den.. 6% r bgluške 93 — 94, 6«/o dalm. agrarne 91 50 — 92.50, 7% stabiliz. 98 — 99. 7»/„ invest. 99 — 101, 7®/o Drž. hip. banka 99.50 den., 7»/« Blair 92 — 92.50 S"/« Blair 96 den.; delnice: Narodna banka 7300 den.. PAB 224 den.. Trboveljska 200 — 220, Outmann 60 — 85 Seč rana Osijek 95 — 110, Šečerana Veliki Bečkeret 500 — 600, Dubrovač-ka 390 den., Oceania 600 den., Jadranska 375 — 405. Bergrad. Vojna škoda 482 — 482.50 (482), 4% agrarne 62.25 den., 6Ogg« 980 - 290. »2« 260 - 270. »5« 240 - 250: %(U: 220 - 230: »7« 190 - 200. >8« 115 -120 Otrobi: baški tm cromai 92 — 99. BOMBAŽ + Liverpool, 20. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za april 4.76 (4.81), za julij 4.89 (4.93). za okt 5.00 (5.03). ^ j -I- New Torti, 20. aprila. Tendenca ko- ma1 stalna. Zaključni tečaji: za maj 8.78 (8.82), za julij 8.85 (8.89). Izboljšajte poštni promet v Trbovljah! Trbovlje, 21. aprila Nevzdržne razmere poštnoupravnega poslovanja na področju dravske banovine, ki so v zadinjem času epetovano predmet upravičene krtike, se nič manj težko ne odražajo v našean Industrijskem revirju. Trboveljsko poštno upravno področje s svojimi nedostatki je precejšen del dolge verige naših slovenskih poštnoprometnih hib. Kot drugod v Sloveniji, so tudi pri nas ti nedostatki splošnega upravnoteh-ničnega značaja ln posledica premalega strokovnega zanimanja nadrejenih poštnih oblasti za poštnoprcimetne potrebe velikega indiustr nskega središča kot so Trbovlje z vsem svojim razčlenjenim gospodarstvom- V Trbovljah poslujeta od nekdaj dva poštna urada. Eden obsega trški okoliš, drugi pa strogo industrijsko središče. Oba urada se že leta setm borita z mnogimi težkočam . Poštni urad Trbovlje n je po (krivici zašel v klasifikacijo nekake »poredne vaške ekspoziture ki jo kljub ja-kemu premetu mora voditi le ena šibka ženska moč v malem mračnem, za uradno poslovanje prav neprimernem prostoru. V ozki čakalnci se jedva zvrsti nekaj strank, pri živahnejšem prometu pa te potisnejo na cesto, kier lahko čakaš lep čas, da prideš na vrsto. Telefonska naprava pri pošti Trbovlje n je že dolgo časa predmet upravičene kritike vseh občanov. Vsled pomanjkanja zaprte celice in seveda za to potrebnega prostora moraš govorit vpričo drugih st.-aruk. Poslovne, družinske privatne in tudi politične zadeve pa niso vedno prikladne za tuja ušesa. Tajnost telefonskega razgovora, ki Je sicer dandanes že povsod razumljivo zajamčena potreba smatrajo na*e poštne oblasti za urad Trbovlje II še za nedosegljvi luksus. Državni ln privatni uradi. Številni obrtniki in trgovci trga Trbovlje zaradi vsakodnevno naraščajočega te'efonskega prometa uprav čeno zahtevajo, da se čimprej postavi zaprta telefonska celica. Stroški za to bi bili neznatni, če jih primerjamo z davčno močjo upravičencev Zadevne prošnje in Intervencije trboveljske obč tiske uprave so do danes ostale brezuspešne. Edina uradnica Je z delom preobremenjena Poctne enote, ki iz meseca v mesec prekoračujejo obseg cdrejen za uslužbenca lahko označimo že tu kot »težke«, z oziram na jaki denarni p-omet in številne poštne okoliše: (Klek. Planinska vas, Sv nje, Marija reka. Sv. Katarina, Sv. Planina, Sv. Marko, čeče) kamor je dostavljanje naporno in zamudljivo. Aktivnost "pošte in večajoči se pos'i terjajo na tem uradu čimorejšnega povečanja osebja in novih bolj odgovarjajočih prostorov. Poštn urad Trbovlje I. pa se mora zaradi svojega obsežnega trgovsko industrijskega okoliša boriti Se s podvojenimi t&žkočami. Promet je tu vsled izboljšanih gospodarskih prilfc v stalnem porastu in izkazuje v preteklem letu 38 000 vplačanih čekovnih položnic v skupnem znesku od 38,085 404 din, a izplačanih 14.423 položnic za okroglo 7 milijonov dri'a Oh državni cestii SaJv»c— Valjevo v občini DraginH ie le MizulOOlet cfr^ira ciganska kolon?ia. k? šteie kakih 100 domačij in okrot? 1.000 prebivalcev Tudi v sosednji vasi KrnitrWi je kakrh 30 ciganskih domačij in nad 100 prebivalcev Cisam obeh kolonij se razlikuieio r>o jeziku. Km mlski ci-«ani «ovoriio rurmmski. dira?intaki. ki so bili neVdaj rK>trr"eni. a <*> txmteje navzeli •vavorfstavno vero. na govor5 jo srbsiki m rn-iodi irm'vi niti, so «e med vojnam' iuna-ì !,Vo Kanili Va •"ho! j «V>žri «o web!va1 ci I obeh cfaatKiVb koloni' tak rs* Vada.r so kak-šne volitve Vsakemu kandidatu obljubijo, da ga bodo volili, razdedijo si v zgledni slo- gi, kar jim da, potem pa seveda steri j o — po svoje. Najbolj se ukvarjajo z glasbo, zanimajo pa se tudi za trgovino in prosja-čenje, v dobi žetve pa gredo tudi na dnino. V začetku letošnjega leta je draginjski učitelj Ilič pozval vse cigane na sestanek. Njegov poziv je veljal v prvi vrsti ciganom od 16. do 25. leta starosti Predložil jim je, naj bi ustanovili pevski zbor. S predlogom so bili cigani zeio zadovoljni. Učitelj jih je razdelil po gla-ovih in z vajami so taikoj pričeli. Zdaj ima ciganski mešani zbor 20 pevk in 25 pevcev. V odboru je tudi nekaj uglednih vaščanov, ki se zanimajo za prosvetno delo v ciganski koloniji Novo pevsko društvo se imenuje »Dra-ginjsko-krnju'isko cigansko pevsko druitvo-Ciiganin«. Zdaj se je društvu priključil poleg orkestra tudi diietantski odsek. V obeh domačih in po okoliških vaseh so cigani kot pevci in gledališki igrati ci že večkrat nastopili. Zdaj se pripravljajo na gostovanja v Šabcu, Valjevu, Obrenovcu, Lozni-ci in še nekaterih drugih krajih, najbolj pa želijo, da bi čimprej prepevali v radiu, da jih — cuje ves svet Iz Ptuja j_ Dva požara v okolici. Na velikonočno soboto je posestniku Jožefu Krapsi v Sesteržah pri Ma-'šperku zgorelo gospodarsko poslopje. Vzrok požara je bilo neko velikonočno streljanje. Orožniki so dognali. da so se zraven poslopja igral,- fantiči. sami taki. ki š- hodijo v šolo, in strèljaM. Iskra je padla v slamo tn nesreča je bila tu. Požar ss pogasili domačini. — Istega dnè je ogenj uničil tudi gospodarsko poslopje posestnika Antona Fajta v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah. Požar je prešel še na hišo. katere del je zgorel. Požar so z veliko težavo pogasili sosedje, ker je bilo poslopje na hribu, kjer prfcnanjkuje vode j_ Napada na cesti. Na velikonočno nedeljo sta na cesti napadla dva fantali-na Ivana Jum?eca 30-letnega viničarja iz Gru'kovca v Halozah ko se je vračal od maše preti domu. Ranila sta ga na glavi in desni nogi z nožem. Podoben napad je bil izvršen v Selah na Dravskem polju. 20-letni kočarski sin Ivan Svenšek iz Lancove vasi se je vračal iz neke gostilne v Selah proti domu, ko so ga naoadli štirje neznani fantje ter ga z ročicami hudo pretepli Zlomil; so mu tudi desno roko. Zadevo preiskujejo orožniki. Jurgec Ivan in Svenšek Ivan sta v bolnišnici. J— Zvočni kino Ptuj. V soboto ob 20. v nedeljo ob pol 19. in pol 21. Njena velika matura. V glavni vrtog' G. Huber. H. Moser, T. Lingen Kot dodatek se predvaja ob sobotah in nedeljah Ali« tednik in kulturni film o naši državL Afera Carnegiejevega nečaka I Pes zadel v loteriji Bolgarski kmet Jekov je srečni lastnik srečnega psa. Pred kratkim je kupil nekoliko srečk državne loterije ln tudi srečko za svojega žtirinogatega prijatelja. Ko so razglašali v radiu dobitke, se je možu obraz čedalje bolj daljšal. Niti ena izmed njegovih srečk nI zadela. Zato jih je drugo za drugo raztrgal. Toda nenadno je prisluhnil. Srečka, ki jo je bil kupil za psa, je zadela 200.000 levov. V svojem veselju je Jekov srečnemu dobitniku kupil pasjo hišico, ki je opremljena z vsemi udobnostmi. Seveda dobiva pes sedaj tudi večje in bolj-. še porcije. Jekov je isto tako sklenil, da se odpelje ob prvi priliki v Sofijo, kjer se bo dal s svojim psom fotografirati. Saljapinov pogreb Novi vijaki za orjaški prekomornik Orjaški francoski prekomornik »Normandle« leži ta čas v suhem doku v Le Havru, kjer ma izmenjujejo vijake. Kakor vidimo, dobi ladja štiri nove vijake, prave orjake^ kakor ona sama Andrew Whitefield Carnegie, nečak slovi, tega pokojnega kralja jekla Ln multimiiijo-narja, je izginil na skrivnosten način med nekim poletom od Rooseveltfielda v Brent-wood. Polet med tema dvema krajema traja drugače komaj deset minut, Whitefieldovo •letalo pa ni prispelo na cilj. Zvezna policija, letalci Ln skavti iščejo moža že od velikonočne sobote. pa ga ne najdejo. Ker pa govorijo nekateri, da so Whitefielda v soboto po poletu videli in je nesreča zelo neverjetna, domnevajo sedaj, da se je na skrivaj vkrcaj na parniik »Westerland« za Anverso. Ladijski kapitan pa je na brezžično vprašanje odgovoril, da Whitefielda ni na krovu. Ameriška javnost z napetostjo čaka, kako ee bo zaključila ta skrivnostna zadeva. »Kdo vam je dovolil sesti na moje žeblje?« >Kakšne žeblje?« Č»Rie et Race) čudna gnezda Nezgode v fotoreporterskem delu Sprevod se pomika s truplom velikega ruskega pevca mimo pariške opere, kjer m čakali pokojnikovi pevski tovariši in mu zapeli poslovilno pesem Poljski polet v stratosfero Balon s prostornino lzo.ooo kubnih metrov — Od gondole do vrha višina izo m. VSAK DAN ENA Severne predele Zedlnjenih držav je obiskal v zadnjih dneh zimski mraz. Toliko snega kakor te dni niso imeli v Chicago niti med pravo zimo. Slika nam prikazuje neza-željeno »belo opojnost« baš na eni chicaških cest Društvo za zaščito živali proti mačkam Pariško društvo za zaščito živali je nastopilo z zahtevo, ki malo čudno učinkuje z orirom na ime in program tega društva. Po njegovi statistiki šteje Francija danes dva milijona mačk, med katerimi pa jih le kakšnih 60 000 živi po domovih. Vse ostale so sdivje« in se preživljajo z odpadki ter živalmi, ki jih morejo uloviti. Pri tem gre večinoma za ptice in miši. Po neki cenitvi pokončajo mačke na Francoskem vsako leto deset milüonov mladih ptic. Iz tega razloga zahteva pariško društvo za zaščito živali, naj bi iztrebili vse mačke, ki nimajo gospodarjev. O Trockem, ki se je naselU v .Mehiki, poročajo, da dolgo bržkone ne bo mogel več tam ostati. Mehiški petrolejski delavci so zahtevali od državnega predsednika z vso odločnostjo, naj ga izžene. Slika nam kaže moža pred nekim predavanjem v mestu Mehiki Krilata zastonjkarska potnika cestne železnice — Gnezdo v aktovki, v srajci, v stojnici kemične tovarne Poljski odločilni činitelji so sedaj sklenili da se bo poljski stratosferni polet, ki ga pripravljajo že nekoliko let, izvršil v jeseni letošnjega leta. Za vzlet eo izbrali gorsko dolino v Karpatih v bližini letoviškega kraja Zakopane. Polet nameravajo izvesti z največjimi balonom. kar so jih zgradili doslej. Njegova prostornina bo znašaia 120.000 kubnih metrov, srednja širina mu bo 60 m in višina od gon- Zoo.ooo dinarjev za Dickensovo knjigo V Londonu so prodali te dni na javni dražbi prvo izdajo Dickensovega dela »Christmas Carol«. Knjiga, ki je izšla 1. 1843., je imela lastnoročno posvetilo velikega pisatelja tedanjemu slovitemu angleškemu igralcu Carlyleu. Kupec je dal zanjo okrog 200.000 v našem denarju. j dole do najvišje zaklopke 120 m. Ta baloc, ki ga ta ča-. že gradi jo, prekaša torej znatno I tisti stratosferni balon, ki so ga zgradili pred nekoliko lefci v Ameriki in Id jé imel prostora :r.o 80.0 kubnih metrov. Na^ kra ju, od koder ee bo balon dvignil f ozračje, nameravajo zgraditi začasno xmesto* z Laboratoriji, delavnicami, skladišči ia lopami Tu bo stanovalo nad 100 oseb. Kraj bo imel svojo lasfrno električno in telefonsko centralo. Ve» material, ki ga je trete s Tenkimi težavami spraviti v karpatsko dolino^ zavzema približno deset železniških vagano», ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Nu, sedaj bo že vse pripravljeno m ugrabitev!« »Saj je. V Zagrebu se poročiva, v Beogradu bova prosila za odpuščanje in u Skoplja bova brzojavila za denar sa po= vratek.« * Mladost v cvetni postelji Ze dve lefci se pojavljata v prvih toplih ipcmladnib dnevih na progi cestne železnice v nekem velikem južnonemškem mestu dva nenavadna potnika. Čeprav za »vstopanje« in J-izstopamje« ne uporabljata nikoli postajališč. čeprav nista nikoli plačala niti enega voznega listka in se sploh ne držita nobene ga prometnega predpisa, ju gledajo sprevodniki z dobrodušno naklonjenostjo Celo kon trolorji, ki stičejo vneto za zastonjkarskimi potniki, zatiskajo glede njiju oči. Gre nam reč za dvo«ieo lastovk, ki si je izbrala streho nekega tramvajskega voza za svoie gnezdo. Proga vodi iz mestnega središča v zuna nji okraj, kier je dovoli dreves grmovja in polj. ki dajejo pticama tvorivo za gradnjo gnezda. Kakor je mnogo ljudi, ki si izbirajo naj-boLj nenavadne kraje za svoje hiše m si tudi te hiše sami gradijo na najbolj neobičaj ni načiin. tako poznamo tudi iz ptičjega sveta dovoli primerov za nenavadna gnezdišča Operni ravnatelj v nekpm severnonemškem mestu ee ie nemalo začudil, ko si ie hotel nekega dne obleči družabno obleko in je ugotovil. da se ie dvojica simc vgnezdila baš v okroglem vratnem izrezu neke njegove srajce. Mož je pozval na pomoč domače društvo za zaščito živali, ki je potem poskrilo za strokovno »prešelitev-* vsiljivih ži-valc. Pomeje je sferici, da krilati zastonj- I karski najemniki niso imeli več lahkega dostopa do omare s perilom v njegovi poletni hišici. Dve taščici, ki sta si nekje drugje izbrali na vrtu pozabljeno aktovko za domovanje, sta imeli več sreče kajti lastnik «.e je odpovedal raiši aktovke, nego da bi zmotil to ptičjo idilo. Ta dokaz ljubezni do živali bi moral biti vsem za vzgled, kajti izračunali so. da uničijo prebivalci enega samega gnezda vsako leto toliko škodljivih žuželk, da obvarujejo poljedelstvo s tem za 1500 din škode Gosenice in drug mrčes, ki rabi takšni ptičji družini v enem letu za hrano, bi v tem času uničil za to vsoto vsakovrstnih sadežev. Dvojica kosov, ki je obiskovalcem letošnjega liipskega pomladanskega velesejma napravila toliko veselja, se je očitno zavedala svoiega narodno gospodarskega pomena, kajti ptici se nista niti najmanj ustrašili trušča v razstavnih prostorih, temveč sta ee mirno vgnezdiili v stojnici neke kemične tovarne in sta mirno opravljali svoje valilno delo. Dva posebno zvita drozga sta se postavila celo pod zaščito poštnega ministrstva, kajti za svoje gnezdo sta si izbrala nabiralnik za pisma ... Spomeniki, nagrobni varani. cestne svetilke, kažipoti — vse te stvari so samostojnim pticam že rabile za gnezdenje. Yelelefala Vsak poklic ima svoje nevarnosti, poklic fotoreporterja pa je združen z nepričakovanimi nevarnimi doživljaji na vsakem koraku. Fotoreporter z naše slike je snemal grebalna dela v Temzi, pa je obtičal v blatu. Eden izmed delavcev ga je moral dobesedno potegniti iz njega Nehvaležni Mann za prekooceanskf promet Leta"» z dvema trupoma in osmimi motorji za 120 potnikov Veleletaio, ki lx> lahko prevažalo stotine potnikov in bo preletelo Atlantski ocean v T*>1 dneva, ni nobena sanja bodočno?ti več. lnženjc-rii ameriške druži:.e za gradnjo letal Severskv Aircraft Corporation so namreč izdelali načrte za prekooceai. 'd Super-Clipper«: in jih piedložili družbi Pan-American Aircraft. Ce l>o ta družba načrte sprejela, tedaj bodo letala tega tipa v kratkem opravljala zračni promet med Evropo in Ameriko. Super-Clipper Severskega bo imel nosilnost nad 20 ton, akcijski radij 8000 km. potovalno brzino 400 km in največjo brzino več nego 460 km na uro. Z drugimi besedami romeni to. da bo moglo to veleletaio prevažati do 120 potnikov ž njihovo prtljago vred, za potovanje od New Yorka do Londona bo rabilo nekaj malega več nego 12 ur in pot od Londona do Delhi ja ter od New Yorka do Ria bo opravilo lahko brez vmesnega pristanka. Zgradba Super-CMpperja se razlikuje v mogočem od zgradbe dosedanjih letal. Letalo ima eno samo »krilo« s širino 75 m in to krilo je z dvema pristajalnima mostama. ki ju je mogoče potegniti v notranjost, in dvema trupoma, v katerih so razni prostori, zvezano e krmilnimi napravami zadaj. Potniške kabine s kopalnicami in toaletami, pro- menado i krov. jedilna dvorana, kadilnica, bar, kuhinje in prostori za posadko so v nosilnem krilu ter v zgornjem delu obeh trupov. Plavača je mogoče po vzletu potegnit; v trupa. V teh plavečih so shrambe za gorivo in potniško prtljago. Posebne varnostne naprave, kakor naprava, ki vzdržuje stalen zračni pritisk v notranjosti, omogoča io letalu, da se dvigne v višino 6000 m. Pogona daje osem motorjev po 2000 k. s., ki pa morejo za vzlet razviti 18.400 k. s. Vsak motor je v posebni zaprti gondoli, ki ima tudi prostora za dva mehanika, tako da so popravila mogoča tudi med poletom. Ob sprednjem robu krila sta dva propelerja, tretji pa ie za pilotovo kabino sredi letala. Vsak propeler poganjata po dva motorja. Ob zadnjem robu nosilne ploskve sta še dva n o eic^rja, ivi ju poganjata ostala dva motorja. Posadka bo štela 16 mož. Pilotu in njegovemu pomočniku bo na razpolago poseben »poveljniški most« sredi nosflne ploskve. Letalo bo vse iz nerjavečega jekla. Praški »Poledni Listyr so prejeli iz New Yorka poročilo, da je sloviti nemški pisatelj Thomas Mann, ki si je pred tremi leti pridobil češkoslovaško državljanstvo, sedaj zaprosil za ameriško državljanstvo. >Poleini Listys dostavljajo tej vesti daljši komentar, v katerem očitajo M an nu nehvaležnost. Na Češkoslovaškem so pisatelja sprejeli z odprtimi rokami in ga slavili kot največjega Čehosilovaka. Sedaj pa se je izkazalo, da je potreboval samo češkoslovaški potni list Češkoslovaško je smatrati =amo za vmesno postajo čeprav so ga levičarski krogi sprejeli naravnost z navdušenjem. Ob koncu pišejo •»Poledni L ist v«, da bi morala biti Mannova afera levičarskim krogom dober nauk. Ne samo občina Proseč, ki je dala Mamnu častno občainstvo. temveč tudi tisti, ki eo ee postavili za to. da je to častno občanstvo dobil. so dobili po njegovem vedenju moralno klofuto. o Mislite v teh dneh na CMD in daruite za men sklad ! Zima v Ameriki Drevo iz Koluni' bovega časa Enega najznamenitejših botaničnih vrtov na svetu, Jardin de Plantes v Parizu, so odprli za Veliko noč kakor vsako leto za občinstvo, ki bo imelo odslej ob določenih dneh v tednu priliko, da ga posetl. Vrt, ki zavzema površino sedmih hektarov, je nastal 1. 1635. in pobudo zanj je dal Guy de la Brosse, tedanji telesni zdravnik kralja Ludovika XITT. Prvotno so v njem gojili samo neke zdravilne rastline. 1739. je bil njegov ravnatelj sloviti Buffon in ta je dal vrtu, ki se je tedaj imenoval še »kraljev vrt«, sedanjo obliko ter ga spremenil v raziskovališče za vsa področja botanike. V vrtu je mnogo dragocenih umetnin, a tudi dragocenih botaničnih redkosti. Posebno zanimanje zbuja med občinstvom prerez mamutovega drevesa, ki so ga 1. 1927. ameriški bojevniki ob svojem posetu v Parizu darovali vrtu. Ta prerez je res posebnost V vsakem letnem krogu nekdanjega debla so zapisani najvažnejši zgodovinski dogodki dotičnega leta. Iz števila teh letnih krogov Je razvidno, da je bilo drevo precej veliko že ob času, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Ce bi bilo le šestdeset letnih krogov več. bi lahko trdili, da je stalo že ob času križarskih vojn. Filmska igralka Jane Byranova uživa sredi cvetoče pomladi velikonočne počitnic* Mož brez domovine ANEKDOTA V francoski zbornici se je neki poslane« postavljal za ženske pravice. »Med moškim in žensko je sploh malo razlike!« Je na zadnje vzkliknil dramatično. Nato se je spontano dvignil konservativec z belimi lasmi m zaklical ob splošnem navdušenju: »Naj živi razlika!« ulfurnl pregled Novi pojavi Ivan Mrak \e ustanovil svoj cnsambl Ze nekaj časa s. Ivan Mrak prizadeva, da bi s svojimi dramami prodrl na večji ©der. Sedaj je zbral okrog sebe nekoliko mladih, igralsko ambicioznih oseb in ustanovil z nj.mi »Slovensko sceno mladih«. Naštudirali so novo Mrakovo dramo »Čajkovski«, v kateri bo avtor sam igral naslovno vlogo. Mlada gledališka družina bo prvič nastopila drevi v Celju. Organizator novega poskusa avantgardnega gledališča g. Ivan Mrak nam je v zvezi z današnjim gostovanjem v Celju poslal tole izjavo: »Slovensko sceno mladih« sem osnoval s tovariši z namenom, da goji predvsem slovensko avantgardno dramo. Prepričan sem, da samo po tej poti lahko pozitivno prispevamo k zgraditvi gledališkega sloga. Rajš' z lastnimi sredstvi in svojimi dognanji nepopolni, kakor pa s tujim perjem na Sopir jeni in zgolj na pogled popolni. Vsakršna umetnost terja od umetnika samomorilne poštenosti in odkritosti do samega sebe V tem pravcu se vzgajamo in v tej smeri hočemo delati. Pričenjamo z mojo himnično dramo »Čajkovski«. Vsaka resnična drama je v svojem poslednjem bistvu avtobiografskega značaja. Zakaj sem izbral vprav »Cajkovske-ga<--? Morda zato ker me je že kot otroka silno presunila njegova opera »Jevgenij Oniesnn«, kakor me je pozneje z vprav takšno silo prevzela njegova življenjska tragedija. Poslednji sunek je vsekakor no-menila Klaus Mannova knjiga »Symphonie pathetique«. Sam se udeistvuiem pri tej uprizoritvi tudi kot igralec in to nikakor ne slučajno 2e od rane mladosti čutim v sebi neodoljiv gon za ipfrai^ko umetnostio. Spočetka sem študiral režisersko umetnost, kot 19-leten — pri g. Hinko Nušiču v Zagrebu. Pozneje pa me je v Parizu povabil k filmu francoski rež'.ser Roerer le Bonne. Tu sem se v polni meri zavedal svoje igralske nature. Vendar sem se po prvem snemanju neke epizodne vloge filmu odtegnil, delno zavoljo bolezni, delno pa zato. ker sem prepričan, da se moram pravilno in človeško pozitivno f četudi v največji mizeriji!) razvijati le in samo v sredini, iz katere sem izšel. Iz tega spoznanja se je porod'la tudi moja drama »Emigrantska tragedija«. S študijem tega dela prične SSM takoj po prvi predstavi »čaikovskega«. Kot izhodiščno točko našim gostovanjem no Sloveniji smo si izbrali Celje. Že zato, ker nam je vsem pri srcu in meni še prav posebej, saj sem tam lahko ob gostoljubnosti svoje sestre nemoteno dovršil svoje tu obravnavano delo. Dijaški roman Franceta Novšaka Eden naših najmlajših pisateljev France Novšak nam je poslal naslednjo izjavo v zvezi z izidom svojega romana »Bog strasti«. Ko sem se lotil pisanja, mi je bilo kakor človeku, ki ob vhodu v cerkev zagleda v marmor vklesan napis Venite, adoremus! Obšlo me je prijetno čustvo, da lahko opišem košček življenja, samosvoj, ničemur in nikomur podoben, poln lepote in še marsičesa drugega, kar sestavlja našo mladost. Ne morem se znebiti občutja grenkobe niti sedaj, ko je delo končano. Tragika, beseda, ki jo najdem danes že na vsakem plakatu, je prišla v mojem prvem romanu do popolnega izraza. Človeška komedija, opisana v njem, pa je sila preprosta. Dobro se zavedam napak, ki jih ima to delo. Delno opravičilo za to je dejstvo, da op-'sujem novo, večini neznano življenje srednješolca v internatu. — Nova snov, povrh vsega nenavaden suiet, je posebno pri nas rada predmet za različne komen-tarie. Toda le en edini komentar je točen: avtorjev. Mladina danes zahteva veliko razumevanja, prejema pa ga redko. Redki so, ki »vodijo računa« o njenih tegobah. Razen tega vidi mlad človek danes veliko več, kakor je videl še pred nekaj leti: opazuje ostreje in presoja globlje, pri vsem tem pa ostaja suženj svojega v vsakem oz;ru revnega miljeja. Napake, ki jih ima današnja mladina, so nedvomno plod njen'h očetov. Ce katera potem je gotovo današnla mladina verno zrcalo sedanjega božiastnega časa živa nevra«temčna fotografija »de cette épomie miserable«. Internatsko žlvljenie pa je takrt in takó poglavje zase. Stanovalci teh temn'h domov imaio prebiti vse krize, prav kakor ostali svet. za nameček pa se daiejo mladini vse prej nego jasnost v spolnem vprašanju. Ekscesi so v teh hišah najlažji, in enega sem opisal v romanu. S tem sem pa povedal vse kar trenutno mislim o svoiem delu. Z nilm prihaja v našo skromno literaturo nravi dokument da-našnie utrujenosti ln izčrpanosti. Navsezid-nie na le avtor mlad ln zato izzveni kot končna poanta »Boga strast?« vera v žlvljenie. saj sem kot geslo napisal: Vitam scr'nturus sum . . . Re* je: nobena mladina nI takó fanatično verovala v £ivH»rn> kakor verujemo mi. In to je naša rellgiia '«ptfflfi itn f»stfllf»| (f!fj|ftl Vodnikove družbe! Zapiski PANTELEJMON ROMANOV UMRL Kakor poročajo iz Moskve, je tamkaj tin.rl tudi pri nas znani in prevajani ruski p..- telj Panteiejmon Romanov. Potekel je iz uuhovniškega rodu (roj. 1.1884 v Pe-t.ovskem) m je preživel mlada leta na kmetih. Dovršil je gimnazijo v Tuli, študiral pravo na moskovski univerzi. Ze 1. 1907. je jel snovati velikopotezno epično kompozicijo »Rusija«, ki naj bi v devetih knjigah podala ve.-no podobo ruskega živ-lienja v mirnem času, med vojno in med revolucijo. Te epopeje pa ni dovršil; izdal je pod tem naslovom samo prvi del, ki opisuje Rusijo tesno pred svetovno vojno in sl.ka v glavnem življenje graščaka in kmeta. In se Romanovu pozna, da se je učil pri Levu Tolstoju dušeslovne analize, pri Turgenjevu liričnosti in pri Gogolju humorja in satire. Na Tolstoja spominja tudi njegov avtobiografski opis »Otroška leta«. Spisal je nadalje dolgo vrsto drobnih povesti. V letih 1923—1927 ze veljal za enega najbolj čitanih ruskih pisateljev. V krajši prozi je skušal podati čimbolj verno sliko stvarnega življenja v sovjetski Rusiji. Izmed večjih spisov tega obdobja velja omeniti roman »Tovaryšč Kisljakov«. Ideološko se je najbolj izpovedal v romanu »Sob-stvenost«. Posebno znane so Romanovljeve povesti iz seksualnega življenja porevolu-cijske ruske mladine. P. Romanov ni bil izrazito komunistični pisatelj, marveč je pripadal krogu tako zvanih »poputčikov«. V zadnjih letih je stal dokaj v ozadju literarnega dogajanja. Romanovljeve novele so bile mnogo prevajane v tuje jezike, tako da je njegovo ime izven Rusije dobro znano. Lani smo na tem mestu prikazali angleški izbor njegovih ljubezenskih motivov, ki mu je spisal uvod naš rojak, odlični angleški esejist prof. Janko Lavrin. Mirko Polič bo dirigiral dne 24. junija 1.1. BBC orkester v Londonu, kjer bo od 17 —24. VI. šestnajsti mednarodni festival sodobne glasbe, ki ga priredi SIMC. Izmed svetovnih dirigentov bodo tam sodelovali: A. Boult, Clarence Raybould (Anglija), A. Casella (Italija), I. Markievič (Rusija), M Rosenthal (Francija), Dr. šmetaček (CSR) in H. Scherchen (Švica). Polič bo izvajal Slavka Osterca »Mouvement sym-phonique . ki ga je 1. 1986 krstil v Pragi. Izred. univ. prof. dr. Boris Furlan, Problem pravne kavzalnosti. (Ponatis iz Zbornika znanstvenih razprav pravne fakultete, XIV Ljubljana 1938 Založila juridična fakulteta). V obsežni razpravi, ki je dala s francoskim resuméjem 144 strani, obravnava p:sec enega najtežjih, k samim osnovam sleherne pravne filozofije segajočih problemov. Problem ki ga obravnava z vso temeljitostjo, je prav posebno zanimal nemške teoretike V prve delu podaja pisec daljši pregled zgodovinskega razvoja kavzalne problematike, pri čemer mu je za izhodišče teorija Nemca Burija V drugem delu se podrobno bavi s filozofsko analizo pojma kavzalnosti naslanjajoč se na številne vire iz antične in novejše filozofske in naravoslovne literature. Ta del daleč presega območje pravnega mišljenja in predstavlja cel traktat o problemih vzročnosti snloh Ti problemi pa zajemajo dobršen del noetične. sociološke, etične, naravoslovne in druge problematike. Tako razprava univ. prof. dr. Furlana prehaja s pravnega izhodišča na široko področje filozofije in nie zgodovine ter zasleduje problem vzročnosti v zadnie globine človeškega TTvšl^onia. Pri tem Drihala do zakliučka, da je ne^asn?» onredeUt.ev ln ne dovoli skrbna ločitev posameznih duhovn'h področ'j s svojimi argumenti !z naravoslovja !n filozofije samo zatemnila problem pravne vzročnosti. Pravni pojem vzročnosti ostaja po tej obsežni ln temeljiti raziskavi uglednega slovenskega znanstvenika tak, kakršnega so spoznali že stari pravniki in ki je izražen v maks'mi: Causa est quae efficit. Moderne teorije potemtakem, kakor je dokazal dr. Furlan, niso dodale ničesar bistvenega starim rešitvam. Razprava univ. prof. dr. B. Furlana je plod obsežnih in vztrajnih proučevanj enako kot avtorjeve kritične misli ter predstavlja pravi chef-d'oeuvre. Po nji bo s pridom segel tudi nejurist, ki ga globlje zanimajo filozofski problemi, zato po kulturno kroni-stični dolžnosti opozarjam na ta tehtni sad domačih znanstvenih prizadevanj. (—o). Iz francoske literature. V zbirki »Grandes Etudes H'storiques« je Izšlo 700 strani obsegajoče delo oetava Aubryja »Le Se-cond Empire«, ki z novimi podatki in kritično obdelanim gradivom obravnava to razdobje v francoski politični zgodovini 19. stoletja. — Roland Dorgeles je izdal pri Michelu nov politični spis: »Frontières me-nace sur 1'Europe«. — Istotam je izšla zbirka literarnih študij André Rousseauxa »Lit-térature du XX. siècle«. Obsega študije o Claudelu, Mauriacu, Bourgetu. Mauroisu, Romainsu. Martinu du Gardu, Rilkeiu itd. — Zanimivo filozofsko-sociološko študijo z naslovom »La Civilisation« je spisal Fé-l'x Sartiaux za zbirko »Armand Colin«. — Pierre Benoit je izdal nov roman z naslovom »Bethasabee«. — Prepozno je izšla kniiga Kurta von Schuschnigga »Dreimal österre'ch«. ki je dobila v francoščini naslov »Autriche, ma Patrie«. — Posebno pozornost vzbuja kni\ga Benoista - Mechi-na »Histoire de 1' Armée Allemande de-puis 1'Armistice« (1918—1938). »Nič ni poučne^šega od te kniiee« sodi o n1i znani Leon Daudet. — Iz politične literature je zaznamovati: Guillaume Desonohes: »Le nonveau Droit Social« in André Toupet. Le Prodièro e kolonial et la Paix du Monde (v 2 knjigah). Reška revija »Termini«, ki jo izdaja Gui- seppe Gerini, prinaša v novem (10.) zvezku poleg članka Battista Pellegrinlja »Mednarodno sodelovanje in fašistične koncepcije« Gerinijev članek »Leto dni beograjskega sporazuma«. Iz kataloga beograjske »Razstave italijanskega portreta skozi vekove« je priobčen v izvirniku in v srbskohrva-škem prevodu uvodnik nje organizatorja Nina Barbantinija. Informativen in poučen je obilno ilustrirani članek Raffaele de Grada »Sodobna arhitektura v Italiji«. Med pesniškimi prispevki so nekateri prevodi iz poezij kratkotrajnega rumunskega ministrskega predsedn;ka Ottaviana Goge s člankom o njegovem življenju in literarnem delu. Revija »Termini« pripravlja sedaj obsežen zvezek v spomin d* Annunziu, napoveduje pa tudi italiiansko-slovensko in italijansko-srbsko številko. Slovaški spis o jugoslovenski državi misli. Ceškoslovaško-jugoslov. liga v Bratislavi je izdala v krasni bibliofilski opremi spis prof. Rista Kovijaniča »Juhoslovan-skä štžtna myšlienka«. Je to besedilo predavanja, ki ga je imel lektor srbskohrvat-skega jezika na bratislavski univerzi ob proslavi prvega decembra v Brat'slavi. Karo! Jarofl je Kovijaničevo pregledno in toplo predavanje, prežeto z globoko vero v zgodovinski smisel in poslanstvo našega edinstva, izdal v obliki, ki bi razveselila slehernega knjigoljuba. Toda knjižica je neprodajna in so jo prejeli samo člani bratislavske lige ter nekateri izbrani. Na ovojni strani je jugosiov. beli orel, na naslovni strani srbski beli orel iz Nemanjičeve dobe. poglavia pa otvaHaio dekorativni motivi hrvatskega, srbskega in slovenskega značaja (Zd. Rertlč. A. Deroko. A. S^nSin) Knl'21ca reproduc*ra tudi pečate kralja KrešimLra Velikega in Tvrdka H. ter osvoboditelja Srbije Karadjordja. I Srbska književna zadruga je izdala v svoji zbirki »Savremenik« tri zanimive književne novosti: »Pesme« Božidara Ko-vačeviča, psihološko novelo Milivoja Risti-da »Oči« in obsežni roman iz sodobnega življenja »Dana Račič«, delo Ljubice Ra-doičičeve. Te tri lepo opremljene, v rdeče platno vezane knjige, ki obsegajo skupaj okrog 600 strani, stanejo samo 60 din. K tej ali oni se nameravamo še vrniti s podrobnejšim prikazom. D' Annunzio v svoji resnični podobi. Na tem mestu smo že zabeležili, da je bila napovedana obsežna biografija pokojnega Gabriele d' Annunzia iz peresa njegovega dolgoletnega prijatelja in tajnika Toma An» tonginija. Ta knjiga izide v nekaj dneh v vseh svetovnih jezikih in obeta, da bo prava biografsko-slovstvena senzacija. Anton-gini bo za razliko od drugih biografov, ki so pisali življenjepisne študije o d'Annunzio, kakor pravi Antongini, »na kolenih«, z brezobzirno resničnostjo orisal d' Annun-zievo življenje in človeško osebnost, ne da bi ga nehal spoštovati in ljubiti. Prikazal bo tega velikega pesnika in avanturlsta v njegovi pravi človeški podobi, ki je taka, da prekaša nešteto najzanimivejših fiktivnih junakov raznih romanov. Antongini ima čez tisoč d' Annunzievih pisem, ki vsebujejo mnoge zanimivosti njegove »vitae intimae«, poleg tega je ohranil vse izvir-n ke raznih d' Annunzievih pisem, ukazov, odlokov, brzojavk itd., ki jih je bil moral kot njegov tajnik prepisovati. Ves ta material, združen z mnogimi osebnimi spomini in anekdotami, je združil v knjigo, ki jo vsi evropski literarni krogi pričakujejo z največjim zanimanjem. IS © El T Najtežja tekma v smuku V nedeljo bodo naši najboljši alpski smučarji pomerili moči z močnimi inozemci v smuku izpod Triglava Na »Triglavskem smuku«, ki bo to nedeljo, se obeta srdita borba med »kanoni« Walchom, Krallingerjem, Confortolo, Sar-torellijem ter Pračkom in Heimom za prva mesta. Seveda tudi Ceh Berauer in naši dobri tekmovalci kakor Voller, Zvan, Sto-par, Kobler, Klein itd ne bodo zaostajali ter bodo uspešno posegli v borbo Inozenvki tekmovalci, ki so aospeli že v teku včerajšnjega dneva, bodo danes že pričeli s treningom na progi. Naši tekmovalci v smuku so pa že po večini vsi v Staničevi koči, kjer pridno trenirajo, tako, da se bodo lahko odlično borili s tujimi tekmovalci. Tudi naše tekmovalke so že na terenu, tako da bodo gledalci imeli priliko spoznati sposobnost tujih in naših tekmovalk v alpski disciplini. Med moškimi je velik favorit W^lch (Nemčija), ki je znan po svoji spodobnosti po vsej Evropi Drugi nemški zastopnik Krallinger je pa letošnji avstrijski državni prvak, kar dovolj govori o njegovi kvaliteti. Italijanska olimpionika Confortala ter Sertorelli pa ne bo=ta zaostaja Med damami bo prednjačiia Helda Godi -va. ki pa ima v Italijanki Dei RocSi in Cehinji Beinhauerjevi in rojakinji Nieslovi ter naši Helmovi ln Pračkovl močno konkurenco. tako da ni mogoče reči, katera bo zmagala. Ce žele prijatelji naših planin in smučarji sploh videti in spoznati, kaj je pravo alpinsko tekmovalno smučanje, kaj je tehnika srednjeevropskih »kanonov«, tedaj ne sme nihče zamuditi te prilike in oditi v nedljo na preogo, ki se bo vila iz Sedla iznad Staničeve koče skozi Zgornjo Krmo v dglino Krme s ciljem izpod Debele bukve, torej le četrt ure od kraljeve lovske koče. Onim smučarjem, ki si žele ogledati Tekmo na progi, svetujemo Zgornjo Krmo. kjer bo omogočen razgled do polovice proge; odpotovati pa morajo iz Ljubljane že v soboto s popoldanskimi vlaki, bolj urni pa tudi še z nedeljskim izletniškim vlakom. Gledalci, ki si žele ogledati prihod tekmovalcev na cilj. pa bodo prišli pravočasno na cilj, če bodo odšli iz Ljubljane v soboto s popoldanskimi vlaki ali pa najkasneje z nedeljskim izletniškim vlakom. Iz Mojstrane do cilja je po zložni ravninski poti 2 in pol ure hoda. Na cilju, kjer bo mogoče videti progo v dolžini 1 km, bo tudi okrepčevalnica Start dam bo ob 11., moški pa bodo šli pol ure za zadnjo tekmovalko Avtomobilisti se opozarjajo, da je mogoč prehod iz Bleda preko Gorij v Radovno, odkoder imajo do cilja eno in pol do 2 uri hoda; možna pa je tudi vožnja iz Mojstrane do Biška. Zda] pride Jugoslavija! Predzadnja ligaška tekma na ljubljanskem igrišča V nedeljo 24. t. m. se bo spet nadaljevalo tekmovanje v državnem nogometnem prvenstvu. Tudi ta termin je zaseden popolnoma, t. j. nastopili bodo vsi udeleženci v nacionalni ligi. V Ljubljano pride beograjska Jugoslavija, '2è precej znan gost. Nastopila bb seveda z vsemi najboljšimi močmi, med katerimi je več internacionalcev. V golu bo velikan Spasič, večkratni reprezentativen a obrambno dvojico tvorita Andjel-kovič in Lukič. O obeh trdijo, da spadata v naše nacionalno moštvo, za kar ju usposablja lep. čist in dolg odbojni udarec, pogum. dobro postavljanje in tehnična iz-vežbanost. V krilski vrsti je najboljši reprezentati-vec Djokič, pa tudi ostala v tej vrsti sta zelo dobra igralca. V napadu ima Jugoslavija dobre in odlične strelce, največjo popularnost uživa vsekako internaciona-lec Zečevič. Kaj lahko postavijo naši nasproti tej gostujoči enajstorici? V borbi na zelenem polju bodo odločali pogum, volja do zmage in elan. Samo s tem orožjem bodo naši lahko nastopili proti večji rutiniranosti gostov. Seveda bo v nedeljo tudi predtekma. ki jo bosta odigrali B-moštvo našega ligaša in jeseniško Bratstvo. Medklubski pokalni turnir V nedeljo dopoldne na igrišču Jadrana: Mars—Svoboda in Jadran—Reka V nedeljo bo igrišče »Jadrana« spet prizorišče zanimivih borb prvorazredni klubov za lični pokal, ki ga je razpisal med-klubski odbor. Ze sami sodelujoči: Jadran, Mars, Reka. Svoboda nam jamčijo za prvovrstni užitek. To bo skoraj »ljubljanski pokal«, ki bo izpopolnil proste spomladanske termine. Igra se po točkah in na različnih igriščih. Kot prvi par bosta nastopila Mars-Svo-boda, kot drugi pa Jadran-Reka. Zlasti privlačen bo zadnji par. kajti to je lokalni »derby«, ki po pravici lahko nadomesti že skoraj pozabljeni dvoboj med Ilirijo in Primorjem. Nihče naj ne zamudi te revije I razreda. Začetek bo ob 9, odnosno 10.30. V nekaj vrstah Na zadnji seji je nogometni savez izdal obljubljeni komunike o izstopu iz jugoslovenskega olimpijskega odbora Komunike pravi med drugim, da je JNS stalno zagovarjal stališče, da mora v športnih organizacijah odločati volja večine članstva in je zato zmerom bil zoper kvalificirano večino. Zato je JNS tudi na izrednem občnem zboru olimpijskega odbora vztrajal na tem in. ker ostali savezi na to zahtevo niso hoteli pristati, je moral izvajati posledice in izstopiti iz olimpijskega odbora. Ta korak je moral storiti tembolj, ker v pravilih ni videl nobene garancije. da bi se mogel spor med odborom in članom mednarodnega olimpijskega odbora rešiti v splošno zadovoljstvo, kar je resna ovira za dosego nalog, ki čakajo olimpijski odbor. Komunike je precej dolgovezen. po svoji vsebini pa vsekakor ni zadel bistva; slej ali prej se mora pričakovati, da bo JNS v teku nadaljnjih dogodkov to stališče še temeljito spremenil. Če se bo olimpijska ideja pri nas razvijala kakor je treba. Na meddržavnih tenišk'h tekmah za srednje-evropski pokal z Madžarsko, ki se pričnelo danes v Zagrebu, se bo morala nafia ekipa odreči »odelovanlu Ptmfera kl je resno oboi»! na srcu in najbrže delj časa ne bo smel na igrišče. To je precej hud handicap za naše, kl se bo Se vse bolj ka- kor na teh tekmah poznal na tekmah za Davisov pokal proti Češkoslovaški. O nesportnih dogodkih v Mariboru, ki so se preteklo nedeljo na nogometnem igrišču ponovili v tako hudi obliki, da je bilo treba tekmo sploh prekiniti, pišejo zdaj tudi že ostali listi po državi in zahtevajo od odločilnih faktorjev energične ukrepe, da se ne bodo več ponavljali. Baje so bili teh incidentov precej sokrivi tudi nekateri funkcionarji, ki zaslužijo za to svoje »športno« udejstvovanje še bolj eksemplarične kazni ko igralci. Po zadnjih vesteh je sodelovanje v finalnih tekmah za svetovno prvenstvo v Franciji odpovedala tudi Amerika, tako da bo Holandska Indija brez tekme prišla v drugo kolo in se tam srečala z Madžari. Splitski Hajduk se odpravlja na veliko turnejo po Severni Evropi v mesecu juliju. Splitčani so se dogovorili za 12 tekem po Estoniji, Latviji, švedski in Poljski. »Maj-stor s mora« bo na to pot vzel s seboj tudi nekatere igralce iz Zagreba ali Beograda. Kolesarski savez Jugoslavije (službeno). Športna komisija je na seji dne 14. t. m. določila naslednje termine za izvedbo dirk za državna prvenstva, in sicer: 12. junija za cestno državno prvenstvo za juniorje na progi Celje—Maribor, 21. avgusta za cestno državno prvenstvo prvorazrednih vozačev na progi Ljubljana—Zagreb, 25. septembra dirkališčno državno prvenstvo za juniorje in prvorazredne vozače na dirkališču Hermesa v Ljubljani, 9. oktobra gorsko državno prvenstvo za juniorje in prvorazredne vozače na progi Zagreb— Sljeme in 4. septembra kot prost termin za savez. — Razpisi za vsako dirko bodo objavljeni pravočasno. — Podsavezi se naprošajo, naj pri ia vi jo svoje termine in termine svojih klubov. — Vsi dopisi za savez naj se tudi v bodoče poš;ljaio na naslov glavnega tainika Otmaria Ferrarija, Zagreb, Vukovičeva 3. denar pa naj se zaradi spremembe v osebi blagajnika v bodoče pošilja na naslov Josipa Vlašiča, Zagreb, Lička ulica 4. Motoklub Ilirija bo imel redni letni občni zbor dne 20 maja ob 20. v kmečki sobi restavracije Slamič. člani se opozarjajo, naj do tega dneva poravnalo članarino v tajništvu, ker sicer ne bodo imeli glasovalne pravice. Seia smučarske sekcite SK Diri je bo drevi ob 20. v kavarni Evropi. JZSS (službeno). Za »Triglavski smuk«, ki bo v nedeljo 24. t. m., je določen start ob 11. Predsedstvo tekmovanja je v rokah tehničnega načelnika g. Staneta Predaliča, ostale funkcije kakor sledi: start: starter Sramel Bogo; zapisnikar Zupan Bogdan; damski cilj: sodniki Bernik. Fajdiga Košck Strikberger. Vučnik; zapisnikar Klančnik Gregor; moški cilj: sodniki: Drofenik, Bernik. Fajdiga, Predalič, Vučnik; zapisnikarja: Lakota Alojzij in Mazi Vinko; kontrole: I. Pod Ržjo: Lakota Ciril; II. Apnenica: Zupan Ervin; III. Zg. Krma: Strikberger Karl; IV. Travna dolina- Košek; sanitetna služba: dr. Novak m dr Ma-rinšek in tehnični vodja: Vučnik Lado. SK Jadran. Drevi ob 21. obvezen sestanek vseh nogometašev pri Sokliču, Pred Konjušnico. SK Mars. Drevi ob 20. članski sestanek I. in juniorskega moštva zaradi nedeljskih tekem. Sestanka se morajo brezpogojno udeležiti vsi! — Načelnik. SK Slavija. Drevi v lokalu važen sestanek nogometašev zaradi nedelj sk h tekem. Vsi sigurno in točno! — Tajnik I. STK Moste. Drevi ob 20. važen sestanek. ki naj se ga udeleže vsi aktivni nogometaši. Po sestanku bo seja odbora nogometne sekcije. 8K0TSKA. &kot pripoveduje zgodbe h svojega življenja. : »V Parizu sem izdal samo za napitnine tri franke!« >In koliko let si bil tam?< Nase gledališče DRAMA Zateiek ob 80. Petek, 22.: Zaprta Sobota, 23.: Nočna služba. Red k. Nedelja, 24: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 25.: Izpit za življenje. Premiera. Premierfcki abonma. OPERA Začetek ob 20. url ' Petek, 22.: Zaprto. Sobota 23.: Madame Sans Gene. Premiera. Premierski abonma. Nedelja. 24.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 25.: Zaprto. . Komponist Grün, je zložil k Sardoujevl duhoviti komediji izza časa Napoleona glasbo, kj je spremljava številnih, kot muzik al-ne točke obravnavanih monologov in dialogov. »Madame Sans Gene« je perica ki po-6erfektn re:r Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šf znesek 17 Din Seno sladko polsladko, prešano, v vagon naloženo 9.000 kg garantirano teio, kupi — Kirbiš Celje. 10137-33 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje i- ■">■'" "• n \*«t ät znesek 17 Din Za novi patent iščem družabnika, sodelovanje, stalno mesto v tovarni zasigurano. — ^onudbe na ogl 'c» bank io hranilnic, rednostne papiriei obv»»mce. bone. srečke, delnice itd. milite vseb držav. Prodaja sreč'« državne m redne loterije. 174-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj šf znesek 17 Din. Sodnik v pokoju ali odvetnik začetnik lahko takoj prevzame do bro vpeljano podeželsko pisarno. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šl fro »Lepa eksistenca. 9650-17 WESSB9- deceda 1 Din davek ? Din za šifro alt datarne naslova 5 Din Na!man1 š, ?mesek 17 Din Lep lokal takoi oddam Bmonska cesta 2. 10136 19 Posest Beseda 1 Din. davek 3 Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Lepo posestvo v Ribnici, t. nova žaga, mlin, štope olje ter 2 travnika in več stavbenih parcel v Ljubliani, proda Jos Ora-žem, Ljubljana, Moste. 10125-20 8-stanovanjsko hišo z velikim vrtom za gostilno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10124-20 Solnčno sobo veliko. opremheno oddam noliši cuspei. ki govori tudi nemški, takoi al> kasneie Ogled od 4 —5 popoldne. Streliška ul. 5 desno 10121-23 I Bese >vt«mfte v nglasnerT' oddelkn 4ns|if>|p fMiniidhe. Avtovoziček Avtopart, Agilen strokovniak Absolvent trgovske šole, Blondinka, Srez otiok čimprej. Dober zaslužek. Dobra in simpatična. Diluvia in vestna. Dobra moč. Dobro jamstvo, D"Hrr Promet. Dobra eksistenca. Hksport, Energija Gra.'ec. Gotovina 666, Inte ligentna. Industrija, Intelek tualec 43. Komfortna soba. Laverca, Les, lepo posestvo, I.iubljana in okolica. Lepo Tirno živlieme. Miren d >m, Morava, Mal? vila Maiglöckchen. Mehan k. Novo živlieme, Nuino odkritosrčnost. Obrestovan 1 e, Obrtnik !.. Pomladna nubezen, Predzaznamba, Prnetna domačnost. Prva kategorua. Rentabilnost, Radi selitve, Resen kupec. Resen 777, Resnost, Stalen, Stalno dobro nameščenie. Stalno, Službo v Ljubliani, Samo-stoina kuharica. Skromna. Sreča, Služba varnost, Sko-belnik, Solidnost, Srečen dom. Spreten, Tudi začetnica, Tudi dežela. Takoj služba. Takojšnja zaposlitev, Takoj, Trgovsko nao-braženo. Varčna in poštena, Verzirana. vesten strojnik. Vrnitev, Varčna tn poštena. Vestnost. Zastopstvo Za ta-nost mož beseda. Zanes-lnvost. Za gotovino, 700. MOŠKE BLAGOVE dobre in lepe vzorce Vam nudi po izvanredno nizkih cenah. »noj Josip manufaktura Tyrseva c. 17. Od Vas je odvisno da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemične čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 era I me» — >verlnlikalntca iisoce zahval prejema »MORANA« Korana* dcdt t ud rzr * WJWMT jrt ZU Ai te 72 nä pi. £ JàST f m MESTI : LAVE PRESTANE?? TAM7IZIV.&AT) ESASTEH MESTU, lOCJTTUMPRHLW.t,,MÌA IH HRANI i KORENINE. P0Ì17AM0 PO JOVZE W STEKLPfK.toftìtft? M0RÀNÀ" «OOfONA KCÖ1ETIM- SPLIT Solnčno stanovanje lepo, v centru, dve sobi in kabinet s pritiklinami brez kopalnice, oddamo za maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 10129-21 Dvosob. stanovanje solnčno s pritiklinami, oddam 1. maja. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10119-21 Dvosob. stanovanje oddam za rraj. Ponudbe pod »450« na ogl. oddelek lutra. 10113-21 Gostilno v mestu ali na Gorenjskem vzamem takoj v najem. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Promet«. 10148-17 Za 1. maj oddam enosobno stanovanje suho in solnčno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10151-21 ijjTiwmjriTii Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š) znesek 17 Din. Lepo sobo opremi leno, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia. 10146 23 Opremljeno sobo prost vhod, sredi mesta, oddam gospod i Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 101-0-23 V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naž ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod MARTIN OREHEK MESTNI USLUŽBENEC V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. aprila 1938. 2alujoči : HERMAN, ALOJZ, PAVLE, CIBIL, FRANCI, sinovi; ELA. hčerka —- ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA V dnevih neizmerne tuge in bolesti ob smrti naše predrage matere, stare matere in tašče, gospe FRANJE TAVČARJEVE nam je bilo vsestransko izraženo iskreno sočutje. Nemogoče nam je, da bi se zahvalili vsakemu posamezniku, zato izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas tešili v najtežjih trenutkih ter □am izražali svoja topla sočutja in vsem onim, ki so z osebno udeležbo pri pogrebu dali izraza svojim srčnim čutom, posebno pa zastopniku Nj. Vel. kralja, predstavnikom kr. banske uprave, predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. J. Adlešiču, vsem zastopnikom vojaških in civilnih oblastev, vsem govornicam, darovalcem številnih vencev in cvetja, Sokolstvu, gasilcem, Akademskemu pevskemu zboru, drugim društvom, korporacijam in sploh vsem, ki so se udeležili pogrebnih svečanosti v Ljubljani, škofji Loki in na Visokem ter izkazali s tem zadnjo čast blagi pokojnici. B V LJUBLJANI, dne 22. aprila 1938. RODBINE fAVČARJEVE in ARKOVA urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.