Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 12. SEPT. 1963 Leto XV. — Štev. 36 Cena 20 din
POMUKSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZAL0ŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA. KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163
Leta turističnih skomin
Pobuda, ki sta jo dali Turistično in olepševalno društvo in Socialistična zveza v Ljutomeru z javno razpravo o turizmu, kaže prizadevnost in željo, vključiti ljutomersko področje čim uspešneje v naš širši turizem. Program turističnega društva je nakazal okvir, ki naj v prvi vrsti opozori na osnovne potrebe: komunikacije, gostinstvo. V sodobnem turizmu pa je že tako, da ta ne bazira izključno na investicijskih vlaganjih v moderne turistične objekte, marveč se polaga prav tolikšna skrb privzgajanju smisla za turizem vsega prebivalstva nekega turističnega območja. Zato je nujno potegniti od o-
snovnih postavk turističnega programa nekatere vzporednice. Na turista ne naredi najmočnejšega vtisa samo moderno urejen turistični objekt. Ugodno sodbo o prikupnosti in turistični privlačnosti pokrajine si bo ustvaril šele ob tem, če mu bo ugajalo vse, kar bo videl. Zato je potrebno, da v najkrajšem času zaživijo turistično olepševalna društva tudi v manjših krajih, skratka ne bi smelo biti vasi, v kateri ne bi računali tudi na to, da je lepo urejen kraj prva in najbolj učinkovita ter neprisiljena reklama in vaba za turista.
Drugo, kar vsakega turista zanima, je spoznavanje življenja in običajev ljudi danes in v preteklosti. Zato bi bilo primemo na pristojnem mestu razmisliti o pripravi posebnega »turističnega koledar jat. ki bi nekako utrdil turistično zanimive prireditve. Ena takih prireditev naj bi bila Velika prleška trgatev, za katero sodijo, da naj bi bila vsako leto prvo nedeljo v oktobru. Toda od maja do oktobra doslej ni nobenega stalnega »voznega reda«. Morda ne bi bilo napačno, če bi podrejali takemu koledarju tudi vse naše veselice, tombole, srečolove itd.
In končno še nekaj o vsebini prireditev. Predvidena Velika prleška trgatev ima po svojem programu močan pokrajinski pečat. Toda, zakaj ne bi bila lahko enkrat poleti prireditev, na kateri bi oživeli verženske šicarje, ki bi bili lahko prav tako privlačni kot n. pr. gorenjski rokovnjači. Prireditev, ki bi bile značilne samo za ljutomersko okolico pa bi verjetno lahko pripravili še več.
Res je, če ne bo poleg skrbi za zagotovitev osnovnih turističnih pogojev kot so ceste in nekateri drugi objekti, tudi skrbi za to plat turizma, bodo redki turisti, ki jih bomo morda enkrat zvabili v naše kraje nezadovoljni, perspektivni program za razvoj turizma v ljutomerski občini pa bo pomenil le leta turističnih skomin.
Predsednik upravnega odbora sejma Franc Ficko: »Sejem naj postane tradicionalna manifestacija pomurskega gospodarskega razvoja.«	(Foto: K. Sukič)
Obiščite II. POMURSKI SEJEM
sejem blaga široke potrošnje—sodelovanje vseh naših večjih podjetij — razstave, prireditve
od 7. do 15. septembra 1963
v Gornji Radgoni
V Radencih: festival sodobne komorne glasbe
Dne 21. septembra se bo pričel v Radencih festival sodobne komorne glasbe. Pobudo za festival je dalo radensko zdravilišče. Namen festivala pa je: prikazati svetovno in domače glasbeno ustvarjanje na komornem področju.
Poleg domačih izvajalcev iz Ljubljane in Zagreba bo nastopil tudi znani trio Ebert z Dunaja. Na programu bodo dela sodobnih jugoslovanskih in slovenskih skladateljev ter dela klasikov sodobne glasbe. Poleg koncertnih prireditev bo tudi impozij o sodobni slovenski komorni glasbi, ki ga bo vodil prof. Pavel Šivic.
Predsednica občinske skupščine G. Radgona. Marija Levarjeva, otvarja sejem	(Foto: K. Sukič)
POMURSKI SEJEM ODPRT
BLIŽE ŽELJAM IN POTREBAM
POTROŠNIKA
OB OTVORITVI II. POMURSKEGA SEJMA V G. RADGONI, SE JE ZBRALO V SOBOTO POPOLDNE NAD 2 TISOČ LJUDI. SEJEM JE ODPRLA PREDSEDNICA OBČINSKE SKUPŠČINE G. RADGONA, MARIJA LEVAR. OTVORITVI SEJMA SO PRISOSTVOVALI UGLEDNI DRUŽBENO-POLITIČNI IN GOSPODARSKI DELAVCI SR SLOVENIJE, OKRAJA MARIBOR, POMURSKIH OBČIN IN GOSTJE IZ SOSEDNJE AVSTRIJE.
Kljub oblačnemu vremenu in rahlemu dežju, ki je ves dlan v soboto motil še poslednje priprave za otvoritev II. Pomurskega sejma, se je v G. Radgoni zbralo nad 2 tisoč občanov. Med številnimi gosti, ki so se udeležili otvoritve sejma, so bili tudi člani Izvršnega sveta SRS Rudi Čačinovič in Viktor Kotnik, poslanci Zvezne in Republiške skupščine, družbeno-politični in gospodarski delavci iz okraja Maribor in pomurskih občin ter dir. Othmar Dinancher, okrajni glavar iz Radkersburga podžupan Radkersburga Williem Obal in drugi.
Potem, ko je na sejmišče prispela povorka članov družbenopolitičnih organizacij in društev, je predsednica Občinske skupščine G. Radgona Marija Levarjeva odprla II. pomurski sejem, pozdravila obiskovalce in goste ter jim zaželela dobrodošlico in prijetno počutje v G. Radgoni in na sejmu. Franc Ficko, predsednik Upravnega odbora II. Pomurskega sejma, je v kratkem nagovoru dejal, da je Pomurje v zadnjih letih doseglo znaten uspeh v svojem vsestranskem razvoju, zato je med drugim cilj sejma, da prebivalce Pomurja in širše okolice seznani s temi dosežki in jih približa delovnemu člove-
ku — potrošniku. Pomurski sejem je v času. ko pride do večjega formiranja kupne moči kmečkega prebivalstva, kar (Nadaljevanje na 6. strani)
Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE V LENDAVI
Z volivci ustvarjati tesnejše stike
V ponedeljek je bila v Lendavi seja občinske skupščine. Dnevni red je obsegal devet točk. V prvem delu zasedanja so bila v razpravi poročila o zborih volivcev in njihovih predlogih, delu sveta za splošne in notranje zadeve in sveta za šolstvo, v drugem delu pa so odborniki razpravljali o poslovniku skupščine in sprejeli več odlokov kakor tudi razpravljali o upravnih zadevah.
Poročilo o zborih volivcev, ki so bili v mesecu avgustu, je uvodoma ugotavljalo, da kljub primernemu času glede udeležbe niso bili ravno dobri. Od 42 zborov je bilo na prvi sklic opravljenih 24, na drugi sklic 16, na tretji 1. v D. Lakošu pa ni bilo zadostne udeležbe niti ob četrtem sklicu. Skupščina je ugotavljala, da je to posle-
dica premajhnega dela odbornikov kakor tudi družbenih organizacij. Volivci pa so na zborih dali tudi mnogo koristnih predlogov, med drugim tudi to, da se naj na razne predloge in vprašanja pismeno odgovarja ter da naj bodo zapisniki bolj podrobni. V nekaterih krajih so bile postavljene ponovno že večkrat ponovljene zahteve. Tako je v Petišovcih še vedno na dnevnem redu vsakega zbora volivcev ureditev preskrbe z vodo, za kar bi bilo potrebno oknog 50 milijonov dinarjev, ker brez zgraditve vodovoda problema ni mogoče rešiti. V Dobrovniku, Gaberju in Lakošu še vedno tečejo razprave o pašnikih, ki so postali splošno ljudsko premoženje in zato je gospodarjenje z njimi urejeno po predpisih. Na zborih voliv-
cev so bile tudi formirane krajevne skupnosti in izvoljeni njihovi odborniki, ki so se že ponekod tudi sestali
V razpravi so odborniki kritizirali odkupovanje živine, ker odkupovalci nastopajo z ne enotnimi cenami, s čimer ustvarjajo zmedo. Kritično so razpravljali tudi o stanju potokov, ki so neurejeni in zato grozijo poplave. Bilo je postavljenih tudi več vprašanj o reševanju predlogov nekaterih volivcev, tako n. pr. gradnji šole v Kobilju, ki pa jo bodo začeli graditi, ko bo odobreno posojilo, ker sredstva ne dopuščajo odpirati novo šolsko gradilišče.
Svet za splošine in notranje zadeve je skupščino seznanil da so kršitve cestnoprometnih predpisov še vedno prepogoste in organom še ni uspelo, da bi zmanjšali njihovo število. Zato bo potrebno temeljiteje skrbeti za prometno vzgojo. U-
(Nadaljevanje na 6. strani)
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE M. SOBOTA
JESENSKO SETEV SKRBNO OPRAVITI
V soboto se je sestala na četrto redno zasedanje Občinska skupščina Murska Sobota. Osrednji točki dnevnega reda sta bili razpravi o jesenski setvi in problematiki srednjih šol. Zasedanju je prisostvovalo tudi več poslancev, med njimi član Izvršnega sveta SR Slovenije in republiški poslanec inž. Viktor Kotnik, potem zvezna poslanca inž. Ferdo Medl in Mirko Zupančič ter drugi.
Odbornike je seznanila s potekom priprav na jesensko setev in problemi, ki se ob tem pojavljajo inž. Marija Skledarjeva, predsednica sveta za kmetijstvo. V poročilu je bilo poudarjeno, da so letos, kmetijske zadruge v soboški občini dokaj samostojno in tudi uspešno pripravile celotno akcijo za setev belih žit. Kot en
izmed osnovnih problemov pa je bilo poudarjeno pomanjkanje strokovnih kadrov in nezadostno strokovno znanje sedanjih kadrov pri pridelovanju intenzivnih sort pšenice, ki zahteva obilo izkušenj. Te pomanjkljivosti bi se naj odpravile z raznimi seminarji, ker drugače ne bo mogoče do (Nadaljevanje na 6. strani)
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE GORNJA RADGONA
Uspešno vključevanje v nove pogoje
gospodarjenja
Četrti seji občinske skupščine v Gornji Radgoni, na kateri je bila glavna točka dnevnega reda razprava o poročilu sveta za družbeni plan in finance o gibanju gospodarstva radgonske občine v prvem polletju 1963, so prisostvovali poleg odbornikov občinske skupščine tudi predsedniki svetov občinske skupščine, direktorji delovnih organizacij, republiški poslanci radgonske občine in zvezni poslanec Pomurja Ivan Ros, Miro Zupančič, inž. Ferdo Medl in Niko Jesenovec.
V obširnem poročilu in v konkretni ter živahni razpravi je bilo ugotovljeno, da je radgonsko gospodarstvo v prvem polletju letošnjega leta naletelo na precej težav, vendar pa je uspeh gospodarjenja v tej dobi zadovoljiv, saj je bil družbeni bruto proizvod realiziran z 49 odst. napram letnemu planu. Najmočnejši porast družbenega brutoproiz-
voda so zabeležili v industriji in prometu — 55 odst., v gradbeništvu in v ostalih dejavnostih, kamor spada tudi Zdravilišče Radenci pa je družbeni brutoproizvod realiziran z 52 odst. Manj uspehov so dosegli v trgovini in gostinstvu, kjer so družbeni brutoproizvod realizirali s 47 odst., v obrti s
43	odst. in v kmetijstvu z 42 odst. Večina gospodarskih panog je planske naloge preseglo, ostale panoge pa so se jim močno približale. Znaten napredek je radgonsko gospodarstvo doseglo v primerjavi s prvim polletjem 1962, saj je zabeležen kar za 32. odst večji brutoproizvod.
Narodni dohodek je bil v prvem polletju tega leta realizirali s 45 odst. Na nižji odstotek realizacije narodnega dohodka celotnega gospodarstva je vplivala predvsem nizka realizacija narodnega dohodka v kmetijstvu, saj je na kmetijsko proizvodnjo v znatni meri vplivala dolga in ostra zima, kasneje pa toča in suša. Kljub temu, da je ustvarjeni narodni dohodek nekoliko nižji v razmerju do družbenega brutoproizvoda, so gospodarske organizacije brez kmetijstva ustvarile v tej dobi znatno večja sredstva namenjena za sklade. Njihova višina je za
44	odst. večja od sredstev ustvarjenih v isti dobi preteklega leta.
Investicijska vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva v prvi polovici tega leta niso bila izvršena v zadovoljivem odstotku — samo 23 odst. Nizek odstotek iz-
polnitve investicij je v glavnem v tem, da se bodo največja vlaganja izvršila v drugi polovici leta — sanatorij v Radencih, hotel v Radgoni in nekateri kmetijski objekti. Ker so sredstva za te objekte v glavnem že zagotovljena, zato ni bojazni, da plan do konca leta ne bi bil izpolnjen. Pereče je vprašanje investicij za razvoj trgovine in obrti, za kar ni moč dobiti kreditov iz drugih virov, razen lokalnih. Tudi število zaposlenih se je napram lanskemu prvemu polletju povečalo in sicer za 23 odst. Prav tako so se v tej dobi povečali tudi osebni dohodki in skoraj ni več primerov, razen v nekaterih obrtnih podjetjih in deloma v kmetijstvu, da bi nekvalificirani in polkvalificirani delavci prejemali izpod 20.000 din mesečnih osebnih prejemkov. Povprečni osebni dohodki pa se gibljejo okrog 27.000 din. kar je še vedno precej pod okrajnim in republiškim povprečjem. Zato bo v bodoče potrebno, da sistem nagrajevanja nenehno izpopolnjujejo in izboljšujejo ter uvajajo nova merila, ki naj bodo odraz v kvalitetni povečanosti produktivnosti dela. Ob tem nastaja pereče vprašanje kadrov, ki jih v radgonski občini, predvsem strokovnih kadrov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, še močno primanjkuje.
Odborniki so ugotovili, da se radgonsko gospodarstvo sicer počasi, vendar uspešno vključuje v nove pogoje gospodarjenja. Zaradi tega je občinska skupščina sprejela več priporočil za delovne organizacije. Ta priporočila predvsem zajemajo: čimprej sestaviti osnutke statutov delovnih organizacij, izdelati analizo produktivnosti dela in celotno problematiko potreb po kadrih, analizirati razvoj gostinstva, turizma in obrti ter čimprej začeti z izdelavo osnutkov 7-letnega perspektivnega načrta.
Veliko obiskovalcev na Pomurskem sejmu
V prvih treh dneh je II. pomurski sejem obiskalo čez 15 tisoč prebivalcev iz različnih krajev Pomurja, na sejmu lahko srečamo tudi obisko-
valce iz drugih krajev Slovenije, pa tudi iz sosednje Avstrije. Že v torek, ko se je končno spet pokazalo sonce, pa je število obiskovalcev znatno na-
raslo. Razstavljalci, tako kot potrošniki, so zadovoljni z uspehom v prvih treh dneh. Vsi skupaj pa pričakujejo, da bo v naslednjih sončnih dneh pri-
šlo na letošnji Pomurski sejem še mnogo več ljudi, pa tudi tistih, ki se v deževnih sejemskih dneh niso podali na to pot. Tako obiskovalci, kot razstavljalci in organizatorji, so s sejmom zadovoljni. Obiskovalci — potrošniki radi kupujejo, zadovoljni so z bogato izbiro, pa tudi zabave jim ne manjka. Prostor II. pomurskega sejma se je spremenil v »mravljišče« kupcev in prodajalcev, sejem je postal »vrtiljak« želja, potreb in zabave številnih obiskovalcev.
Prvi dan sejma: gneča v paviljonih (Foto: K. Sukič)
Večja angažiranost sindikatov
V soboto je bila v Murski Soboti področna konferenca sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev v Pomurju. Konference se je udeležilo okrog 70 sindikalnih delavcev iz vsega Pomurja.
Po obširnem poročilu so delegati v živahni razpravi govorili o aktualnih problemih v teh gospodarskih dejavnostih. Analizirali so stanje v kme-
tijstvu, v živilski in predelovalni industriji ter ugotovili, da so z integracijo in formiranjem močnih kombinatov doseženi vidni uspehi. Sindikalni delavci so ugodno ocenili delo zadružnih kmetijskih gospodarstev in opozorili na uspehe, ki jih ta imajo pri nadaljnji rasti produktivnosti, v boljši organizaciji dela, uveljavljanju na domačem in tujem tržišču ter pri porastu osebnih dohodkov delavcev v teh gospodarskih panogah.
Na konferenci so sindikalni delavci v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji opozorili tudi na nekatere napake pri sestavljanju statutov, izrazili so potrebo po večjem angažiranju sindikatov pri uveljavljanju novega sistema delitve dohodka in pri reševanju problemov socialnega zavarovanja.
Delegati so izvolili tudi 6 delegatov za Jugoslovanski kongres sindikatov kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev ter 17 delegatov za občni zbor republiškega odbora istega strokovnega sindikata. Delegati iz področja mursko-soboške občine so na konferenci izvolili 9-članski občinski strokovni odbor.
» S K A Y «
se imenuje umetno usnje, iz katerega so novi izdelki »INDOPOLA«
iz Ljutomera. Cenjeni potrošniki si lahko te izdelke ogledajo in jih tudi kupijo v hali »C« Pomurskega sejma v G. Radgoni. Bogata izbira ženskih plaščev in moških športnih suknjičev po tovarniški ceni.
»INDOPOL«
Ljutomer izdeluje moško, žensko in otroško težko konfekcijo samo iz kvalitetnega blaga, ki najbolj ustreza okusu potrošnikov. Največja odlika tega podjetja so prav njegovi kakovostni izdelki.
POZOR!	POZOR!
» P A R A D O X « iz Graza
prvič v Jugoslaviji
ILUZIJA: ŽIVA ŽENA BREZ GLAVE — 18 METROV VISOK VELETOČ — AVTODROM ZA ODRASLE IN POSEBNO ZA OTROKE — POSEBNOST: AVSTRIJSKO-ITALIJANSKI ZABAVNI PARK
Obiščite nas! Se priporoča »PARADOX«
V HALI »A«
Pomurskega sejma v Gornji Radgoni razstavlja in prodaja
Trgovsko podjetje »MERKUR« iz Murske Sobote
Planeta — Blago za ženske plašče — Blago za zimske moške in ženske obleke ter plašče — Konfekcija »NIK« Zagreb — Preje — Puh — Prešite odeje — Pletenine — Srajce — Otroške igrače — Ženske torbice — Spominčki itd.
Kaj bi toliko naštevali: v tem paviljonu dobite vse zase in svoje bližnje, za dom in gospodinjstvo! In še ena priložnost, ki je nikar ne zamudite: 10 do 50-odstotni popust!
Se priporoča kolektiv!
Samoizbirni način poslovanja Prodajnega servisa MODNA HIŠA v Mariboru Vam omogoča neobvezen ogled vsega tekstila in konfekcije.
Oglejte si dosežke naših vodilnih tekstilnih in konfekcijskih tovarn !
TUDI V ZMS: CILJ PRIZADEVANJ NAJ BO-ČLOVEK
Pred dnevi je ObK ZMS v Murski Soboti sklical posvetovanje o pripravah letnih konferenc ZM v delovnih organizacijah in o nalogah mladine v delovnih kolektivih v prihodnjem obdobju. Pred tem so nekateri člani sekretariata ObK ZMS obiskali nekaj aktivov ZM v delovnih organizacijah s ciljem, da se z mladinskimi vodstvi in s predstavniki samoupravnih organov, sindikatov in osnovnih organizacij ZK pogovorijo o delu, pomoči in sodelovanju pri reševanju nekaterih pomembnih nalog. Zabeležimo nekaj ugotovitev, ki smo jih slišali na posvetovanju in ob razgovorih v delovnih organizacijah.
V štirinajstih delovnih organizacijah v soboški občini so aktivi ZMS. Posvetovanja so se udeležili predstavniki sedmih aktivov. Ostali svoje odsotnosti ni ti niso opravičili. Med tistimi, ki na posvetovanje niso prišli, je bilo večina takšnih o katerih lahko povemo, da aktiv ZMS samo »životari«. Zakaj? Zato ker so doslej v ZM v delovnih organizacijah reševali in se ukvarjali samo s problemi in vprašanji organizacije, športne dejavnosti, kulturno-prosvetnega dela, izletov, plesov, s pripravo proslav ob različnih državnih praznikih. Ne moremo trditi, da te dejavnosti ne spadajo v program dela ZMS, vendar je te naloge potrebno reševati vzporedno z mnogo bolj, za življenje in perspektivo mladega človeka, za razvoj delovne organizacije, pomembnimi nalogami. V »Muri« in v »Merkurju« so se lotili na proizvodnih konferencah nagrajevanja, delovne discipline, strokovnega izobraževanja, stanovanjske problematike, družbene prehrane itd. Drugod tega nismo zasledili. V omenjenih delovnih organizacijah lahko vedno manj govorimo o nezainteresiranosti mladih za probleme delovnega kolektiva, v drugih organizacijah ZM pa je »nezainteresiranost« mladih največkrat edina »ovira« mladinski organizaciji, da bi se lotila reševanja takšnih nalog, ki mladega človeka zadevajo od katerih je odvisen uspeh njegovega dela na delovnem mestu, odnosi v obratu ali v kolektivu, višina njegovih osebnih prejemkov, njegove življenjske ravni.
Drugod, v drugih delovnih organizacijah »mladina spi«, ter med 50 ali 100 mladimi in med njimi je mnogo članov ZKJ, ni mogoče najti, nekaj ljudi, ki bi bili sposobni za delo v vodstvih aktivov. Dodati je potrebno še to. da 90 odstotkov mladih misli, da v aktivu ZM morajo delati samo člani sekretariata. »Starejši nas ne razumejo, nam ne pomagajo,« in podobne ugotovit-
ve lahko slišimo skoraj povsod. Pa tudi, to je res, da mladi le redkokdaj prosijo pomoči pri sindikatih in osnovnih organizacijah ZK. Velja pa tudi da sindikati in člani ZK v delovnih organizacijah le redko najdejo časa, da bi mladini svetovali in pomagali. Ta pomoč pa bi morala biti v tem. da bi mladino pritegovali v reševanje vrste vprašanj znotraj kolektiva, tistih vprašanj, katerih se mladi mnogokrat izognejo češ, da še niso sposobni, da ne znajo in ne razumejo. Morda bi končno, s skupnimi močmi, le začeli spremljati delo mladih v organih upravljanja, jim nuditi pomoč in nasvete s ciljem, da se u-
sposobijo za jutrišnje predsednike DS in upravnih odborov, različnih komisij itd.
Vidimo, da v aktivih ZM v delovnih organizacijah mi vse tako. kot bi želeli in povemo lahko, da si odgovornost lahko kar razdelimo. Zato je se daj. ko pripravljamo letne konference ZM, ko sprejemamo naloge, dolžnost vseh članov delovnega kolektiva in vseh subjektivnih sil da zagotovimo delovne programe z vsebino, ki bo dala prednost mlademu proizvajalcu, njegovemu delu in prizadevanjem, življenju, ki ga živi danes in katerega, bo živel jutri, kot član našega delovnega kolektiva.
Naš prijatelj Naci
Od Poljane do Lendave ga dobro poznajo, vem. poznajo ga tudi od Poljane do Sobote, so tudi po Goričkem in drugod, ki ga poznajo, pa še čez ta ne ravno ozki okvir šteje med svoje znance in prijatelje lepo vrsto ljudi — moj prijatelj Naci Špilak.
Sef krajevnega urada in matičar je pri nas; to je uradni naziv. Tudi lovec je. In pripovedovati zna.
Pišem pa o njem te vrstice. ker je te dni (9. sept.) dopolnil petdeset let; ne pišem zgolj zaradi petdesetih let. pač pa zaradi tistega na videz drobnega in vendar pomembnega. za občestvo pri nas tako koristnega dela. Ker navsezadnje delo napravi človeka paga tudi preživi — za druge storjeno ostane drugim v prid.
Pred dobrimi tridesetimi leti je prišel k nam. prišel je z drugimi, in krog se je počasi širil čez dvajset. Kar šest med njimi je bilo Špilakov, pa so zato vsem rekli Špilaki. Ni bilo lahko — bila je doba diktature kralja Aleksandra in vsakršno delo, ki ni bilo v skladu z nameni in smernicami te diktature je bilo tvegano. Vsi so tvegali. Naci še najbolj ker je fantom nevsiljivo, po svojih organizacijskih sposobnostih in z jasno zavestjo stopil na čelo. Ustvarili so — vsaj v naših vaseh — opozicijo občinskim volitvam, rušili režimovske župane, politično aktivizirali gasilsko društvo, postavljali prve solidnejše temelje v prosveti, sodelovali pri upravi Ljudske pravice, in vodstvo te uprave je bilo poglavitno v njegovih rokah. Odločno so posegli v politiko vri državnih volitvah osemintridesetega leta agitacijsko posegli po celem lendavskem okraju, in narodnoosvobodilna borba je našla v njih vnete aktiviste pripravljene za borbo, dokler ni padel v roke madžarskim
žandarjem in moral skoz mučenje v soboških zaporih.
Po vojni je prišel čas, ko je lahko začel počasi uresničevati vse predvojne načrte svoje napredne generacije bodi kot predsednik v naši vasi. v naših treh vaseh bodi nazadnje
kot šef krajevnega urada, a vedno kot aktivist in vedno neumorni delavec na vseh področjih. Podoba treh vasi naše krajevne skupnosti je v pretežni meri njegovo delo. in ta podoba je čisto drugačna od one zamočvirjene, kakršna je bila ob njegovem rojstvu. Težko je reči, kaj vse je spremenil, kaj pomagal spreminjati, kaj nasvetoval; zato ker je te kraje vedno rad imel, z njimi živel in zanje, nevsiljivo, zase pa še nezahtevno. To pa so vrline, ki vedno obrodijo bogat sad.
Ob lepem jubileju petdesetih let mu želimo, da bi z voljo in ljubeznijo še dalje oblikoval podobo naših vasi; pa še nekaj mu želimo: da bi nam z vedrino in šegavostjo pripovedoval o svojih doživetjih po svetu in doma. Ker tisti, ki so kdaj slišali pripovedovati, mi bodo priznali, da je v tem pravi mojster.
MIŠKO
Zaskrbljujoče
tendence
Že koncem minulega leta je bilo opaziti, da je stalež živine v primerjavi s prejšnjim letom začel zaskrbljujoče padati. Letos se to stanje ni izboljšalo, ampak nasprotno še poslabšalo. Razni odkupovalci pa kljub temu že celo leto uprizarjajo prave pogone za živino, navijajo cene, da bi si pridobili čim več premije, se ponašajo z velikimi uspehi in tudi izkazujejo ugodne pokazatelje ne zavedajoč se ob tem. da je to slepa igra z dokaj žalostnimi posledicami, ki ve bo minila brez glavobola. Samo primer: po ocenitvah je bilo v soboški občini v osmih mesecih osemenjenih okrog 20 odstotkov manj krav kot v istem obdobju lani. To kaže. da bo v prihodnjem letu število živine še nadalje padalo. Občutno je k temu pripomogla tudi neugodna zima in suša, ker je prišlo do pomanjkanja krme.
Povečanje staleža živine zahtevajo že same kapacitete predelovalne industrije, ki se nenehno razširja. Isto zahtevajo tudi splošni gospodarski vidiki, saj daje živinoreja v kmetijstvu polovico narodnega dohodka. Toda ob tem. ko se ugotavlja ta zaskrbljujoča tendenca v naši živinoreji, pa se vzporedno ugotavlja tudi to, da kmetijske organizacije vse premalo skrbijo za to. da bi se tak razvoj zaustavil. Prav pri živinoreji so oblike kooperacije v najnižjih oblikah in praktično ne presegajo kontrahažo, torej preprosto pogodbo, s katero se kmetovalec obvezuje da bo ob določenem času prodal kmetijski zadrugi svojo živino.
Nujno je. da kmetijske organizacije s kmetovalci razvijejo višje oblike kooperacije v živinoreji, da jim ne nudijo samo pogodbe temveč bi jih morale tudi oskrbeti s krmili ki prav letos dobivajo veliko vrednost.
(Nadaljevanje na 7. strani)
POMURSKI VESTNIK. 12. sept. 1963
2
TUDI NA ZBORU OBČANOV V STARI NOVI IN VUČJI VASI
Razprava o jesenski setvi
Kakor poroča naš dopisnik, so se občani Stare nove in Vučje vasi na zboru občanov zanimali za letošnjo jesensko setev. S predstavnikom Kmetijske zadruge Križevci so se med drugim pomenili o oblikah sodelovanja z zadrugo. Ugotavljali so, da letošnji pridelku niso bili zadovoljivi med drugim tudi zato, ker je v lanski jeseni primanjkovalo umetnih gnojil. Kmetijska zadruga se je letos dobro založila tudi s semenski materialom, boljše kot lani pa bo tudi glede traktorskih uslug, saj so kupili v zadrugi dva nova večja traktorja. Tako ima zadruga na razpolago za jesensko setev vsega 16 traktorjev.
Na zboru občanov so razpravljali tudi o delu šolskih
odborov pri križevski in vučenski šoli. Poleg tega so omenjali še nekatera obnovitvena dela pri vučenskem šolskem poslopju. Sklenili so, naj se sezida pri tej šoli poseben prizidek.
Občani so na zboru kritizirali stanje ceste med Staro novo vasjo in Veržejem, ki je zadnje čase preveč obremenjena, popravila pa so malenkostna.
P. d.
V	Rakičanu se kažejo
uspehi
Dijaki na Kmetijski srednji Soli v Rakičanu so že začeli z delom v izvenšolski dejavnosti. Te dni so se vrstili številni sestanki v vseh sekcijah mladinske organizacije, prav tako pa tudi v šolski skupnosti. V obeh prvih razredih je že ustanovljen mladinski aktiv, v prisotnosti razrednika in predsednika šolske skupnosti, ki jih je seznanil s pomenom delovanja in pravilnikom šolske skupnosti, pa so ustanovili tudi razredne skupnosti.
Na seji šolskega komiteja ZMS so si predstavniki v glavnem porazdelili delo po posameznih sekcijah. Izvolili so tudi odbor, ki bo skrbel za izdajanje šolskega glasila »V senci topolov«. Tudi košarkarska sekcija je že začela z rednimi treningi, te dni pa se bodo začela tudi medrazredna tekmovanja v nogometu.
V	petek bodo vsi dijaki obiska-
li Pomurski sejem v Gornji Radgoni, prihodnji teden pa bosta tretja in četrta razreda obiskala Zagrebški velesejem.	-do-
Tudi v Bunčanih vaški dom
ZBOR OBČANOV JE BIL SICER SKLICAN OB SEDMIH ZVEČER, TODA JESEN JE IN NIKJER NE ZMANJKA DELA. ZATO SO SE PRIČELI LJUDJE ZBIRATI SELE PO OSMI URI.
Na dnevnem redu je bila razprava o delu šolskega sve-
te, poravnalnega sveta, menili so se o jesenski setvi in nazadnje (pa najdalj) so se pogovarjali o tem, kako spravili pod streho nov vaški dom.
O delu šolskega odbora in poravnalnega sveta, pravzaprav ni bilo pripomb. Utrnila pa se je misel o gradnji nove šole v Veržeju. Tudi ta bo enkrat morala priti na vrsto, saj je že stara in premajhna.
O setvi je dal obširno pojasnil zastopnik kmetijske zadruge. Razložil je, kako je glede semen in umetnih gnojil. Razprava je tekla o traktorskih uslugah in o cestah za katere naj bi skrbela tudi kmetijska zadruga.
Najbolj živahno pa je po stalo, ko je predsedujoči načel vprašanje dograditve vaškega doma. Kaže, da se posamezniki v Bunčanih izmikajo in da ne bi radi ne delali ne prispevali material za gradnjo. Toda vaški dom rabijo, saj nimajo razen gasilskega doma prav nobenih prostorov ne za sestanke ne za prireditve. Zato so sklenili, da bodo postavili pred tiste, ki oklevajo ultimat: ali da prispevajo svoj, delež, ali pa plačajo. Tako računajo, da bo dom v kratkem vseeno pod streho.
Z zbora občanov v Bunčanih
Vesti iz mladinskih aktivov
LENDAVA — Mladinski aktiv v podjetju »Proizvodnja nafte« je pred kratkim pripravil tridnevni seminar za mladince, ki so novinci v podjetju s ciljem, uvesti jih v delo pri podjetju.
GEDEROVCI-Aktiv ZMS je imel predkonferenčni sestanek, na katerem so se pogovarjali o tehnični in vsebinski izvedbi letne konference, kjer bodo v diskusiji obravnavali predvsem probleme, s katerimi se srečuje organizacija, ter vprašanja v zvezi s klubskimi prostori in športnimi igrišči.
LENDAVA V ponedeljek je imel sekretariat občinskega komiteja ZMS sejo, na kateri so obravnavali o razpisu tekmovanja za mladinske aktive po šolah in ostalih delovnih organizacijah.
GORNJA RADGONA — V sredo je občinski komite ZMS imel sejo, na kateri je razpravljal o tekočih zadevah ter o problemih, s katerimi se srečujejo posamezni mladinski aktivi.
MURSKA SOBOTA — Na seji sekretariata občinskega komiteja ZM so razpravljali o programu komisij in o aktivnosti aktivov pri izvedbi letnih konferenc.
V Branoslavcih zelo delavni
Mladinski aktiv v Branoslavcih je zelo delaven. Te dni člani aktiva končujejo z deli pri gradnji novega igrišča za odbojko, medtem ko opremo za igrišče in rekvizite že imajo.
Jeseni bo mladinski aktiv naštudiral tudi eno dramsko delo, s katerim bo nastopil doma in bo tudi gostoval.
Mladinci v tem aktivu bodo še pomagali pri urejanju napeljave cestne razsvetljave in pri gradnji stanovanjskega bloka v Cezanjevcih, kjer bodo skupaj delali z mladinci iz tega kralja, s katerimi tesno sodelujejo na več področjih — posebej pa še na športnem.
ŽIVLJENSKI PROSTOR KOMBINATA
IN KMETIJSKE ZADRUGE Razni pojavi v letošnjem letu in pa že tudi lani so opozarjali, da med kmetijskimi organizacijami odnosi niso urejeni. Niti upravnemu odboru poslovnega združenja ni uspelo tega vskladiti, niti na raznih posvetovanjih predstavniki gospodarskih organizacij niso prišli do sporazuma. Zaradi ustanovitve kombinatov in proizvodnega sodelovanja kmetijskih gospodarstev z zasebnimi kmetovalci je bilo čestokrat slišati s strani kmetijskih zadrug, kaj pa naj mi potem še delamo. Naj se potem vse vključi v kombinat!
Taka gledanja niso bila red-
ka. Največ nesoglasij je nastalo, ker so tako eni kakor drugi hoteli odkupiti čimveč živine in s tem pridobiti čimveč premije. Zaradi živine so še sedaj dokaj napeti odnosi z nekaterimi kmetijskimi zadrugami, prav tako pa so ostala nerešena še druga vprašanja. Tako n. pr. ni bilo doseženo soglasje med KIK »Pomurka« in KZ Puconci glede hlevov v Puževcih, s KZ Cankova nesoglasja zaradi odkupovanja živine, več problemov pa tudi razdvaja KG Beltinci in KZ Beltinci. Tudi odkup zemlje je čestokrat vzrok sporov.
Ocenjujoč ta nesoglasja, ki dokaj neugodno vplivajo na
prizadevanja za hitrejše podružabljenje kmetijske proizvodnje, lahko le ugotavljamo, da si morajo naše kmetijske organizacije čimprej začrtati življenjski prostor svojega delovanja in navezati tudi tesnejše proizvodne stike, ne se pa razhajati. S tem v zvezi postaja tudi čedalje bolj nujna izdelava načrta razvoja kmetijstva. Takega širšega načrta, ki bi izhajal iz najbolj realnih možnosti za ustvarjanje širših družbenih površin zemljišč, žal še nima nobena občina.
Nekateri problemi kmetijstva
V preteklem tednu je bilo v vseh naših občinah več raznih sestankov, ki jim je bil osrednji problem kmetijstvo in iz njega izvirajoča vprašanja, ki zahtevajo rešitev.
Članstvo
V	KMETIJSKI ZADRUGI
Minule volitve so živo
vzpodbudile razpravljanje o tem, kdo je član kmetijske zadruge in ima e tem tudi volilno pravico. Nekatere kmetijske zadruge tem vprašanjem niso posvečale dovolj pozornosti. Nekako so uveljavljale prakso, da so člani kmetijske zadruge vsi, ki z njo proizvodno sodelujejo. Vendar pa je to zelo široko področje in nikakor ne more konkretizirati tistega za nekatere formalnega odnosa, ki obstoji med zadrugo in njenim članom.
V prihodnje bo nujno zaradi volitev in drugih stvari urediti vprašanje članstva. Poleg proizvodnega sodelovanja še namreč dalje obstoji formalni pristop in delež. Čeprav to nekateri smatrajo samo za neko formalnost, ki ne vključuje drugih odnosov, pa vendar ni mogoče zametovati teh stvari ki same po sebi že tudi pred-
stavljajo zavetrno vključevanje v kmetijsko organizacijo.
STROKOVNA SLUŽBA
V VSAKO VAS
Obvladovanje sodobne agrotehnike je še vedno najtrši oreh, ker zahteva določeno strokovno znanje. Tega pa še ni dovolj, na drugi strani pa je tudi opaziti, da niti tistega, kar imamo, ne znamo dovolj izkoriščati. Če bi danes pogledali v večino kmetijskih gospodarskih organizacij, posebno pa še v kmetijske zadruge, bi po pisarnah našli precejšnje število kmetijskih tehnikov, ki opravljajo tam razne posle, običajno pa ne tiste, za katere so se izšolali. V nasprotju s tem pa zunaj na terenu odločno primanjkuje strokovnih svetovalce, ki jih marsikje kmetovalci tudi zastonj iščejo. Taka politika kmetijskih organizacij je bila že večkrat kritizirana, vendar brezuspešno.
Zato še danes ugotavljamo, da je prav ob tako važnih opravilih, kot je priprava na jesensko setev in sklepanje kooperacijskih pogodb še vedno premalo prav takih strokovnih svetovalcev. V nekaterih zadrugah, kjer so strokovno osebje zadolžili za posamezne vasi, ugotavljajo, da bi vsaka večja vas morala imeti vsaj enega kmetijskega tehnika, ker bi bilo zanj tudi dovolj dela. Ugotovitve so gotovo dovolj tehtne, da bi o njih morali razmisliti tudi v ostalih kmetijskih zadrugah.
Š. B.
P 0 L E M I K A

Se o premajhnem zanimanju
Tovariš Š. B., dopisnik Pomurskega vestnika, razpravlja v zadnji številki o premajhnem zanimanju za kulturno dejavnost v Gornji Radgoni. O podobnih težavah težijo danes marsikje in interes za amatersko kulturno dejavnost usiha in vene kot jesenska roža. Pravijo: temu je kriv kinematograf, televizija, hiter tempo življenja, beg mladine iz manjših krajev v mesta in podobno. Toda ponekod zadeva le uspeva in dosegajo kulturniki na tem aLi onem kulturnoumetniškem področju prelepe uspehe. Tam, kjer teh uspehov ni, poskušajo ti in ti faktorji opravičiti kulturno mrtvilo z vsemi vrstami objektivnih in subjektivnih vzrokov. Pravijo celo, da je pač takšen čas in da ga Je treba razumeti. No, če je tako, potem pa vtaknimo roke v žep in čakajmo za kulturo prijaznejših časov. In potem bo zadeva urejena.
S kulturno težavo imamo opraviti tudi v Gornji Radgoni. To je povedal tudi tovariš Š. B. Vzroke za. to nevšečnost iščemo na vsakokratnem občnem zboru radgonske Svobode. Seveda jih tudi odkrijemo in si rečemo: s tem mora biti konec. Toda to samo rečemo in potem pojemo staro pesem dalje. In jo bomo še peli, če ne bo drugače.
Res, stari kulturniki ne delajo več. Najmanj dvajset let ali še več je takega dela dovolj, posebno, če pozabimo na njihovo ogromno delo, ki so ga opravili. Toda kljub temu bi še prijeli za delo, če bi imeli koga, da bi delali z njim. Naj mar režiser dirka in
lovi po Radgoni igralce, pevovodje, pevce, jih prosi in moleduje kot bi šlo za njegovo osebno stvar?! Tovariš Š. B. ni povedal prav, ko trdi, da je v Radgoni na razpolago vsaj 40 pevcev in da ni dirigenta. O, ta je pa bosa! Zakaj je prenehal s pevskimi vajami tovariš Vrbančič, mlad in sposoben pevovodja? Pa vendar ne zato, ker so hodili pevci pridno na pevske vaje, on pa je izostajal?! Vsak režiser, vsak pevovodja in vsak tisti, ki ima posla s kulturno de-
javnostjo, želi s svojim delom doseči določeno kvaliteto; na istem mestu vendar ne moremo tičati celo stoletje. Tega pa ne more doseči. če ni rednih vaj, če pevci ali igralci izostajajo od vaj prekomerno. Takega neresnega dela se vsak naveliča kaj hitro, ker je pevovodja tudi človek, kot je tudi režiser, in ni res, da mora on edini razumeti svoje kulturno poslanstvo.
Tovariš Š. B. je tudi zvedel, da se radgonski prosvetni delavci premalo vključujejo v kulturno delo. Zakaj ni take pripombe tudi za uslužbence vseh vrst na občini, sodišču, pošti, milici, zdravstvenem domu, banki, carini itd. Mar imajo prosvetni delavci poseben patent za kulturnoprosvetno dejavnost? To je zmotno prepričanje in ga naša socialistična kultura ne pozna več! Za kulturo smo odgovorni vsi in ne v prvi vrsti samo prosvetni delavci. To bi lahko vedel tudi tisti, ki je dajal tov. Š. B. podatke. Naj bi raje pokaral radgonska podjetja, ki so v zelo, zelo majhni meri vključena v kulturno življenje obmejne Radgone.
Kje so torej vzroki kulturnega mrtvila v Gornji Radgoni? Kaj misli o tem radgonska mladina, kaj misli njena mladost? Mar ima občutek, da je dovolj angažirana pri rasti radgonske Svobode in Radgone sploh? Je v njej dovolj idealizma, da bi prenesla vse nevšečnosti, ki so v zvezi s sitnarjenjem režiserja ali pevovodje, ki sta navsezadnje tudi človeka. Seveda študij dramskega dela ni, da bi ga stresel kar iz rokava: in s pesmijo je podobno. Pri taki stvari ne smemo biti nestrpni in naša mladina je tako neučakana. Toda kultura se srka počasi z veliko mero ljubezni do kulture z veliko mero potrpežljivosti.
In zakaj smo tako skopi s priznanji kulturnim delavcem? Dajmo kulturnemu prizadevanju vsaj isto ceno kot gospodarsko-političnemu delu! Mnogo, mnogo velja v očeh teh in teh tisti državljan, ki redno obiskuje razne sestanke, če tu in tam tudi kaj pove, kar je vsekakor potrebno in koristno; toda pevec ali igralec ali kdorkoli, ki se gre kulturo, ostane vedno neopažen; morda ga opazijo samo takrat, če je na odru malce neroden ali če zapoje kakšno noto drugače, kot je napisano v pes-
marici. In to je nekako edino pozornost, ki jo je deležen. Lahko pa žrtvuje ure in ure, pozimi tudi prezeba — čaka, čaka in potem spozna: slep je, kdor se s petjem vkvarja . ..
In še: na raznih sestankih in konferencah zborovalci mnogo razpravljajo o gospodarskih uspehih in težavah, o političnih akcijah in podobno. Toda o kulturi pa ne govori takorekoč nihče, kot da o njej ne bi vedel kaj povedati in kot da kultura ni del naše socialistične biti, ampak je kultura le nekakšen okras, da je kultura le nekaj, s čimer se bavijo le nekakšni ljubitelji kulture, ker je pač to njihov konjiček. Mi ga že ne bomo jahali, ker nas to ne veseli! sploh pa: kje imamo čas za takšne nekako manj resne stvari!
Tovariš Š. B. je lepo analiziral stanje kulturne dejavnosti v Gornji Radgoni. Pri tem pa je pozabil ali pa so mu pozabili povedati, da dela v G. Radgoni mladinski pevski zbor in, prosim lepo, gasilski oktet, brez katerega si kulturnega življenja v Gornji Radgoni sploh ne moremo misliti. Vsaj danes ne! In oba zbora menda tudi uganjata kulturno reč, kaj!?
Letos bomo praznovali po Šimi domovini 20-letnico AVNOJ-a. Mnogo beremo o pripravah od drugod za to navse pomembno proslavo in veliki praznik. Naj bi o tem razmišljali tudi v Gornji Radgoni. Seveda ne samo tisti, ki so za to »poklicani«, pač pa vsi, ki jim je ljub naš čas in naša Radgona.
MANKO GOLAR
Prihod povorke na 11. Pomurski sejem... (Foto: K. Sukič)
MNENJA
K članku iz prejšnje številke
Nekateri problemi našega kmetijstva
V zadnji številki Pomurskega vestnika smo na tretji strani brali krajši članek pod naslovom:	»NEKATERI PRO-
BLEMI NAŠEGA KMETIJSTVA«.
Mnenja sem, da bi bilo pod takim naslovom potrebno obravnavati širšo problematiko kmetijstva. Dejstvo je sicer, da ni samo planiranje kadrov »površno« v kmetijskih organizacijah, temveč je vsa planska politika v kmetijstvu pogosto ne samo površna, ampak nerealna. Dejstvo je tudi. da kmetijski strokovni kader nima in ne more imeti dovolj izkušenj pri uvajanju visokorodnih sort pšenice. Da dobi operativec v kmetijski organizaciji pri neki intenzivni proizvodnji »dovolj izkušenj« je pač potrebno poleg zadostnega teoretičnega znanja še dosti prakse in izmenjave mnenj med proizvajalci
Kljub temu, da je po minuli izjemni zimi bilo samo v Pomurju potrebno preorati pomladi na stotine hektarov pšenice, ni bilo v zvezi s tem niti enega strokovnega posvetovanja v širšem merilu. Pri letošnji jesenski setvi ozimin so torej strokovnjaki v kmetijskih organizacijah odvisni le od lastnih izkušenj. Še več:
razprave o jesenski setvi so letos talko skromne (enostavno jih ni), da je pravo nasprotje lanskoletni akciji, ko so sklicevali sestanke za jesensko setev vsi od strokovnih do političnih forumov. Tudi v časopisih, strokovnih in ostalih, letos najdemo le kakšen skromen prispevek, ki obravnava priprave na jesensko setev. (V zadnji številki Kmečkega glasa je na 6. strani navodilo Kmetijskega inštituta Slovenije o osnovnem gnojenju ozimnemu žitu, kar pa je tudi vse o jesenski setvi v tej številki Kmečkega glasa. Da ne govorimo o predzadnji številki Kmečkega glasa, ki je »specializiran« za vinogradništvo in v njem ni mesta za najmanjši članek o pripravah na jesensko setev. Torej, tudi to je problem.
Da je strojni odsek v izgubah je res deloma, posledica slabe organizacije dela in še slabše oskrbe strojev. Toda strojna obdelava na naših poljih toliko časa ne bo poceni dokler bodo zlasti težji stroji obdelovali razmetana in oddaljena 20-arska zemljišča. Kompletiranje zemljišč v komplekse pa je možno le za lastno zemljišče kmetijskih posestev, ki pa jih je te kakih 10 odst na našem področju. Strojni park pri zadrugi pa »živi« predvsem od storitev v kooperaciji. Nič ni novega, da napravi kombajn na kompleksu več kot na razdrobljenih zemljiščih, kakor tudi ni novo, da mora včasih dva dni stati kombajn samo zato. ker ni nikjer dobiti nekega ležaja, ki se je slučajno zlomil in da tudi to občutno vpliva na realizacijo sezonskega stroja kot je kombajn.
Če bi hotel še naštevati probleme kmetijstva hi verjetno težko prišel do konca, s tem hi pa še tudi ne bilo nič opravljeno. Saj take probleme pogosto naštevamo, dokaj počasi pa rešujemo.
Junija letos so mariborski ekonomisti izdelali analizo:
»Ekonomski. problemi kmetijstva« (Mirko Lindič; dipl. ekonomist). Istočasno, ko v tej analizi prikazujejo višek kmetijskih strokovnjakov in primankljaj ekonomistov v kmetijskih organizacijah, omenja jo tudi da za ekonomista zaposlitev v zadrugi ni stimulativna, ker so osebni prejemki v drugih dejavnostih višji. Al ni tudi to problem, ki končno tudi traktorista sili na drugo zaposlitev.
(Nadaljevanje na 7. strani)
POMURSKI VESTNIK. 12. sept. 1963
3
Ob zaključku razstave članov KLUAP
Prvi skupni nastop likovnih amaterjev v razstavnem prostoru Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti je bil začetek organiziranega dela Kluba likovnih umetnikov a-
materjev Pomurja kot sekcije pri DPD Svoboda. Razstava je izzvenela kot poizkus, da zbere čim več aktivnih ljubiteljev likovne umetnosti in predstavi občinstvu njihovo delo.
Čeprav je bil razstavni prostor po obsegu skromen, saj je vsak razstavljalec lahko pokazal le po dve, največ tri dela, je bil prvi vtis, ki ga je razstava posredovala obiskovalcem, pisana vsebinska, tematska in slogovna raznolikost. Ogledali smo si lahko pokrajine, portrete, tihožitja, abstraktne kompozicije, plastike in poslikano keramiko ustvarjene v najrazličnejših tehnikah in stilih. Ob podrobnejšem ogledu pa smo lahko opazili, da je bila razstava v bistvu razdeljena v dva dela.
V	prvem so razstavljali slikarji in kiparji z določeno likovno izobrazbo, ki poznajo v razvoju likovne umetnosti neka stilna obdobja, ki so jim čestokrat vzgled in vodilo pri lastnem delu. Pri mnogih, zlasti pri Červeku, Galiču, Žogarju, Penhoferju, Sagadinu, Titanu in Verbiču je bilo moč čutiti nagnjenje do sodobnih likovnih konceptov. Kollar je naslikal »Počitek« v izrazito impresionistični maniri, »Rože« in »Soboški grad« Marije Zrimove pa izpričujeta značilno žensko ljubezen do pokrajine in cvetja. Sugestivno plastično oblikovani in rahlo vsebinsko poudarjeni sta bili plastiki Jožeta Loperta.
V drugi skupini pa so razstavljali slikarji, ki jih najjčešče imenujemo — naivni. Slikajo preprosto in odkritosrčno z izrazito ljubeznijo do izbranega motiva, ki ga najčešče čitljivo opisujejo. Tako je Janežičeva »Veržejska humoreska« naiven, a pripovedno in likovno zgovoren zapis o veržejčanih in biku, ki so ga z vrvjo po škripcu vlekli na zvonik, da bi s strehe posmukal travo. Drugi Janežičevi sliki »Deček z golobom« in »Deklica s šopkom«, čeprav sta morebitni kopiji, sta polni naivne romantične poezije, izražene v čistem slikarskem jeziku. Beznečeva »Žetev« je pripoved o zrelih njivah, pšenice z visokimi topoli v ozadju in štiričlanski družini, kjer ima vsak pri žetvi določeno opravilo.
V	»Zimi« in »Mlinu« pa je Beznec svojsko in morda naj-
bolj uspešno upodobil tipično razpoloženje prekmurskega pejsaža. Štefan Domjan je razstavil z zvonika gledano panoramo Murske Sobote in »Portret«, Štefan Lük pa dve pokrajini.
Razstava je kot poizkus uspela. V majhni meri smo se lahko seznanili z delom ljudi, ki po skopo odmerjenem času najdejo tudi čas za slikanje, za kar zaslužijo posebno po-
hvalo. Nekateri so z uspelimi ustvaritvami opozorili nase, v marsičem pa jim KLUAP lahko pomaga z razgovori o umetnosti in s praktičnimi poizkusi v pripravljanju materialov za slikanje in risanje ter z nazornim prikazom različnih načinov risanja in slikanja. Morebiti bo prav to upoštevan način vzgajanja publike v umetnosti in popularizarciji likovne kulture. F. M.
Obisk
pri dveh samoukih
Rad kopiram
— Pet let sem hodil v osnovno šolo k sv. Juriju, nato sem obiskoval meščansko šolo v Freistadtu v Avstriji kjer je bil tudi stric, akademski slikar Andreas Hodnik. Za tem sem se naučil soboslikarstva v Slaptincih. Nato sem delal pri raznih mojstrih v Radgoni, Ljutomeru in Mariboru. Sodeloval sem pri obnavljanju mnogih cerkva v Sloveniji in drugod.
Ivan Hodnik iz Žihlave se ukvarja predvsem s figurativno cerkveno slikarijo, rad pa poleg tega tudi kopira. Najraje Rubensa, Rembrandta in Brüghela. Prihodnje dni bo pomagal pri restavriranju martjanskih fresk.
— Premalo imam priložnosti, da bi slikal po lastni pobudi — je dejal. Vendar najdete med njegovimi deli poleg kopij omenjenih mojstrov tudi prizore iz kmečkega in lovskega življenja. Rad se ukvarja s krajinami, toda vedno si poišče predlogo.
Kot otrok nisem imel nobenega smisla za slikanje. Morda je vplivalo okolje, prisotnost strica, akademskega slikarja, in rojaka Franca Košarja, da sem se pričel ukvarjati poleg svoje obrti tudi s slikanjem. —
To je bil tudi odgovor na vprašanje ali bo tudi sin prijel kdaj za čopič: — Ne, ne kaže nobenega veselja do slikanja. — Enakih misli je bil tudi slin.
Sam si pomagaj
— Pokrajine in tihožitja pri naših ljudeh včasih niso bile v čislih je dejal Jus Janežič, ko sem ga vprašal po njegovih slikarijah. V tem je nekaj resnice.
Svoj življenjepis je orisal kratko in slikovito: Najprej pasel v Banovcih pri Cimermanovih krave, nato se učil pri starem očetu soboslikarstva, bil učenec, ki ni mogel prinesti pred izpitno komisijo svojega »frajštüka«, ker ga je narisal na pročelje Makovčeve hiše v Lukavcih (od mojstra je dobil za sliko celo goldinar nagrade!), delal v Grazu, bil cesarjev vojak in ujetnik v Italiji, ko pa je prišel domov, mu je oče dejal: »idi, in sam si pomagaj .. .!«
Tako je ostal pač soboslikar, toda samo s tem se ni nikoli zadovoljil. Pričel je kopirati: vse mu je pri tem prišlo prav, tudi razglednice.
Danes je Juš Janežič 68-letnik, toda čopiča še ni odložil. Na letošnji razstavi slikarjev amaterjev v Murski Soboti je razstavni tudi dve sliki: »Kak Verženci bika f türen vlečejo« in »Verženski mlin z Verženci na tikvah«, ki kažeta šegavost in avtorjev smisel za humor.
Nova šola v Šalovcih
Podobno kot marsikje drugod v Pomurju, je pomanjkanje sodobnih šolskih prostorov tudi na območju šalovskega šolskega okoliša doslej oviralo organizirani pouk, pravgotovo pa je ta problem vplival tudi na kakovost pouka. Matična šola v Šalovcih ima dve podružnični šoli in sicer v Dolencih in na Hodošu. Tudi tam je problem prostorov. Z otvoritvijo novega šolskega poslopja v Šalovcih pa bo s 15. septembrom šolski okoliš dobil 4 nove in sodobne učilnice. Novi prostori v Šalovcih dajejo lepe možnosti za organizacijo predmetnega pouka v višjih razredih osnovne šole v Šalovcih, kar doslej ni bilo izvedljivo. Predmetni pouk na osnovni šoli v Šalovcih bo učencem višjih razredov iz celotnega šolskega okoliša dal možnosti, da si pridobijo znanja. ki ga bodo potrebovali za nadaljnje šolanje na šolah druge stopnje.
V nedeljo bodo odprli v Šalovcih novo šolsko zgradbo. Na ta dogodek so občani in učenci že dolgo čakali, zato se v teh dneh vneto pripravljajo na svečanost. V pripravah sodelujejo vsi, učenci, ki urejajo okolico nove zgradbe in pripravljajo kulturni program, občani in člani množičnih organizacij in društev, kateri bodo sodelovali v obširnem programu proslave ob otvoritvi šole. Občani Šalovec in okoliških vasi bodo v nedeljo praznovali, saj je otvoritev nove šole pomembna pridobitev za še hitrejši razvoj šolstva in kulturne dejavnosti sploh na območju šalovskega šolskega okoliša.
Novo šolsko poslopje v Šalovcih (Foto: M. Veršic)
LJUTOMERSKA LJUDSKA UNIVERZA:
Center za izobraževanje kmetijcev
Tudi ljutomerska Ljudska univerza je pripravila obširen izobraževalni program za letošnjo zimsko sezono. Celotni program so razdelili nekako v štiri dele: idejno političnega, strokovnega, družbenega in splošnega.
Idejno politični program predvideva večerne politične šole ZK, večerne šole za mladino, seminar za mlade člane ZK, seminar za vodstva krajevnih odborov SZDL, seminar za mlade aktiviste, za člane krajevnih skupnosti in seminar za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih. Strokovno izobraževan je se bo odvijalo po strokovnih centrih, ki so v IMGRAD-u, Tehnostroju, MTT Indopolu ter v podjetjih lesne obrti. Center v MTT ima obširen program: 206 ur, 1,5 meseca, 4-krat tedensko po štiri ure. Namen seminarja ,pa je, usposobiti tekstilne podmojstre.
V programu za družbeno izobraževanje je predvidena sindikalna politična šola, poleg tega pa so predvidene še ne
katera posamezna predavanja s tega področja.
Splošno izobraževalno delo se bo odvijalo v 12-tih centrih. Nekateri od teh so že predložili ljudski univerzi svoje potrebe in želje. Tako bodo na Grlavi imeli nekaj predavanj s področja kmetijstva in zdravstva, želijo pa tudi tečaj za krojenje. Na vseh izobraževalnih centrih bodo kot prvo obravnavali občinski statut. K splošno izobraževalnemu delu programa sodijo tudi tečaji tujih jezikov, ki jih bodo organizirali le v primeru, če bo dovolj prijavljencev.
V Stročji vasi nameravajo ustanoviti poseben center za izobraževanje kmetijskih delavcev. V letošnji program dela Ljudske univerze v Ljutomeru spada tudi posebna razstava mariborskih likovnih umetnikov, skupaj s komisijo za poklicno usmerjanje mladine pri zavodu za zaposlovanje pa nameravajo organizirati še razstavo o poklicnem usmerjanju mladine.
Ljudska univerza v Ljutomeru sl je tako zastavila za letos precej obširen program.
V Murski Soboti:
VEČER MEHIŠKIH PESMI
Na turneji po Jugoslaviji bo gostoval dne 21. sept. ob osmih zvečer v soboški kinodvorani znani kvartet Magnifico iz Skopja. V programu, ki bo trajal okrog 100 minut, bodo peli pesmi iz Mehike in ostalih latinsko ameriških dežel.
Kvartet Magnifico je poznan tudi izven naših meja. Doslej je zabeležil preko sto nastopov v raznih krajih naše domovine. Slišali smo ga na programih naših radijskih postaj in videli na televizijskih zaslonih. Za kvartet Magnifico se zanimajo najbolj znani menažerji v Evropi. Letošnje gostovanje po Italiji je n. pr. organiziral menažer Katarine Valente. Lani so nastopili pevci kvarteta Magnifico na prireditvi, ki jo je organizirala mehiška ambasada. Ta je kvartetu omogočila tudi turnejo po Mehiki.
Izkupiček turneje, v okvir katere spada tudi  gostovanje v Murski Soboti, je namenjen prebivalcem porušenega Skopja. Karte so naprodaj pri blagajni kina Park v Murski Soboti.
I. P.
Kvartet Magnifico iz Skopja
Nova gimnazija v Ljutomeru odprta
Pretekli četrtek je bila v ljutomerskem Domu kulture manjša svečanost: otvoritev nove gimnazije v Ljutomeru. Krajšemu kulturnemu programu so poleg zastopnikov javnega in kulturnega življenja ljutomerske občine, predstavnikov gospodarskih organizacij, profesorskega zbora in dijakov prisostvovali tudi direktor zavoda za napredek šolstva SRS tov. Vladimir Cvetko, svetnik sekretariata za šolstvo SRS prof. Stane Mihelič in republiški prosvetni svetovalec Dušan Kompare.
Nova gimnazija je že pričela z rednim poukom.
Te dni so zaključili člani NG iz Subotice 5-dnevno turnejo po krajih kjer prebiva prebivalstvo madžarske narodnosti v Prekmurju. Obiskali so Lendavo, Prosenjakovce. Hodoš in Domanjševce. Imeli so vsega 11 predstav, ki so uspele v splošno zadovoljstvo prebivalstva. Na sliki prizor iz dela »Zaljubi se vame« (foto: A Abraham).
Kulturno življenje v lendavski občini
Preveč problemov za to sezono
V kulturnem življenju lendavske občine se pojavljajo dokaj resni problemi, ker kulturno prosvetna društva preprosto ne morejo oživeti in razviti širše kulturne tvornosti.
Najbolj dejavna je še lendavsko DPD »Svoboda«, toda več sekcij tega društva se ne more prebuditi iz mrtvila, kljub prizadevanjem nekaterih posameznikov. Zato ugotavljajo samo žalostne posledice: pevski zbor, ki je pred leti redno nastopal na vseh večjih prireditvah, se je razšel za godbo na pihala so s pomočjo delovnih kolektivov kupili no-
ve instrumente, toda danes ni ljudi, ki bi jim izvabili melodije in godba praktično ne more nastopati. Edino dramska in folikloma sekcija še delujeta. Toda za prireditve dramske sekcije spet ni potrebnega zanimanja, tako da igralci ne dobivajo nikakih priznanj za svoj trud.
Storjenih je bilo več poskusov, kako bi pregnali mrtvilo v kulturni dejavnosti. Toda uspehov ni bilo. Predlog za ustanovitev občinske zveze Svobod in prosvetnih društev je ostal le na papirju. Verjetno uresničitev te zamisli ne bi
ostala brez pozitivnih vplivov na aktivnost.
Drugi problem so klubski prostori. Mnogi si obetajo, da bi bilo mogoče s klubskim življenjem razgibati tudi ostalo kulturno dejavnost. Toda prostorov za klub ni mogoče dobiti, zato pa je ostal neuresničen drugi predlog, da bi se naj redno nekoga namestilo, ki bi usmerjal delo prosvetnih društev v občini , vodil klub in knjižnico. Tudi delovanje knjižnice ni ravno razvito. Knjižnica nima redno nameščenega knjižničarja, zato je odločno premalo odprta (te 3-
krat tedensko in to po dve uri), njeno poslovanje pa tudi ni bilo v skladu s predpisi, kar je krivda tudi sveta knjižnice, ki je zanemaril svojo dolžnost. Da bi se njeno delo izboljšalo, je prešla v okvir dela Ljudske univerze.
Gotovo najbolj nehvaležen pa je položaj kinematografov, ki so trije. Toda kino v Turnišču ima dvorano, napis in pokvarjeno aparaturo, tako da nikomur ne služi in koristi. Predlogi za popravilo aparature, ki je ob vsem tem še stara, pa ne prihajajo v poštev in sicer zaradi izkušenj pri drugih kinematografih, ki ne poslujejo rentabilno. Tako več ni rentabilen niti kino v Lendavi, čeprav je še pred časom bil pri kinu v V. Polani pa so že pred dvema letoma nastajale letno izgube 1.7 milijona dinarjev, ki so se pa sedaj še povečale. Izračuni pa kažejo, da bi tudi s finančnih (Nadaljevanje na 5. strani)
POMURSKI VESTNIK, 12. sept. 1963
4
Preveč problemov za to sezono
(Nadaljevanje s 4. strani)
vidikov bilo zelo koristno posluževati se predvajanja ozkotračnih filmov, za kar kar naj skrbel potujoči kino. Ta bi tudi omogočil, da bi si filme ogledalo znatno večje število ljudi, kot sedaj.
Ni mogoče prezreti še delovanja ljudske univerze, ki svojo vlogo v kulturnem življenju občine kar dobro opravlja. O tem priča velika udeležba na raznih predavanjih, ki jih je organizirala širom po občini Tudi letos bo v glavnem nadaljevala s to dejavnostjo, za kar pripravlja tudi program. Brez dvoma pa se bo njena vloga zaradi priključitve knjižnice, organiziranja potujoče knjižnice in potujočega kina še znatno povečala.
Problemov v kulturnem življenju lendavske občine je torej dovolj, verjetno še celo preveč, če bi jih hoteli uspešno rešiti v tej sezoni. Brez dvoma pa se dolgo ne bo mogoče zadovoljevati s takim stanjem ampak mu bo potrebno iskati dobra zdravila.	Š. B
NA AVTOMATSKI TELEFONSKI CENTRALI V M. SOBOTI ZABELEŽENIH
35.000 pogovorov mesečno
Že nekaj mesecev deluje v M. Soboti avtomatska telefonska centrala. Zaradi hitrejšega in lažjega dobivanja telefonskih zvez preko avtomatizirane centrale se veča tudi število novih telefonskih naročnikov in sorazmerno s tem tudi število telefonskih pogovorov.
Seveda to ni edini faktor, ki je tukaj soudeležen. O številu naročnikov soodločajo tudi dragi činitelji.
Od prejšnjih naročnikov, ko še v M. Soboti ni bilo avtomatske centrale, se je sedaj, ko Sobota to centralo ima, število naročnikov pri soboškem PTT podjetju povečalo kar na 620. Tako se povprečno število naročnikov mesečno poveča za IS, kar ni malo. Seveda je v samem mestu M. Sobota število naročnikov precej manjše in to 264, kar pomeni, če se gremo malo statistike, da na 27 prebivalcev pride po en telefonski aparat. Ta povpreček je seveda nad slovenskim in jugoslovanskim, je pa pod povprečkom nekaterih dragih mest.
Da se pri nas vedno bolj poslužujejo telefonskih aparatov — teh modernih priprav za obveščanje — nam priča še naslednji podatek: v mesecu avgustu letos so na soboški telefonski centrali zabeležili kar okrog 35.000 krajevnih telefonskih pogovorov- kar je precejšnja številka. Zanimivo je. da se torej dnevno v M. Soboti telefonira okrog 1167-krat. Seveda ogromen del teh pogovorov zabeležijo pri podjetjih ter ustanovah in precej manj pri privatnikih.
Dnevno se torej z vsakim telefonskim aparatom v pomurski metropoli telefonira 4.5-krat na uro pa je zabeleženih kar 97 telefonskih razgovorov — seveda podnevi — oz. povprečno 1.6 razgovora na minuto.
Tudi v Ljutomeru, kjer imajo prav tako avtomatsko telefonsko centralo, so zabeležili nekaj tisoč telefonskih razgovorov mesečno in sicer se ta številka suče nekako okrog 16.000. Najbrž vam je znano, vsaj telefonskim naročnikom, da lahko iz Murske Sobote dobimo direktno telefonsko zvezo z Ljutomerom, ne da bi prej klicali centralo za medkrajevne pogovore. To je mogoče zato, ker imata obe centrali — soboška in Ljutomerska — isto mrežno skupino po štirikanalnem sistemu, razlikujeta pa se le njuni karakteristični številka in sicer je soboška 21, ljutomerska pa 81.
Pri soboškem PTT podjetju, kjer smo vse te podatke dobili, so nam še povedali, da uslužbenci njihovega tehničnega oddelka ne zmorejo novim naročnikom montirati aparatov v času, kot bi le-ti želeli, saj je to delo precej zamudno in zahtevno ter rabi precej natančnosti in pazljivosti. Da pa ne bi v času letnih dopustov bilo še slabše, so delavci pri
tehnični službi PTT podjetja v M. Soboti sklenili, da bodo koristili plačane dopuste kasneje, ko ne bo več — kot predvidevajo — toliko novih naročil.
Na soboški pošti smo še zvedeli: čeprav je avtomatizacija na telefonski centrali precej povečala uporabo telefona, pa še vseeno ni dosegla tiste stopnje, kot bi jo morala, saj koristi le mestnim prebivalcem, pri vzpostavljanju zvez z ostalimi deli republike pa je popolnoma isto kot prej. Tako se še edino javljajo težave pri vzpostavljanju medkrajevnih telefonskih zvez z Mariborom in Ljubljano. Da bi se te težkoče nekoliko zmanjšale, pred videvajo nabavo 12 kanalov visokofrekvenčne naprave, s čimer bi potem ta stvar za nekaj časa bila rešena. Tako naročnikom ne bi bilo treba več tako dolgo čakati na zvezo s kraji izven Pomurja.
Toda tukaj se zopet javlja vprašanje finančnih sredstev, ki jih podjetje v M. Soboti nima. Zato bi bilo primerno od gospodarskih organizacij, kot ostalih telefonskih naročnikov, da bi z lastnimi sredstvi pripomogli k uresničitvi tega načrta.
Podjetje Agromerkur, obred KIK »Pomurka«, je v zadnjih nekaj dneh odkupilo za predelavo nad 17 ton svežih gob. Tri tone so vložili, ostalo pa posušili. Vso količino nameravajo v glavnem izvoziti. Z ozirom na ugodno vreme pričakujejo še večji odkup.
Več
razumevanja
Ob visokem jubileju soboškega gasilskega društva smo obiskali nekajletnega predsednika tega društva, prejšnjega okrajnega poveljnika in sedanjega predsednika občinske gasilske zveze tov. Karla Flisarja ter mu zastavili nekaj vprašanj.
Že dolga leta ste aktiven član gasilskega društva. Kdaj ste pričeli delati v tej, pri nas tako razširjeni organizaciji?
Pri gasilcih sem delal že 1. 1927 kot mladinec, od leta 1931 pa kot aktiven član. Leta 1940 pa sem pristopil k soboškemu društvu.
Gotovo bi vedeli povedati, kako ste pričeli z gradnjo gasilskega doma?
Za gradnjo doma smo se odločili že jeseni leta 1945 takoj po osvoboditvi, saj je stari dom bil med vojno razdejan in ni več ustrezal potrebam. Pričeli smo zbirati prostovoljne prispevke in ko smo zbrali dovolj smo pričeli z gradnjo. In težave? Bilo jih je preveč, da bi jih našteval.
Danes dom že stoji. Zgrajen je bil prvenstveno za gasilsko šolo z internatom, kjer bi se naj vzgajal mladi gasilski kader. Zanimalo bi me, zakaj je ta šola obstajala le štiri leta?
V naši šoli so se usposabljali gasilski podčasniki in strojniki, toda ker ni bilo več sredstev, je šola prenehala delovati, kajti ta čas je bila v Medvodah ustanovljena republiška šola.
In s kakšnimi problemi se sedaj srečuje soboška občinska gasilska zveza?
Kakor povsod, tudi nam primanjkuje finančnih sredstev, saj gasilstvo pri nas dobi precej manj sredstev kot jih rabi. Recimo naša gasilska oprema je daleč v zaostanku za našim gospodarskim razvojem. Zastarela je in ne odgovarja več potrebam. Najbolj pogrešamo sodobnih vozil.
Ste sodelovali pri gašenju kakega požara, ki se vam je posebno vtisnil v spomin?
Bilo je leta 1948, ko sem vodil akcijo pri gašenju požara v Dobrovniku, kjer je zgorelo kar 118 objektov. Nismo imeli dovolj odpreme; in še ta, ki smo jo imeli je bila zastarela. Zopet, ni bilo vode, povrh vsega pa je še oster veter širil požar naglo naprej. Bilo je naravnost grozno in pravzaprav nerad so spominjam tega dogodka.
Imate mogoče kake želje na področju razvoja gasilstva v prihodnje?
Predvsem želim, da bi se naše gasilstvo mehaniziralo in moderniziralo in tla bi kljub reorganizaciji letos ostala gasilska organizacija enotna.
Na drugi strani pa bi želel, da bi prebivalstvo z malo večjim spoštovanjem gledalo na gasilsko organizacijo in ji bilo malo bolj naklonjeno ter ji pomagalo, če se le da. Ker nam primanjkuje sredstev, prirejamo veselice. Ni prav da nekateri tega ne odobravajo. Zdi se mi, da za nekatere manj pomembne stvari gre precej več sredstev kot za gasilstvo. In zato vse leži, ker ni dovolj sodobne opreme, na ramenih posameznikov ki opravljajo to delo iz človekoljubnosti in plemenitosti.
PUCONCI:
PRIPRAVE NA JESENSKO SETEV
Upravni odbor KZ Puconci je imel pred dnevi sejo, na kateri so v glavnem govorili o pripravah na jesensko setev. Ugotovili so, da imajo dovolj semen in umetnih gnojil. Govorili so tudi o razporeditvi strokovnega kadra. S prvim oktobrom bo zadruga tudi opustila trgovino z lesom in jo predala lesno-industrijskemu pod-
KONCEM SEPTEMBRA NA MADŽARSKO
Za 15. september predvidena strokovna ekskurzija članov lendavskega društva rudarskih geoloških in metalurških inženirjev (DRGMIT) je preložena na konec tega meseca.
To naj bi bila izmenjalna ekskurzija za katero so dali pobudo člani DRGMIT in člani madžarskega društva Orsagos magyár bányászuti és
kohaszáta Egyesulet. Ekskurzije bo trajala predvidoma 4 dni. Prvi dan bodo obiskali Nagy Kanizso. Ogledali si bodo DKG (Dunátuli köolaj -pars gépgyár — Prekodonavska strojna industrija). Naslednji dan se bodo ustavili v Siofoku in si ogledali lepote Blatnega jezera. Za tretji dan je predviden obisk Budimpešte ter ogled naftnih laboratori-
jev in tovarne naftnih strojev. Domov grede se bodo lendavski inženirji ustavili ob vrtalnih in eksplotacijskih napravah v Nagylengyelu, ki leži pribl 50 km od naše meje. Čez Nagy Kanizso se bodo vrnili domov. Inženirji iz Madžarske bodo vrnili obisk enkrat spomladi. Želeti je, da bi prišlo še do več podobnih srečanj. Ekskurzije se bo udeležilo okrog 20 inženirjev.
DOLGOLETNA ŽELJA RAZKRIŽANCEV SE JE IZPOLNILA:
Zgradili bomo vaški dom
Na Razkrižju je že nekaj tednov živo. V neposredni bližini poslopja, v katerem domujeta krajevni urad in ambulanta, so pričeli graditi
dva četvorčka in vaški dom z dvorano.
Gradnja dvorane na Razkrižju ima, svojo zgodovino. Že pred mnogimi leti so se vaščani potegovali za primer-
ne prostore, toda do gradnje ni prišlo. Verjetno je bilo premalo enotnosti med vaščani.
Danes poteka gradnja nemoteno. Na vsak način bodlo spravili zgradbo letos do jeseni pod streho. Vsak dan je na delovišču nekaj delavcev: iz Razkrižja ali iz Veščiee, ali iz Šafarskega.
Vaščani so doslej že precej prispevali tako z delom kot v gradbenem materialu. Samo les, gramoz in voznine znašajo okrog 10 milijonov dinarjev. Uvedli so tudi 4-odstotni krajevni samoprispevek, s katerim so imeli spočetka nekaj težav, toda končno je steklo.
Novi vaški dom bo vsekakor v ponos Razrižencem in okoličanom, prav tako oba stanovanjska bloka.
IZ PUCONEC
OD VIDMA
Na območju krajevnega urada Puconci obstajata dve krajevni skupnosti že dve leti, ki se lahko pohvalita s precejšnjo aktivnostjo. Obe sta si močno prizadevali, da so vaščani pričeli urejevati svoje vasi. Navažajo na ceste gramoz, čistijo obcestne jarke ter urejujejo vaške domove. Ponekod so s tem delom že končali, ali pa ga bodo dokončali v kratkem.
Vaščani Puconec razpravljajo tudi o gradnji nove šole, ki bi razbremenila sedanjo staro šolo, ki ne ustreza vedno večjim potrebam. Seveda bi šolo gradili vaščani sami s prostovoljnim delom. V okviru krajevne skupnosti so razpravljali v Puconcih tudi o usta-
novitvi novega zidarskega servisa, ki bi deloval poleg šiviljskega, o katerem smo pisali že v prejšnji številki našega lista. Za gotovo se še seveda ne ve, če bo ta servis v Puconcih zagledal beli dan. Toda potrebe za zidarski servis so v Puconcih res velike in bi bil ta servis potreben.
Skupaj z vaščani Brezovec se Pucončani zavzemajo tudi za ustanovitev kovaško-kolarskega servisa, ki ni nič manj potreben kakor zidarski servis, saj morajo za ta dela naročevati delavce z Goričkega.
Na območju krajevnega urada Puconci so za ponesrečence ob katastrofalnem potresu v Skopju nabrali nekaj čez 100.000 dinarjev. Seveda so zbrali največ v Puconcih — 46.850 din, nato pa v Šalamencih 16 tisoč in v Gorici 14.000 din itd.
V Puconcih se pripravljajo na gasilsko proslavo, ki bo 15. t. m., gasilsko svečanost bodo pa imeli ta dan tudi na Gorici, kjer bodo razvili novi prapor in sprejeli v upravljanje novo motorno brizgalno.
MOŠČANCI: PRIPRAVE NA LETNE KONFERENCE ZMS
Krajevni komite ZMS Moščanci je te dni sklical sejo predsednikov vseh mladinskih aktivov tega krajevnega komiteja in določil datume za izvedbo predkonferenčnih sestankov in letnih konferenc Mladinski aktiv Moščanci bo imel oba sestanka prihodnji teden.
ŠALAMENCI: MOŠČANČANI BODO GOSTOVALI
V soboto, 7. septembra je amaterska dramska skupina iz Moščanec gostovala v Šalamencih. Nastopili so s komedijo »Dobrodošla, miss Agata«, domačini pa so po uprizoritvi priredili mladinski ples.
VELIKA POLANA OBISK V MIŠKOVEM MUZEJU
Muzej v rojstni hiši pisatelja Miška Kranjca postaja z dneva v dan bolj obiskan. Letos ga je že obiskalo nad 350 obiskovalcev. Največji obisk so zabeležili v mesecu juniju in maju. Prihajajo predvsem srednješolci iz Pomurja, pa tudi iz Ljubljane in Maribora je vedno več obiskovalcev. Letos je bila v muzeju tudi skupina iz Baške in nekaj turistov.
Lansko leto je muzej obiskalo skupaj 565 obiskovalcev.
VESTI IZ LENDAVE Akcija za pomoč ponesrečencem v Skopju je tudi v lendavskem okolišu uspela. Organizaciji RK in SZDL sta nabrali kar osem milijonov din. od tega milijon izven Lendave, po krajevnih odborih. Javilo se je tudi 80 družin, ki bi hotele vzeti na dom evakuirane otroke iz Skopja.
Lendavske organizacije ZB, ZROP in ZVVI so združene in imajo v svojih prostorih tudi stalnega uslužbenca. Tako je sedaj delo v teh organizacijah močneje zaživelo. Za svoje člane predvidevajo izlet na Pohorje, na kraj, kjer je padel Pohorski bataljon.
-vm
Zavod za širjenje elektrifikacije pri Vidmu je pričel graditi dvorano za razstavo električnih strojev, ki se uporabljajo v kmetijstvu, v nadstropju stavbe pa bodo stanovanja. Strokovnjaki geodetskega zavoda so pričeli tudi z raziskavami na napeljavo vodovoda.
Krajevna skupnost pri Vidmu si prizadeva, da ustanovi nekatere servisne delavnice. Danes sta v kraju frizerski servis in pralnica, prihodnje leto pa nameravajo ustanoviti še zidarski in soboslikarski servis.
V preteklem tednu so pri Vidmu končali s kanalizacijo. Letos so porabili za ta dela okrog pol mi-
lijona dinarjev. Sredstva je prispevala občina Radgona. Če bo prihodnje leto na razpolago še kaj sredstev, bo kanalizacija v glavnem končana.
PUCONCI:
GASILSKO DRUŠTVO SE PRIPRAVLJA NA PROSLAVO
Gasilsko društvo v Puconcih se je pred dnevi začelo pripravljati na proslavo, v okviru katere bo razvilo svoj prapor. Svečanost bo predvidoma 15. septembra, sodelovala pa bodo vsa gasilska društva tega sektorja. Izveden bo tudi kulturni program, ki ga pripravlja mladina. Člani društva že zbirajo zlate in srebrne žebljičke.
ŠALOVCI :
PEVSKI ZBOR JE ZAČEL Z VAJAMI
Pevski zbor v Šalovcih je že redno začel vaditi in se pripravljati za nastop, ki ga bo imel ob otvoritvi nove šole. Naštudirati namerava še nekaj novih pesmi. Gostovali bodo tudi v Križevcih in Petrovcih.
MORAVCI
Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« iz M. Sobote je odprlo v ponedeljek v Moravcih nov trgovski lokal, pri kopališču v Moravcih pa so pričeli postavljati nove weekend hišice.
VESTI OD GRADA
Ta teden bodo pri Gradu imeli sestanek krajevnega odbora SZDL, na katerem bodo razpravljali o pripravah na jesensko setev ter obravnavali razna organizacijska vprašanja.
Za sektor Grada bodo v nedeljo v Radovcih sektorske gasilske vaje, na katerih bodo sodelovali gasilci iz 14 okoliških vasi, domače društvo pa bo po vajah priredilo veselico s plesom.
Pri Gradu se je tri dni 18 mladincev-strelcev, ki so se najboljše odrezali na tekmovanjih v okviru predvojaške vzgoje po soboških srednjih šolah, pripravljalo za predvojaški mnogoboj v okrajnem merilu v streljanju z vojaško puško.
POŽAR V HOTIZI V ponedeljek, dne 9. sept. ob 11. uri dopoldan je nenadoma izbruhnil požar pri Katarini Raščan v Hotizi. Gorela je slama, katero je zanetil domači 3-letni otrok, ki je vzel vžigalice doma na mizi. Zahvaliti se je le hitri intervenciji domačih gasilcev, kateri so požar hitro lokalizirali, tako da ni prišlo do večje škode. Spet dokaz, da vžigalice niso za male otroke.
H. J.
Delavci uprave za ceste v Ljutomeru so te dni končali s popravilom mostu čez Ščavnico pri Razkrižju. Prej je bil most dalj časa v zelo slabem stanju (Foto: J. Makovec)
5
POMURSKI VESTNIK, 12. sept, 1963
od tu in tam - od tu in tam - od tu in tam
Prenosi s prve strani
Jesensko setev
segati maksimalnih donosov niti na zadružnih še manj pa kooperacijskih površinah.
Za letošnjo setev so kmetijske organizacije zagotovile dovolj semen in umetnih gnojil. V razpravi je bilo opozorjeno, da pa pridelovalci semen postavljajo semenskemu blagu previsoke cene, ki niso v skladu s predpisi o zamenjavi. Zato je občinska skupščina sprejela priporočilo, da se naj cene vskladijo s predpisi, ker bo lahko drugače nastala velika škoda: kmetovalci ne bi kupovali dobrih semen, proizvajalci bi pa potem morali semensko pšenico prodajati kot merkantilno. Prav talko je bilo ugotovljeno, da se bodo tudi prisejanju rži kmetovalci posluževali manj kvalitetnih semen, ker je tudi cena semenske rži visoka, a tega ni mogoče spremeniti, ker se cena prosto formira.
Živahna razprava je bila o izkoriščanju mehanizacije, s katero razpolagajo kmetijske zadruge. Skoraj pri vseh sc strojni odseki izkazali več milijonske izgube. Na to je delno vplivalo, ker so zaradi dolge zime bili stroji neizkoriščeni (praktično jih niso organizacije mogle uporabljati štiri mesece), potem pomanjkanje primernih prostorov za stroje in pa nestrokovnost ljudi, ki z njimi opravljajo. Več diskutantov pa je tudi ugotavljalo da se s kmetijskimi stroji dokaj neskrbno gospodari. Zaradi tega je ogromno popravil, ki so zelo draga, to pa vpliva tudi na ceno storitev. Zato pa se iz leta v leto kmetovalci manj poslužujejo uslug pri obdelovanju polja.
Letos se bo izvajala tudi večja kontrola nad upoštevanjem določb o agrotehničnih minimumih, ker pri upravnem organu deluje tudi kmetijska inšpekcija. Skupščina je sklenila, da bodo morali kmetovalci upoštevati prej sprejete odloke. Tako bodo na območjih pridruženih občin veljali tisti predpisi o agrotehničnih minimumih, ki so jih sprejeli prejšnji ljudski, odbori in to do takrat, dokler ne bo za celotno občino sprejet enoten odlok.
skrbno opraviti
Po razpravi o kmetijstvu, je občinska skupščina poslušala poročilo predsednika sveta za šolstvo tov. Ludvika Pleterška o problematiki srednjih šol in vzgojno varstvenih ustanov. Poročilo je podrobno prikazovalo stanje srednjih šol glede števila dijakov, predavateljev kakor tudi njihov materialni položaj. Še vedno nekaterim, šolam primanjkuje predavateljev in to predvsem učiteljišču, kjer manjka kar sedem predavateljev, potem srednji kmetijski šoli, ki nima dovolj predavateljev za splošne predmete, pa tudi druge šole nimajo dovolj kadra. Tudi sredstva, ki so bila šolam dodeljena so nezadostna in jih šole tudi niso dobile pravočasno, kot je primer z investicijskimi sredstvi. Z novim letom bo finansiranje vseh šol v Pomurju prešlo v pristojnost občinskih skupščin, čemur je bila na tem zasedanju posvečena večja pozornost z ugotovitvijo, da bi vse štiri občine morale čimprej najti primemo obliko skupnega finansiranja srednjih šol.
Pred zaključkom zasedanja so odborniki postavili več vprašanj in zahtevali pojasnila. Odbornik, iz petrovsko-šalovskega predela se je zanimal za popravilo cest v tistem predelu. Direktor komunalnega podjetja je odgovoril, da bodo po planu začeli ceste popravljati v tistem predelu v kratkem, ker prej ni trlo mogoče zaradi gradnje nove ceste in pa velikih del, ki jih je bilo potrebno opraviti na vseh važnejših cestah. Odbornik iz Križevec se je zanimal, zakaj se še ni pričela graditev šole v tem kraju. Podpredsednik inž. Edi Perhavec mu je pojasnil, da je zaradi sredstev, s katerimi občina razpolaga, trenutno nemogoče odpreti novo gradbišče, ker bi to oviralo dokončno izgradnjo ostalih šol, poleg tega bi pa tudi gradnjo te šole izredno in po nepotrebnem zavleklo. Odbornik od Grada pa se je zanimal za gradnjo stanovanjskega bloka pri Gradu. Pojasnjeno mu je bilo, da bo blok do konca leta zgrajen. Š. B.
Z volivci ustvarjati tesnejše stike
gotavljajo tudi, da je v tej smeri vse premalo storilo tudi avto-moto društvo. V nasprotju s tem pa je bilo lani manjše število kaznivih dejanj, kot predlanskim. Največ je bilo med njimi majhnih in večjih tatvin na škodo družbenega in zasebnega premoženja. V razpravi o tem poročilu so odborniki predlagali, da se mora kršitelje cestnoprometnih predpisov strože kaznovati, ker s svojo nepre-
mišljenostjo ogrožajo življenje ljudi.
Obširna je bila razprava tudi o kulturno-prosvetnih problemih. Odborniki so predlagala ureditev vprašanja nekaterih kinematografov v Turnišču in V. Polani, v samem poročilu pa je bila nakazana potreba po večjih sredstvih za spomeniško varstvo, kakor tudi za aktivnejše delovanje kulturnih in prosvetnih društev.	Š. B
Bliže željam in potrebam potrošnika
predstavlja vpričo nedovoljne razvitosti trgovske mreže in pomanjkanja prodajnih prostorov, vedno ozko grlo. Pomurski sejem je izraziti potrošniški sejem, zato so razstavljala — proizvodne organizacije in trgovska podjetja — razstavila bogat asortiman vseh vrst blaga, ki ga bodo obiskovalci lahko kupili po znižanih cenah na sejmu.
Upravni odbor sejma je ob organizaciji sejma letos upošteval tudi pripombe obiskovalcev lanskega sejma ter prilagodil prireditve željam obiskovalcev. V zadnjih letih se tudi turizem v Pomurju vse bolj razvija, zato letošnji sejem tej gospodarski dejavnosti dalje precej poudarka. Organizirana je Turistična razstava, ki obiskovalce sejma seznam z znamenitostmi in lepotami Pomurja, gosti — turisti pa lahko kupijo različne spominke, razglednice itd. Razstava o turizmu spoznava obiskovalce sejma z velikimi možnostmi, katere jim nudi turistično Pomurje in še posebej razviti lovni turizem. Ob organizaciji letošnjega sejma se je utrnila tudi misel, da bo verjetno že prihodnje leto v skladu z razvojem vseh gospodarskih dejavnosti in turizma v Pomurju potrebno preimenovati sejem v »Turistično-potrošniški sejem.«
Potrebno je opozoriti še na nekatere posebnosti II. Pomurskega sejma. Trgovske organizacije in delovne organizacije nudijo obiskovalcem sejma vsakovrstno potrošniško blago po ugodnih in dostopnih cenah, na sejmu pa ne manjka tudi proizvajalcev obrtne stroke, ki nastopajo s prodajo svojih izdelkov. Gostinske organizacije nudijo svoje usluge s poudarkom na domačih specialitetah, na posebej pripravljenih večerih pa bodlo številni obiskovalci sejma lahko okusili tudi srbske, dalmatinske, prleške in prekmurske specialitete. Pripravljena je tudi skromnejša poizkušnja vin. kmetijske organizacije pa prikazujejo na razstavi svoje uspehe in dosežke. Seveda organizatorji sejma niso pozabili na zabavo. Bodite brez skrbi, na Pomurskem sejmu boste našli dovolj zabave vsi: otroci, mladina in starejši.
Racionalna razporeditev razstavno-prodajnih prostorov zagotavlja obiskovalcem prijeten in zanimiv sprehod po vseh prostorih II. Pomurskega sejma, posute poti pa kljub dežju varujejo obiskovalce pred blatom.
II. Pomurski sejem je odprt. Prepričani smo, da bo zadovoljil vsakega in da bo sejem postal tradicionalna manifestacija napredka Pomurja in širše okolice.
Sobota : Slovan 2:1 (1:1)
Na blatnem in razmočenem igrišču Sobote sta se v nedeljo dopoldan v prvenstveni tekmi SNI, pomerili moštvi Slovana iz Ljubljane ter Sobota. Kljub slabemu vremenu se je na igrišču zbralo okrog 1000 gledalcev, ki so videli ostro in zanimivo borbo dveh e-
nakovrednih nasprotnikov, da si
igralca niso mogli pokazati tistega kar znajo, saj je njihove akcije močno oviralo blato. Moštvo Slovana se je predstavilo soboškemu občinstvu kot solidno vigrana ekipa, ki se bo prav gotovo potegovala za sam vrh tabele SNL.
Za Soboto tega ne bi mogli trditi saj je bilo v moštvu nekaj slabih mest, zlasti pa je bila slaba povezava med obrambo in napadom Bili pa so zelo borbeni in na trenutke so celo nadigrali goste. Domačini so že v začetku ostro napadli in v 2. minuti preko Maučeca prišli v vodstvo, kar je bil hladen tuš za goste. Toda ti so se kmalu zbrali in tudi izvedli nekaj nevarnih napadov. Tako so v 7 minuti iz nenadnega protinapada dosegli izenačenje. Nato so se napadi obojestransko menjavali in bilo je na obeh straneh nekaj ugodnih prilik za zadetek, vendar so vse priložnosti ostale neizkoriščene.
V drugem polčasu je Sobota zopet začela z ofenzivno igro in na vsak način hotela priti v vodstvo. To se ji je tudi posrečilo. Sredi drugega polčasa je Sobota izvedla hiter protinapad. Na gol streljana žoga se je najprej odbila od igralcev Slovana, nakar jo je Tkalčec s prisebnim strelom nepričakovano usmeril v gol. Po tem se je Sobota potegnila v obrambo, da bi očuvala zmago in s tem dve dragoceni točki. Zato
so gostje skoraj ves preostali del tekme igrali na polovici Sobote. V tem delu je bilo nekaj kritičnih trenutkov pred vrati Sobote, katere pa so požrtvovalni igralci odstranili in tako očuvali svoje mrežo zares nedotaknjeno. S tem pa so si zasluženo priborili zasluženo dve dragoceni točki. Tekmo je sodil z napakami Golež iz Celja.
Prihodnjo nedeljo igra moštvo Sobote v Trbovlju s tamkajšnjim Rudarjem.
SOBOTA : SLOVAN 3:2 (2:1)
V predtekmi slovenskih ligašev sta se v borbi za točke pomerili tudi mladinski moštvi Slovana iz Ljubljane in Sobote. Začetek tekme je pripadel gostom, ki so bili fizično nekoliko močnejši. V tem času jim je tudi uspelo potresti mrežo Sobote in priti v vodstvo z 1:0. Tudi za tem so gostje še nekaj časa napadali, nakar pa so prevzeli pobudo domačini ter najprej rezultat izenačili preko Kukanje na 1:1, nato pa z golom Koblencerja povedli na 2:1.
V drugem polčasu so zopet napadli gostje in že v začetku po uspešno izvedeni enajstmetrovki rezultat izenačili. Zatem pa so popustili in mladinci Sobote so začeli vedno bolj prevladovati na igrišču. Toda v tem delu jim je samo enkrat uspelo potresti mrežo in to z enajstmetrovko, ki jo je izvedel Kukanja, kar pa je zadostovalo za zmago.
Nedeljska tekma med Slovanom in Soboto: pred golom domačinov ob stanju 2:1 za Soboto	(Foto: M. Veršič)
MM NOGOMETNA LIGA ZADOVOLJILA LE GRAFIČAR IN BELTINCI
Z nedeljskim prvim kolom se je pričelo tekmovanje tudi v MM nogometni ligi, v kateri nastopajo štirje predstavniki Pomurja in sicer Grafičar, Beltinci, Nafta in Radgona. V prvem kolu so morali prav vsi v goste, zadovolijla pa sta le Grafičar, ki je prinesel dragoceni točki iz Ptuja ter Beltinci, ki so doživeli minimalen poraz od Branika v Mariboru, ki sodi za favorita MM lige. Razočarala pa sta lendavska Nafta, ki je zaradi neučinkovitega napada klonila novincu Ojstrici v Drvogradu ter Rad gona, ki je doživela visok poraz v Ravnah.
DRAVA : GRAFIČAR 1:2 (1:0)
Moštvo Grafičarja je z zmago nekoliko presenetilo, toda kakor poročajo, je bilo boljše moštvo in je zasluženo zmagalo. Po enakovredni igri v prvem polčasu so prvi prišli v vodstvo domačini v 42. minuti. V drugem delu igre je Grafičar terensko nadmočen ter je z dvema goloma v 76. minuti Madžar in v 90. minuti Volf dosegel zasluženo zmago. Za zmago so zaslužni prav vsi igralci, posebej pa se je izkazal vratar Morčič. Tekmo je zelo dobro sodil Kološa iz M. Sobote.
Grafičar je nastopil v tejle postavi: Marinec (Morčič), Ljubojevič, Gujtman (Toplak), Volf, Merica, Klement. Tinev, Radulovič, Bagari, Madžar in Sapač.
BRANIK : BELTINCI 2:1 (2:1)
Nihče ni pričakoval, da bo novinec, moštvo BeLtinec nudilo tako močan odpor favoritu MM lige. Toda čeprav so bili domačini tehnično boljši nasprotnik, so se igralci Beltince srčno borili ter z borbenostjo nadoknadili tehnično premoč domačinov, in bili v polju povsem enakovreden nasprotnik. Prvi so prišli v vodstvo Beltinci v 16. minuti prvega polčasa, ko je Maučec lepo centriral žogo pred vrata, tam se je znašel Zadravec ter v woley udarcem neubranljivo zadel mrežo. Domačinom je nato zaradi neizkušenosti gostov, posebej pa vratarja, uspelo dvakrat zadeti mrežo in doseči zmago. Po prikazani igri bi si Beltinci zaslužili vsaj točko, če jih ne bi sodnik Švajger, po izjavi službojočega delegata, oškodoval za regularno dosežen zadetek. Beltinci so nastopili v tejle postavi: Hartman (Prša), Kouter, Vereš, Novak, Gjerek, Tkalec, Virag (Križanič), Puklavec, Maučec, Fras in Zadravec.
OJSTRICA : NAFTA 2:1 (1:1)
Nafta je veljala za favorita v srečanju z novincem Ojstrico. Bila je tudi v izraziti terenski nadmoči in igrala dokaj dobro, vendar le do kazenskega prostora. Poraz pa je doživela le zaradi neučinkovitega napada, ki je od številnih zrelih priložnosti izkoristil samo enega.
Prva je prišla v vodstvo Nafta v 24. minuti preko Horvata. Domačini pa so izenačili deset minut pozneje. V drugem polčasu pa so kljub veliki premoči Nafte v 80. minuti dosegli zmagoviti gol.
FUŽINAR : RADGONA 7:0 (2:0)
Igralci Radgone, ki so bili v prvem polčasu povsem enakovreden nasprotnik domačinom, so ven dar doživeli nekoliko prehud poraz. Toda domačini so kar štirikrat zadeli mrežo iz enajstmetrovke, kar je zares nenavadno na nogometnih igriščih. Čeprav sodnik ni bil najboljši, to vendar priča, da je obramba Radgone igrala nesigurno.
S KONJSKIH DIRK V GORNJI RADGONI
KLJUB SLABEMU VREMENU LEPA UDELEŽBA
Preteklo nedeljo so bile v G. Radgoni v okviru II. Pomurskega sejma konjske dirke, na katerih so sodelovali vozači iz več konjeniških klubov. Seveda je bilo domače zastopstvo najštevilnejše in je poželo tudi največ prvih mest.
Kljub odlični organizaciji in dobremu tehničnemu vodstvu dirke, pa vse ni tako potekalo, kakor bi moralo. To pa predvsem na račun slabega vremena, saj so zaradi dežja morala pričeti s tekmovanjem nekaj čez tretjo uro popoldne — z dobro uro zakasnitve.
Na sporedu je bilo kar 8 voženj z nekaj manj kakor 30 tekmovalci oz. konji. Najzanimivejša je bila vsekakor prva dirka in sicer prvenstvo FSRJ za dvoletne kasače, v kateri se je za prvo mesto potegovalo le 6 vozačev. Ta dirka bi morala biti na sporedu šele četrta. toda organizator jo je zaradi zakasnitve in nevarnosti, da bo zopet deževalo, kot najvažnejšo točko sporeda dal na prvo mesto. Prvi start ni uspel, ker je nekaj konjev »-pobegnilo«, zato pa je tem boljši bil drugi. Že po nekaj sto metrih je prevzel vodstvo Jelkan pod vajetmi Milana Korošaka iz Turnišča, ki ni dovolil, da bi ga kdo prehitel. V lepem slogu je privozil v cilj prvi s kilometrskim časom 1:37,2 pred Nidorjem Miho Pajnkiherja, ostali so pa precej zaostali.
Ostale dirke so si nato sledile po vrstnem redu, ki je bil že prej določen. V enovprežni heat vožnji, za katero se je prijavilo 6 tekmovalcev — na hipodrom pa so prišli le štirje — je zasluženo prišla na cilj prva Finca Ludvika Slaviča iz Grah, ki pa je v drugem heatu prav tako zanesljivo zmagala in s tem postala končni zmagovalec heata.
Sledila je dirka pod nazivom »Naši seniorji« z 8 tekmovalci. Prvo mesto je osvojila Pajka, ki jo je vodil Feliks Jureš. Nato pa so se med seboj merili vozači v dirki pod naslovom »Dirka konjeniškega kluba Maribor, v kateri je tokrat že drugič danes zopet osvojila prvo mesto Pajka vozača in lastnika Feliksa Jureša iz Bunčan. To je izreden uspeh tega tekmovalca, saj je bila konkurenca huda in povrh tega je bila steza precej razmočena. Tako so tekmovalci prihajali v cilj poškropljeni z blatom, toda kljub temu jim ni zmanjkalo volje ter so se fair borili za boljši plasma. Predzadnja Je bila na sporedu ravna galopska dirka konjeniškega kluba Varaždin, ki je prav tako, kakor pred dvema tednoma v Ljutomeru, potekala v znamenju dvoboja med jahači iz Maribora in Varaždina. Za razliko je bilo tokrat mariborsko zastopstvo številnejše. Po izredni borbi je dospel v cilj prvi Rolet Petra Ribariča iz
Maribora. Najboljši Varaždinec je bil šele tretji, favoriziran Gusar Josipa Mileča, ki je v Ljutomeru zanesljivo bil prvi, pa je tokrat zasedel šele četrto mesto.
Zadnja na sporedu je bila dvovprežna vožnja, o kateri bi lahko rekli, da je bila ena najbolj razburljivih voženj dneva. Skoraj ves čas sta vodili Fidela in Finca z vozačem Ludvikom Slavičem. Toda tik pred ciljem Ju je pričel dohitevati Marjan Zajec s konjema Dim in Porinom in bi ju tudi skoraj prehitel. Sele v ciljni ravnini sta si prva dva nabrala toliko prednosti, da sta prišla v cilj le za slabo konjsko dolžino pred zasledovalcema.
Rezultati posameznikov:
I. dirka: prvi heat »Pomurski sejem« temelj 1,29 - proga 1600 metrov:
1.	Finca (Ludvik Slavič, Grabe) 1:29,0
2.	Veska (Jože Hercog, Maribor) 1:30,7
II.	dirka »Naši seniorji« — temelj 1,36 proga 2200 metrov:
1. Pajka (Feliks Jureš, Bunčani) 1:36,4
III. dirka »Pomurski sejem« — II. heat
1.	Finca 1:28,4
2.	Fidela 1:29,2
Končni vrstni red heat voženj: 1. Finca, 2. Fidela, 3. Veska in 4. Plemenitka
IV. dirka »Prvenstvo FSRJ za 2,letne kasače« proga 1400 m:
1.	Jelkan (Milan Korošak, Turnišče) 1:37,2
2.	Nidor (Miha Panjkiher, Turnišče) 1:37,4
VI. dirka »KK Maribor« — temelj 1,42 — proga 2000 metrov:
1.	Pajka (Feliks Jureš, Bunčani) 1:38,6
2.	Fizona (Janko Slavič, Grabe) 1:37.2
VII. dirka »KK Varaždin« — proga 1800 metrov:
1.	Rolet (Peter Ribarič, Maribor)
1:11,1
2.	Hetera (Franc Mlinarič, Maribor)
VIII. dirka dvovpreg »Občinska skupščina G. Radgona« — proga 2400 metrov :
1.	Fidela-Finca (Ludvik Slavič)
1:42,4
2.	Dim-Porin (Marjan Zajec) 1:49,8 Vsi časi so kilometrski!
Kljub slabemu vremenu se je zbralo preteklo leto precej ljudi na konjskih dirkah (Foto: M. Veršič)
PRVO NENAVADNO KOLO
Prvo kolo Pomurske nogometne lige se Je končalo dokaj nenavadno, kar daje slabo luč na sam začetek tekmovanja. Od petih srečanj so bila odigrana le tri, medtem ko je bilo srečanje v Šalovcih med Bakovci in Šalovci v 44. minuti prvega polčasa prekinjeno pri stanju 3:0 za Bakovce, ker izključeni igralec domačinov Horvat ni hotel zapustiti igrišče.
Tekma med Gradbenikom in Rakičanom pa ni bila odigrana, ker ni bilo delegiranega sodnika. V ostalem je moštvo Turnišča slavilo visoko zmago, predvsem po zaslugi dobro razpoloženega napadalca Bažike. ki je sam dosegel 5 zadetkov. Z visoko zmago je tudi presenetilo moštvo Puconec,
medtem ko je Sobota B s težavo premagala Brazdo. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
Turnišče : Veržej 8:0 Puconci : Pušča 7:2 Sobota B : Brazda 2:1 Šalovci : Bakovci 0:3
Pomurska mladinska liga: Šalovci : Bakovci 0:3 Turnišče : Veržej 1:1
KOVINAR : LJUTOMER 1:3
V drugem kolu jesenskega dela druge vzhodne republiške odbojkarske lige je spomladanski prvak, moštvo Ljutomera gostovalo v Mariboru, kjer se je srečalo s tamkajšnjim Kovinarjem. Na težkem in blatnem igrišču je moštvo Ljutomera s požrtvovalno igro osvojilo nadaljnji dve točki ter tako potrdilo svoj kandidaturo za prvaka druge vzhodne republiške lige. Najboljši igralec na tekmi je bil rutinirani Ivo Šumak, dasi za požrtvovalno igro zaslužijo pohvalo prav vsi igralci.
Ljutomer je nastopil v tejle postavi: Šumak, Pušenjak. Berce. Pirher, Kumperščak in Fišer.
Prihodnjo nedeljo se bodo Ljutomerčani pomerili s Slovensko Bistrico, ki je edini nevarni zasledovalec Ljutomerčanom. To srečanje bo verjetno tudi odločilo o prvaku. Tekma bo v Ljutomeru.
RAZPORED TEKEM PNL ZA 15. SEPT. 1963 BAKOVCI: ob 14. uri Bakovci : Veržej ml., ob 15.30 Bakovci : Veržej, del. Vratarič;
ŠALOVCI: ob 14. uri Šalovci : Nafta ml., ob 15.30 Šalovci : Nafta, del. Gomboši; DOBROVNIK: ob 15. uri Brazda : Turnišče, del. Jež;
RAKIČAN: ob 10. uri Rakičan : Puconci, del. Flisar;
M. SOBOTA: ob 10. uri Pušča : Sobota H, del. Koblencer, ob 13.30 Sobota H : Grafčar ml.; TIŠINA: ob 15. uri Tišina : Moravci, del. sodnik;
DOKLEŽOVJE: ob 15. uri Dokležovje : Bogojina, del. sodnik.
NP — M. Sobota
KOVAČ NA BALKANSKIH IGRAH
V jugoslovanski atletski reprezentanci za Balkanske igre je med 48 najboljšimi atleti tudi Sobočan Janez Kovač, ki bo tekel skupaj z Važičem iz Celja na progi 1500 metrov.
VELIK USPEH MRZELA
V prejšnji številki našega lista smo pisali o Alešu Mrzelu, ki je imel na cestnih dirkah v Zagrebu precejšnjo smolo, saj mu je tik pred ciljem odpovedal stroj- No, takratni spodrsljaj pa je tokrat kronan s precejšnjim uspehom. Sodeloval Je na cestno hitrostnih dirkah v Portorožu ter v zelo močni mednarodni konkurenci v kategoriji motorjev 250 ccm s časom 49:50,9 dosegel odlično drugo mesto. Tudi tokrat je Mrzel vozil na motorju, znamke Aermachi.
Ljutomer resen kandidat za prvo mesto
Spomladanski del tekmovanja v II. vzhodni republiški odbojkarski ligi Je bil za odbojkarje Ljutomera,  kot edinega pomurskega predstavnika v tej konkurenci izredno uspešen. Vsa srečanja, razen enega, so odločili v svojo korist ter z dokaj kvalitetno odbojko postali spomladanski prvak. Odbojkarji Ljutomera so tako postali poleg kegljačev najuspešnejša tekmovalna ekipa v središču Prlekije, hkrati pa imajo primat te športne zvrsti v Pomurju.
V odbojkarskem kolektivu Ljutomera je glavni »adut« njihov kapetan in trener ter najboljši igralec Ivo Šumak. Zato smo se obrnili nanj, da bi nam kaj več povedal o njihovih dosedanjih uspehih ter načrtih za prihodnje. V bežnem razgovoru nam je ta pri-
zadevni športnik radevolje ustregel ter povedal več razveseljivih misli, kar se tiče igre in discipline njegovih varovancev.
Koliko časa že tekmujete v republiški ligi in kateri vaš dosedanji uspeh smatrate za najvidnejšega?
V republiški ligi tekmujemo že tretje leto. Naj povem, da smo bili prvo leto zares začetniki, saj nismo osvojili niti enega seta. Lansko leto smo bili že mnogo boljši in smo po končanem tekmovanju zasedli tretje mesto v drugi vzhodni republiški ligi. Letos pa, kakor vidite, resno kandidiramo na prvo mesto, kar je doslej tudi naš največji uspeh.
Začelo se je že jesensko tekmovanje. Kaj sodite po uspešno odigranih prvih dveh srečanjih? Obe srečanji ste
na tujem v Ravnah in Mariboru odločili v svojo korist z enakim rezultatom 3:1.
Prva tekma v Ravnah je pokazala, da nismo začeli tekmovanja v taki formi kot smo bili v spomladanskem delu, kar pa je vzrok, da smo zaradi dopustov trenirali le dobrih 14 dni. V drugi nam je že šlo nekoliko boljše in upam. da bomo kmalu zaigrali v stari formi.
Ostala so še tri srečanja do konca tekmovanja. Katero od teh se vam zdi najtežje?
Najtežja tekma bo prav gotovo v nedeljo z ekipo Slovenske Bistrice, ki nam je edini nevarni konkurent za prvo mesto, saj je po končanem spomladanskem delu tekmovanja pristala na drugem mestu z istim številom točk kakor mi. Zato menim, da bo prav to
srečanje odločilo o letošnjem prvaku.
In kako ste zadovoljni z igro?
Igralci so zelo disciplinirani in zelo redno prihajajo na treninge. Tu bi predvsem rad pohvalil zelo požrtvovalnega Pušenjaka, ki žrtvtuje največ prostega časa. Želja vseh igralcev pa je, da bi obdržali prvo mesto ter se drugo leto potegovali za višje tekmovanje ,v kolikor nam bodo seveda to dopuščala finančna sredstva, katerih je zelo malo in čestokrat moramo celo sami tekmovalci prispevati kakšen dinar.
Tudi mi želimo, da bi se prizadevnim Ljutomerčanom uresničile njihove želje in da bi postali letošnji prvaki, kar si po svoji kvaliteti tudi zaslužijo.
-fm-
POMURSKI VESTNIK. 12. sept. 1963
6
Zaskrbljujoče tendence
(Nadaljevanje z 2. strani)
Očitno je, da bo zaradi takega razvoja v živinoreji potrebno sprejeti tudi nekatere administrativne ukrepe, predvsem glede zakola telet, kar bo potrebno strogo racionalizirati. Brez raznih ukrepov si tudi ni mogoče zamišljati ponovnega porasta staleža živine. Enako bodo morali temu problemu posvetiti večjo pozornost sveti za kmetijstvo pri občinskih skupščinah. Ponekod so že analizirali stanje, kot na primer v soboški občini, kjer je bila na to upadanje staleža opozorjena tudi občinska skupščina.
Nekateri problemi
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ali ni nadalje problem kmetijstva tudi to, da se s premijo stimulira reja živine za zakol, pri čemer potrošnik kupuje meso po 700 din od živali, ki jih je s 55-procentno proizvajalec spital za 275 din. Istočasno, ko z destimulativno ceno mleka zaviramo rejo plemenske živine lin ugotavljamo občuten padec staleža goveje živine, pa jamramo o praznih stoječih v novozgrajenih hlevih za pitance. Tudi to je problem in še večji bo nastal, če ne bomo v kratkem ukrenili drugače.
Dosti je torej problemov v našem kmetijstvu, ki bi jih morali obravnavati pod tem naslovom.
Tone SLAVIČ
Trgovsko podjetje na debelo in drobno - Murska Sobota
Titova ul. št. 1
LOVCI,
RIBIČI,
ČEBELARJI,
MOPEDISTI
IN
MOTORISTU
Vse kar rabite za Vaše športno izživljanje in dobro počutje Vam nudimo v naši poslovalnici »LOVEC« Grajska 11, Murska Sobota (pri Zdravstvenem domu).
Mala kronika
Z AVTOMOBILOM ZADEL V MOPEDISTA
V soboto se je pripetila lažja prometna nesreča na križišču v Radgoni pri avtobusni postaji. Pri prehitevanju je voznik osebnega avtomobila Ernest Podlesek iz Vanče vasi zadel v mopedista Matijo Hamlerja, ki je padel. Na srečo je bil le lažje poškodovan, nekaj pa je tudi materialne škode na obeh vozilih.
DIVJANJE NA CESTI Na križišču ulice Štefana Kovača in Alija Kardoša v M. Soboti se je pripetila prometna nesreča, ki je bila le lažjega pomena. Nepreviden kolesar Gaber Jože je pri zavijanju zaradi prevelike hitrosti zadel v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil D. B. iz M. Sobote ter se lažje poškodoval.
VINJEN V JAREK Pred dnevi se je v Radenskem vrhu vinjen voznik osebnega avtomobila MS 13-10 prevrnil v 5 m globok jarek in se lažje poškodoval. Na vozilu je škode za 150 tisoč dinarjev.
NEPREVIDNOST NA CESTI H. E. iz Doma počitka v Rakičanu je na Panoski ulici v M. Soboti zaradi neprevidnosti naenkrat znašla pred motornim kolesom MS 10-60. Trčenje je bilo neizbežno
H. E. je bila težje poškodovana in so jo prepeljali v soboško bolnišnico.
BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
I. K. iz Bakovec se je vozil brez vozniškega izpita z avtomobilom registracije MS 10-122 ter se zaletel v osebni avtomobil Meolic Jožeta iz Bakovec. Materialna škoda je ocenjena na 100 tisoč dinarjev, medtem ko povzročitelj nesreče, ki je bil že trikrat obravnavan zaradi podobnega prekrška ni bil poškodovan.
Pretekli teden je bilo na pomurskih cestah precej prometnih nesreč, ki pa so bile le lažje; težjih nesreč tokrat nismo zabeležili.
V nekaj primerih je bila zopet vzrok nesreče vinjenost pa tudi spolska cesta in slaba vidljivost zaradi dežja in megle.
VINJEN KOLESAR PRED MOTORISTA Na cesti Murska Sobota — Beltinci se je 4. septembra ob 20. uri pripetila lažja prometna nesreča Iz Rakičana se je proti Beltincem peljal motorist Matija Mevlic iz Dokležovja. Kakih 200 metrov iz Rakičana je naenkrat zagledal pred seboj dva kolesarja, ki sta peš šla ob kolesih na desni strani ceste. Ko pa ju je hotel prehiteti, je kolesar Alojz Lazar nenadoma zavil v levo. Motorist se trčenju ni mogel izogniti. Kolesar, ki je bil vinjen, kot so pozneje spoznali, je po nesreči pobegnil. Motorist je bil le lažje poškodovan.
NI NAKAZAL SPREMEMBE SMERI
Na cesti II. reda Jurij - Rogašovci se je pretekli petek pripetila prometna nesreča, ki jo je zakrivil kolesar Herman Rogač. Pri zavijanju v levo ni nakazal spremembe smeri in je trčil vanj motorist G. K., ki je peljal za njim. Pri trčenju je motorist dobil lažje poškodbe.
V soboto dopoldne se je na ulici Lole Ribara v M. Soboti s triciklom peljal Karel Kutoš iz Gederovec. Ker je vozil neprevidno jo zadel v kolesarko Heleno Bedek iz M. Sobote in jo lažje poškodoval.
ZOPET VINJENOST Istega dne je skozi vas Mele na cesti Radenci—Radgona vozil vinjen mopedist Golob Alojz iz Radenec. Na cesti je padel in se lažje poškodoval.
TURISTIČNE INFORMACIJE
Prosta ležišča: Zdravilišče Slatina Radenci: vse zasedeno potrebne so rezervacije; Hotel »Zvezda« M. Sobota: Prostih 68 ležišč.
Depandansa v termalnem kopališču Moravci: weekend hišice vse zasedene, 20 ležišč je prostih v privatnih turističnih sobah; Hotel »Central« M. Sobota vse zasedeno.
Gostišče »Jeruzalem« Ljutomer: prosta tri ležišča — potrebne so rezervacij«.
PRIREDITVE: Od 20. do 22. sept. simpozij komorne glasbe v Sl. Radencih.
POPRAVEK
V prejšnji številki smo pomotoma, v komentarju pod sliko, ki prikazuje novi stanovanjski blok v M. Soboti, objavili, da bo v pritličju imelo svoje prostore tudi trgovsko podjetje Merkur. V resnici bo v teh prostorih samoizbirna trgovina podjetja Prekmurski magazin iz M. Sobote.
DAN EKSKURZIJ NA GIMNAZIJI
V torek so na gimnaziji imeli dan ekskurzij in sicer četrti razred je odpotoval v Ljubljano na ogled narodne galerije in drugih kulturnih institucij, oba tretja razreda pa sta odpotovala v Zagreb na jesenski velesejem. Vsi trije drugi razredi so odšli v Celje, kjer so si ogledali kulturne znamenitosti mesta, trije prvi razredi pa so ostali doma in sicer so obiskali študijsko knjižnico ter nekatera soboška podjetja in tovarne.
Štajerska rokometna liga
BREZ TOČKE ZA POMURSKA PREDSTAVNIKA Prvo kolo na novoustanovljene štajerske rokometne lige, v kateri nastopata moštvo Beltinec, lanskoletni član vzhodne republiške rokometne lige ter moštvo Nafte iz Lendave, lanskoletni pomurski prvak, ni bilo uspešno za naša predstavnika, saj sta oba ostala brez točke, kljub temu, da sta igrala na svojih igriščih. Rokometaši Beltinec so sicer doživeli minimalen poraz, medtem ko je ta hujši za rokometaše Nafte.
BELTINCI : PARTIZAN (Celje) 13:16
Rokometašem Beltinec se je poznalo, da je bila to prva tekma, saj so igrali preveč statično predvsem v obrambi. Tako so gostje v prvem polčasu z lahkoto dosegli zadetke s same črte vratarjevega prostora. V drugem polčasu so se Beltinčani razživeli, vendar je bil njihov finiš prepozen, da bi lahko dosegli kaj več, kot znižali rezultat na minimum. Pri tem pa je treba omeniti tudi to, da jih je tokrat spremljala precejšnja smola, saj so kar 9-krat zadeli vratnico. Za Beltince so bili uspešni: Peterka 6, Šticl 3, Vereš 2, Osterc in Šralj po enega. Tekmo je sodil Hlačer iz Celja.
NAFTA : RADEČE 9:22 Na težkem in blatnem terenu moštvi nista pokazali mnogo. Gostujoče moštvo Radeč je bilo tehnično boljše in je zasluženo zmagalo z visokim rezultatom. Prva tekma je tudi pokazala, da domačinom primanjkuje tudi izkušenosti. Najuspešnejša domačina sta bila Galič in Sveč, ki sta dosegla vsak po 3 zadetke. Tekmo je sodil Levstik iz Maribora.
DELEGIRANJE ROKOMETNIH TEKEM za nedeljo 15. sept. 1963 Vzhodna rokometna liga okraja Maribor člani
H.	kolo:
TVDP Ormož : TVDP Ljutomer ob 10. uri v Ormožu, sod. Šijanec; TVDP Krog : Agroservis ob 10.30 v Krogu. sod. Titan: SŽD ESŠ : RKP Beltinci ob 10.15 — igrišče Partizan. sod. Ambruš (Peček); TVDP Radenci : TVDP Vel. Nedelja ob 10. uri v Radencih, sod. Zupan.
Medobčinska liga članice
I.	kolo:
RK Mura : ŠŠD Sloga ob 9. uri igr. Partizan, sod. Žižek. Mladinec : ŠŠD Elan ob 10. uri — Mur. Črnci — sod. Hari, ŠŠD ESŠ II : RK Nafta II ob 10.15 — igr. Osem-— prosti.
letka n. sod. Janža, TVDP Tišina Medobčinska liga - članice I. kolo:
ŠŠD Elan : ŠŠD Sloga ob 9. uri. igr. Gimnazije, sod. Lončar; Grafičar : RK Nafta ob 10 uri. igr. Gimnazije, sod. Vida. ŠŠD ESŠ : RK Mura ob 11. uri. igr. Gimnazije, sod. Vida RKP Beltinci : ŠZD ob 10. uri v Beltincih, sod. Vukan. Občinska liga — pionirji-pionirke 1. kolo:
ŠŠD Polet : ŠA Cankova ob 8.30 —9. 30. igr. Osemletke II. sod. Janža. ŠŠD Pionir : ŠA Tišina ob 9,— 10. uri, igr. Bakovci, sod. Glažar.
Tekmovalna komisija
DEŽ ZAVRL TRGATEV RANINE
Te dni se je v Pomurju pričela trgatev žlahtnega grozdja ranih sort. Trgatev bi se morala pričeti že prej toda neugodne vremenske razmere so jo zavrle, saj je grozdje v času deževja znatno izgubilo na sladkorju.
Na Kmetijskem kombin. Gornja Radgona so že pričeli trgati. Trgatev pa še ni popolna, saj zgolj pobirajo jagode. ki so zaradi dežja pričele gnili. Pričakujejo, da bo pri zgodnjih sortah grozdja — tudi pri svetovno znani radgonski ranini, ki jo izvažajo pretežno v Anglijo, letošnji pridelek nekoliko slabši od lanskega, medtem ko si pri poznih sortah obetajo celo boljšo
letimo, če jim bodo vremenske razmere količkaj naklonjene. V vinogradih, ki jih ni prizadela letošnja toča, si obetajo povprečno 60 do 70 hl vina na hektar, v nekaterih vinogradih pa celo več. Po toči prizadeti vinogradi bodo dali povprečno le od 30 do 40 hl vina na hektar.
Na Vinogradniško-živinorejskem kombinatu v Ljutomeru pa so nam sporočili, da so bili primorani trgatev grozdja ranih sort odložiti zavoljo deževja. Grozdje je v času dežja zgubilo več stopenj sladkorja, ki pa bo ob ugodnejšem vremenu nadoknaden. Sicer računajo na okrog 20 stopenj sladkorja ob trgatvi. Letošnji pridelek vina bo minimalen zaradi lanske toče. Z glavno trgatvijo pa bodo v ljutomerskih goricah pričeli po 5 oktobru.	-sk
KOROŠKI KINOAMATERJI -Na povabilo Foto kluba iz Murske Sobote bodo v soboto gostovali v Murski Soboti člani Koroškega kino kluba iz Prevalj in predvajali filme, ki so jih sami posneli. To bodo krajši in daljši filmi različnih žanrov, med njimi tudi dokumentarci. Nad 90 odst. predvajanih filmov bo v colorju. Gostje s Koroške, kjer se je ta dejavnost Ljudske tehnike zelo razmahnila, bodo svoje bivanje v Murski Soboti izkoristili tuda za strokovno (izmenjavo izkušenj s soboškimi kolegi.
Ljubiteljem nogometa sporočamo, da bosta 14. sept. pri Old boys Sobota nastopala še dva stara veterana: Jurij Vrtarič in Ludvik Krančič, slednji je še vedno zelo agilen nogometaš, zlasti pri »lepem špilu«. Nadalje sporočamo, da se bo tekma v slučaju slabega vremena odigrala dne 15. sept. ob 10. uri.
Vzhodna okrajna rokometna liga ODIGRANI LE DVE TEKMI Preteklo nedeljo je bilo na sporedu tudi prvo kolo vzhodne okrajne rokometne Lige, katero sestavljajo bivši člani Pomurske rokometne lige z vključitvijo rokometnih ekip iz Ormoža in Velike Nedelje. V prvem kolu sta bili odigrani le dve tekmi. V obeh primerih pa so zmagali gosti. Tako je ESŠ iz Murske Sobote premagala Veliko Nedeljo, Ormož pa Radence. Ostali dve tekmi med Agroservisom in Ljutomerom ter Beltinci B in Krogom nista bili odigrani. Tekma med Agroservisom in Ljutomerom je bila registrirana z rezultatom 5:0 za Agroservis, ker ekipa Ljutomera ni nastopila. Tekma med Beltinci B in Krogom pa ni bila odigrana zaradi tega, ker je sodnik prepozno prispel, ko je že bila na sporedu tekma štajerske rokometne lige. Rezultati I. kola:
Radenci : Ormož 14:17 V. Nedelja : ESŠ 15:25 Agroservis : Ljutomer 5:0
OPOZORILO!
Opozarjam cenjeno prebivalstvo, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredil kjerkoli moj mož Štefan Žižek iz Dokležovja. Antonija Žižek, Dokležovje.
D-862
»AGROSERVIS« Murska Sobota sprejme takoj
1.	VODJO STROJ. ODDELKA
2.	VODJO REMONT. ODDELKA
3.	2 KOVINOSTRUGARJA
Pogoji: pod 1. visokokvalificirani kovinostrugar s 5- letno prakso, pod 2. visokokvalificirani avtomehanik s 5-letno prakso, pod 3. kvalificirani ali priučeni delavec. — Ponudbe poslati upravi podjetja ali se osebno javiti.
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V Murski Soboti razpisuje delovno mesto
PSIHOLOGA
Pogoj: Dokončana filozofska fakulteta, psihologija kot A-predmet.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Plača po Pravilniku o delitvi dohodkov.
O-833
UPRAVNI ODBOR ČZP »POMURSKI TISK« Murska Sobota
razpisuje prosto delovno mesto VOLONTERJA — STROJNEGA STAVCA
Pogoji: končana srednja šola, vojaščine prost.
Prošnje vložite do 25. septembra 1963 kadrovsko-sociaini službi podjetja.
0-834
UPRAVNI ODBOR KOMUNALNEGA PODJETJA Murska Sobota
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	Tehnični vodja podjetja
2.	Šef EE Kamnoseštvo
3.	Finančni knjigovodja
4.	Kalkulant — tehnični analitik
5.	Obratovni knjigovodja
6.	Likvidator
7.	Glavni skladiščnik
8.	Administrator tehnične pisarne
9.	Administrator.
Pogoji: pod 1. gradbeni inženir s 3-letno prakso, višji gradbeni tehnik s 5-letno prakso ali gradbeni tehnik z 8-letno prakso.
Pod 2. gradbeni tehnik s 5-letno prakso v operativi ali visokokvalificirani delavec gradbene stroke z 10 letno prakso.
Pod 3, 5, 6 popolna srednja šola z več let prakse. Pod 4. gradbeni tehnik s 5 let prakse.
Pod 7. VK-trgovski delavec — železninar z več let prakse.
Pod 8. Ekonomska sredinja šola.
Pod 9. ESŠ ali administrativna šola.
Prošnje sprejema UO do 20. 9. 1963. oz, dokler se vsa delovna mesta ne izpopolnijo. Pod točko 1 razpisa mudimo eventuelno stanovanje v 1964. letu.
0-832
Tedenski koledar
Petek, 13. sept. Filip Sobota, 14. sept. — Jelenko Nedelja, 15. sept. — Nikodem Ponedeljek, 16. sept. — Ljudmila Torek, 17. sept. — Frančiška Sreda, 18. sept. — Irena Četrtek, 19. sept. — Vitodrag
Zdravstvena dežurna služba
13.	sept.	—	dr.	Hajdinjak
14.	sept.	—	dr.	Lopert
15.	sept.	—	dr.	Lopert
16.	sept.	—	dr.	Gregorčeva
17.	sept.	—	dr.	Hajdinjak
18.	sept. — dr. Lopert
19.	sept. — dr. Gregorčeva
KINO
MURSKA SOBOTA — od 13. do 15. sept. italijanski barvni kinemaskopski film: »Drakut maščevalec«.
GORNJA RADGONA — 14. in 15. sept. francosko-italijanski kinemaskopski film: »Meč maščevanja«
SLATINA RADENCI — 19. sept. nemški film: »Rože za državnega tožilca«; 14. in 15. septembra ruski barvni film: »Slepi muzikant«.
LJUTOMER — 14. in 15. septemb. domači kriminalni film: »Minuta za odmor«; 18. in 19. septembra švedski film: »Divje jagode«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOM. — 14. in 15. sept. ameriški špijonski film: »Mož, ki ga ni bilo«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 14. in 15. sept. francoski film: »Zakaj prihajaš pozno«.
VELIKA POLANA — 14. in 15. septembra ameriški vojaški film: »Pesek Ivo Djima«.
ŠALOVCI — 14. in 15. sept. jugoslovanski film: »Pet minut veselja«.
PREKLIC!
Podpisana. Julijana Kuplen in Anton Plohl iz Ivanjskega vrha, preklicujeva vse neresnične besede in osebne žalitve zoper družino Genovefe in Franca Karlo iz Ivanjskega vrha ter se jima zahvaljujeva, da sta odstopila od nadaljnjega sodnega postopka.
MALI OGLASI
OPREMLJENO SOBO za enega, lahko tudi za dva dijaka, iščem. Naslov v upravi lista. M-805 MOPED »Colibri«, prevoženih 2000 km, prodam. Slavko Špilak, Žižki 63, p. Črensovci. M-806 POSOJILO do 200.000 din potrebujem. Nudim visoke obresti. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Sigurno jamstvo«. M-814 GOSPODARSKO pomočnico za opravljanje 5 krav, vajeno tudi poljskih del. potrebujem. Nudim vso oskrbo in plačo po dogovoru. Ponudbe na: Franc Dolenc. Stara Loka 5, p. Škofja Loka.	M-815
OTROŠKO POSTELJO, v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista.	M-816
GOSPODINJSKO pomočnico k tričlanski družini v Ljubljani sprejmem takoj. Poizvedbe pri Ficko, Trstenjakova 28, Murska Sobota.	M-817
MOTORNO KOLO »Prima« 175 ccm in moped »Colibri« prodam. Plača se lahko tudi s čekom. Informacije pri vratarju bolnišnice v M. Soboti.	M-818
BENZINSKI MOTOR, 4 do 5 KS, pogonski, v odličnem stanju, ugodno prodam.	M-819
KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, štedilnik »Tobi«, peč »Oganj«, posteljno žično mrežo, kavč, dva fotelja z mizico, ugodno prodam. Ogled popoldne od 15. ure naprej. Cankarjeva 30, M. Sobota.
M-830
SOBNO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Kocljeva 4. M. Sobota.	M-821
GOSPODINJSKO pomočnico, lahko tudi začetnica, sprejmem. Vaupotič, Slatina Radenci.
M-823
TELEVIZOR »Gründing«, ugodno prodam ali zamenjam za dvosedežni moped. Naslov v upravi lista.	M-824
SOBNO POHIŠTVO, rabljeno, ugodno prodam. Ogled dnevno od 14. do 16. ure, Štefana Kuzmiča 24, M. Sobota.	M-820
MOPED »Colibri«, dvosedežni, ugodno prodam. Leon Červek, Bakovci 39.	M-825
DVE DIJAKINJI sprejmem na stanovanje. Lendavska 19, Murska Sobota.	M-827
SOBO prazno, večjo, lahko tudi s kuhinjo, iščem v M. Soboti, v Rakičanu ali v Beltincih. Ponudbe pošljite na upravo lista.
M-829
VAJENCA, ki ima veselje do mizarske stroke, iščem in nudim stanovanje, ter mizarskega pomočnika, sprejmem takoj. Ludvik Vereš, Splošno mizarstvo. Murska Sobota, Cvetkova ulica.
M-828
KLAVIRSKO HARMONIKO. 60 basno ohranjeno in 3 lončene peči, skoraj nove poceni prodam. Poizve se v Knjigami »Dobra knjiga«. M. Sobota.
 M-831
Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik« Murska Sobota bo dne 16. sept. 1963 od 8. do 10. ure
RAZPRODAJALO
VEČJE KOLIČINE LESENIH VINSKIH SODOV
kapacitete od 250—600 litrov. Razprodaja bo na licu mesta v skladišču vina v M. Soboti, Kerenčičeva 11.
Upravni odbor trgovskega podjetja na veliko in malo »Potrošnik« M. Sobota razpisuje delovno mesto
PRAVNEGA REFERENTA
z nekaj let prakse, lahko tudi začetnik.
Razpis velja do zasedbe mesta.
Pismene prošnje nasloviti na upravo podjetja.
Upravni odbor trgovskega podjetja na veliko in malo »Potrošnik« Murska Sobota razpisuje
ŠTIPENDIJE
1.	štipendijo na višjo komercialno šolo
2.	štipendiji na ekonomski srednji šoli
Prosilci naj pošljejo lastnoročno napisane prošnje na upravo podjetja do 16. sept. 1963. Prednost imajo otroci zaposlenih v podjetju.
ZDRAVILIŠČE »RADENSKA SLATINA« Slatina Radenci
vabi k sodelovanju strokovne sodelavce za zasedbo naslednjih delovnih mest:
1.	SOCIALNI DELAVEC —
višja šola za socialne delavce ali višja kadrovska šola;
2.	ORGANIZATOR IZOBRAŽEVANJA —
višja kadrovska šola ali srednješolska izobrazba s prakso v podjetjih;
3.	VODJA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA —
višja ekonomsko-komercialna šola ali ekonom. srednja šola z večletno prakso v finančni stroki;
4.	KNJIGOVODJA OSNOVNIH SREDSTEV —
ekonomska srednja šola s prakso v finančni stroki;
5.	OBRAČUNOVALEC BLOKOV —
ekonomska srednja šola;
6.	ADMINISTRATOR —
ekonomska srednja šola ali administrativna šola s prakso.
Sodelovanje je možno takoj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek zdravilišča do 25. sept. 1963.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Sobo« — Lis pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murske Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za  inozemstvo cena 1500 dinarjev - Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 695-11
POMURSKI VESTNIK, 12. sept. 1963
7
NAJVEČ PROMETNIH NESREČ V AVGUSTU
Komandir prometne postaje Ljudske milice v Murski Soboti, kapetan Ivan Pohovnikar, je pred nekaj dnevi radevolje odgovoril na nekaj vprašanj o vzrokih prometnih nesreč na pomurskih cestah, o vzgoji mladine in občanov vpričo vse hitrejšega naraščanja cestnega prometa ter o ukrepih in nalogah, ki jih bo na tem področju potrebno dosledneje in uspešneje reševati in izvajati.
Kdaj je bilo na naših cestah največ prometnih nesreč in kakšni so bili vzroki?
V avgustu je bilo na naših cestah največ prometnih nesreč. V treh primerih so nesreče zahtevale človeška življenja, v trinajstih prometnih nesrečah pa so udeleženci dobili težke telesne poškodbe. Seveda, bilo je tudi mnogo
lažjih prometnih nesreč, kjer so udeleženci v glavnem »odnesli« celo kožo. V vseh teh primerih je nastala tudi precejšnja materialna škoda.
V večini primerov je nesrečo povzročila vinjenost enega ali drugega voznika, neupoštevanje prednosti ali pa, neprevidna vožnja. Tudi pri lažjih nesrečah so vzroki isti, saj je kar sedmim lažjim prometnim nesrečam »botroval« alkohol. Največ prometnih nesreč je bilo na cesti M. Sobota — Radenci, kar je vsekakor posledica močnega prometa v času živahne turistične sezone in cesta, ki zahtevam sodobnega prometa skorajda več ne odgovarja. Na tej cesti bi morale biti namreč kolesarske steze, prav tako pa tudi na ostalih cestah v neposredni bližini M. Sobote.
Kdo je najbolj nediscipliniran na cesti?
Resnici na ljubo, na cesti so najmanj disciplinirani kolesarji, predvsem mladi kolesarji. Ne samo, da vozijo hitro in kršijo prometne predpise, tudi koles nimajo tako opremljeni, da bi odgovarjala cestnoprometnim predpisom. To velja predvsem za nočno vožnjo. Problem kolesarjev bo sedaj še večji, saj bodo ceste polne dijakov in učencev različnih šol. Torej, bi o prometni vzgoji morale razmišljati več tudi šole (srednje šole!).
In kaj sodite o amaterjih — voznikih motornih koles in avtomobilov?
Vozniki — amaterji bi se morali zavedati, da opravljen vozniški izpit še ni dokaz izkušenega vozača. Lahko povem, da vozniki-amaterji ne poznajo najbolje 'prometnih predpisov. Pa preveč se jim vedno mudi, zato tudi radi izsiljujejo prednost v križiščih. Seveda dodati moram, da te ugotovitve ne veljajo za vse voznike amaterje. Na največ primerov vinjenosti smo naleteli prav pri voznikih-amaterjih. Priznati pa je treba, da so pešci na cestah najbolj disciplinirani, če izvzamemo vinjene.
Kateri problemi o prometu o M. Soboti so najbolj pereči?
V Murski Soboti je promet zelo narasel, zato bi morali nekatera vprašanja reševati vsi koristniki prometa. Mislim, da je potrebno »zaustaviti« divjanje nekaterih mlajših mopedistov in motoristov po Titovi. Štefana Kovača in Lendavski ulici. To objestnost organi LM tudi precej ostro kaznujejo. Pomanjkanje nekaterih prometnih znakov je vprašanje, ki bi ga moralo rešiti Komunalno podjetje. Kmalu bodo v najbolj prometnih ulicah mesta odveč tudi vprežna vozila. Vprežna vozila navadno nimajo za nočno vožnjo potrebnih luči, zato ni čudno, če smo imeli na cesti Lendava — Lenart letos že 5 težjih prometnih nesreč, kjer so bila udeležena vprežna vozila.
Kaj bo potrebno storiti o prihodnje, da bi se izognili »poplavi« prometnih nesreč na pomurskih cestah?
Začeti s prometno vzgojo na šolah I. in II. stopnje, namestiti prometne znake povsod, kjer so potrebni, prometno vzgajati vse občane, v prizadevanjih za varnost prometa naj sodelujejo vsi koristniki prometa v Pomurju.
Svet krajevne skupnosti Velika Polana
Na zadnjih zborih občanov v vaseh Velika Polana, Mala Polana in Brezovica, so bili izvoljeni člani v svet Krajevne skupnosti Velika Polana. Na prvi redni seji so izvolili predsednika, tajnika in blagajnika ter sprejeli plan dela za letošnje leto.
Svet krajevne skupnosti je pri začetnem delu naletel na občutne težkoče, posebno v finančnem pogledu, ker krajevna skupnost nima potrebnih finančnih sredstev, posebno za vzdrževanje krajevnih poti katerih je nad 30 km.
Glede vzdrževanja krajevnih poti so sklenili, naj bi se pritegnilo za navoz gramoza kmetijstvo, gozdno posestvo, obrat KIK Murska Sobota, ki ima na našem področju 500 ha gozdnih površin in s svojimi prevozi ob priliki pospravila lesa zelo kvari krajevne poti. Prav tako Kmetijsko zadrugo Lendava poslovno enoto Polana-Hotiza, ki tudi obremenjuje krajevne poti s svojimi prevozi.
Nazadnje je svet sklenil, da se bodo vse potrebe v okviru možnosti enako urejale na področju vseh treh vasi za kar
je tudi dan pogoj, saj je iz vsake vasi izvoljenih enako število članov v svet krajevne skupnosti.	J. K.
Starši, ali imate prav?
Z otvoritvijo nove šole za dvojezični pouk v Šalovcih je med drugim dana tudi možnost organizacije predmetnega pouka v višjih razredih osnovne šole. O prednosti, ki jo ima predmetni pouk v osnovnošolski vzgoji menda ni potrebno posebej govoriti. O tem so si namreč edini že dolgo pedagoški delavci in vsi ostali, ki jim je do tega, da učenka ali učenec konča osemletko »oborožen« z znanjem, potrebnim za vstop v šole II. stopnje ali pa za uk v različnih gospodarskih dejavnostih.
Občani na območju šolskega okoliša Šalovci mislijo tako in pozdravljajo otvoritev nove šole. ki so jo sami pomagali graditi, obenem pa pretežni del njih pozdravlja tudi uvedbo predmetnega pouka. Saj vedo, da bodo njihovi otroci
čez leto, dve ali tri, hoteli nadaljevati šolanje nekje drugje ker bo doma premalo dela — pa tudi kruha — zanje. In prav je, da mislijo občani tako, da želijo svojim otrokom še boljše in lepše življenje.
Tako bi morali misliti prav vsi občani in ne samo pretežni del njih. Zakaj? Zato, da bi razumeli in se zavedali, kdaj hočejo svojemu otroku dobro in kdaj mu škodujejo. Posebno velja to za tiste starše iz Budinec in Dolenec, katerih otroci naj bi po sklepu Sveta za šolstvo pri Občinski skupščini Murska Sobota obiskovali peti, šesti, sedmi in osmi razred osemletke v Šalovcih, ne pa v področnejši nižjeorganizirani šoli v Dolencih. Nekateri starši v Budincih in Dolencih se namreč nočejo sprijazniti s tem, da bi
njihovi otroci obiskovali pouk (predmetni) v 3 do 5 km oddaljenih Šalovcih. Res je, da je vsakodnevni prihod in povratek iz šole na takšni oddaljenosti naporen za učenca višjih razredov osnovne šole, da je to povezano z izdatki za obutev in obleko itd. Vendar pa je obleka in obutev potrebna tudi za obiskovanje šole v Dolencih! Če bi ugodili želji staršev, ki mislijo, da je dovolj za njihovega otroka tisto kar se nauči v šoli s kombiniranim poukom v Dolencih, potem bi odvzeli pravico več kot 50-tim mladim ljudem, da si pridobijo potrebno osnovnošolsko izobrazbo! Staršem, ki mislijo tako, samo vprašanje v premislek: »Ali ste prepričani, da želite svojim otrokom dobro?«
OBČANI LJUTOMERA SO RAZPRAVLJALI O PERSPEKTIVNEM RAZVOJU TURIZMA
Ceste, gostinstvo -ureditev Ljutomera
Ljutomerčani so pred dnevi razpravljali o perspektivnem programu razvoja turizma in gostinstva v občini. Predlog programa je pripravilo Turistično olepševalno društvo Ljutomer. Program predvideva najprej ureditev cest, nato gostinskih obratov in končno urbanistično ureditev Ljutomera in še nekaterih drugih krajev.
Kot prvo postavlja program ureditev ceste Ljutomer—Ormož in Ljutomer—Radenci. Pri tem igre za enoten nastop treh občin: Ormoške, ljutomerske in radgonske. Nič manj pomembno pa ni urejanje lokalnih cestnih povezav. Pred leti je bila urejena cesta od Kotnikovega brega preko Plešivice do Jeruzalema, z ureditvijo nove turistične postojanke »Ribniki« pri Ljutomeru pa se kaže potreba po povezavi te postojanke z Železnimi dvermi in od Železnih dveri preko Cubra do Jeruzalema. Vinogradniški kombinat je že dal pobudo za izdelavo projekta za to cesto.
Prav talko pomembna je urbanistična ureditev Ljutomera. Program turističnega društva je nakazal osnovne potrebe: ureditev nove avtobusne postaje, ki naj bi bila na
ormoški cesti, nadalje ureditev Starega trga, Miklošičevega trgaj, Prešernove ulice, ulice Rajh Nade in še nekaterih drugih ulic. V urejanje ulic pa je vključeno širše okolje. Tako naj bi pred obratom MTT, Tehnostrojem, novim sodiščem, pred Domom kulture in spomenikom NOV zasadili nasade itd.
Vzporedno z vsemi ostalimi turistični mi objekti naj bi potekala tudi ureditev gostinskih lokalov v Ljutomeru to v ostalih krajih. Gostinska podjetja so že nakazala svoje potrebe za razdobje naslednjih nekaj let.
Tombola ob vsakem vremenu
Ves prejšnji teden se je slišalo v reklamnih oddajah radia Murska Sobota, da bo NK Sobota priredila dne 8. septembra že enkrat preloženo veliko tombolo ob vsakem vremenu. Ljubitelji tombole so z velikim veseljem pričakovali dan, ko bo izžreban srečni dobitnik milijona dinarjev. Vendar tudi tokrat niso prišli številni optimisti na svoj račun. Kaže, da je uprava NK Sobota položila več pozornosti na prvenstveno nogometno tekmo, ki se je odigrala istega predpoldne, ko bi popoldne morala biti tombola, kot pa da bi se odgovorni iz uprave kluba potrudili do radio postaje M. Sobota in dali preklic napovedane tombole, zaradi slabega vremena že zjutraj. To bi bilo razumljivo in prav. Takih potegavščin si ne bi smeli privoščiti. Koliko ljudi iz vseh strani Pomurja je prišlo na tombolo, to menda upravo kluba ne zanima.
T. K., GORIČKO
Bobnarjev ne bo več?
Očitno se je tradicionalni način razglaševanja in obveščanja občanov preko vaškega bobnarja že dokaj preživel. Postal je že tudi nekako turistična posebnost Prekmurja, ki jo najdemo sicer lahko tudi v sosednji Hrvatski. Očitno pa tak način razglaševanja več ne ustreza sodobnim zahtevam in potrebam.
Ta posebnost pa ni samo zastarela, temveč tudi ni tako poceni. V lendavski občini ugotavljajo, da jih razglašavanje z vaškimi bobnarji stane letno okrog 2,5 milijona dinarjev. Bobnarja ima vsaka vas. prejemajo pa z ozirom na obilico dela 2 do 7 tisoč dinar-
jev mesečno. Tako se za 30 bobnarjev nabere mesečno okrog 206 tisoč dinarjev.
Da bi se stari način razglaševanja nadomestil z bolj sodobnimi oblikami, je bil v ponedeljek pred občinsko skupščino predlog, da bi se naj obveščanje občanov nadomestilo z oglasnimi deskami. Upravičeno je mnenje, da bi za privajanje na ta način bil potreben določen čas, v katerem občani ne bi bili tako obveščeni kot doslej. Zato bi pa naj v nujnih zadevah prevzeli razglaševanje z bobnom na javnih mestih še kurirji, ki so zaposleni pri krajevnih uradih.
Pripravljeni za konferenco
Mladina v lendavski Mehaniki je imela v petek predkonferenčni sestanek. Prisostvovalo je 75 mladincev.
Na konferenci, ki bo 29. t. m. v sejni dvorani podjetja, bodo predvsem razpravljali: o sedemletnem načrtu razvoja podjetja ter o aktualnih problemih mladine v podjetju. Sestavili so novo kandidatno listo, ki jo bodo predložili konferenci. Po konferenci bodo imeli kratek kulturni
program in ples v Gasilskem domu.
Na sestanku so sklenili, da bodo pomagali pri urejevanju okolice gasilskega doma in da bodo za dobljeno nagrado od ObK ZMS Lendava kupili dve garnituri šaha, garnituro badmintona in rokometno žogo. Kot priznanje za pomoč pri delu so ob 90-letnici Gasilskega društva v Lendavi dobili pohvalo.	-oc-
POMURSKI VESTNIK VAS SPROTI OBVEŠČA O DOGODKIH V POMURJU. NA STRANEH NAŠEGA LISTA NAJDETE VSAK TEDEN SESTAVKE S PODROČJA GOSPODARSTVA, NOTRANJE POLITIKE, KULTURE IN PROSVETE, ŠPORTA ITD. ZATO: BERITE POMURSKI VESTNIK!
TA TEDEN
V SLIKI
V programu na otvoritvi Pomurskega sejma v Radgoni je sodelovala tudi skupina pripadnikov JLA (Foto: M. Veršič)
Ženske najbolj mikajo lepo izdelani čevlji tovarne čevljev »Lilet« iz Maribora	(Foto: K. Sukič)
Te nenasitne ceste ... Nekateri pravijo, da peš, kdaj prideš iz ene občine o drugo po tem, kakšne so ceste. Prizor je posnet na eni izmed cest soboške občine.
Včasih smo se ustavljali pred hišami katerih dimniki so nosili na vrhu velika štorkljina gnezda. Danes se nam ustavi pogled raje ob takšnih panoramah: »gozd« televizijski anten na strehah stanovanjskih blokov v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti.
Jesenski čas ima svoje zahteve. Treba je pospravljati pridelek ali pa ga primerno embalirati za prevoz. Slika je posneta nekje pri skladiščnikih soboškega obrata Agromerkur.
POMURSKI VESTNIK. 12. sept. 1963
8