43. ötev. PoStnina plačana r ffotovini. Oelje, sreda 18. aprila IS28. Leto X, Ixhaja v pondeijek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7'— za inozemstvo Din 20'—. Posamezna ötcvitka I Oin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredniätvo In upravniötvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglatl po tariffu. Telefon Int. štev. 65. — r: Popularizacija socijal- nega zavarovanja. (Konec.) Ta referat jie bid z od'obravaiijein sprejet, nakar so se vršile obširne de- bate in stavili predtogi za izboljšanje uprave in iznesle raizne pritožbe. V debato so posagli LL. Volk, Böhm, dr. Ogrizek, Leskovsek, Koniaivli, Rebek in Žabkair. Vsi debatanti so bili eclini, da naj se zarvarovanje razširi na vse šibkejse sloje, da naj se mprava poeno- stavi; irvede naj se preventivno zdrafv- Jjenjie in preiskava vajencev pri vsto- pu v pk. Gtedati je na hilgijeno stano- vamji, ne pa da se raivmo v sedanji kri- zi deiMUitira stanovanjska za.šcitai. Pri porodnicah je uvesti kairencno do- bo, ki bo izkljiwuevaia vsako zloraibo. Kriti-ziaalo se jie naimeraiva.no kreira*- nje novih niest podrasviiatelja in pod- tajiniikov, kor niiso potrebna in bi ,se i/datki nodogled.no: povečali. Treba }e naslaviti konti'olne arcane tajni, kjer so pofcrebni, zlaisti v Prekinurju, kjier se radi obsežnega teriitorija vršijo zlo- rabe, ki gredo v stotisoce. Par novili kontrolnih orgamov bi tain zaivaro^ valnlci le korkstilo. Navedel se je tudi sluičaj tovarne Westen, kjer se izvr- šiiije najlvečjii pritiisk na delavstvo. Ba- je se m.u je zaks- pozitur jie zgolj birokrati-eno in nihče, ne delodajalec ne ztivarovanoc, ne vc- sta, kako se posluje. Ali jo potem čud- no, ako vlada mod teini, niilo rečeno, nekaka antipatija do zavarovalnice? Ustvarite krajevne nadzorstvene od- bore pri ekspoziturah (seveda izvolje- ne), ki bodo delali brezplačno in vi- deli bodete, kako nafilo bodo vspostav- lje'\i stiki med prizadetimi in zaivaro- valnico. Ponehali bodo takoj vsi od- por i in vsa nerganja, ker bo iinel vsak prizadeti priliko se v posaeieznih slu- tajih obrniti na svojega zastopnika. Ekspoziture bodo lahko resile nebroj zadev v lastnem delokrogu, nepotreb- na bo postala velika množina biro- kratienih pisarij od ekspozit.iir na OUZD, na Suzor in zopet naizaj na ekspoziture in začela se bo lahko šted- nja v največjem obsegu tam, kjer se da izvesti. Smaitral sem te pripoinbe za umestne, v ostalem pa se mora pri- /iiati, da so bili referati in vse debate zeio stvarne. Razveselji-vo je, da se je vzbudii liileres in da se je stVar za- nesla rned širše krexge, ker taka pre- diivanja in. debate bodo rodile le do- ber sad. Socijalno zavarovanje delav- cev ne datira od danes, je to težka pridobitev po dolgoletnem boju. Vsa- ka moderna država mora biti ponosna na visoko razvito zavarovalno kultu- ro, vsled, česar je dolžnost vsakega in vseh, skrbeti in delati na raizširjenje \riseh panog za.varovan.ia. Absolut ni nasprolni'ki soc. zavarovanja — sicer maloštevilni — ne spadajo več na la svet. Želeti bi bilo, da se razvije debata v javnosti in da se prirejajo taka pre- davanja pred širšo publiko. Iz programa Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celju za 1.1928. Nase delavno Olepsevalno in tujeko- prometno društvo si je doloci'lo tudi za 1. 1928 poseben delovni program, iz katerega posneimamo: Nasadi vzdolž postaje proti hotelu »pošla« se preuredijo na naein, ki od- govarja tcžnjajn današnje^a m.cxlei- nizirajiega vrtnaa'stva in sicer se zasa^- d'ijo mosto doisedianjäh rastlin in evetk visoko- in nizkostebelne vrtnice, na- ročene v to svrho yl Draadan. Kot Ainesne rast line se porabi perene, to je evetlice trajmice, ki potrebuij.ej,o manje diela in nege tor povzrocajo manjiše izclatke. Med prvo in druigo gredo, v smeri proti hotelu »pošta« se postavi bodoca nova vremenska hiišica. Vse gredico bo tudi treba ograditi z okus- no železno agrajo, ki naj bi odgovarja- la stilu viia-ai-vdss stoječiJi ograj. V svrlio lažjega škropljenja nasadov je treba name.stiti odgovarjajoč hidrant v bližino nasadov. Veje platan, ki ovi- rajo raist pod njihni stojecifli kostanjev, je treba skrbno obrezati. Spopolniti treba tudii že obstoječe nasade pred poštniin poslopiean in Mestno lwanil- niico. Po moiznosti bi se naj t:udi ma- s-kirala na primeren naein in z majli- nimi stroski ne baš lepa oigraja od po- Htajinega paslopj>a piroti skladišču »Öladkor - Uniiona«. Natpi'osi se tudi telefonsko-telegrafska terenska sekci- ja, da prestaivii v sredini nasadov sto- ječi di'og brojaivnega voda. Isti urad naj se naprosi tudi za prestavitev opor telefonskega voda na Stanko Vrazo- vein trgu. Di-ust-vo študiira zasanlitev priiner- nega dela. Krekovega trga pred paslaj- ni'in posloiDJem z drevjiem. Na ta naicin bi se dovoz in odvoz izvoščkov in avto- mobilov regiuliral in bi se oneinogoei- lo positajanje istih pred postajiiimii izhodi. Onesnaiženje Krekovega trga bii Vvsled tega odpadlo. Glede nove proniienacle na leveni bregu Savin je se je sklenilo, da se ta pr oni on ad na pot absadi z brezovimi dreve^ci v razdalji 6 m. Kaže se po- treba, da mesini svet dovoli prewredii1- tev poti od Dirmhirnove hise na novo promenado kot javno pot. Komii.si'joinelnim potem se j|e u;go- tovilo več olepšev>alnih načrtov. Tako bi kazalo vzdolž grofije posaditi pira- midne topole v raadalji 5 m. 1stotako bi kazalo Dei-kov trg na eni ali na ol>oh. strain eh obsaditi z nižjimi, okrog- limi drevesici. Motako bi se naj na Vrazowm trgu odstranilo slabotno in hol no drovje ter nadomestilo z dru- gim. Vozna pot, ki je nawtala šo le v zadnjiih letih, se bo zaprla im na/sad ogradil z zicö in betonskimi stebriči. Društvo bode diagovorno z vojaško upravo tiudi- skuišailo d.aseči ured'itev prost or a, na katereim je stala bivša vojiaška bolnišnica, ker še vprašanje glede zidiaive pravoslaATie cerkve ni re- &eno. LstotaJko se urode in vzdržujejo na- sa.di pred. Mas- nit'iti svoj liaaneii. Toda, kako? Ker je višina ograje onemiogočala plezanje preko njie, je vzel iz žepa ele'ktricno ßve-tilko in majhen vetrih, katerega je \iedno nosil s seboii. Na svojo veliko zacudenje je opazil, da je bilo eno kri- lo mrožniih vrait odprto. Splazil se je v vrt in skrbno pri pri vrata, tako, da tie niso zaklonila. Toda komaj je na- pravil nekaj koraikov, že je obstal. V prvein oknu dimgeKa nadtstro,pja je opazil nekaj svetlega. In ta svetla točka se j« premikala se iniino tretjega in četru^a okna, ne da bi inogel opaziti kaj dru«ega, razen sence, ki se je odražala na belih ste^ nah. Iz dru'gega nadstropja je prišla svetla tot'ka v prvo nadstropje in blo- dila od sobe do sobe. Samo na en naein .to bilo mogočo izvedeti, kdio se nahaja v lusi, na.nireč, da se sain prepriča. Toda v trenutku, ko je stopal skozi vrt, «a je morala izdati njegova elektricna svetilka, kajti svetla točka je neiiadoma nzgi- nila in Holmes je ni vec opazil. Tilio je pritisnil na kliuko vrat, ki so vodila k stopnišču. Vrata so bila, hvala Bogu, nezaklenjena. Ker ni ni- eesar cud, si je mpal podati se v tenio in se povzpeli v prvo nadstropje. Ved- no ista tišina, vedno ista tema. S s'topnisca je prieel v neko sobo in se priiblizal oknu, ki ga je nekoliko osvetljevala nocna svetloba. Tcdaj je opazil zunaj moža, ki je najibrže po drugi'h stopnicah izginil iz hiše. Mož se je oprezno plaizid ob drevesni'h deblih k zi'du, ki loci oba vrtova. »Prokleto«, jie vzkliknil Hoilmes, us el mi bo!« *> Stekel je nazaj v prittličie Ln skozi stranska vrata na prosto, da neznan- cu preMreže pot. Toda nikogar ni več videl. bole čez nekaj trenutkov je opa^ zil pod gastim vejevjein droves ternno maso, ki se je premikala. Anglež je premisljal. Zakaj ni mož paskušal bežati, ko mu je brio se mo- go€e? Ali je ostal In, da opa-zuje visi.- Ijivca, ki ga je motil pri delir? Na noben naicin ni to Lupi'n«, si jo mislil. »Luipin bi bil previdnejši. Biti mora eden od njegove tolpe.« ^ Precej Oasa je preteklo. Sherlock se ni ganid in skriivaj opazoval nasprot1- nika,. Oclvidno ga je ta nasprotnik lskal z ocimi. Anglož je bid mož, ki je nzrabil vsako ugodno priliko za na- pad. Prelsikusil je, če pelelin sainokre- sa dehnje, potegni.1 bodalo iz nožnice in se predrzno približal neznancu z ne- ust rasenostjo, ki je vzbujala grozo. ] Clul je, da je nasprotnik napel pete- j lina. Sherlock Holmes se je vrg^l v gr- I movje. Nasproinik ni imei toliko ca,sa, da bi se obrnil, ker ga w Anglež že | prijel. Hind, obupen boj se je odiigral v grmovjiu. Holmes je opaaM, da skuša mož potegniti bodalo. Toda Holmes, ki ga je vzpodlbujala misel na tako Lahiko dobljeno zmago in želja, da do- bi v roke pajdaša Arsene Lupima, je zaiöutil v sebi veliiko moč. Vrgel je na- sprotnika na tla, ga pritisnil z vso težo SAojega telesa in njegovi prsti so se kot zobje ža^e zapicili v njegov vra.t. Nalo je z drugo pros to roko vzel sve- tilko iz žepa in jo prizgal1, da je vrgla vso sivojo wvetlobo v ujetnikov obraz. »Wilson!« je vizkliknil prestraišen. »Sherlock Holmes!« je jecljal njc- gov tovai'is i'ti iskal sarpe. *. *. * Ostala sta dolgo- objeta, iilruijena, brez bosed. Veler je premikal listje. Holmes se ni ganil. Njegovilh pet pr- stov je se vedno sti'skalo grlo Wilso- tiii, ki je vedno počasneje hropeli. NenadaiiM jie Sherlocka popadla divja jeza, Jzpu^til je prijatelja za tre- nutek, nato ga je zgrahil za ramena in stresel. »Kaj delate tu? Odgovorite mi . . . Kaj? All sem uika,zal, naj- se skrijete v grniovjie in vohirnite za nianoj . . . ?« ¦ Da za vanii vohimim'?« je vzdihnil Wilson. »Toda jiaiz nisem niti vedel, da ste vi.« »Torej, kaj? Kaij delate tu? Vi bi morali vendar spati v postelji.« »Saj sem ležal v posteljii.« »Vi bi morali spati!« »Saj sem spali.« »Vi se ne bi bili smeli prebuditi.« »Vaše pismo . . . « »Moje pismo . . . ?« » . . . ki mi ga je poistrešček prinesel od vas v hotel.« »Od mene? Ali ste blazni?« »Prisežem vatin . . .« »Kj,e je pisfiino?« Prijaitelj miu je pomolil list papirja. Ob svitu žepne svetilke ga je Anglež p roc it ali: Wilson, takoj iz postelje in hiiro v Avenue Henri-Martin. Hisa je prazna. Pojdite v njo, preis&fe jo, naredite natančen načrt in nato zo- pet ležite! Sherlock Holmes. »Bil sem ravno zaposlen z merjie- njem vsob«, je rekel Wilson, »ko sem zapazil neko senco na vrtu. Mislil som, da bi bilo dobro, če bi . . .« ». . . sence se poliastili. Misel je bila iizvrstna . . . Sedaj vidite,« je rekel Holmes, poma,gal prijatelju vstati in ga potem se enkrat prijel in stresel, »ee dobite še kdaj kakšno pisnio od mene, bodite tako prijaizni in ivgotovi- te, če ni morda pisava paiiarcjona.« »Torej«, je rekel Wilson, ki je se le Sii'uri 2. »NOVA D 0 B A« Šrev. 43. v skiipnih nazorih. »Po voliitvah smo iskreno hoteli it I z demokrati g. Da- vidovioa«, je rekel dr. Žerjav, »pogoj; pa, da .stopimo v demokralsko stran- ko brez vsakin garancij in celo tako, da bi kapitulirali prcd g. Vukičevi- čem, je bil za nas tembolj nesprejiem- ljiv, ker bi nas to bilo zopet oddaljilo od HSS, s katero smo pravkar skle- nili zvezo in končali ono nesrecrio do- bo naze polilike, v kateri je vlada iz- igravala jedno prečansko stranko proti druigi . . . Nastanek in položaj naše države sta taka, da more biti zclrava le oiia vlada, ki se opira na gla1ne poliitčne sile srbijanskega in preearskega volilstva, vendarle, če so- delujeta ta dva laktorja kot raivno- pravna činitelja. Kdor dela umetne kombinacije proti temn. škoduje dr- žavi. KÜK ima že danes 85 poslancev. Ce bi pa sešteli vse naše dne 11. sep- temhra 1927 dobljene glasove, bi imeli že danes 99 poslancev. Pri prihodnjih volitvah nas bo 10 do 20 ali še več preko 100 in tedaj bo tudi köiiec SLS, ki živi le še od nezdravega spora ci- niteljev, ki so pozvani, da tvorijo ste- brišče države . . .« Govoreč o novein posojilu, je izjavil dr. Žerjav, da če bode vladna večina hotela pregaziti nase mime in stvarne uigovore, nasla- ne za KDK dolžnost, da prouči pri tako važni stvari svojo odgovornost za sedianje in bodoee rodove in se ne bode nikdo čudil, ako bode v skraj- njeni sliučaju prisiljena zapiistiti Na- rodno skupscino. Stjepan Radio o posojilu in j stabilizaciji dinarja. j V današnjem »Narodnem Valu« praivi Stjepan Radic v člamku »Poso- jiilna vlada pred padcem« mied dru- gim: »Posojilolovci so začeli z neöu- venrmi škandali. V predhodno pogod- bo o inazemskein posojtilu so uivrstiili doslej samo provizije. Rotschild je za- hteval im dobil 4% provizije, kar zna- sa prii 10 milijardah, katiere bode on dal, 400 milijoiiov dinarjev. (V po- jasnilo treba povedati, da dabe navadi- no iz toh provilzij nagrade tudi pos-re- dovalcii.) Amerikan.ec Blair in še ne- koliko amerikansikih bankirjev diru/- giöga im tretjega reda so zahtevali in dobili 5% provdzijo, kar znaša pri 4 milijardah,, katere bodo dali, tudi okrog 200 miilijionav dinarjev. Saane provizije bi znašale tedaj preko 600 milijonov dinarjev. Takega škandala &e ni videl svet. On nie služi v cast niiti Rotschildiu niiti Blairu. To pa še ni dovolj. Naš finančni minister dr. Bog- dain Ma.rkovic je r>ristal na to, da se naš dinar stabilimra po današnjem kurzu ob ogramnih žrtvah, ki bodo znašale sauio za začetek okroig 3 mili- jarde dinarjev. Proiti tej in takd stabi- lizaici:j\i govore pa skušnje v Italijli1, Belgijst in Poljiski. Belgijski socijali- stični prvak Vamdervel^e priznava na i ja^nih vskiipščimah brez vsakega oma- j hovanja, da je težko gretsil, ko je sta- \ bili/iral belgijiski frank tako. da je za : to naikupil z ziwiamjim pos'ojiiloin veli- ko stevilo tai'jfi'h deviz, za katere pla-ca Belgiija let no na sitotine milijonov obresti in se ni sigurna, ali se bode mogel knrz francoskega franka tudi v resnici x'/Avzuu ali ne. Proli taki ode- I'Uslci staibilizaciiji dinairja govori da- nee tudi fraincoski strokovnjak Poin- care, kateri je resil frameoski frank ravno s tern, da stabiliziicijie ni de- kretiral, temiveč je mvedel štednjio v državne i'zdaitke iin z dobro zumanjo politiko, ki je držaiMO osigmrala pred oborozteinimi napaldii za dolgo vrsto let. Stabiliizacija dinarja se ne da niti dekretiraitii, niti z zakonom zavarovati. Šo jedna ali dve tako slabi letini ka- kor sMio Jo imeli laaii in mii no more- mo di'zati trdnega knirza za dilnar niti z desetimd milijardaani (ker bi ne dobiili iz inozenTstva nobenega cLobre- ga denarjai). Da se dinar drži na zdra- . vi in noviiKilni višini, treba do teme;- ljia spreineniti našo dH'zavno upraivo, trelja izgraditi saniauprave, treba ure- drti dlržavne finance, organiziirati dr- žavno gospodairsko politiko, treba one- mogočiti tako ziinanje posojilo, ki ga nani ne dajejo prvi angleski finan- öiTj'i, nego Rots)childor\Ta gospa v Loit- donu z nek/imi bankirji tretjega in öe- trtega reda . . .« Z odobrenjem poso- jiila, ki ga- sicer hooe te dni vlada koncnovelja'vno skleniti, in S> stabili- zacniim zakonam bode tedaji težko šlo v Narodni skupščini. Naše posojilo na Angleškem ogroženo ? Kakor snia že svoječaisno porocali, zahtevajio anglieški bankirji, s kateri- mi se pogajaimo radi najietja novega zumanjega posojiila, da morajo tudi zastopniki lli'vatov odobritr novo po- sojilo. KÜK je izjavila, da se najetjiii posojila iz gospodarsk/ii razlagov ni- kakor ne protivi, pač id a se morajv zboljišati pö^oji, ki so taki, da bi lah&o s»vet d^omiil, ali smo še neodviisma dr- žatva ali ne. Povrh tega pa zelii KDK, da mara posojilo adolDriti kaka druga vlada, ker ne zatuipa Vel.ii Viikičeviiču in lDjteffoivitiii inlinlsitrsfcim tovaiM'som. Vlada jo bila v priilični zadregi in je poskušala z ustanovitvijo nove vladne stranke na Hrvatskeon, čije jedro bi Svi/a. Če se s svi/o pravilno postopa, bo izdržala dolgo in se ne bo potrssa/a niti razpadla. Radi tega ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba nalahno premcčkati v mrzli raztopini »RADIONA«. Ker je »RAD/ON« izredno sredstvo za pranje, /e tak način pranja popofnoma zadosten, da svi/o čislo opere, Po takem pranju se svila iz- pere v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se Dokažejo barve v svojem pravem sijaju. Posebno važno je, kako se svila suši. Svi/o je treba zaviti v platno in gladiti z /ikalnikom, ko je še malo vtažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj. Ivorili hfvatski davi.daviicovoi in radi- kali, dalmatimski maikontenti iz vrst HSS, bosamski aivwtrijakanti in pa Gvcuitualiii odpadniki od KDK na Hr- vatskem in v Slavonian. Stvar pa vsaj za enkrait ni šla, vsled Cesar je vlada sklicala znano gospodarsko konferen- co v Zagncbu, s katero pa je imela. s'inolo. Vendar pa vlada ne bode ne- haUi s svojim delom v le] sineri in na- paved'ujejo zagrebske »Novasti« novo akoijio za ustanovltev vladne si ranke. Vse te intriige in prizadevanja pa se- voda ne ostanejo skrita in tako se go- vori o oniiahovainjii angleških bankir- jev. V tej smeni so tudi zelo zanimii- va izvajianja poslanca dr. Žerja^a na ncdoljskom shodni v Liti.ii. Spori v radikalskem klubu. Voerajšnja beograjska porocila za- trjujejo, da se skušajo takozvani pa- Pazite! . Paxite! Pazite! TLAČANI (MUŽIKI) Historični kostimirani velefilm iz dobe tlačanstva v Rusiji! Očaruioča razkoSna oprema. Siiajni kneževski dvori in Drezbrižno lahkomiselno življenje ruskih velikašev. Beda in žalostna usoda ruskih kmetov. Ogromen uspeh v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani! Film, zmagovalec vseh filmov ! V Boogradu se drugič predvaja v tej seziji vshd velikanske^a zanimanja! Pride v petek v KINO GÄBERJE. sedaj ^'lse razuimel, »pisma niste napi- sali vi?« • i :' ili-iJ »Ne!« »Kdo pa?« »Arsene Luipin.« »Toda zakaj ga je napisal? To bi rad vedel!« »Tega ne veim, in to me ravno vzne- miirja. Zaka} za vraga se je toliko por trudil, da vas je motil v spanju? Ce bi šlo za mene, bi razuimel, toda gre samo za vas. In sedaj vprašam, kakšen na- men . . .?« »Jaz moram iti Intro nazaj v ho- stel . . .« »Jaz tudi, WilBon.«' Prišla sta do ograje. Wilson, ki je šel pred Holmosorn, je prijcl za kljmko in potegn.il k sebi. »Cakajite«, je rekel, »vi sle zaprli vrata.« »Jaz gotavo ne. Pnstil sem vrada sa- mo priprta.« »Vendar . . .« Sherlock Holmes je sedaj sam stopil k \Tatotn. Z vso silo jib je potegnil k sebi. Vrata se nilso odprla. Kletvica mu je ušla iz nst. »Strcla božja . . . zaprto je! Vrata eo zaklenjena s kljmcem!« ^e enkrat se je spravil nad vrata in preizkußil na njiih svoio moc*. Ko je uvidel, da je ves napor zastonj, je od- nehal in rokel s tiliim glasom: »Sedaj razn.mem vse! To je on! Pre- računal je, da bom v Greilu izstopil di mi je tu priravil past za slučaj,, da bom hotel že nocoj začeti s preksko- vanjem. Razim tega je bil še tako pri- jaizen, da mi je poslal tovariša, ki mi bo delal druzbo v tern neprastovolj- nem zaporu>. Vse to je naprav.il brez dvoma tndi radi tega, da izgiubim en dan za delo in. da mi dokaže, da bi bilo boljiše. ve bi se no br.igal za nje- govo posle.« »Midva sva torej pravzaprav vjeta!« »Da, to je prava beseda. Sherlock Holmes in Wilson sta vjetnika Arse- ne Lupina. Zgodba se pričenja na ču- den način . . . Toda ne, naprej ne sine iti tako . . .« Nek do mu je položil roko na ra.mo. Bil je Wilson. »Taim goTL . . . poglejte . . . taim gori je neka . . . Luc . . . luč.« Resnicno je bilo eno izoned oken. v pvveni nadslropju razsvetljeno. Vsak po enih stopnicah sta zdrve- la v prvo nadstropje in se isto6isno srecala na pragu razkošno s svecami razsveUjene sobe. Sredi mize je stala košarica. a iz kosare je gledal vrat rtUiklonice, kosi. pečenoga purana in pol hleba jkruha. j Holmes >(l je na ves glas zakroho- tal- »Kras.no, čudovito! Pripravili so I nam dobro večerjo. Midva sva v pra- vem začaranem gradu. To ,|e kakor v pravljicah o vilah. Naprei, Wilson innedelajte takih obraizov! To je ven- dar .>ii!GKno.« (Dalje prih.) Kino. Mestni kino. V sredo 18. t. m. za- radi kotneerta zaprto. — Četrtek 19. aprila: »Juznß /cri«. Prv/i jugosloven- ski film v 6 dejainjih. V glavnih vlo- gah Hanni Weisse in Siegfried Arno. Krasni naravni, posnetki iz Dalmacii- jie, kjer se vrši dejanje. — Petek 20.. sobota 2J.. in nedelja 22. aprila: »Bit- ha pri Skagerraku« v velefilmu »Ju- naki morja«. Veličasten poinorski film v 6 dejanjih. V glavnih vlogali Dorothy Mackaill in Lawrence Gray-. Volika lnorska bitka pri Skagerraku leta 1916. v filmu. Najbol.iši pomorski film letošnje s-ezone. — Prednazna.ni- lo: »Sv. Frančišek Asiški.« Kino Gaber je. Sreda 18. in četrtek 19. apnila: »Ljubezen Jeanne Ney«. Velicaslma drama i'Z sovjetske Riisije v G dejanjih. v glavnih vlogah Edith Jehanne in Brigitte Helm, VeMka sen- zaeija. Izredno napeto dejiamjie, prv:o- VTstni igralcis niojistrska režija.------- Od petka 20. aprila dalje se in^edTa- ja siijajmi agodoviinski velefilm »js/-a- čunU (»Mtožiiki«). Drama se vrši v polovicL prejšnjega stoletja v Rusijii. V glavnih vloga-h Mona Manis, Harry Halm» Heinrich George ni Oskar Ho- molkai. sieevei a posredovanjeim Ljiiilxi Davi- dioviic'a pomiriti z damasnjimi vladni- mi radikali skupine Velje Vukičevica. To da kaže sestanek Marka Trifkovi- ca z Lj/wbo Davidovicem. S tem bi bi- la opozicij«. v radikalskem. klubu znal- no oslabšana. »Politioki krugovi« pa praiviJQ, da tudi to ojačenje Velji Vuki- ČGviiču ne bode minogo poma,galo. Odmera davkov tostran in ono- stran Save. Beograjski»PolitičniGlasnik«pišepod naslovom »Ekonotnsko uničevanje tkzv. prečanskth krajev« sledeče: Te dni se je neki prečan pritoževal v prerlsobi jednega od gospodarskih ministrstev nad visokimi davki in je povdarjal, kako ne7.adovolnjni so prečani vsled davčne neenakosti v naši clrzavi. Na- va^al je tudi številke. Tako plača voj- vodinski kmet od 20 oralov svoje po- sesti davkov 5 012 dinarjev, njegov serbijanski tovariš pa sarno 810 di- narjev. Hišni gospodar v Zagrebu plača od 50.000 dinarjev, ki jih prejme za najemnine, 33.915 dinarjev davkov in doklad, beograjski tovariš pa plača samo 7.954 dinarjev. Še hujše je z , pridobnino in dokladami v prečanskih krajih. So slučaji, da so plačali na pr. trgovci na Hrvatskem od 100.000 di- narjev čistega dobička 117.465 dinar- jev davka, dočim bi pJačali v Srbiji samo 44.065 dinarjev itd. Prečana, ki je to razpravljal je poslušal neznan gospod iz Srbije. Naenkrat ie stopil k njemu in mu je rekel: »Gospod, jaz Vaä ne poznam in Vas prosim, da bi ne bili užaljeni. Kajti možno je samo jedno : ali niste čisto pri pameti a!i pa je ta država blaznica .. .« Tako piše, prosinio, danes že — beograjski list. Drobne političiie novice. Izločitev Zfigreba iz öblasti. Kakor je znano, se potog.ujö Zagreb za to, da bi ga izločlli ite sedan je zagrobške oblaisti in bi tvoril potem oblast za se. Vzrok za to akeijo je nezaxlovoljnost 7. znatnimi oblaistnimi dokladamf, ki zadevajio v prvi vrsti mesto Zagreb. O teim vpraSainju je izjaiv.il Svetozar Pribiioevic za,grebškim noivinarjem, da se taka izlomtev ne bi dala doseči brez s)]>rem-emibe usta>ve, odnosno brez spre- Krila moderna V/. volnene tkanine Din 49, 65, 80, bluze Din 39, 66, 75, plašči Din 36Ü, 4J), 495,pralneoblelnem iecaju ne bo imel prvovrstne in higiienične postrežbe kakor V i, če obiščete RRIVSKI SALON „ORIJENT« Cetje, Kovaška ulica I. c Proti krošnjarjem. Iz Irgovskih krogov srao prejeli slecloči dopiB: Bor- tok kroAnjarjev v nasa podeželska nie- sta/ in kraje je od dne do dne viečji. Mesieca januiarja teiga leta jo veliki župan inaTiborsike oblasti i'zd'al na in- tervencijio Zjljornice TOI okrožnieo vsetn sroskiini po^Uvvarjem in inestni- ina maigitstraitoma v Geljm in. Maribo- ru,^ da strogo izvršiii,jejo predpise krošnjarskega patenta in nanj«e opo- zore nadzorovalne ogane. toda tudi ta poziv lii ninogo zaleigel. Nekaj dni po priobčitvi okrožnice se je sicei1 opa-zil neznaten popust pritiiska krošnjarjov, tada kimalu potem so pridobili na pre- drznosti in danes najldcš ki-ošnjarje povsod. več kot kdaj proj. J)aisi pravijo določila § 12. krosnjarskej?a patenta, ki so v Sloveniji še celotno v veljavi, izrocno, da rnora biti blaigo, s kalerim se krošnjaril, tiiizeinHketga izvora. opreinlj©no z znakom in. dobavnini izr- kaTOHi, ao vendair prodajajo po večini .samo piiedlmetJi inozemskeiga izvorai. Neglede na to, da je tnji iizvor pred- metov že na zunaj viden, se vauinostni organi niii ne potrndijo, da hi pokli- cali krošnjarja na odgovornost in po- slopaJi proli aij-omu po zakonu. Ta.ko sabotiranje zakona in preziranje nar- vodil g. vielikoga župama nam ni raz- umljivo. JMočila zakona o ^abijaujiu draigiinjie se v Sloveniji tolmači naj- strožje, dolocil krosniarskega patenta pa noče nikdo poznaitk tudi če iiada g. veliki župan ponovne pozive, da se slrogo izvršuijejo! c PomzdeUtev vojaških iiodb za le- iomjo kopališko sezijo j« že dovršena. V DoJimi pri Gelju bode igrala odi 15. junija do 31. a^gwsta 16 godbenikov mariborsko vojaško godbe, v Rogaški Slatini ]ia od 15. maja do 30. jumija 16 godbonikov, od 1. julij,a pa do 31. avgusta 28 godbenikov s kapeinikom Ijiubljaiiiske vojaske godbe. — Ob tej priliki badi povedano, da so za Dobr- no letos zelo živo zamimajo tudi Av- strijei in da jo od laan Di'Lcakovati p recejisn j ega obiska. c Zagrebski hisni gospodarji in na- jemniki so s>e pričeli pogajaiti za do- lo;eiitev nekega na ol>e slrani znosneiga maksiimuma za najeminim?. Ako bodo ta pogajanja ugodno potekla, bodo prejkotne tudi vplivala na ukinj-enje stajnovanjvskega zakona. c Press(ivljeno bodo morda skladi- šče za smodnik od okoliskega pokopa- lišča v lluivtole. V tem smrslu so vsaj poigaja okoM'äka obiöina z voja&kiiiiii oblastnii. c Sedem stanovanjskih his misli zidati pod okoliiskim pokopališeem to- j varna Westen. J c Nase planince bade zanimalo, da je «klenila posavska podružnica SPD na KAiout-ini nedieljsk'Om obonem zboru na Zi'damoin rnostu zgraditi novo pla- minsko kočo na Lisci in bolje opreaiiiti prenočišča na Kurmu. 01>e točki obis- kujejio zelo pogosto turii ceJjski pla- ninci. c: Iz posine slnzbe. Premesc-eiia je post na radniica Albina, I^ihteršiič iz Loč pri Poljcianah v Gelje, poštni uradnik J.mdivik Tuiirik ,k teL-telegr, sekciij'i v (^elje, p. iir. Helena Keržin iz Gornje Ka dig one v Gplje.in GLzela Novak iz Ljiuibljane v Gelj-e. Pri oelj- »ki sekci'ji jo lupokojena ur. Alojzija Konciilja. c Snazenje kaznilnice v Celju. <— TJprava oeljske ka,%nilvni;ce .ie zacela snažiti tin popravljati kaiznilnicQ, ki stoji ^a pasiopjiem nekdanjega okroz- nega sodi'sca. S tem se bode opravilo delo, ki je bilo že zdavnaj potrebno. Von dar pa l>'i se nioraJ iLrbd|itii. in ograditi celi ani prostor za sodiščean im kaznilnico, pa tudi paslopjie stare- ga sodisca samo, saj žalibog ni izgle- da, da l)i prišli v doglednem času do novp stavbe. c Jeden par voznih konj naimerava prodaiti niest.na občiina. Opozarjamo na tozadevni inserat. c Celjtika poaojilnica d. d, v Celju je naklonila Ulk. moski G. M. podiruž- nici 250 Dim, za kar izreka odbor za- voclu najLepšo aahvalo. c Ponowni poziv in sixirilo. Öe le pred par dnovi stilo opozorili na to, da se mora v Gelju olajšati orijenta^ija., po katerih uliicah smejo voaiti. tozko nalo- ž-Giii vozavi in po katerih ne. Drugaoe bo dohajialo do nepres^tamih konfLiktov s policijo, ki niso prijiefni in pri ter po katoi'ih igra, kakor pra:viij;o,, tudi pon- drek vcaisi vlago, da pride lahko do konflikta tiudi še kje drugje. Mestno županstvo in g. okrajmega glaivarja pmiovno pras'iünoi, da se tu napravr iM.vd! Na«e m»esto živii .skoraj izkljuično od kniockoga; Ijudislva ler se mora že racJi tc:ga ž njiim dostojno raivinati. c Ndjdbe. Pred pair dnevi so nažli na lukajŠTiji pošti dvai diežtiika in dvo- j-c moških čcpic, v. rmestiu pa mal lesle- nec iz meidi. Najdeni predmeti so dobo na polidj^kem oddelku sreskeiga po- glavarstva v Geljiu. e Tezka nesreca. Na hnLeljiscu gosp. Petra Majdiča sta postavljala hlapec .loisip Škof in poljski dela.vec Franc Stor drpgove za žično napelja,vo. Pri tem se je drag, ki sta ga stavila, a je bila žie nanj pritrjena spoj'na žilcai, od vetra podi'l, ži)ca je zadela na elek- trični daljnoviod in padla na nesrečna delavca tako, da sta bila oba od elek- tri'cnega loka poškodovana. Štora so malo živega pripeljali v bolnico, kjer je kmalu urnrl, Škof pa je v domači oskrbi. v. Kako je zgorelo Celje pred 130 leti? Prejeli smo sledec-i dopisr.Ker ste zadnji cas parkrat navedli zaniruivc dogodke iz Orožnove celjske kronJke, ponatisnito iz te kronike še sledeco no- lico: »5. aprila 1798. na velik cetrtek, ob Oih pred poldnem se je vžgal tu- kajsni minoritarski klostar, v kojem je tadaj ninogo bolenih vojsa'kov po izbih ležalo (bile so Napoleonove voj- ne, op. clop.), m.nogo tiwnistrov s pa- (ronami pa pod strehoj sihranjeno bi- lo. Komaj se je bila tannxsna streha ,vnela, so se že palroni vžilgati ino po- kati začoli, ter so ogen po mastu tako trosili, da je ob kratkem celo mesto gorelo. PI amen je tako po mestu švi- gal ino vročina je tolika bila, da je vse iz luesta bežalo. Pogorelo je ta dan celo mesto razum onih 13 s opeki po- kriti'h his, ki so 1. 1794 pogorele bile (leva stran sedan je Kralja Petra ce- ste, od trgovine Strmeoki v smeri proti trgovini Ravnikar). Tud'i farna ino minoritarska eerkev ste ta dan pogo- rele. ]}ri farni cerkvi so se vsi 4 zvo- novi, ki »o okol 2.900 funtov težki bili, tako raztopili, da se je potem sa- mo le 1.723 fmntov brona od vsih till zvonov nabralo. Še pripovedujiejo (ta kronika je [zšla 1. 1854, op. ur.) stari ljudi, kako žalostno je bilo videti ino slišati, ko je fan tic o velkonočnih paznikih z zvončekom po mestu žven- kljal ino vabil k božji službi. Naj veča nesreca pa se je pri temu požaru zgo- dila v mlrnarski ali sedajini kolodvor- ski ulici. Tamo so naddili v Šandor- jevi hiši (zdaj pod St. 96) 6 sežganih miiičev, naiiine: 46 let starega cavlar- ja Martina Šandorja, njegovo 42 let staro ženo Ano Mario Feohnerj,evo ino nju 4 otroke: 18 let staro KataTi- no, 16 lei stareiga Frauceta., 14 let staro Mario in 1 1 let staro Jozefo. H tej Šandorjievi hiši se je v-es splasen prijokal 8 let sta.ri fantit*. kad je stra«- ni ogen zagledal. Sandor.Wi slišati ino videti vbogega fantiča, ga začnejo klicati ino v svojo hišo vabiti. Že sto- pi fantio na praß te hiše, ko ga zla- tarjeva 7 let stara hčerka Barbara Kopf za roko prime, proc odpeljc ino ga tako sirašne smerti otme. Ovi fan- ti'c se je zvaJ Franc Schneider, poz- nejiši visokouičeni celski opat. Škosto, kojo je ta pogor pi'i hišah ino poslop- jih vcinil, so oenili 231.900 goldinar- jev; živeža,, obi eke ino oslalih reel je pa zgorelo za 109.717 goldinarjev.« DRAGA ZDRAVILA PLAÖUJETE? Boljše je paziii. da bolezen sploh ne pride v JiUo. Namesto prave kave pijte Žiko! RaznoterOo d. Žrtve modernega promela. Leta 1927 je pqginilo na Angleškem vsled raznih nesrec. na oestaih 5.329 ljiudi iu ranje.ni'h je bilo 148.575. r Sirasnß tramvajska nesreča. V Bcrlhni je skočil tramvaj z d vein a pri- klopnima vozoma s tira in se prevrnil. Osem. oseb je bilo mrtvih, 90 pa tezko ranjeaiih. ; d Lov na ogromno kačo po budim~ pešianskih idicah. V Višegradski uli- ei v Budi.m>pešti so odpirali zaboje z bananami. Iz jednega zaboja se je pri temi naenkrat izvila 3 m dolga ka- oa boa in pobegnila iz skladišča na ulico. Od t-ain je pobeginila v neko ve- /q, kjer so jio konecno ujeli nastav- ljenci zoološkega vrta v Budiimpesli. Moderne HsRovIrie -vseli vrst: Kr»ji^e# lepake, letake, pisemske 9l«üV€»# kuvertte, ^vsaib»Ila I- dr. Vam nucii v okusisi I^vt>cltpl In po zmerni eeni Zvezna tiskaurna. Stran 4. »NOVA D 0 B A« Štev. 43. Najuečja zalcga in samoprodaja z\ne\\l najpripraunßjsili PUCH koles 12 rnesecev garancija. Cena od t6QO Ds« naprej. A. NEGER, Ceije, Gosposka uica 32. Gene iznafcrao znižane! in koles znamke 99WAFFENRAD" Vsa kolesa s torpedo-prostolekoin In povratno stopalno zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Največja r-eparaoijska delavnica« Vsi stroji so za vezenje pripravni. POUK v vezenju ZASTONJ. Ocivitlno gre za neslajio šalo dolavcev pri odprem.ljamj'U banan v jutžni Aziji. d Vzfrajni item ški zrakoplovci. »Now York Times« javljajo, da jo že duLŠla poiiiiožna ludija k otoikai Green- ly Lslaind z matei'ijalanu tako da bo- deta mogla iwamska letalca Koehl in Hünefeld pojmivlti svoj zrakoplov »Bremen.« in nadalkvali. let v New York. d Prepoued kadenja mladini izpod 18 let uipeljiejo v Los Angel os v Kali- fornijd. Vsaktiga jnladega človoka, ki bi se ga zalotilo pri kadomjiu na jaw n Mi jnesti'li, bocLo policijsko kaxnovali, isto- tako tudi vse one, ki bi prodajali mla- dmi cigarete,. d Žrtve milanskega atenlaia. Kot 18. žrtev milainskega atenala na kralja Viktorja Einainuola jo umrl v bolnici neki lju.dJskošoLski mčitelj, katereinu je priletel v glajvo kos peklenskega s'tro- ja. — Praive^'a krivca za atontat so vedno nimajiu», kar je umievno, ker je po splosni sodibi atentat araaižrrala fašistična strainka. d Zbna v aprilu. Voeraj je nastal po celi Francoski velik mm». V Parizu bo inieli komaj 3 stopinje nad nielo. V vzhodni Francoski je zapadel sneg. Sneg je zapadel tudi i>o srednji Nem- čiji. g Zamenjuva iurskih novmnic. —¦ TurOija zamtenjuje ves turSki papir- nati denaar bivšega -turskeisa imperija za nov papirnati dena>r turške repu- blike. Zamenjiaiva se je pTioela 'dne 5. decembra 1927 in traja do 5. ju'nijia 1928 (šest masecev). Po preteku tega roka izgubi papirnati denaT bivšega turškega im peri ja vsako vrediiasit. Dopisi* Železniška zveza Gornfai SavinjsJut dolina—Kamnik. Iz Siniairtnega ob Pa- ki mvm piišejo,: To dini sino čitaLi v ljiUbljanskih listiii, da se je neko zbon j rovanjie, ki ga je siklicalo karaniško i županstvo zadinjo nedeljio v Kannniku, j izreklo »enodiKšino« za železnico Pa"- j ška vaisi—Goriiji;gra;d—Tinliinj—¦Kami'- | nik s predorom pod Menino. Progai bi i bila dolga 40 km s povprecnim spo- j nom 10 odstotkov in stroski za kilo- j meter povprečno poldnug milijoin di- narjev. Železnica bi se naj prejikotne zidala iz novega iiiotziciinwkega posojila. Cetuidi hi to prago zelo rabili iz go- spodarskili in tudi drugih ozirov, ve- mo, da jo žaliibože ne bodemo dobili tako biitro. Zato bode še čaisa zčl deba- to, zakaj neki gospodje žele progo iz Paške vasi in ne iiz Rečiške vasi? Ker si ne moretmo nii/sliti, da bi terena ne poznali, so miorali biti za to merodaj'- ni kaiki posebni razlogii. Druigaße je TOndar Reči&ka vas naravno križi&če 7a\ tako železnico! Morebiti bo kaj o tem vedel paslamec Pusenjak, ki je bil po Ijubljansikih liwtib naivzoe in je po- tomtakom t nil L »enod^šno« gla,soval proti inleresom našega kraja. 0 stvairi se bodemo seveda se pomeniLi. Iz finančnih krogov. V »Porezki Sluzbi« je revizor1 Piirkmajer točno opisal veliko nezadövoljmost davčnega uradništva. Neznosnili raznier, v ko1- jiih živi ta važna stroka državne upra- \re, noče biti konec. Vsi u;radniki so m.u za odkrito besedo hvalcžni, le pojasniti bi bjl moral tudi, od kod vsa liiezado- voljnost. Glavni vzrok nezadovoljmosti je krivična protckcija in kvalifikaci- ja. Če te kvalificirajio zavoljo politične- ga rnisljenja, ker ti službeno ne more- jo do živega, je to gotovo krivicno. Ako ocenjievalci svojcga uradovainja sami niniajo zadostnega strokovnega zna- njri, je to nova krivica. In kjer &o nicd oc^njiujocim uradništvom saimi prote- ziran(ü, brez kvalificirane objektivno- ßti» je to tretja velika krivica. Kjer pu- ßiij'o predsitojniki. podnejeno uradni- štvo iieopravičeno preganjati, obreko- vati, denu>ncirati, ne da bi se zanj za- vzieli, daei bi bila to njihova prokleta dolžnost, je to četrta velika krivica.. Ako se manj važne stroke, za lažjo, manj odgovorno in manj na porno službo neprimerno bolje ülacane, je to nova krivica. Javni iiaimescenci bi moraJi imeti enake prejeinke. Enako je krivično dopuste ukinjati ali kraj- sati -a jaloviiii uteineljevanjean nepo- voljiiih uradnilli uspeJiov, zlasti še, če teh neuspehov niso »odrejeni uradniki krivi. Tudi ne pospešuje kolegijalno.sti, zaupanja in discipline denuncijantsko delovainje ra,zniili tovarišev, katerim je odkritosrčnost članov povod za obre- kovamja navizgor. Kako je z or- ganizacij'O, kjiea* niti opra\ii'iena kritir- ka pri sejali in zborih ni varna pred šeii? Mnoge tirajo v preiskavo, liolec uduisiili neizaidovoljmost nižjili usluž- bencev in. zakriti svoja lastna zlobna postopanja. Da imaijo ogledube v wseli krogih, po vseh pisarnah, da jiin jo celo ])isemska in uredniiska tajnas't po- stranska stvax1;.. to so vzroki nezado- voljistva. Podrejieno luradništvo je še \ed.iio toliko nepokvarjeno in straji- karsko neodvisno, da se miu tako vo- hiuiiijenje in preiskave po takem vor- hutnjenjiu taiko studijo, da je na pr. v Ljubljani polovicaj račlunskeiga urad- ni'stva prestopila v shužbo oblaslnega od bora. l)a prisojajo mnogokje neza- sl.uze.ne naigrade sebi in jih kraft id o za- siužnim fumkcijionairjenn, je nova,, dva- najsta krivica, Trina.jsto kriviico tvo- rijo osebe, ki si v javnosti prisojaj.o velikanske zasluige za državo ob pre- vratu in po prtwratu, ko so bili vendar priznani straJiopetci in dvoimljiivi Jur goslovaini, da si iz ozkega ljubljianske- ga okoliša niti u.pali niso, V brzib av- tomobilib in vlakih so obletavali ob- mejne kraje, a donia objiavljali obškna Pioročila o izmišljenili jiunaištvili. Ena- ka krivica so upokojenci-dnevničarji. Vse le krivice, poleg nošteto drugih, je javnost koiHMio spoznala in privedla vladd do ski ©pa, reoi'Ka.niza<;i.io fi- nančne sl.užbc vsaj delo.ma izvesti in odpraviti nekaj popolnoma nepolreb- nih pisarn. S tern si. pribraaii dr/.ava j obilo nepotrebnih stroskov s pelerimi instancami, ko tri zadostujejo; a urad- ništvo pridobi na ugledu. Bolje manj. uradov in manj uradnikov, a ti naj so dobri in primerno plaitiainL. Ključ do uspeha v trgovsk^m poslovanju je moderna reklama. Nsjboljše uspehe dosežete z inseriranjem v „NO VI DOB I«. Štev. 2728/28. Razglas. Mestna občina p^oda cden paer* za vsako vožnjo sposobnih konj. lnteresenti, ki se za nakup istih zanimajo, si ju lahko ogledajo v mestnem hlevu na Sp. Lanovžu zjutraj do 7. ure in od 11. ure dop. do 1. ure pop. Natančnejša posojila bo dal mestni oskrbnik. Mesini msgi&trat celj-ski, dne 11. aprila 1928. Župan : Dr. G>ričan s. r. Spretna prodajalka zrnožna slovenskega, nemškega in srbskega jezika, se sprejrne v trgo- vini z mešanirn blagom J. Schauperl, 1 Dobrna pri Celju. 3 flmiwni&l8 'z vsen fucinikov in I 1 Bllillu liaJbGljše vrste stavlja najcenejSe Frat5iO Jost, Ceije, Aleksaudrova ul. 4 Mima uradniška družina (3 osebe) s 1. majem v Celju ali bližnji okolici. Ponudbe pod sifro »l.maj« na upravo 3 lista. 3 Dva dobro izurjena sllhaFska pomočnika se tako] sprejmeta za stalno delo v Zagreb. Plača 8 do 10 Din za uro Predstaviti se |e v nedeljo 22. aprila v Gaberju 104, od 10. do 12. ure dop. ^Pw^GfSIb Poizve se pri Štefanu Go ručan, Zagrad št. 17, Hiša z vrtom se proda v Trnovljah šr. 117. Cena Din 21.0001—. 1 šč e se stanowastje obstoječe iz dveh sob in kuhin je v mestu ali okolici za takoj ali vsaj do 1 1. maja. Naslov v upravi. 3 ŠOFER za osebne in tovorne avtomobile a§če meeio s 1. majem. Poveri se mu lahko tudi reparature ter je zmožen vseh del v svoji stroki. Govori slovensko, srbsko in nemško. Naslov v upravi. Odda se s 1. majem meblovana soba s posebnim vhodom in elektr. razsvet- Ijavo. Naslov v upravi. P>oda se 3000 zelo močnih fižolovk (prekle). Ivan Ravnikar, Celje. 2-3 tfllMBlStflWfttfl Dobavitelji za trajno dobavo. lmUpilJ6lllO Letna potreba 5000m3. Plačilo b — v gotovini. orov les»TovepnaÄar1*1^- Franjo Dolzan9 Celje Kleparstvo in naprava strelavodow, Pok^ivanje «treh in svonikov. VodcftVšidiie In&taiaošje, naprava moderno« higijeničnih kopalnih »ob, kS^sttoY in ?4Eravstv, napra»a Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- rencni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. HMELOVKE par vagonov, se še dobi pri tvrdki ERNEST MARINC, Celje, Zriojskega ulica št. 4. Odda se tudi iz skladišča manjša kolicina po znižanih cenah. Delaj, nabiraj in hrani, varCevati se ne brani! Popolnoma varno nalozite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omaj. zovezo v Gaberju pri (eiju Varčuj v mladosti, da stradal ne boS v starostil ^"'^^BVSI^BbW^^B ^Vi^BIB ^^^i^pft^^B^^^^ ^VÜRRmB ?1^bC ^9BäS I^^^I^^B^H HH^HB^IHBIB^^^ ^^^Vhd^hV^^^ 9HVR ^^ IB^^HHHV Otorestuje hiraniloe LfLi 11 O Vcčje stalne vloge po dogovoru najugodnejc. vloge po \P \Z O Jamstvo za vloge nad 2,000.000 Din. Marliivost, treznost Plpl1 naložbi xneska d© 5O DIn se dobl nabSralnik na dorn. ! 12 malega raste ™r— Pisarna v Celju, Prešernova uüca 6. Tislka in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja. tiskarno in redakcijo Milan Cetina y Celju.