Društvene vesti ni . KONGRES SLOVENSKIH GEOGRAFOV Za prvim kongresom slovenskih geografov v Kamniku 1.1952 in drugim, ki je 'bil 1.1954 v Mariboru, je Geo- grafsko društvo Slovenije priredilo .letois v dneh od 12. do 15. oktobra tretji kongres T Portorožu. Skoraj vsi udeleženci kongresa so prišli v Portorož že v petek, 11. okt. zvečer s tremi posebnimi avtobusi iz Ljubljane. Tehnična organizatorja prof. Ma.lis in asistent šifrer, ki sita svojo nalogo res dobro opravila, sta po- skrbela, da so vsem takoj dodelili sobe in foone za hrano. Kongres se je začel natanko po programu 12. oktobra ob 8.30. Predsednik društva prof. dr. Svetozar Ilešič je pozdravili prisotne goste, med njimi zastopnika okraja Koper .deleigaite sorodnih strokovnih društev in bratskih geografskih društev, nadalje dva zastopnika Pedagoškega društva iz stare Gorice, kakor tudi vse ostale zbrane udeležence. Preden je kongres začel z delom po določe- nem načrtu, je predsednik društva prebral sklepe mari- borskega kongresa in istočasno poročal o njihovi izvedlbi. Po izvolitvi delovnega predsedstva, raznih komisij in zapisnikarjev slo številni povabljeni gositje pozdravili feon- gres in mu zaželelli uspešno delo. Ptredsedlujoči prof. dr. Anton Melllk je nato kot prvi referent spregovoril o »Geo- grafskih problemih Slovenskega Primerja«.1 V daljšem referatu, ki smo mu sledili z največjim zanimanjem, nam je prof. MeMk -—• kot zna le on — predočil aktualne geografske probleme celotnega Slovenskega Primerja s širšega nacionalnega in tudi jugoslovanskega gledišča. Po- sebej se je zadržal ob pomenu novo nastajajočega kopr- skega pristanišča, ob prednosti, (ki jo ima pred ostalimi pristanišči na obali Koprskega Primorja2 in železniški povezavi Kopra s celinskim zaledjem. Dotaknil se je tudi žive geografske problematike osrednjega urbansbega in gospodarskega središča v tem delu slovenske zemlje, saj je nemogoča meja odtrgala našemu Slovenskemu Primor- ju dve naravni središči, Trst in Gorico. To dejstvo je povzročilo hude anomalije v vsej pokrajini. Ena takih je preusmeritev gravitacije prebivalstva, ki je še vedno v teku. Po predavanju so se udeleženci kongresa sporazumeli za predilog, da bodo razgovor o posameznih referatih pre- nesli na zaključeik predavanj s sorodno tematiko. Zato so takoj za predavanjem prof. Mehka prišli na vrsto krajši referati o Koprskem Primorju. Podajali so jih dobri po- znavalci tamkajšnjih razmer, med njimi tudi dr. Vladimir Kckole in Andrej Briški, ki sta pred leti proučevala na terenu geografsko problematiko Koprskega Primorja, prvi geomorfologijo, drugi pa gospodarsko geografijo.3 V. Kokole je v kratkih potezah prikazal glavne geo- morfološlke značilnosti Koprskega Primorja. Za njim je nastopili Franc Beinnot z referaltom: Klimatski pregled Ko- prskega Primorja, v katerem nam je skušal prikazati podnebje te pokrajine na osnovi meteoroloških podatkov postaje Koper in deloma ituldi Kubeda, za razdobje cd 1947. do 1956. leta. Referent je upošteval veliko meteoro- loških elementov, toda, žal, je razdobje prekratko — po- datkov za daljše mi imel — in v (klimatskem oziru tudi zelo anoniajliono; zato imajo izračunani podatki le ome- jeno vrednost. Navedem naj na tem mestu le najznačil- 1 Referat bo objavljen v Geografskem vestniku XIX, 1957. V zvezi z objaivio važnejših referatov s kongresa pripominjamo, da zaradi težav, predvsem tehničnih, ni mogoče izdati vseh referatov s kongresa v skupni publi- kaciji in bodo zalto objavljeni na različnih mestih. Neka- teri od teh so napovedani že v tem poročilu. 2 A . Melik imenuje obmorski flišni del slovenske zem- lje tudi šavriinsko Rrimorje. 3 Obe razpravi sta objavljeni v Geografskem zborniku IV iz 1.1956. nejši primer. Srednje mesečne temperature za Koper ka- žejo, da jc februar hladnejši od januarja (januar 4,9° C, feburar 4,7 stop. Celzija), kar je nedvomno anomalija, saj kažejo bližnje postaje .kot TrSfc, Oltra, San Nazario pri Kopru in Strunjan iza starejša razdobja v januarju nižjo temperaturo (povprečno za 1° C) cd februarja. Omenjena posebnost gre na račun nekaj nadpovprečno toplih januarjev v obravnavanem razdobju (1.1948, 1949, 1951, 1955 in 1956) in pa eikstremno mrzlega februarja 1956, saj je bil kar za 5,5 stop. Cel. nižji od povprečka. Upoštevajoč ta dejstva, bi -bila realnejša povprečna ja- nuarska. temperaJtiura v omenjenem raizdcibju 4,3 stop. Cel., fehruarska pa 4,9 step. Cel.; bližnji Strunjan je imel v razdobju od 1902 do 1916 temperaturo v januarju 4 stop. Cel., v februarju pa 5 stop. Cel., Oltra od 1902 do 1913 januar 3,5, feburar 4,7 stop. Cel. in San Nazario pri Kopru L 1902—1910 januar 3,3, februar 4,6 stop. Cel. — Svetnik za pomorstvo in morsko ribištvo ODO Koper, France Potočnik, se je ljubeznivo odzval vabolu kongres- nega pripravljalnega odbora in nam poročal o Pomorsitivu v Slovenskem Primorju.4 Za kratko, a zelo zanimivo pre- davanje, je bil deležen splošnega priznanja. Tudi referat .prof. dr. Miroslava Zeia o »Ribolovu v primorju Zahodne Istre«,5 ki ga je v odsotnosti referenta prebral S. Ilešič, je dal geografom izvrsten pregled čez razvoj ribištva tod in pokazal .uspehe in težave, s katerimi se bori mla- da, a važna gospodarska panoga na naši obali. S pridom preizkušajo v praksi dognanja modeme tehnike, ki naj slovensko kot jugoslovansko ribištvo iztrgajo iz zaosta- losti, saj se te panoge gospodarstva pri nas še zelo trdovratno drži. Dopoldansko zasedanje je po 13. uri zaključili A. Briški iz referatom: Splošni gospodarsko- geografski pregled Koprskega Primorja, v katerem je rgoščeno in pregledno podail rezultate svojih proučevanj pred leti na ozemlju šavrinov. Zaradi pomanjkanja časa je moral biti zadlnji referat iz zgciraj omenjene skupine, ki ga je bil pripravil pro- fesor Srečko Vilhar, z naslovom: Zgodovinski razvoj Koprskega Primerja, preložen na popoldne ob 15.30. Ker je omenjeni referent, zbolel, je njegovo predavanje pre- bral prof. dr. Roman Savnik, nakar je predsedujoči A. Melik povabil zibrane k diskusiji o dotedanjih referatih. Raizrvila se je živahna debata, v katero je intenzivno, po- segel ta stalni in aktivni gost na naših kongresih, prof. dr. Ivo Ruibič iz Zagreba, in je s tem nadaljeval tudi v naslednjih dneh. Po končani diskusiji smo prešli k dru- gemu delu programa za prvi dan, t. j. k aktualnim pro- blemom šolske geografije. Prof. Mavricij Zgornik je imel dolg referat z naslovom »Nekaj pobud k pravilnemu geografskemu ocenjevanju«,6 v kalterem se je dotaknil zanimive, široke in Obenem težavne naloge, ki se po- stavlja ¡šolniku ob tehtanju dijakovega znanja. Nakazal je nekatere napotke, po katerih bi se dalo priti do ob- jektivnega ocenjevanja. Drugi referent, inšpektor prof. Dušan Kbmpare, je govoril o osnutku novega učnega načrta reformirane splošno izobraževalne šole v zvezi s poukom zemljepisa oziroima damoznanistva. Zaradi po- manjkanja časa se je moral omejiti le na najvažnejše, podrobnosti pa je prepustil diskusiji. Na predlog delov- nega predsedstva smo razgovor o obeh referatih iz istega razlega preložili na zadlnji dan zborovanja. V nedeljo, 13. okt., smo začeli ob osmi uri. z refe- ratom V. Kokoleta: Geografija v regionalnem planira- nju.7 Referent se je načelno dotaknili zanimivih vidikov v zvezi s še zelo mlado smerjo geografske znanosti, ki skuša po svojih močeh prispeva;! pokrajinskim planer- jem pri poskusih združevanja raznih silnic, ki se stikajo na določenem zemeljskem prostoru. Referent je prar- vilno prikazal le delne možnosti, ki jih morejo nuditi * Referat bo objavljen. 5 Referat je v celoti objavljen v tej številki. 97 planerju izsledki geografske ¡znanosti, še iposebej, če jih gleda s stališča takojišnje praktične porabnosti. Ven- dar so planerju trdna osnova, na katero, se mora opreti, če hoče gledati pokrajino s kompleksnega zornega kota. Predavatelj je upravičeno svaril pred prevelikim zano- som, ki ¡bi geografa lahko zavedel do pretiranega miš- ljenja, češ da sam zmore pri regionalnem planiranju ve- lik del. Docent dr. Cene Malovrh je načel za nas geografe izredno aiktualno problematiko, s katero se srečujemo pri svojem vsakodnevnem delu že desetletja: geografsko rajomiizacijo. Dsitavil se je pri pojmu gospodarsko-geo- grafske rajonizacije nasploh v zvezi z obravnavanjem teme Problematika gospodarsko-geografske rajonizacije Jugoslavije. Ob ugotovitvi, da je težko govoriti o go- spodarsko-geografskih rajonih kot celoti, je nakazal ne- kaj prav zanimivih primciov posameznih gospodarskih področij ali več združitev teh v celoto ob upoštevanju več nasprotujočih si momentov, ki sliko lahko bistveno pokvarijo, kot p.. pr. neraziločevanjel med kvaliteto in kvantiteto in podobno. Zelo zanimiva 'tema, ki bi bila vredna čimprejšnje objave!8 Vrhunec v zvezi z zgornjo tematiko pa je bil refe- rat S.Ilešiča z naslovom: Problematika geografske ra- jonizacije ob primeru Slovenije, ki je vzbudil živo zani- manje pri vseh kongresniikih. Kot prejšnji referent je tu- di on govoril o problematiki gospodarsko-geografske ra- jonizacije Slovenije; preden pa je prešel k obravnavanju njene konkretizacije, nam je v kratkem predeči! svoje trezne poglede na načelno stran geografske rajonizacije sploh. Se posebej zanimiva pa je njegova gospodarsko- geografska rajonizacija Slovenije, ki jo je prikazal na kocncu svojega referata ob nenehnem poudarjanju, da je to le poMtus, ki je kot vsak drug podvržen kritiki in ki naj služi le kot podlaga za razgovor. Njegovo prirod- no — imenuje jo tudi fizionomično — rajonizacije Slo- venije, ki je bila objavljena v Geografskem obzorniku III, št. 2, že poznamo, zato se bomo še toliko bolj raz- veselili objave njegovega, zgoraj omenjenega referata v Geografskem vestniku IX, 1957. Ob vseh treh referatih je bila živahna in plodna diskusija, ki je marsikaj še podčrtala in tudi dopolnila. V nedeljo popoldne ob 16. uri se je začelo delo kon- gresa ločeno v dveh sekcijah: v fizično-geografski in an- trcpogeografskl. Téme so bile v obeh zanimive, le škoda, da so bile, kot je pri sekcijskem načinu dela neizbežno, posamezniku dosegljive le v eni ali drugi seikciji. Ker bi razčlenitev in kratek prikaz posameznih referatov obeh seikcij zahteval preveč prostora, ki pa je omejen, bom kljub pomembnosti vseh navedel le referente in njihove teme z željo in v upanju, da bodo tudi te čimprej ob- javljene. V fizično-geografski sekciji so bili tile trije referati: dr. Danilo Furlan: Upravičenost termina mon- sum v Evropi; prof. Franc Habe: Ponikalnice in jame na Predjamski prelomnici in asistent Milan Šifrer: Nekateri problemi delitve würmske ledene dobe. V antropogeograf- ski sekciji pa sta referirala S. Ilešič in V. Kokole, prvi s temo: O problemih agrarne geografije na mednarodni konferenci v Nancyju in drugi: Nekaj o praktičnih aspektih geografskega dela za regionalno planiranje. V ponedeljek smo imeli ekskurzijo. Na poit smo šli ob sedmih zjutraj v štirih avtobusih in prevozili tole poit: Portorož, Izola, Koper, Ankaran, Oltra, Ankaran, Šmarje nad Koprom in od tod nazaj v Portorož, kamor smo prišli okrog 19. ure. Za bežen ogled Izole smo se zadovoljili s počasno vožnjo skozi mesto, s Koprom pa smo se pod strokovnim vodstvom Igorja Vrišerja teme- ljiteje spoznali. S pobočja pri Semedeli, od koder je lep razgled na mesto z južne strani, nam je tov. Vrišer v kratkih, a nazornih potezah prikazal razvoj mesta od antike dalje. Posebej pa se je ustavil pri tolmačenju iz- « Referat bo objavljen v reviji »Sodobna pedagogika«. ' Referat bo objavljen v Geografskem vestniku XXIX, 1957. « Referat bo objavljen v Ekonomskem zborniku. delanega urbanističnega načrta za mesto Koper — pri njegovem sestavljanju je tudi sam sodeloval — ki naj v bližnji bodočnosti prevzame, vlogo ene večjih luk ch jugoslovanski obali in s tem temeljito preobrazi doseda- nje staro lice. Skozi mesto srno pod istim vodstvom na- redili poučen pTerez, od koder smo si nad severno obala ogledali pozicije nastajajočega modernega pristanišča, ki že sedaj kaže prve obrise. V Olltri smo na kratko po- stali in si ogledali bolnišnico za koistno tuberkulozo in bolezni sklepov. To -priliko je izrabil R. Savnik, dia nam je na kratko prikazal zdravstvene razmere in organi- zacijo zdravstvene službe v Koprskem Primarju, nato pa nas je ljubeznivi šef-zdravnik bolnišnice dr. Grobelnik popeljal v bolnišnico, cd koder nam je s preglednega me- sta povedal nekaj besed o poslanstvu te zdravstvene ustanove — ene največjih in najmoderneje opremljenih v naši državi — in o načinu zdravljenja obolelih ter o ' uvajanju ekrevancev v rehabilitacijo. Iz Gltre smo se zapeljali po isti poti nazaj proti Ankaranu, pred njim, na vznožju pod Hrvatini, pa smo se odpravili peš skozi Hrvatine do glavne ceste, s katere se nam je odprl pogled na Tržaški zaliv s Trstom, ki je ležal neposredno pod nama. Od tu nam je prof. France Planina tolmačil bliž- njo in daljnjo okolico in nam predočil absurdnost nena- ravne mejie z Italijo, ki že na pro"i pogled trga to veliko mesto od najbližjega slovenskega zaledja. Po isti poti smo se vrnili do avtobusov, ki so nas nato popeljali mi- mo Kopra in po dolini levega pritoka Badavščice (Kor- nahmge) v 260 m visoko Šmarje, vas, ki je bila med vojno hudo prizadeta, saj se posledice vidijo še danes na vsakem -koraku. V Šmarju smo imeli daljši odmor. Hvala zanj gre okrajnemu ljudskemu odboru Koper, ki nam je v dvorani zadružnega doma priredil prijetno zakusko. Domačnost ta dobra kapljica sta priklicali v veliko dvo- rano prešerno razpoloženje. Pred odhodom iz Šmarij, ki nam bodo ostale v lepem spominu, smo se pod vodstvom V. Kokoleta ta A. Briškega povzpeli na nekaj čez sto me- trov višjo razgledno točko med Pomjanom in šmarjavni, od koder sta omenjana tovariša opisovala pokrajino okrog nas. Ker se je oto odhodu s šmarij že mračilo, smo opu- stili prvotno ¡nameravani ogled sečoveljskih solin in se skozi Konte zapeljali naravnost v Portorož. Zadnji dan kongresa, v torek 15. olkt., je bilo dopoldne rezervirano za razgovor o srednješolski problematiki, ki pa je bdi proti pričakovanju ka j boren. D. Konipare je v debati preciziral nekatere točke pred dvema dnevoma prikazanega osnutka novega učnega načrta za osem- letne šole. Nato smo prešli k zaključnemu delu programa — k branju resolucije, ki je bila kratka in stvarna ter zato z nekaterimi tehtnimi dopolnili, ki so jih predlagali nekateri kongresniki, z odobravanjem sprejeta. S tem je bil kongres formalno končan. Prof. Ilešič je še sporočil predlog, po ¡katerem naj bi bil prihodnji kongres v letu 1960 -— morda kot zborovanje — nekje na Dolenjskem. Združeval naj bi kongTes in seminar, ki bd bil takoj za kongretsom v Beli krajini. Odloča pa naj o tem odbor GDS. V načrtu smo, imeli tudi ogled Pirana in tamkaj pri- rejene geografske razsitaive, ki jo je pripravil Ljubljan- ski zemljepisni muzej, a je oboje zaradi tehničnih težav odpadlo. Velik del komgresnikov pa je čas do kosila le porabil za to, da si je razstavo ogledal na svojo roko. Ob 14. uri srno se odpeljali iz Portoroža proti Ljub- ljani. Spotoma smo naredili kratek ovinek na Sacerb, od koder je edinstven razgled na Trat in severovzhodni del Tržaškega zaliva, kakor tudi na širše tržaško zaledje. Antleiklonalna atmosfera nam je nudila le omejen razgled. Po lepi, novi avtomobilski cesti smo se okrog 18. ure . pripeljali v Ljubljano. Kongres je v celoti uspel, tako v organizacijskem kot v strokovnem oziru. Posebej je treba pohvaliti res vzor- no izpeljemo tehnično organizacijo in seveda tiste, ki so zanjo skrbeli. Strokovnemu delu bi morda očitali le pre- natrpanost, ki je udeležence, ki so hoteli vseskozi slediti, po malem le utrujala. Vreme je bilo vse dni več kot lepo, kar je tudi veliko prispevalo k dobremu razpoloženju. D. Meze 98