MIRA za duševno zdravje Nacionalni program duševnega zdravja Avtorji: Jožica Maučec Zakotnik, Vesna Švab, Marija Anderluh, Mojca Zvezdana Dernovšek, Nuša Konec Juričič, † Davor Dominkuš, Marjeta Ferlan Istinič, Nadja Čobal, Agata Zupančič, Matej Vinko, Irena Makivić Uredniki: Matej Vinko, Irena Makivić, Jožica Maučec Zakotnik, Vesna Švab, Mojca Zvezdana Dernovšek Založil in izdal: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2019 Oblikovanje: Uvid d.o.o. Elektronska izdaja Spletni naslov: www.nijz.si fon Brezplačni izvod. Kolo Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=303258880 ISBN 978-961-6945-02-8 (pdf) Nagovor Uvod Upravljanje implementacije Duševno zdravje v Sloveniji Podpora implementaciji Nacionalni program duševnega zdravja Financiranje implementacije in upravljanja Namen, vizija in izzivi Koristi implementacije Načela Priloge Prednostna področja in ukrepi Seznam kratic Prvo prednostno področje Pojmovnik Zagotavljanje skupnostnega pristopa h krepitvi duševnega zdravja Organizacijske strukture Drugo prednostno področje Viri in literatura Promocija duševnega zdravja, preventiva duševnih motenj in destigmatizacija duševnih motenj Tretje prednostno področje Mreža služb za duševno zdravje Četrto prednostno področje Alkohol in duševno zdravje Peto prednostno področje Preprečevanje samomorilnega vedenja Šesto prednostno področje Izobraževanje, raziskovanje, spremljanje in evalvacija Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje uševno zdravje je eden temeljnih stebrov zdravja in blagostanja vsakega posameznika in njegovih bližnjih. Nacionalni program duševnega zdravja je zato usmerjen v krepitev duševnega in posledično celostnega zdravja in dobrobiti tako posameznikov kot celotne družbe. Zajema aktivnosti in ukrepe, usmerjene v promocijo duševnega blagostanja, preprečevanje duševnih motenj, varovanje človekovih pravic in celostno skrb za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da duševne motnje prizadenejo petino mladih. Podatki kažejo, da je depresija eden vodilnih vzrokov delovne nezmožnosti in da se približno polovica duševnih motenj začenja pred 14. letom starosti. Samomor je drugi najpogostejši razlog smrti mladih odraslih, starih 19–25 let. Ljudje s hudo duševno motnjo v povprečju deal popolnega duševnega zdravja opredeljujemo kot pozitiven odnos do sebe in drugih, umirajo 10–20 let mlajši od drugih. Duševne motnje so povezane z velikimi izgubami zaradi uspešno soočanje z izzivi, pozitivno samopodobo, visoko samospoštovanje, občutek moči, manka produktivnosti; zgolj zaradi depresije in anksioznih motenj je gledano globalno iz tega optimizem in sposobnost soočanja s težavami. razloga izgubljenih tisoč milijard ameriških dolarjev letno. Duševno zdravje je rezultat vpliva različnih dejavnikov. Pomembni so tako dejavniki na Z Nacionalnim programom duševnega zdravja, v parlamentu sprejetim 27. marca 2018 s ravni posameznika, skupnosti, okolja in družbe, ki zdravje krepijo in varujejo ali ogrožajo. Med podporo vseh političnih strank, je Slovenija prvič v svoji zgodovini celostno naslovila to po-dejavnike tveganja za duševne težave in motnje poleg individualnih dejavnikov, kot so spol, membno področje, postavila temeljna načela podpore in skrbi za duševno zdravje posameznika starost, dednost, osebnostne značilnosti in življenjski slog, spadajo tudi stresne izkušnje v in posredno družbe kot celote ter si zadala strateške cilje, ki jih želi v desetletnem obdobju do zgodnjem otroštvu in drugi dejavniki okolja. Med njimi so najpomembnejši revščina, socialna leta 2028 doseči. Cilji, ki smo si jih zadali, so ambiciozni in zahtevajo medresorsko sodelovanje, izključenost, diskriminacija, osamljenost ter prikrajšanost starejših in nepravične neenakosti, podporo politik in ukrepov, usmerjenih v zaščito tako ranljivih posameznikov, otrok, mladih, pa tudi hiter način življenja in velika pričakovanja od posameznika. Med pomembnimi varo-odraslih in starejših kot njihovih družin ter aktivno vključevanje vseh deležnikov, predstavnikov valnimi dejavniki duševnega zdravja so ekonomska in socialna varnost, podporna socialna lokalnih okolij. Nacionalni program duševnega zdravja ključno razširja skrb za duševno zdravje mreža in varno družinsko okolje, dobro telesno zdravje, socialne veščine in učinkoviti načini od samega zdravljenja k aktivnostim in ukrepom, namenjenim preprečevanju duševnih mo-spoprijemanja s težavami. tenj. Poudarja promocijo duševnega zdravja kot ključnega vidika zdravja, ki omogoča dobrobit Redne zdravstvene statistike in druge raziskave v Sloveniji kažejo povečano zaznavanje in dolgotrajno blagostanje posameznika, njegovih bližnjih, neposrednega okolja in družbe kot težav z duševnim zdravjem in nekaterih duševnih motenj. Duševne motnje predstavljajo ve-celote. V samo zdravljenje duševnih motenj vnaša ključne principe hitre in lokalne dostopnosti, liko breme za posameznike, njihove bližnje in tudi za širšo skupnost. Slabo duševno zdravje skrb za kakovostno celostno oskrbo, ki temelji na multidisciplinarnih pristopih. Odgovorne stro-namreč pomeni izgubo od 3 do 4 % bruto domačega proizvoda, v glavnem zaradi izgubljene kovnjake nagovarja k povezovanju okrog posameznika, ki pomoč potrebuje, in njegove družine produktivnosti (kar 65 % stroškov, povezanih z duševnimi motnjami, je zunaj zdravstva: odsoter prednostnemu zagotavljanju z dokazi podprtih učinkovitih zdravstvenih in psihosocialnih tnost z dela, nezmožnost za delo) in zgodnjega upokojevanja. Ljudje z duševnimi motnjami in pristopov k zdravljenju. Vključuje programe, ki že predstavljajo primere dobrih praks, in odpira njihovi bližnji so poleg bremena bolezni diskriminirani na različnih področjih svojega življenja, pot novim, ki jih bo v prihajajočem desetletju treba uvesti in razviti. pri čemer stigma pomembno zmanjšuje dostop do pomoči. Z razumevanjem celostnega pomena ohranjanja in krepitve duševnega zdravja se Slovenija Dobro duševno zdravje je temelj zdravja nasploh ter posledično socialne, družinske in go-s pričujočim Nacionalnim programom uvršča med najrazvitejše družbe, ki želijo z aktivno po-spodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Skrb za duševno zdravje litiko in medresorskim povezovanjem ustvarjati razmere za varen zgodnji celostni razvoj, pod-družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih, saj se polovica vseh duševnih porno šolsko okolje, zdrave delovne sredine in zagotoviti ustrezno skrb za tiste posameznike, ki motenj začne do 14., do 24. leta pa kar tri četrtine. Zagotavljanje varnega in spodbudnega trpijo zaradi duševnih motenj. okolja, ki preprečuje težave v duševnem zdravju že v otroštvu, je zato naložba družbe, ki je Skrb za dobro duševno zdravje otrok in mladih predstavlja naložbo, saj enakopraven dostop oblikovana skozi Resolucijo o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (v nadalj-do pravočasne, kakovostne in celostne pomoči sodi v okvir zagotavljanja človekovih pravic in do-njem besedilu: Nacionalni program duševnega zdravja). Učinkoviti ukrepi in pristopi h krepitvi stojanstva ranljivih skupin naše družbe. Z zmanjševanjem neenakosti v zdravju in vključevanjem in varovanju duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, podpornih skupin ter povezovanjem lokalne skupnosti želimo spodbuditi medsebojno solidarnost, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v sočutje, pomoč ter posledično ustvarjalnost in produktivnost posameznikov usmeriti tudi v zago-vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v skupnost. tavljanje vključenosti in skrbi za kakovostno življenje vseh predstavnikov družbe. Začnemo lahko že danes, vsak v svojem lokalnem, delovnem okolju. Skupaj za duševno zdravje vseh. mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Rezultati raziskav v Sloveniji kažejo, da je leta 2016 približno četrtina odraslih prebivalcev Sloveni- je vsakodnevno doživljala stres in imela teža- ve z njegovim obvladovanjem (Slika 1), da jih je imelo nekaj več kot 7 % diagnozo depresije ter da je približno 7 % odraslih uporabljalo pomirjevala ter uspavala in 5 % antidepresive. Od leta 2008 do leta 2015, poleg poveča- nja porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj, naraščajo tudi obiski tako na primarni kot na se- kundarni ravni zdravstvenega varstva (Slika 2). Na Sliki 3 so prikazane najpogostejše duševne motnje v različnih življenjskih obdobjih. Delež ljudi, ki so doživljali stres in imeli težave z njegovim obvladovanjem Vsakodnevni stres/napetosti zaradi delovnega mesta Duševno zdravje v Sloveniji Obvladovanje stresa Slabi odnosi na Vsakodnevni stres/napetosti delovnem mestu zaradi delovnega mesta Obvladovanje stresa Slabi odnosi na delovnem mestu 2012 2016 Slika 1. Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012 in 2016. Delež ljudi, ki doživljajo stres zaradi slabih odnosov na delovnem mestu, imajo težave z obvladovanjem stresa in doživljajo vsakodnevni stres/napetosti zaradi delovnega mesta Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Število prvih obiskov otrok in mladostnikov Slovenija spada med države z zelo veliko porabo alkohola, ki je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za težave v duševnem zdravju (Slika 4). V Sloveniji je od leta 2008 na leto v povprečju umrlo 881 oseb zaradi bolezni, ki jih nepo- (zaradi duševnih in vedenjskih motenj) sredno pripisujemo alkoholu. Med temi vzroki so na drugem mestu smrti zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi alkohola. Sekundarna raven V letu 2015 je prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju spil: Primarna raven +25 % 44,5 litrov vina 114,6 litrov piva Slika 2. Povečanje prvih obiskov otrok in mladostnikov na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva zaradi težav v duševnem zdravju od leta 2008 do 2015 (NIJZ, 2018) 2,2 litra žganih pijač Tudi med otroki in mladostniki so težave v duševnem zdravju pogoste – podatki iz anketnih raziskav kažejo, da jih med 20 % in 40 % kaže nekatere znake ali težave na področju duševnega zdravja. Duševne motnje pri otrocih in mladih Pivske navade Slovencev (Slika 3) so veliko družbeno in finančno breme, saj po nekaterih presojah posameznik z vedenjsko motnjo v zgodnjem (v starosti 25–74 let) otroštvu do svojega 27. leta za družbo pomeni 10-krat večje finančno breme kot vrstniki. Najpogostejše duševne motnje v različnih življenjskih obdobjih Mlajši Starejši Mladostniki Odrasli Starejši otroci otroci (med 15. in 19. (do 65. leta) (nad 65. letom) Na vsakih deset prebivalcev Slovenije 2 abstinirata, 7 jih pije alkohol v mejah (do 5. leta) (med 6. in 14. letom) letom) manj tveganega pitja alkohola in 1 pije alkohol čezmerno Odziv na Anksiozne Čustvene (Neopredeljena) Razvojne hud stres in motnje motnje demenca Čezmerno pitje alkohola: motnje prilagoditvene 150.000 Visoko tvegano opijanje: motnje Depresivne prebivalcev Slovenije čezmerno epizode pije alkohol, 47 % prebivalcev se vsaj enkrat Vedenjske Depresivne Druge anksiozne letno visoko tvegano opije motnje epizode Stresne in Čustvene motnje prilagoditvene motnje motnje Anksiozne Hiperkinetična Depresivne motnje motnja epizode Z alkoholom povezane težave žensk Hiperkinetična Stresne in motnja Razvojne Motnje prilagoditvene moški 3-krat motnje (manj) pogosteje v primerjavi z ženskami. hranjenja Shizofrenija motnje moških Slika 3. Podatki o najpogostejših motnjah v različnih življenjskih obdobjih (zdravstvena statistika NIJZ 2008–2015 in raziskava Merikangas in sodelavci 2009) Slika 4. Poraba alkohola po prebivalcu (NIJZ, 2015) Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje V Sloveniji zaradi samomora vsako leto umre od 400 do 450 oseb, povprečni samomorilni količnik je med letoma 1996 in 2016 znašal 25 umrlih na 100.000 prebivalcev, kar je nad evropskim povprečjem, ki je leta 2014 znašal 11/100.000. Zaradi samomora umre približno štirikrat več moških kot žensk, bolj ogroženi pa so predvsem starejši. Zaskrbljujoče je, da je pri mladostnikih med 15. in 19. letom samomor drugi najpogostejši vzrok smrti (za smrtmi zaradi prometnih nezgod). Izrazite so tudi regionalne razlike, saj imajo vse vzhodne regije višji samomorilni količnik, kot je povprečje v Sloveniji (Slika 5). Umrljivost zaradi samomora, občine, povprečje 2013—2017 Slovenija 20 Stopnja na 100.000 prebivalcev število je premajhno za zanesljivo oceno ni podatka 11 ali manj 12–17 18–23 24–29 30 ali več Slika 5. Samomorilni količnik po občinah (NIJZ 2011–2015) Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje  Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028 je prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji, ki celovito naslavlja po-  Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, dročje duševnega zdravja. Program povezuje obstoje-  Družinski zakonik, če in dodaja nujno potrebne nove strukture v celostno,  Poročilo Misije SZO o duševnem zdravju v Sloveniji (2015), interdisciplinarno in medsektorsko organizacijo promo-  Nacionalni program na področju prepovedanih drog cije, preventive, zdravljenja in rehabilitacije. Temelji na (2013–2020). vključevanju, povezovanju in sodelovanju vseh služb in vseh deležnikov v skrbi za duševno zdravje posamezni- Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2015 na ka in skupin prebivalcev v lokalni skupnosti ter na vseh podlagi ugotovitev Misije Sloveniji predlagala naslednje ravneh obravnave. strateške izboljšave: Na velik javnozdravstveni problem v duševnem zdrav-  prenesti težišče služb in storitev za duševno zdravje ju je mogoče odgovoriti s sistemskimi ukrepi krepitve na lokalno raven in izboljšati njihovo dostopnost; zgodnjega čustvenega in socialnega razvoja, ter s sesta-  vzpostaviti urgentne službe za otroke, ki bodo odgo- vljeno in povezano mrežo služb, storitev in dejavnosti, ki vorne za presojo in triažo; so odziv na potrebe posameznikov, skupnosti in prebi-  zmanjšati trajanje hospitalizacij in število ponovnih valstva. Le tako se lahko zagotavljajo krepitev in ohra- hospitalizacij s skupnostnim spremljanjem oseb s njanje dobrega duševnega zdravja, preprečevanje ter hudimi duševnimi motnjami; pravočasno in zgodnje odkrivanje duševnih motenj ter  razširiti število in zmožnosti skupnostnih timov na njihovo zdravljenje. Te aktivnosti pa so uspešne, le če podlagi ocene potreb; hkrati zagotovimo tudi uresničevanje pravic do socialne  nadalje usposabljati strokovno osebje na primarni vključitve, zaposlitve, ekonomske varnosti, varnega biva- ravni zdravstvenega varstva in v socialnem varstvu; nja, rehabilitacije in destigmatizacije.  načrtovati, izobraževati in zaposlovati strokovnjake v Za kakovostno, pravočasno, vsestransko in dostopno skladu z nacionalnimi potrebami; obravnavo ljudi z duševnimi motnjami potrebujemo med-  povečati število kliničnih psihologov; sektorsko mrežo storitev in služb ter vključenost tako na-  omogočati usposobljenim strokovnjakom iz priznanih črtovalcev, izvajalcev kot uporabnikov in svojcev. V mrežo psihoterapevtskih šol psihoterapevtsko delo v okviru sodijo občine, službe na vseh ravneh zdravstvenega in zdravstva in služb socialnega varstva; socialnega varstva ter zaposlovanja, službe na vseh rav-  presojati potrebe stanovalcev/stanovalk socialnovar- neh vzgoje in izobraževanja, neformalne in uporabniške stvenih zavodov in možnosti za njihovo deinstitucio- organizacije ter organizacije in društva, ki delujejo na po- nalizacijo; dročju duševnega zdravja, ter druga društva in organiza-  dolgoročno zmanjševati institucionalne zmogljivosti; cije v lokalni skupnosti. Preprečevanje težav v duševnem  posodobiti zakonodajo in predpise, vezane na oskr- zdravju in obravnavo ljudi s težavami v duševnem zdravju bo forenzičnih bolnikov/bolnic, ki so lahko nevarni za v vseh življenjskih obdobjih je treba čim bolj približati skupnost; skupnosti, to je tja, kjer ljudje živijo.  vzpostaviti varovani oddelek za otroke in mladostnike/ Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028 je mladostnice; usklajen z različnimi že obstoječimi dokumenti, ki pou-  razviti več sektorskih psihosocialnih timov za otroke in darjajo pomen ohranjanja in krepitve dobrega duševne- mladostnike/mladostnice; ga zdravja ter preprečevanje duševnih motenj. To so:  podpirati postopno uvajanje regionalnih interdisci-  Resolucija o Nacionalnem planu zdravstvenega var- plinarnih centrov za podporo otrokom z učnimi te- stva (2016–2025), žavami. Nacionalni program  Strategija razvoja Slovenije (2030),  Strategija dolgožive družbe,  Program za otroke,  Resolucija o Nacionalnem programu za mladino (2013–2020), duševnega zdravja  Resolucija o Nacionalnem programu socialnega var- stva (2013–2020),  Strategija za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2020, Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Namen, vizija in izzivi Z Nacionalnim programom duševnega zdravja želimo kre- piti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh prebivalcev Slovenije ter preprečevati težave v duševnem zdravju in duševne motnje vse od najzgodnejšega obdobja do poz- ne starosti. Z izboljšanjem kompetenc strokovnih služb Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije pravico do opti- na vseh področjih varovanja duševnega zdravja želimo malnega duševnega in telesnega blagostanja, pogojev vzpostaviti podporno okolje za dobro duševno zdravje. Cilj za razvoj in udejanjanje vseh svojih potencialov v pok- je službe in storitve za duševno zdravje približati uporab- licnem, družbenem, zasebnem in družinskem življenju nikom. Z zmanjševanjem stigme in diskriminacije oseb ter enakega dostopa do kakovostnih virov pomoči. z duševnimi motnjami želimo spodbuditi zgodnje iskanje pomoči in zmanjšati institucionalizacijo na področju du- ševnega zdravja. V nadaljevanju so podrobneje opisani trije ključni izzivi nacionalnega programa. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje ZMANJŠEVATI DUŠEVNE TEŽAVE IN MOTNJE Breme zaradi težav v duševnem zdravju in duševnih in zanikanje resnosti problematike ter v nezadostnih virih Z vzpostavitvijo povezane mreže služb in storitev na TER BREME ZARADI SLABEGA DUŠEVNEGA motenj je veliko (Slika 6). Največji delež stroškov nastane za ustrezne, kakovostne in dostopne programe na področ- področju duševnega zdravja (Slika 7) ustvarjamo okolja, ki ZDRAVJA zaradi izgube produktivnosti – to je zaradi odsotnosti z ju duševnega zdravja. omogočajo in spodbujajo skrb za lastno duševno zdravje, dela in prezgodnjih upokojevanj, ki so posledica duševnih Z antidiskriminacijo povečujemo družbeno moč in podpiramo socialnovarstvene programe in neformalne motenj. Ti pomenijo 35 % stroškov vseh bolezni v Evropi. pripomoremo k okrevanju ljudi s težavami v duševnem oblike pomoči v skupnosti, integriramo službe za dušev- Stroški duševnih motenj v Evropi so bili leta 2014 ocenjeni zdravju. Programi ozaveščanja in antidiskriminacije so no zdravje v osnovno raven pomoči (zdravstveni domovi, na 240 milijard EUR letno, medtem ko so bili v Sloveniji namenjeni tudi svojcem oseb s težavami v duševnem centri za socialno delo, socialnovarstveni programi) in stroški bolezni možganov (psihiatričnih in nevroloških) za zdravju in demenco, ki prav tako potrebujejo pravočasno stremimo k zmanjševanju sprejemov, posebej proti volji, leto 2010 ocenjeni na 2,4 milijarde EUR, kar pomeni 7 % in kakovostno strokovno podporo. v psihiatrične bolnišnice in namestitve v socialne zavode BDP. (deinstitucionalizacija) ter postopnemu preusmerjanju Slabo duševno zdravje prizadene vsakega drugega človeka USTREZNEJE ORGANIZIRATI SLUŽBE IN vsaj enkrat v življenju. sredstev iz institucionalne v skupnostne oblike obravna- STORITVE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA ve. Skozi medsektorsko in interdisciplinarno povezano Izboljšati je treba dostopnost služb za duševno zdrav- mrežo služb, storitev in programov zdravstva, socialnega je in kakovost storitev. Tako lahko preprečujemo razvoj STROŠKI, varstva ter vzgoje in izobraževanja in z zaledjem speci- težav v duševnem zdravju v zgodnjih življenjskih obdobjih povezani z duševnimi motnjami alističnih služb lahko v lokalnem okolju zagotavljamo ka- in odrasli dobi, dolgotrajnost duševnih motenj, razvoj pri- kovostno, pravočasno in vsestransko dostopno krepitev druženih motenj in manjše zmožnosti ter obremenjenost duševnega zdravja, preprečevanje in obravnavo duševnih družin. motenj vseh starostnih skupin. medicinska oskrba stroški zdravljenja ZVC/CKZ izguba produktivnosti zgodnje upokojevanje absentizem Center za Centri za Osnovno duševno zdravje Koordinatorji prezgodnja umrljivost socialno delo zdravstveno varstvo otrok, odraslih obravnave v skupnosti Center za duševno zdravje otrok, Urgentna mladostnikov služba Antistigma Zastopniki pravic oseb na področju Posameznik duševnega Psihiatrične Slika 6. Posredni in neposredni stroški, povezani z duševnimi motnjami in zdravja bolnišnice, subspecialistični družina v skupnosti Socialno- timi Slabe socialne razmere, revščina in nezaposlenost ukrepi. S povečevanjem pismenosti na področju duševne- varstveni ter uživanje psihoaktivnih snovi so tesno povezani tudi ga zdravja, ki se nanaša na znanje, prepričanja in stališča programi v s pogostostjo samomora. Ljudje z duševnimi motnjami o duševnih motnjah, pomagamo pri njihovem prepoznava- skupnosti Protokoli sodelovanja umirajo od 15 do 20 let mlajši kot drugi ljudje, predvsem nju, obravnavi in preventivi, krepimo ozaveščenost in pripo- Programi zaradi pomanjkljive oskrbe. Zato je eden ključnih izzivov moremo k pravočasnemu iskanju pomoči. Institucionalno v podporo NIJZ okrepiti duševno in telesno zdravje celotne populacije, Raziskave v Sloveniji kažejo, da imajo moški, samski, varstvo družini zmanjšati duševne težave in motnje ter s tem tudi breme, mlajši, nižje izobraženi in tisti, ki živijo v regijah z višjim povezano s slabim duševnim zdravjem. samomorilnim količnikom, bolj odklonilna stališča do is- kanja pomoči v primeru težav v duševnem zdravju. Lokalne Svetovalni POVEČANJE PISMENOSTI TER Svetovalna skupnosti, Stigma in diskriminacija oseb z duševnimi motnjami Uporabniška centri za otroke, OZAVEŠČENOSTI NA PODROČJU DUŠEVNEGA služba v VIU društva se kažeta tudi v poznem iskanju pomoči, ki pomembno združenja mladostnike, ZDRAVJA IN DESTIGMATIZACIJA prispeva k slabim izidom zdravljenja in rehabilitacije ter starše Povratno zvezo duševne motnje, telesne bolezni in iz- izgubi upanja. Stigma se pojavlja na vseh ravneh družbe ključenosti je mogoče prekiniti le s povezanimi družbenimi in v vseh sistemih. Kaže se kot odrivanje, razvrednotenje Slika 7. Povezana mreža služb za duševno zdravje na regionalni ravni Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje V Nacionalnem programu duševnega zdravja je zapi- sanih 8 strateških ciljev, ki jih želimo doseči v deset- letnem obdobju trajanja Nacionalnega programa. Duševno zdravje ni samo stvar zdravstvenega sektorja, ampak tudi drugih sektorjev in politik. Je nacionalni kapital in ga je treba izboljšati z združenimi napori celotne skupnosti, vseh sektorjev, vključujoč uporabnike, njihova združenja in skupine svojcev. Duševno zdravje se oblikuje tudi v družinah, šolah in na delovnih mestih. Je rezultat tega, kako obravnavamo sebe in kako nas obravnavajo drugi. Načelo zdravja v vseh politikah poudarja vpliv javnih politik na determinante zdravja, teži k zmanjšanju neenakosti, poudarja koristi promocije zdravja na različnih področjih in odgovornost oblikovalcev politik za vplive na zdravje. Zato je temeljni ukrep za izboljšanje duševnega zdravja na populacijski ravni izvajanje podpornih politik in ukrepov za duševno zdravje v vseh sektorjih. Uvedli in krepili bomo z dokazi podprte programe destigmatizacije, promocije duševnega zdravja ter preventive duševnih motenj. Programi bodo namenjeni različnim populacijskim skupinam v vseh okoljih, v katerih preživljamo pomemben del svojega vsakdana. Stigma in s tem socialna izključenost sta veliko breme za osebe z duševno motnjo in njihove svojce. Stigmatizacija ljudi z duševno motnjo je najhujša ovira pri iskanju pomoči. Kaže se na vseh področjih življenja in ima sistemske vplive (načrtovanje, politika in financiranje) ter nepopravljivo poškoduje samospoštovanje in življenjske možnosti posameznikov, ki so ji izpostavljeni. Stigmatizacija zmanjšuje dostop do obravnave in njeno kakovost. Diskriminacija oseb z duševnimi motnjami se kaže tudi v socialni izključenosti in večji izpostavljenosti revščini, pokroviteljstvu in drugim poni- žujočim ravnanjem. Preventiva duševnih motenj se osredotoča na zmanjševanje pojavnosti in razširjenosti duševnih težav in motenj. Aktivnosti preventive duševnih motenj ciljajo na zmanjševanje dejavnikov tveganja in krepitev zaščitnih dejavnikov, ki posameznika varujejo pred pojavom duševnih motenj. Promocija duševnega zdravja se osredotoča na izboljševanje kakovosti življenja ter krepitev moči, ne le na zmanjševanje duševnih težav in motenj. Eden od pomembnih ciljev promocije duševnega zdravja je poleg zmanjševanja razširjenosti duševnih motenj tudi premik proti stanju visokega duševnega blagostanja in kakovostnega življenja posameznika in skupnosti. To je mogoče doseči z ustvarjanjem okolij, ki vsakemu posamezniku omogočajo doseganje duševnega blagostanja, in s krepitvijo posameznikovih notranjih psiholoških virov. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Samomor je pojav, ki ga lahko preprečujemo. Slovenija spada med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene. Samomor je velik javnozdravstveni problem od poznega otroštva dalje. Javnozdravstveni problem so tudi druge oblike Za boljšo ozaveščenost na področju duševnega zdravja in destigmatizacijo je treba vsebine duševnega zdravja samomorilnosti, kot so samomorilni poskusi, nekatere oblike samopoškodovalnega vedenja in samomorilne misli. Upad ustrezno vključiti v vse ravni izobraževanja. Pomembni sta izobraževanje in ozaveščanje splošne javnosti na področju umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji v zadnjih letih je spodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja duševnega zdravja. Ustrezna znanja in veščine je treba zagotoviti tudi vsem strokovnjakom in strokovnim sodelavcem, samomora. Za to so pomembni vsi ukrepi, ki izboljšujejo duševno zdravje ljudi, poleg tega pa tudi nekateri dokazano ki se srečujejo z osebami s težavami v duševnem zdravju. učinkoviti specifični ukrepi, med katere sodijo ozaveščanje in dvig pismenosti o duševnem zdravju, zgodnja identifika-cija ter zagotavljanje dostopne pomoči ogroženim osebam, omejevanje dostopnosti sredstev za samomor ter zmanj- ševanje porabe alkohola. Tvegana in škodljiva raba alkohola je eden od glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe, nezgode, nasilje, umore in samomore ter se v svetu uvršča med najpomembnejše dejavnike tveganja za obolevnost, manjzmožnost, invalidnost in umrljivost. Slovenija je po zdravstvenih posledicah zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov nad povprečjem EU in nad povprečjem evropske regije SZO. Nacionalni program duševnega zdravja bo naslavljal škodljivo rabo alkohola z aktivnostmi ozaveščanja ter razvijanja kritičnega odnosa do pitja alkohola, povezovanjem in izobraževanjem strokovnih služb, ki imajo možnost zgodnje prepoznave težav zaradi pitja alkohola. Vzpostaviti je treba dostopno mrežo služb za obravnavo zasvojenosti od alkohola. Država se zavezuje, da bo vzporedno s krepitvijo zdravstvenih virov pomoči krepila tudi mreže socialne pomoči, omogočila boljše možnosti za urejeno bivanje s podporo za ranljive skupine ter zagotovila mrežo centrov in služb, ki bo ljudem omogočila plačano delo s podporo za dostojno preživetje. Zagotovila je, da bomo ob zaključku desetletnega obdobja imeli dostopno mrežo potrebam posameznih skupin prilagojenih centrov in programov za rehabilitacijo in okrevanje, za spodbujanje učnih in delovnih sposobnosti ter zmanjševanje izključenosti. Načelo skupnostnega pristopa pomeni, da bomo z Nacionalnim programom duševnega zdravja približali zdravstvene, socialne in druge storitve ljudem v njihovem naravnem okolju ter zagotovili odgovarjanje na potrebe ljudi v skladu z dokazano učinkovitimi oblikami storitev v vseh okoljih. S krepitvijo in širitvijo obstoječih lokalnih iniciativ in mrež pomoči stremimo tudi k destigmatizaciji, kjer postavljamo v prvo vrsto ljudi z izkušnjo motnje v duševnem zdravju in se iz njihovih izkušenj učimo. Pri nastajanju Nacionalnega programa duševnega zdravja smo se zavezali k spoštljivi, po-Na duševno zdravje vplivajo številni dejavniki, na katere je mogoče vplivati zgolj s potrebam prilagojeni, pravočasni in kakovostni obravnavi ter k temu, da bomo postopno zmanjšali vezanim delovanjem. Da bi zagotavljali ustrezne pogoje za dobro duševno zdravje, je treba dolgotrajne institucionalizacije v ljudem tujih okoljih. Institucionalizacije, ki vodijo v apatijo, brezup oblikovati povezane medsektorske politike in programe, ki izhajajo iz potreb prebivalstva. in umik, bomo preprečevali z zgodnjimi in pravočasnimi obravnavami, nepretrganim spremljanjem Z vertikalnim sodelovanjem je treba zagotoviti udejanjanje povezanih politik in programov ter krepitvijo mrež pomoči v lokalnem okolju. Skupnostni pristop od partnerjev v lokalnem okolju na lokalni ravni. Na ta način zmanjšujemo nepravične neenakosti in poskrbimo za to, da so zahteva usklajeno in povezano premoščanje ovir ter razvoj kompetenc, veščin in načinov ukrepanja. viri, s katerimi razpolagamo, razporejeni glede na specifične potrebe različnih populacijskih Vpliva in mobilizira lokalne strukture in partnerje, ki z usklajevanjem na podlagi skupnega poslan-skupin. stva vzpostavljajo pogoje za boljše zdravje. Vzpostavljamo mrežo centrov za duševno zdravje (v nadaljnjem besedilu: CDZ) na primarni ravni zdravstva, ki bodo z novimi in usposobljenimi kadri izboljšali dostop in kakovost storitev. Zavezali smo se k neposrednemu in takojšnjemu dostopu do storitev brez doplačil in plačil v skladu s pravili zdravstvenega zavarovanja. Dosegli smo, da se v obravnavo vključujejo strokovni delavci različnih strok enakopravno v skladu s svojimi kompetencami ter zagotovili visoko stopnjo zavzetosti strokovnjakov pri delu. Naše delo nadzirajo uporabniki služb in njihovi svojci, s katerimi se neprestano Za zagotavljanje dobrega duševnega zdravja in zmanjševanje posvetujemo. nepravičnih neenakosti moramo zagotoviti ustrezne pogoje. Zato sta zagotavljanje ustreznega števila strokovnjakov vseh strok na področju duševnega zdravja in izboljšanje njihovih kompetenc pomemben strateški cilj Nacionalnega programa. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje ačela za delovanje izvajalcev in deležnikov so opisana v nadaljevanju. Načrtovanje in izvajanje upoštevata in dajeta prednost celovitim, sistemskim, ovrednotenim ukrepom za celotno populacijo ter za skupine prebivalstva v skladu z njihovimi potrebami. Načrtovanje in izvajanje nacionalnega programa temelji na zagotavljanju stroškovne učinkovitosti, enaki dostopnosti služb in storitev ne glede na socialno-ekonomske, demografske, zdravstvene, kulturne in druge značilnosti posameznikov ali skupin prebivalcev ter zagotavljanju dostopne in nepretrgane obravnave. Vsi strateški dokumenti morajo upoštevati svoj vpliv na duševno zdravje. Osebam s težavami v duševnem zdravju v vseh življenjskih obdobjih se omogočita skupnostna obravnava in rehabilitacija. Načrtovanje in izvajanje Nacionalnega programa duševnega zdravja stremi k zmanjševanju preprečljivih in nepravičnih razlik v duševnem zdravju med različnimi skupinami prebivalstva. V načrtovanje, izvajanje in nadzor nad službami in storitvami za duševno zdravje se vključijo uporabniki in njihovi svojci. Uresničevanje Nacionalnega programa duševnega zdravja temelji na krepitvi sodelovanja vseh resornih politik, stroke in civilne družbe pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju politik, zakonodaje in služb ter programov na področju duševnega zdravja. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Prednostna področja je cilje za zagotavljanje preventive, zgodnje diagnostike in celostnih obravnav otrok in mladostnikov ter njihovih Aktivnosti, ki jih predvideva Nacionalni program duševnega zdravja, so razdeljene na 6 predno- stnih področij. Za vsako so navedeni specifični družin v lokalnih okoljih ter dostopnosti interdisciplinar- cilji ter posamezni ukrepi, s katerimi jih je mogoče do- nih služb na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega seči. Prednostna področja promocije duševnega zdravja, varstva. Podpodročje mreže služb za duševno zdravje od- preventive in destigmatizacije na področju duševnih mo- raslih, vključno s starejšimi, vsebuje cilje za zagotavljanje in tenj; mreža služb za duševno zdravje ter izobraževanje, preventive, zgodnje diagnostike in dostopnih, kakovostnih raziskovanje, spremljanje in evalvacija so nadalje razde- interdisciplinarnih obravnav na primarni ravni zdravstve- ljena na podpodročja. nega varstva s poudarkom na skupnostni oskrbi; do- Področje promocije duševnega zdravja, preventive stopnih in kakovostnih akutnih obravnav na sekundarni in destigmatizacije na področju duševnih motenj je tako ravni; rehabilitacije oseb s ponavljajočimi se duševnimi razdeljeno na 4 ločena podpodročja, ki predstavljajo pro- motnjami; dolgotrajne obravnave za osebe s težavami v ukrepi mocijo duševnega zdravja in preventivo duševnih motenj duševnem zdravju in osebe z motnjami v duševnem ra- pri različnih ciljnih skupinah; promocijo duševnega zdrav- zvoju; ustrezne celostne oskrbe za osebe s težavami v ja in preventivo duševnih motenj za otroke in mladostnike duševnem zdravju in nevarnim vedenjem; podpodročje ter njihove družine v različnih okoljih; promocijo dušev- naslavljanja specifičnih potreb starejših na področju du- nega zdravja in preventivo duševnih motenj za odrasle ševnega zdravja ter podpodročje psihološke in psihote- na delovnem mestu ter promocijo duševnega zdravja in rapevtske dejavnosti. preventivo duševnih motenj za starejše. Področje izobraževanje, raziskovanje, spremljanje in Področje mreže služb za duševno zdravje je podobno evalvacija pa je razdeljeno na podpodročja, ki ločeno razdeljeno na podpodročja, ki temeljijo na populacijskih obravnavajo izobraževanje, raziskovanje ter spremljanje skupinah in specifičnih področjih. Podpodročje mreže in evalvacijo Nacionalnega programa. služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov vsebu- Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Zagotavljanje skupnostnega pristopa pri krepitvi duševnega zdravja ZAGOTAVLJANJE SKUPNOSTNEGA PRISTOPA skega načrta za implementacijo ukrepov iz Resolucije in H KREPITVI DUŠEVNEGA ZDRAVJA TER njegovo spremljanje. OBRAVNAVI OSEB S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V SKUPNOSTI SPECIFIČNI CILJ 2: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTNIH SPECIFIČNI CILJ 1: USKLAJENO MEDRESORSKO IN DOSTOPNIH STORITEV IN PROGRAMOV OSEBAM S SODELOVANJE IN VKLJUČEVANJE CIVILNE DRUŽBE TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V SKUPNOSTI TER NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DRŽAVNI, DEINSTITUCIONALIZACIJA. 1. REGIONALNI IN LOKALNI RAVNI. Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministr- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo stvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za go- za finance, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolo- spodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za javno upravo gijo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za okolje in Medresorsko usklajeno sodelovanje pri načr- prostor tovanju in izvajanju služb, programov in storitev na državni, Organiziranje in izvajanje medresorskih ter regionalni in lokalni ravni na področju krepitve duševnega interdisciplinarnih služb in storitev v skupnosti s ciljem zdravja in obravnave oseb z duševnimi motnjami. optimalnega zadovoljevanja potreb oseb s težavami v du- Vključevanje strokovnjakov/strokovnjakinj ševnem zdravju in destigmatizacije. socialnovarstvenih programov in uporabniških organiza- Zmanjševanje administrativnih ovir pri do- cij pri načrtovanju in izvajanju služb, programov in sto- stopanju do storitev v skupnosti za osebe s težavami v ritev ter njihovem upravljanju na državni, regionalni in duševnem zdravju ter starejše in druge ranljive skupine lokalni ravni na področju krepitve duševnega zdravja in prebivalstva. obravnave oseb z duševnimi motnjami. Vzpostavljanje pogojev in načrtovana prese- Zmanjševanje stigme in diskriminacije z do- litev oseb iz institucij v skupnost. kazano preverjenimi programi. Vzpostavitev regionalnega sveta za duševno zdravje (RSDZ) in lokalne (interdisciplinarne medsektor- ske) skupine za (duševno) zdravje v skupnosti (LS(D)Z) (vključuje zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo in družino, društva, SVP, občino idr.) s ciljem krepitve zdravja/dušev- nega zdravja v skupnosti. Priprava ocene stanja in potreb v posame- znih okoljih, prepoznavanje ranljivih skupin, izdelava akcij- Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Promocija duševnega zdravja, preventiva in destigmatizacija duševnih motenj PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA IN  krepitev mreže stanovanjskih skupin in drugih oblik PREVENTIVA TER DESTIGMATIZACIJA podpornega bivanja. DUŠEVNIH MOTENJ PRI RAZLIČNIH CILJNIH Zagotavljanje okolja, ki je dostopno in var- SKUPINAH no ter omogoča vključevanje posameznikov v družabne SPECIFIČNI CILJ 1: USTVARJANJE DUŠEVNEMU (kulturne, športne in druge) aktivnosti, ki krepijo duševno ZDRAVJU PODPORNIH OKOLIJ TER VPELJEVANJE zdravje, in medgeneracijsko povezovanje. PROGRAMOV PROMOCIJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA IN Implementacija aktivnosti in programov, 2. PREVENTIVE DUŠEVNIH MOTENJ SKOZI RAZLIČNA usmerjenih v zdrav življenjski slog (gibanje, zdrava pre- RAZVOJNA OBDOBJA POSAMEZNIKA. hrana, zdrave navade, druženje, ohranjanje sposobnosti Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- in samostojnosti ipd.). stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Implementacija aktivnosti in programov, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo usmerjenih v krepitev posameznikove čvrstosti in odpor- za okolje in prostor, Ministrstvo za javno upravo, Ministr- nosti (čustvene in socialne kompetence, odpornost na stvo za notranje zadeve, Ministrstvo za finance, Ministr- stres, pozitivna samopodoba, reševanje težav, komunika- stvo za gospodarski razvoj in tehnologijo cija, empatija ipd.). Ozaveščanje odločevalcev vseh sektorjev o Vpeljevanje programov in storitev za pro- pomenu promocije duševnega zdravja in preventive du- mocijo duševnega zdravja ter preventivo duševnih mo- ševnih motenj. tenj za ranljive skupine in skupine prebivalstva z večjim Zagotoviti kritje osnovnih potreb posame- tveganjem. znika in vzpostaviti podporna okolja, ki delujejo varovalno Uporaba novejših IKT in inovativnih pristopov in krepijo duševno zdravje posameznika in skupnosti ozi- pri promociji duševnega zdravja in preprečevanju dušev- roma različnih ciljnih skupin ter zmanjšujejo neenakosti. nih motenj. To vključuje:  zagotavljanje socialne varnosti ranljivih skupin pre- SPECIFIČNI CILJ 2: DVIG PISMENOSTI, OZAVEŠČENOSTI bivalstva z: NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA PRI RAZLIČNIH • vključevanjem v ustrezno raven socialnih in družin- DELEŽNIKIH SKUPNOSTI, IZOBRAŽEVANJE STROKOVNE skih prejemkov; JAVNOSTI IN DESTIGMATIZACIJA • vključevanjem v obvezna socialna zavarovanja in Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- • dostopom do kakovostnih storitev na področju soci- stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, alnega in družinskega varstva; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport  izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za raz- Razvoj in implementacija programov, ki po- lične ranljive skupine; večujejo pismenost na področju duševnega zdravja za Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA IN različne ciljne skupine in v različnih okoljih (družina, de- PREVENTIVA TER DESTIGMATIZACIJA lovna mesta, šolski sistemi itd.): DUŠEVNIH MOTENJ ZA OTROKE IN  različne oblike posredovanja informacij o duševnem MLADOSTNIKE TER NJIHOVE DRUŽINE V zdravju, težavah in motnjah ter možnostih ukrepanja, RAZLIČNIH OKOLJIH vključno z viri pomoči;  kontinuirano sodelovanje z mediji za odgovorno po- SPECIFIČNI CILJ 1: PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA ročanje o vsebinah, povezanih z duševnim zdravjem. IN PREVENTIVA TEŽAV DUŠEVNEGA ZDRAVJA Kontinuirano izvajanje na dokazih temelječih PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V VZGOJNO- destigmatizacijskih kampanj (kampanje, ki nagovarjajo IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH IN LOKALNIH OKOLJIH strokovnjake, mlade in javnost ipd.). Nosilna ministrstva: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za SPECIFIČNI CILJ 3: ZAGOTAVLJANJE ENAKOMERNO delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministr- RAZPOREJENIH IN PREPROSTO DOSTOPNIH stvo za notranje zadeve BREZPLAČNIH STORITEV OBVEŠČANJA, SVETOVANJA Priprava protokolov medsebojnega sodelo- TER OSEBNE POMOČI OSEBAM V STISKI V LOKALNEM vanja izvajalcev in programov na področju promocije in OKOLJU preventive. Nosilni ministrstvi: Ministrstvo za zdravje, Ministr- Sistemska uvedba koncepta krepitve dušev- stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nega zdravja v vrtce in šole ter kroskurikularna obravna- Razvoj in izvajanje različnih preverjenih oblik pomoči va tem o zdravju. za osebe v stiski (na primer težave na delovnem mestu, Sistemska uvedba preizkušenih in evalvira- v šoli, družini, partnerskih odnosih, pri vzgoji). Namen te nih programov promocije duševnega zdravja in preventi- pomoči je zagotoviti takojšnji posvet osebam, ki so v sti- ve težav z duševnim zdravjem pri otrocih in mladostnikih. ski, in njihovim svojcem, podporo pri reševanju stiske in Sistemska uvedba programov zgodnjih in- po potrebi napotitev k ustreznim virom strokovne pomo- tervencij, podprtih z dokazi učinkovitosti, ki vključujejo či. Takšne oblike pomoči so lahko organizirane v lokalnem programe starševstva, programe zgodnjih intervencij pri PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA IN okolju oziroma različnih vladnih in nevladnih institucijah. otrocih in mladostnikih ter programe za učitelje. zasvojenosti (igranje računalniških igric, iger na srečo, 2. PREVENTIVA TER DESTIGMATIZACIJA Tako lahko preprečimo, da bi se težave v duševnem Pilotno testiranje in postopna sistemska družabna omrežja). DUŠEVNIH MOTENJ ZA ODRASLE zdravju poglobile v duševno ali telesno bolezen. uvedba preverjeno učinkovitih programov zmanjševanja Razvoj preventivnih programov za prepre- NA DELOVNEM MESTU Svetovalnice za odrasle, ki omogočijo pravo- medvrstniškega nasilja, ki povečujejo občutljivost otrok čevanje nekemičnih zasvojenosti. časno in visoko kakovostno pomoč pri stanjih, ki pomeni- do te problematike in usmerjeno naslavljajo obravnavo Zagotavljanje varnega in spodbudnega uč- SPECIFIČNI CILJ 1: KREPITEV IN IZBOLJŠANJE jo tveganje za razvoj duševnih motenj. prepoznanih primerov vrstniškega in spletnega vrstni- nega okolja. DUŠEVNEGA ZDRAVJA ZAPOSLENIH Svetovalnice za otroke, mladostnike in star- škega nasilja, ter programov, ki uspešno delujejo na Zagotavljanje programov bolnišnične šole Nosilni ministrstvi: Ministrstvo za zdravje, Ministr- še. vzpostavitev varnega in spodbudnega šolskega okolja. pri vključevanju v matično šolsko okolje med zdravlje- stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Širitev obstoječih in razvoj novih vrstniških Usposabljanje in okrepitev sodelovanja njem in po njem, dokler ni možna polna vključenost v Izboljšanje izvajanja in nadzora nad izvaja- podpornih aktivnosti. šolskih svetovalnih služb s centrom za duševno zdravje matično šolo, ter tudi poznejše svetovanje in povezovanje njem programov promocije zdravja (določitev koordina- Skupine za samopomoč za osebe s podobni- otrok in mladostnikov (v nadaljnjem besedilu: CDZOM) z z matično šolo. torja/skupine za promocijo zdravja v podjetju). mi težavami in njihove svojce. vključitvijo problematike duševnega zdravja v koncept Priprava in implementacija medsektorskih Telefonsko in spletno svetovanje za otroke, dela šolske svetovalne službe ter s centrom za social- SPECIFIČNI CILJ 2: VZPOSTAVITEV MREŽE dokumentov za področje duševnega zdravja na delovnem mladostnike in odrasle. no delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) pri delu z otroki in SVETOVALNIH CENTROV ZA OTROKE, MLADOSTNIKE mestu. Uvedba preverjeno učinkovitih programov mladostniki z učnimi težavami in težavami v duševnem IN STARŠE (SCOMS) Razvoj in vpeljava izobraževalnih modulov in psihološke prve pomoči (posredovanje znanja o vzrokih, zdravju. Priprava protokolov sodelovanja za učinkovitejše Nosilna ministrstva: Ministrstvo za izobraževanje, preverjenih programov za promocijo zdravja na delov-simptomih in znakih duševnih težav in motenj ter krepitev sodelovanje. znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za nem mestu s poudarkom na duševnem zdravju in do- veščin za ukrepanje javnosti). Razvoj in izvajanje programov za ranljive delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti brem počutju − za delodajalce in koordinatorja/skupine skupine mladostnikov (na primer osipniki, manjšine, mi- Priprava koncepta delovanja svetovalnih za promocijo zdravja v podjetju. granti). centrov in predloga za sistemsko umestitev.  Priprava izobraževalnega modula za delodajalce (vod- Razvoj in uvajanje novih pristopov in poti ko- Priprava standarda kadra in programov za stva, promotorje/koordinatorje zdravja na delovnem munikacije za promocijo duševnega zdravja med otroki in pomoč otrokom in mladostnikom z rizičnimi dejavniki. mestu) – pomen organizacije dela in delovanja vod- mladostniki (IKT, e-duševno zdravje). stva za dobro duševno zdravje zaposlenih (na primer Priprava priporočil in ukrepov za vzgojo in izobraževanje vodstva na področju komunikacije varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov v in kulture, slogov vodenja, upravljanja časa, uvedbe dobi digitalnih medijev s ciljem preprečevati nekemične drsečega prihoda na delo, prilagodljivega delovnega Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje časa za osebe s težavami v duševnem zdravju, spod- zaradi težav v duševnem zdravju in drugih težav), siste- bujanje ustvarjalnosti zaposlenih ipd.). matična uvedba ukrepov za oceno njihove delazmožnosti  Priprava izobraževalnega modula za delodajalce (vod- in potreb po podpori prek specialistov medicine dela ter stva, kadrovske službe) o pomenu sistematičnega spre- drugih usposobljenih ocenjevalcev, spodbujanje zaposlo- mljanja bolniških odsotnosti, da bi čim hitreje prepoznali vanja na podlagi ocene njihovih zmožnosti/spretnosti in dolgotrajne ali ponavljajoče se bolniške odsotnosti, na- drugi učinkoviti ukrepi za vključevanje na delovna mesta črtovali promocijske ukrepe in ponudili podporo zapo- (mentorstva, uvajalni programi ipd.), širitev mreže social- slenim ob vračanju na delo po tovrstni odsotnosti. nih podjetij in kooperativ za ljudi z duševnimi motnjami. Izdelati smernice zdravega življenjskega slo- Priprava in izvajanje programov promocije in ga in omogočati zdrave izbire na delovnem mestu (zdra- preventive duševnega zdravja za rizične skupine (brezpo- va prehrana, več telesne aktivnosti, prostori za druženje selni/težko zaposljivi, nezaposljivi in institucionalizirani), ki med odmori ipd.). so prilagojeni njihovim potrebam in zmožnostim v njiho- Izdelati priporočila za promocijo in krepitev vih okoljih s poudarkom na krepitvi moči in zagovorništvu. pozitivnih psihosocialnih dejavnikov (nadzor nad lastnim delom, avtonomija, pozitivni odnosi s sodelavci, socialna PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA IN in čustvena podpora sodelavcev ter nadrejenih, karierni PREVENTIVA TER DESTIGMATIZACIJA razvoj zaposlenih) in jih izvajati. DUŠEVNIH MOTENJ ZA STAREJŠE Vzpostaviti nacionalno in regijsko koordi- nacijo za promocijo in krepitev (duševnega) zdravja na SPECIFIČNI CILJ 1: KREPITEV ZAŠČITNIH DEJAVNIKOV delovnem mestu, ki bo v podporo delodajalcem in de- ZA ZDRAVO STARANJE lavcem. Nosilni ministrstvi: Ministrstvo za zdravje, Ministr- Povezovati centre za krepitev zdravja (v na- stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti daljnjem besedilu: CKZ) z delodajalci v lokalnem okolju : Izobraževanje in ozaveščanje o zdravem pri izvajanju preventivnih in promocijskih programov na načinu življenja in vzdrževanju telesnega zdravja, ki po- področju duševnega zdravja. zitivno vpliva tudi na duševno zdravje, ter zagotavljanje Vključevati socialne partnerje v načrtovanje aktivnosti in programov, ki vključujejo starejše. 2. in izvajanje programov promocije zdravja na delovnem Krepitev neformalnih in formalnih akterjev mestu. in mrež v skupnosti, ki vplivajo na kakovostno življenje v skupnosti in preprečujejo osamljenost (programi NVO, SPECIFIČNI CILJ 2: PODPORA ZAPOSLENIM, družabništvo, večgeneracijski centri, univerze za tretje BREZPOSELNIM IN SOCIALNO IZKLJUČENIM življenjsko obdobje). ODRASLIM S TEŽAVAMI DUŠEVNEM ZDRAVJU Izboljšanje dostopa do programov za pre- Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- prečevanje oziroma obvladovanje spominskih motenj. stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Smernice psihološke prve pomoči za delovna mesta (priprava smernic in usposabljanja za ponujanje prve psihološke pomoči na delovnih mestih). Priprava smernic in zagotavljanje podpore delodajalcev zaposlenim pri vnovičnem vključevanju v delovni proces po dolgotrajni bolniški odsotnosti zaradi duševne motnje in drugih bolezni (prilagoditev dela, pri- lagodljiv delovni čas ipd.). Spodbujanje zaposlovanja in povečanje dostopa do dela ljudem z manjšimi možnostmi zaradi kroničnih duševnih motenj in drugih kroničnih bolezni (različne olajšave/subvencije za podjetja, prilagoditev delovnih mest in delovnih procesov, prilagodljivost delov- nega časa ipd.). Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno neza- poslenih oseb (prepoznavanje dolgotrajno nezaposlenih Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Mreža služb za duševno zdravje MREŽA SLUŽB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK Nadgradnja preventivnega programa, ki IN MLADOSTNIKOV ga izvajajo patronažne medicinske sestre/tehniki na domu otročnice in dojenčka z dodatnimi preventivnimi ZAGOTAVLJANJE PREVENTIVE, ZGODNJE obiski in obravnavami za ranljive družine ter dodatni- DIAGNOSTIKE IN CELOSTNIH OBRAVNAV mi vsebinami na področju težav v duševnem zdravju, OTROK IN MLADOSTNIKOV TER NJIHOVIH zanemarjanja in slabega ravnanja z otroki ter nasilja v DRUŽIN V LOKALNIH OKOLJIH družini (na primer programi starševstva v obliki izvajanj 3. SPECIFIČNI CILJ 1: ZAGOTAVLJANJE DOBREGA na domu). ZAČETKA − SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE NOSEČNIC, MATER TER DRUŽINE MED NOSEČNOSTJO IN PO SPECIFIČNI CILJ 2: ZGODNJA PREPOZNAVA TEŽAV V PORODU TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU OTROK Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, stvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Krepitev starševskih kompetenc in veščin Izvajanje rednih sistematskih preventivnih komunikacije ter krepitev duševnega zdravja bodočih pregledov otrok in mladostnikov v skladu s pravilnikom staršev v okviru skupinske vzgoje za zdravje − priprava o izvajanju. na porod in starševstvo. Zagotavljanje zgodnje obravnave otrok z Uvedba presejanja in zgodnje odkrivanje ter ugotovljenimi motnjami v razvoju v okviru mreže razvoj- ustrezna obravnava duševnih težav v okviru predporo- nih ambulant, v katerih delujejo regijski centri za zgodnjo dnega in poporodnega preventivnega zdravstvenega var- obravnavo otrok (v nadaljnjem besedilu: CZO), ki na pri- stva na primarni ravni (ginekoloških timov, pediatričnih marni ravni zagotavljajo zgodnjo celostno multidiscipli- timov, družinskih zdravnikov/zdravnic, patronažne službe, narno obravnavo otrok, z razvojno nevrološkimi motnja- CDZO). mi. Centri so sestavni del razvojnih ambulant. Zagotavljanje dostopa do ustrezne obravna- ve nosečnice ali porodnice s težavami v duševnem zdrav- SPECIFIČNI CILJ 3: ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI ju v CDZO in porodnišnicah. INTERDISCIPLINARNIH TIMOV IN STORITEV ZA Zagotavljanje zgodnje prepoznave ranljivih OBRAVNAVO OTROK IN MLADOSTNIKOV Z DUŠEVNIMI nosečnic, družin in otrok s strani socialne, zdravstvene MOTNJAMI TER NJIHOVIH DRUŽIN NA PRIMARNI RAVNI službe in vzgojno-izobraževalnih ustanov ter usmerjanje ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN V SODELOVANJU S v ustrezne programe za podporo družinam z velikim tve- SLUŽBAMI SOCIALNEGA VARSTVA, PODROČJA DRUŽINE ganjem s prioritetno multidisciplinarno obravnavo. TER VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje ZAGOTAVLJANJE USTREZNE OBRAVNAVE Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- OTROK IN MLADOSTNIKOV Z VEDENJSKIMI stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, MOTNJAMI S TRAJAJOČIM AGRESIVNIM Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport VEDENJEM Vzpostavitev mreže 25 regijskih CDZOM, ki zagotavljajo preventivo ter celostno, multidisciplinarno SPECIFIČNI CILJ 1: ZAGOTAVLJANJE USTREZNE ambulantno in skupnostno obravnavo otrok in mladostni- OBRAVNAVE OTROK IN MLADOSTNIKOV Z kov na geografsko določenih območjih z okvirno 80.000 VEDENJSKIMI MOTNJAMI IN TRAJAJOČIM prebivalci, od tega približno 16.000 otrok in mladostnikov AGRESIVNIM VEDENJEM v starosti od 0 do 19 let. Multidisciplinarni tim CDZOM je Nosilna ministrstva: Ministrstvo za izobraževanje, opredeljen v poglavju 11 Priloga. znanost in šport, Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za Organizacija vstopno-triažne službe v vsa- delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kem CDZOM s pripravo protokolov triaže, v kateri bodo Priprava medresorske sistemske rešitve za sodelovali vsi regijski timi. V prehodnem obdobju do zagotavljanje ustrezne diagnostike in obravnave otrok in vzpostavitve celotne mreže CDZOM bosta vzpostavljena mladostnikov z vedenjskimi motnjami in trajajočim agre- dva triažno-urgentna centra (UKC Ljubljana in UKC Mari- sivnim vedenjem s protokoli sodelovanja med zdravstvom, bor) za obravnavo nujnih primerov otrok in mladostnikov socialnim varstvom, področjem družine in šolstvom. z akutno ogroženostjo zaradi duševne motnje. V delova- Posodobitev mreže vzgojnih zavodov ter za- nje teh dveh centrov se vključijo vsi delujoči specialisti/ gotovitev standarda kadra in programov za interdiscipli- specialistke otroške in mladostniške psihiatrije v javni narno obravnavo na področju duševnega zdravja. zdravstveni mreži. Po vzpostavitvi mreže CDZOM bodo Prenova vzgojnega programa za otroke in obravnavo nujnih primerov prevzeli centri in tako omogo- mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter čili lokalno dostopnost. opredelitev oblik in metod dela, primernih za posamezne Aktivno prepoznavanje in ponujanje podpore težave, motnje in interese. posebej ogroženim otrokom in mladostnikom ter pripra- Priprava in implementacija skupnostnih va protokolov za izvajanje teh aktivnosti. CDZOM bodo služb za obravnavo otrok, mladostnikov in družin na domu proaktivno zagotavljali pomoč otrokom staršev z dušev- in v lokalnem okolju v sodelovanju med Ministrstvom za 3. nimi motnjami, boleznimi odvisnosti, otrokom, izpostavlje- zdravje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in nim drugim obremenjujočim življenjskim izkušnjam, kot enake možnosti ter Ministrstvom za izobraževanje, zna- sta travmatska ločitev staršev in izguba podporne osebe, nost in šport, najprej z uvedbo pilotnih projektov z mobil- otrokom migrantom in njihovim podpornim skupinam ter nimi timi in poznejša sistemska implementacija. rejniškim družinam. SPECIFIČNI CILJ 2: ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI Uskladitev in poenotenje standardov, proto- INTERDISCIPLINARNIH TIMOV IN SKUPNOSTNE kolov in dejavnosti timov za skupnostno obravnavo. MREŽA SLUŽB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE OBRAVNAVE ODRASLIH Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI NA Dolgotrajna integrirana in multidisciplinarna DOSTOPNOST INTERDISCIPLINARNIH SLUŽB ODRASLIH, VKLJUČNO S STAREJŠIMI PRIMARNI RAVNI obravnava oseb s sočasno prisotnimi hudimi duševnimi NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK Nosilni ministrstvi: Ministrstvo za zdravje, Ministr- motnjami. NA SEKUNDARNI IN TERCIARNI RAVNI ZAGOTAVLJANJE PREVENTIVE, ZGODNJE stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Evalvacija programov. ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DIAGNOSTIKE IN DOSTOPNIH, KAKOVOSTNIH Vzpostavitev mreže 25 regijskih CDZO, ki za- INTERDISCIPLINARNIH OBRAVNAV ODRASLIH SPECIFIČNI CILJ 1: ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI gotavljajo preventivo ter celostno, multidisciplinarno am- S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU NA ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNIH IN KAKOVOSTNIH INTERDISCIPLINARNIH BOLNIŠNIČNIH IN bulantno in skupnostno obravnavo odraslih ter starejših PRIMARNI RAVNI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA AKUTNIH OBRAVNAV NA SEKUNDARNI RAVNI SUBSPECIALISTIČNIH OBRAVNAV na geografskih območjih z okvirno 80.000 prebivalci, od S POUDARKOM NA SKUPNOSTNI OSKRBI Nosilno ministrstvo: Ministrstvo za zdravje tega približno 64.000 odraslimi v starosti 20 let in več. SPECIFIČNI CILJ 1: ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNE IN Postopno dopolnjevanje bolnišničnih psihia- SPECIFIČNI CILJ 1: ZGODNJE ODKRIVANJE DUŠEVNIH Multidisciplinarni tim CDZO je opredeljen v poglavju 11 SODOBNE BOLNIŠNIČNE PSIHIATRIČNE OSKRBE tričnih enot za otroke in mladostnike z normativi in stan- MOTENJ IN PSIHOEDUKACIJA OSEB S TEŽAVAMI V Priloga. VSEM PREBIVALCEM SLOVENIJE dardi delovanja ter dopolnitev bolnišničnih timov v skladu DUŠEVNEM ZDRAVJU Vzpostavitev službe za triažo in konziliarne Nosilno ministrstvo: Ministrstvo za zdravje s temi standardi. Nosilno ministrstvo: Ministrstvo za zdravje službe znotraj CDZO. Postopno dopolnjevanje bolnišničnih psihia- Vzpostavitev subspecialističnih timov na dr- : Izvajanje presejanja, zgodnjega odkrivanja in Vzpostavitev mreže regijskih skupnostnih tričnih zmogljivosti z vzpostavljanjem gerontopsihiatrič- žavni oziroma regijski ravni za obravnavo otrok in mla- obravnave duševnih motenj ter svetovanja v referenčnih psihiatričnih timov za skupnostne obravnave za krizne nih oddelkov in specializiranih enot za obravnavo posa- dostnikov s kompleksnejšimi motnjami in komorbidnimi ambulantah družinskega zdravnika in patronažni službi. posege, intenzivno spremljanje, zdravstveno obravnavo in meznih duševnih motenj in stanj v skladu z normativi in stanji. Izvajanje podpornih psihoedukativnih delav- rehabilitacijo. Vzpostavitev skupnostnih timov, prioritetno standardi delovanja. nic za osebe s težavami v duševnem zdravju in njihove na območjih, najbolj ogroženih zaradi samomora in dru- svojce v CKZ in CZDO. gih slabih kazalcev duševnega zdravja. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje REHABILITACIJA OSEB S PONAVLJAJOČIMI SE Nosilna ministrstva: Ministrstvo za delo, družino, so- njem v posebnih socialnovarstvenih zavodih in vzgojnih Podpora programom zagovorništva, ki po- DUŠEVNIMI MOTNJAMI cialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, zavodih z ustreznimi standardi kadra, znanjem in vešči- nujajo brezplačno pravno pomoč starejšim in spodbujajo SPECIFIČNI CILJ 1: OKREPITI MREŽO Ministrstvo za okolje in prostor, Služba Vlade RS za razvoj nami ter prostori. medvrstniško pomoč na področju zastopanja in zagovor- REHABILITACIJSKIH SLUŽB in evropsko kohezijsko politiko Vzpostavitev multidisciplinarnih obravnav ništva. Nosilna ministrstva: Ministrstvo za delo, družino, so- Zagotavljanje pogojev v skupnosti za zmanj- oseb z izrečenim varnostnim ukrepom obveznega psihi- Organiziranje svetovalcev/pomočnikov v cialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, šanje institucionalizacije oseb s težavami v duševnem atričnega zdravljenja na prostosti (ambulantno zdravlje- lokalnem okolju oziroma večjih bolnišnicah in socialno- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zdravju. nje). Priprava protokolov in standardov za izvajanje var- varstvenih zavodih za usmerjanje in pomoč starejšim pri Zagotavljanje dostopnosti kakovostnih pro- Zagotavljanje visokih standardov varovanja nostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na uporabi služb/storitev, vključno s spodbujanjem sodelo- gramov stanovanjskih skupin za odrasle in mladostnike človekovih pravic in dostojanstva ter kakovosti obravnave prostosti (sodelovanje z izvajalci skupnostne obravnave). vanja samopomočnih vrstniških skupin in organizacij s z različnimi stopnjami podpore, možnosti prehoda med v institucijah za dolgotrajno oskrbo. Vzpostavitev multidisciplinarnih obravnav v formalnimi izvajalci v lokalnem okolju. različnimi stopnjami podpore in zmanjšanje neenakosti skupnosti za osebe s težavami v duševnem zdravju in ne- med posameznimi ponudniki teh programov. SPECIFIČNI CILJ 2: NAČRTNO POSTOPNO varnim vedenjem. Priprava protokolov in standardov za PSIHOLOŠKA IN PSIHOTERAPEVTSKA Zagotavljanje dostopnosti kakovostnih pro- ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA ODRASLIH S izvajanje psihosocialnih rehabilitacijskih programov. DEJAVNOST gramov dnevnih centrov ter programov obveščanja, sve- TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU IN Vzpostavitev rehabilitacije po poteku izre- tovanja in osebne pomoči. KOMBINIRANIMI MOTNJAMI, KI SO VKLJUČENI čenega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. SPECIFIČNI CILJ 1: IZBOLJŠATI DOSTOP DO Zagotavljanje dostopnosti programov za- V SOCIALNOVARSTVENE ZAVODE, TER NJIHOVA Priprava protokolov in standardov za izvajanje rehabili- PSIHOLOŠKIH IN PSIHOTERAPEVTSKIH STORITEV poslovanja, prilagojenega zaposlovanja in usposablja- PRESELITEV V SKUPNOSTNE OBLIKE BIVANJA tacijskih programov. Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- nja za delo za ljudi z različnimi težavami v duševnem IN TRAJNO IZVAJANJE SOCIALNOVARSTVENIH Vzpostavitev specializirane obravnave oseb stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zdravju. PROGRAMOV, NAMENJENIH SKUPNOSTNI z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju, pri ka- ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti OBRAVNAVI OSEB S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM terih obstaja (ponovitvena) nevarnost storitve kaznivega Normativna ureditev psihološke in psihote- programov pomoči pri učenju, kognitivne remediacije in ZDRAVJU. dejanja (heteroagresivno vedenje). rapevtske dejavnosti. podpore študentom/študentkam v šolskem sistemu pri Nosilna ministrstva: Ministrstvo za delo, družino, so- Normativna ureditev psiholoških in psihote- vračanju ali vključevanju v študijski program po preboleli cialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, rapevtskih storitev, ki se financirajo iz javnih sredstev. NASLAVLJANJE SPECIFIČNIH POTREB duševni motnji. Ministrstvo za okolje in prostor, Služba Vlade RS za razvoj Vzpostavitev standardov in normativov za STAREJŠIH NA PODROČJU DUŠEVNEGA Širitev terapevtskih in rehabilitacijskih pro- in evropsko kohezijsko politiko psihološke in psihoterapevtske storitve za obravnavo du- ZDRAVJA gramov za osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju in Zagotavljanje kakovostnih socialnovarstve- ševnih motenj. 3. so odvisne od psihoaktivnih snovi. nih storitev in programov, namenjenih skupnostni obrav- SPECIFIČNI CILJ 1: ZGODNJA DIAGNOSTIKA IN Sistemska ureditev financiranja in razpiso- Zagotavljanje enakomerne dostopnosti navi oseb s težavami v duševnem zdravju. OBRAVNAVA DUŠEVNIH MOTENJ PRI STAREJŠIH vanja specializacij iz klinične psihologije. programov zagovorništva in samozagovorništva z usta- Razvoj integrirane skupnostne podpore za Nosilni ministrstvi: Ministrstvo za zdravje, Ministr- Razpisovanje 25–30 specializacij iz klinične novitvijo dodatnih pisarn za zagovorništvo in samozago- varno bivanje, zaposlovanje in zdravljenje za osebe, ki so stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti psihologije letno v nadaljnjem desetletnem obdobju. vorništvo ter zagotovitev izobraževanj za zagovornike in bile dolgotrajno institucionalizirane. Krepitev mreže timov družinskih zdravnikov Vključitev ustreznega kadra, ki izvaja psiho- medvrstniške zagovornike. Gradnja namenskih bivalnih enot. ter njihovega znanja in veščin za obravnavo starejših v loške in psihoterapevtske storitve, v mrežo služb za du- Zagotoviti dostop do programov krepitve so- skladu s potrebami. ševno zdravje. cialnih in vsakdanjih veščin in vključevanja v skupnost ter Okrepitev preventivne vloge patronažne ZAGOTAVLJANJE USTREZNE CELOSTNE drugih programov pomoči, ki so podprti z dokazi. službe in službe pomoči na domu pri obravnavi starejših OSKRBE ZA OSEBE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM Zagotavljanje aktivacijskih programov in v domačem okolju. ZDRAVJU IN NEVARNIM VEDENJEM drugih sistemskih ukrepov, s katerimi bomo zmanjšali Zagotavljanje dostopa do specialistične in- število oseb s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi mo- SPECIFIČNI CILJ 1: VZPOSTAVITEV CELOSTNE IN terdisciplinarne obravnave na primarni zdravstveni ravni tnjami, ki živijo pod pragom tveganja revščine in socialne UČINKOVITE OBRAVNAVE OSEB S TEŽAVAMI V v okviru CDZO, socialnovarstvenih služb ter obravnave v izključenosti. DUŠEVNEM ZDRAVJU IN NEVARNIM VEDENJEM, KI BO skupnosti za starejše s težavami v duševnem zdravju. Vzpostavitev rehabilitacijskih programov za PONUJALA KONTINUIRANO, VARNO IN UČINKOVITO otroke in mladostnike s težavami v duševnem zdravju. OSKRBO. SPECIFIČNI CILJ 2: VARSTVO PRAVIC STAREJŠIH Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- Nosilni ministrstvi: Ministrstvo za delo, družino, so- stvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za cialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje ZAGOTAVLJANJE DOLGOTRAJNE OBRAVNAVE delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministr- Izobraževanje in ozaveščanje širše in ciljnih OSEB S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU IN stvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve populacij o varstvu pravic starejših, zlasti žensk in eko- OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU Ocena potreb na področju celostne in učin- nomsko prikrajšanih, vključno s prepoznavanjem znakov SPECIFIČNI CILJ 1: ZAGOTAVLJANJE POGOJEV V kovite obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju in nasilja nad starejšimi. SKUPNOSTI ZA ZMANJŠEVANJE IN PREPREČEVANJE nevarnim vedenjem. Krepitev kompetenc negovalnega in oskr- INSTITUCIONALIZACIJ OSEB S TEŽAVAMI V Vzpostavitev ustreznih pogojev za obravnavo bovalnega osebja z namenom preprečevanja nasilja nad DUŠEVNEM ZDRAVJU oseb s težavami v duševnem zdravju in nevarnim vede- starejšimi. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Alkohol in duševno zdravje ALKOHOL IN DUŠEVNO ZDRAVJE službi), ter vključitev teh postopkov v službe socialnega SPECIFIČNI CILJ 1: OZAVEŠČANJE O POSLEDICAH varstva in služb dela z družino. ŠKODLJIVE RABE ALKOHOLA NA DUŠEVNO ZDRAVJE Ukrep 3: Redna evalvacija programa psihosocialnih in Nosilni ministrstvi: Ministrstvo za zdravje, Ministr- edukacijskih delavnic za voznike prekrškarje. stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ukrep 4: Izobraževanje izvajalcev psihosocialnih in Ukrep 1: Izvajanje aktivnosti in programov ozavešča- edukacijskih delavnic za voznike prekrškarje in njiho- nja javnosti o posledicah škodljive rabe alkohola (ŠRA) na vo povezovanje z interdisciplinarno stroko z namenom 4. duševno zdravje posameznika in njegovih bližnjih za raz- ustrezne nadaljnje obravnave oseb, odvisnih od alkohola. lične ciljne skupine. Ukrep 5: Vzpostavitev protokolov za prepoznavanje Ukrep 2: Destigmatizacija programov zdravljenja od- in obravnavo tveganega in škodljivega pitja alkohola ter visnosti od alkohola in uporabnikov teh programov. ustrezno napotovanje na višje ravni zdravstvene obrav- Ukrep 3: Razvijanje kritičnega odnosa do pitja alko- nave v primeru zasvojenosti z alkoholom. hola s spreminjanjem družbenih norm in odgovornim ko- Ukrep 6: Usmerjanje oseb, odvisnih od alkohola, v municiranjem o alkoholu. obravnavo v CDZO. Ukrep 7: Zagotavljanje enakomerne dostopnosti SPECIFIČNI CILJ 2: OBRAVNAVA TVEGANE IN zdravstvenih služb za zdravljenje oseb, zasvojenih z al- ŠKODLJIVE RABE ALKOHOLA V ZDRAVSTVU IN koholom, in prilagojeni programi zdravljenja za osebe s ZAGOTAVLJANJE SODELOVANJA Z DRUGIMI pridruženimi duševnimi motnjami. SEKTORJI Ukrep 8: Zagotavljanje enakomerne dostopnosti pod- Nosilni ministrstvi: Ministrstvo za zdravje, Ministr- pornih služb za psihosocialno rehabilitacijo oseb po zdra- stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vljenju zasvojenosti z alkoholom in njihove bližnje (npr. Ukrep 1: Okrepitev znanja in veščin za zgodnjo prepo- strokovno vodeni klubi in društva zdravljenih alkoholikov). znavo težav zaradi pitja alkohola in/ali zasvojenosti, ki po- leg zdravstvenih vključuje tudi službe socialnega varstva, službe dela na področju družine, delovne organizacije in izobraževalne ustanove. Ukrep 2: Sistemsko izvajanje presejanja za tvegano in škodljivo pitje alkohola in intervencij (kratka svetovanja, motivacijski intervjuji) za spremembo navad pitja alko- hola, ki se izvaja na primarni ravni zdravstvenega varstva (v ambulantah splošnih/družinskih zdravnikov, referenč- nih ambulantah, ginekoloških ambulantah in patronažni Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje samomorilnega vedenja ukrepanju ob samomorilnem vedenju pri različnih popu- lacijah. SPECIFIČNI CILJ 1: DVIG OZAVEŠČENOSTI IN Nenehno izobraževanje vseh t. i. vratarjev sistema in PISMENOSTI NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA S drugih (npr. pediatrov, splošnih zdravnikov/zdravnic, POUDARKOM NA SAMOMORU psihologov/psihologinj, medicinskih sester/tehnikov, Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- socialnih delavcev/delavk, policistov/policistk, gasil- stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, cev/gasilk, učiteljev/učiteljic in drugih strokovnih de- 5. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lavcev/delavk, zaposlenih v nevladnem sektorju) ter Razvoj in implementacija programov za krepitev njihovih veščin za prepoznavanje in ukrepa- zgodnje prepoznavanje in ukrepanje ob samomorilnem nje ob samomorilnem vedenju. vedenju (prilagojenih za splošno javnost in druge pred- Vzpostavitev protokolov sodelovanja, razmejitev pri- stavnike lokalne skupnosti). stojnosti/odgovornosti med različnimi vratarji siste- Uvedba standardiziranega programa psihološke prve ma in skupnostnimi službami. pomoči (posredovanje znanja o vzrokih, simptomih in Zagotavljanje takojšnje intervencije skupnostnih služb znakih samomorilnega vedenja ter krepitev veščin za v primeru samomorilne ogroženosti, posebno pri sta- ukrepanje). rejših. Posredovanje informacij o samomorilnem vedenju, Kontinuirano izvajanje presejanja populacije njegovem preprečevanju in možnostih ukrepanja na samomorilno ogroženost (primer PHQ 9 v referenčnih (na primer predavanja in delavnice za splošno jav-ambulantah) in spremljanje podatkov (za namene boljše nost) pri različnih populacijah (otroci, odrasli, staro- obravnave ogroženih posameznikov ali za raziskovalne, stniki idr.). epidemiološke namene). Kontinuirano sodelovanje z mediji za od- govorno poročanje o samomoru in duševnem zdravju/ SPECIFIČNI CILJ 3: ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI duševnih motnjah v širšem smislu. POMOČI IN OBRAVNAVE SAMOMORILNO OGROŽENIM OSEBAM SPECIFIČNI CILJ 2: ZGODNJA IDENTIFIKACIJA Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- OGROŽENIH OSEB stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Razvoj in implementacija programov po- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport moči in aktivnega spremljanja samomorilno ogroženih v Razvoj in implementacija programov za stro- različnih populacijah (prednostna dostopnost brezplač- kovno javnost, namenjenih zgodnjemu prepoznavanju in ne kliničnopsihološke, psihiatrične in psihoterapevtske Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje obravnave, prednostne skupnostne in ambulantne obrav- nave, vzpostavitev urgentne oziroma triažne službe, am- bulante za akutne primere, zagotovitev kontinuirane/ dolgotrajne pomoči oziroma spremljanja po poskusu sa- momora, dostopnost programov pomoči pri reintegraciji v vsakodnevno okolje, zagotavljanje programov pomoči za svojce oseb po poskusu/storitvi samomora, psihote- rapevtske storitve). Vzpostavitev povezanosti in kontinuirano sodelovanje zdravstvenih in socialnih služb z nevladnim sektorjem in podpora njihovemu delovanju. SPECIFIČNI CILJ 4: ZMANJŠEVANJE PORABE ALKOHOLA Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- stvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Izvajanje ukrepov za zmanjševanje posledic škodljive rabe alkohola in zasvojenosti (ukrepi, navedeni pod prednostnim področjem alkohol). SPECIFIČNI CILJ 5: OMEJEVANJE DOSTOPNOSTI SREDSTEV ZA SAMOMOR Nosilna ministrstva: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje, Ministr- stvo za okolje in prostor 5. Proučitev in dopolnitev zakonodaje, ki se na- naša na zagotavljanje varnih okolij, dostopnost tehničnih sredstev in pripomočkov, ki se lahko uporabijo pri posku- su samomora, vključno z dostopnostjo strupov in zdravil. Zagotavljanje varnostnih ukrepov na kritič- nih točkah (postavljanje ograj na železniških prehodih, visokih stavbah, mostovih). Zagotavljanje varnih okolij v bolnišnicah ter zaporih in drugih institucijah, kjer je zaradi značilnosti populacije ali drugih ogrožajočih dejavnikov večja nevar- nost za samomor. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Izobraževanje, raziskovanje, spremljanje in evalvacija IZOBRAŽEVANJE Ukrep 2: Izvajanje izobraževanj za interdisciplinarne SPECIFIČNI CILJ 1: ZAGOTAVLJANJE VSEBIN O time družinskih zdravnikov, vključno s patronažno službo POMENU VAROVANJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA V za zgodnje odkrivanje in obravnavo pogostih duševnih IZOBRAŽEVALNIH KURIKULUMIH motenj ter za interdisciplinarno in medresorsko sodelo- Nosilna ministrstva: Ministrstvo za izobraževanje, vanje na tem področju. znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za Ukrep 3: Izvajanje izobraževanj za interdisciplinar- delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministr- ne time v CDZOM ter interdisciplinarne time v CDZO za 6. stvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve preventivo in integrirano obravnavo oseb z duševnimi Ukrep 1: Vključitev izobraževalnih vsebin o pomenu motnjami, triažo ter interdisciplinarno in medresorsko varovanja duševnega zdravja v kurikulume in kroskuriku-sodelovanje na tem področju. larne teme osnovnih in srednjih šol. Ukrep 4: Izobraževanje strokovnjakov za psihiatrično Ukrep 2: Vključitev oziroma okrepitev izobraževalnih skupnostno obravnavo. vsebin o promociji duševnega zdravja in preventivi du- Ukrep 5: Izobraževanje in usposabljanje interdiscipli- ševnih motenj v strokovno izobraževanje na srednješolski narnih strokovnjakov, vključenih v obravnavo oseb z du- in visokošolski ravni za poklice v zdravstvu, sociali in dru- ševno motnjo in nevarnim vedenjem. žini ter vzgoji in izobraževanju. Ukrep 6: Uvedba dodiplomske smeri izobraževanja Ukrep 3: Vključitev vsebin o duševnem zdravju v re- na področju zdravstvene nege in socialnega dela oziro- dno strokovno izpopolnjevanje za vse poklicne skupine, ma specializacija s področja duševnega zdravja za zdra- ki delajo z ljudmi (zdravstvo, sociala in družina, vzgoja in vstveno nego ter dopolnitev usposabljanja zdravstvenih izobraževanje, pravosodje in organi pregona). delavcev in strokovnih delavcev drugih strok. SPECIFIČNI CILJ 2: ZAGOTAVLJANJE USTREZNE SPECIFIČNI CILJ 3: IZOBRAŽEVANJE ZA USPOSOBLJENOSTI ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IN ZASTOPNIŠTVO IN KOORDINACIJO OBRAVNAVE V STROKOVNIH DELAVCEV/DELAVK DRUGIH RESORJEV SKUPNOSTI ZA DELO Z OSEBAMI Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI Nosilni ministrstvi: Ministrstvo za delo, družino, so- Nosilna ministrstva: Ministrstvo za izobraževanje, cialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za Ukrep 1: Izvajanje kontinuiranega izobraževanja in delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministr- usposabljanja zastopnikov pravic oseb na področju du- stvo za notranje zadeve ševnega zdravja. Ukrep 1: Razvoj oziroma posodobitev modelov izobra- Ukrep 2: Izvajanje kontinuiranega izobraževanja in ževanj za interdisciplinarno delo in sodelovanje pri obrav- usposabljanja za izvajalce koordinacije obravnave v sku- navi oseb s težavami v duševnem zdravju. pnosti. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje SPREMLJANJE IN EVALVACIJA NACIONALNEGA PROGRAMA Vrednotenje ali evalvacija Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028 predstavlja pomembno aktivnost, s pomočjo katere lahko prepoznamo področja dela, na katerih smo bili uspešni, in tista, kjer so možne izboljšave. Namen evalvacije NPDZ je:  sprotno ocenjevanje uspešnosti implementacije ak- cijskega načrta (AN) v dveletnih razmikih in sprotno prilagajanje implementacije v okvirih AN za naslednji dve leti, ter  ugotavljanje učinkovitosti za celotni program v obdob- ju 2018–2028 s poudarkom na ugotavljanju doseganja vseh osmih strateških ciljev. V NPDZ je predvideno spremljanje strukturnih, pro- cesnih ter kazalnikov izida. Strukturni kazalniki opisujejo elemente, ki omogočajo izvajanje programa, npr. kadre, opremo, informacijske vire, organizacijske mreže itd. Procesni kazalniki se nanašajo na dejansko izvedbo pro- grama, intervencije in aktivnosti, ki se izvajajo. Procesni RAZISKOVANJE kazalniki opisujejo mehanizme, skozi katere strukture SPECIFIČNI CILJ 1: SPREMLJANJE STANJA DUŠEVNEGA omogočajo dosego izidov. Izidi so učinki programa. Tako ZDRAVJA kot pri strukturah in procesih se ti izidi lahko pojavijo na Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- strateški (programski) ravni ali na ravni določene aktiv- stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nosti. Procesne evalvacije se običajno izvajajo med im- 6. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport plementacijo, da ugotovimo, kaj delamo in kako učinkoviti Ukrep 1: Vzpostavitev nabora mednarodno primerlji- smo, da imamo možnost sprotnega izboljševanja. Evalva- vih kazalnikov za spremljanje duševnega zdravja moških cije učinkov se izvajajo pred koncem ukrepa, da bi ocenili in žensk vseh starostnih skupin po spolu ter ogroženih uspešnost in učinkovitost, ter po zaključku izvajanja za skupin prebivalstva. oceno končne učinkovitosti programa. Ukrep 2: Vzpostavitev in izvajanje ustreznega stalne- Za potrebe evalvacije Nacionalnega programa so ga spremljanja in proučevanja duševnega zdravja mo- na začetku Resolucije definirani kazalniki za spremlja- ških in žensk ter učinkovitosti ukrepov v vseh starostnih nje njenih strateških ciljev. Dokončen nabor kazalnikov, in ogroženih skupinah prebivalstva. s katerimi se bo vrednotilo doseganje namena in ciljev, Ukrep 3: Vzpostavitev delovne skupine za proučitev bo sestavila delovna skupina strokovnjakov, ki bo izva-načina spremljanja samomora in poskusov samomora jala vrednotenje na podlagi posebnega metodološkega (register samomora in poskusov samomora). dokumenta. SPECIFIČNI CILJ 2: POVEČANJE OBSEGA RAZISKOVANJA NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA Nosilna ministrstva: Ministrstvo za zdravje, Ministr- stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Ukrep 1: Zagotavljanje virov za izvajanje raziskav v po- vezavi z duševnim zdravjem po spolu v različnih populaci- jah (otroci in mladi, odrasli, starostniki, posebej ogrožene populacije ipd.). Ukrep 2: Uvajanje aplikativnega in kvalitativnega raziskovanja v skupnosti z vključevanjem uporabnikov in izvajalcev. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje v upravljavskih telesih, interdisciplinarnih delovnih skupi- nah, strokovnem in programskem svetu. Izvajanje obsežnega nabora prepletenih in soodvi- snih aktivnosti Nacionalnega programa duševnega zdravja je lahko uspešno, le če ima vzpostavljeno Programski svet spremlja izvajanje nacionalnega dobro načrtovano mrežo strokovnjakov na državni, re- programa, oblikuje predloge rešitev za izzive, ki se poja- gionalni in lokalni ravni, ki v skladu z Nacionalnim pro- vljajo med izvajanjem Nacionalnega programa ter deluje gramom vodijo in koordinirajo aktivnosti ter medsebojno kot posvetovalni organ strokovnemu svetu in interdisci- povezujejo deležnike in nosilce aktivnosti. Naloge nacio- plinarnim delovnim skupinam. nalnega in regionalno-lokalnega upravljanja implemen- Strokovni svet vodi dejavnosti v sklopu Nacionalnega tacije 10-letnega programa duševnega zdravja bo izvajal programa duševnega zdravja, načrtuje in podpira stro- NIJZ in za te namene vzpostavil kompleksno upravljavsko kovne in razvojne naloge posameznih interdisciplinarnih strukturo (Slika 8). Pri izvajanju nalog upravljanja imple- delovnih skupin ter strokovno podpira ministrstva pri raz- mentacije Nacionalnega programa duševnega zdravja ličnih nalogah in razvoju strateških, normativnih in drugih bo NIJZ sodeloval in v upravljanje vključeval strokovnjake rešitev s področja duševnega zdravja. različnih disciplin in sektorjev, zagovorniških in huma- Interdisciplinarne delovne skupine pripravljajo in nitarnih organizacij, delujočih na področju duševnega izvajajo vsebinske, organizacijske in strukturne ukrepe zdravja, ter predstavnikov uporabnikov, ki bodo delovali skladno z nacionalnim programom in akcijskimi načrti. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje mplementacija Nacionalnega programa duševnega Ministrstva za pravosodje in drugih relevantnih mini- zdravja zahteva podporo celotne družbe, politike, strstev, deluje pri Ministrstvu za zdravje s ciljem pro-stroke in civilne družbe. Za podporo učinkoviti im- aktivnega reševanja medresorskih izzivov na področju plementaciji je potrebna zaveza celotne vlade ter politike duševnega zdravja ter sodeluje pri razvoju in imple- na državni in lokalni ravni, zato se vzpostavljajo formalne mentaciji medresorskih ukrepov in nalog na področju strukture na državni (vladni Svet Republike Slovenije za duševnega zdravja. duševno zdravje) in lokalni ravni (Regijski svet za duševno Regijski svet za duševno zdravje (RSDZ) vključuje zdravje) ter lokalne skupine za zdravje, ki bodo omogo- predstavnike lokalne politike in mreže služb za duševno čale, da bodo cilji duševnega zdravja vključeni v agendo zdravje z območja, ki ga pokriva center za duševno zdrav- vseh sektorjev vlade ter da bo tudi lokalna politika zazna- je (približno 80.000 prebivalcev). Na osnovi ocene stanja la pomen duševnega zdravja in dala podporo skupnostni in potreb pripravlja regijski načrt za duševno zdravje, implementaciji duševnega zdravja. V nadaljevanju so na- usklajuje in podpira implementacijo prioritetnih nalog iz šteta telesa, ki podpirajo implementacijo Nacionalnega regijskega načrta ter sodeluje pri pripravi regijskih kon- programa duševnega zdravja na ravni politike in različnih ferenc na področju duševnega zdravja. deležnikov. Lokalna skupina za zdravje (LSZ) je struktura, ki že Vladni Svet za duševno zdravje podpira uresniče- deluje na območju, ki ga pokriva zdravstveni dom, vklju- vanje nalog iz Nacionalnega programa in doseganje ter čuje pa vse pomembne deležnike, ki s svojim odločanjem spremljanje zastavljenih sektorskih ciljev, obravnava in/ali delovanjem pomembno vplivajo na zdravje. LSZ vodi medsektorske vsebine, delovna poročila in akcijske na-in koordinira center za krepitev zdravja, ki je integralni črte ter enkrat na dve leti poroča Državnemu zboru o del zdravstvenega doma. Naloga LSZ je integrirati lokalni izvajanju Nacionalnega programa duševnega zdravja. akcijski načrt krepitve duševnega zdravja v širši načrt za Medresorna delovna skupina, ki jo sestavljajo krepitev zdravja, ki ga LSZ pripravlja za svoje območje, predstavniki ključnih ministrstev, Ministrstva za zdravje, vključno z oceno stanja in potreb ter ukrepi za izboljšanje Ministrstva za izobraževanje znanost in šport, Ministr- duševnega zdravja in zmanjševanje neenakosti v dušev- stva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nem zdravju lokalnega prebivalstva. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Organigram upravljanja implementacije NPDZ SVET ZA DUŠEVNO ZDRAVJE (SDZ) MZ MIZŠ MDDSZ OSTALA MINISTRSTVA Medresorska delovna skupina aven Programski svet (PS) Nacionalni vodja programa in njegov namestnik Strokovni svet Nacionalna r Organizacijsko- tehnična podpora Interdisciplinarne Strokovna podpora delovne skupine (IDS) Regijski svet za duševno zdravje (RSDZ) aven Regionalni NIJZ - OE koordinatorji alna r Regionalni CDZOM in CDZO ZD CKZ Lokalne skupine za (duševno) zdravje (LS(D)Z) Regionalno-lok Slika 8. Organigram nacionalnega in regionalno-lokalnega upravljanja implementacije Nacionalnega programa duševnega zdravja Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje priporočene strategije SZO. Stroškovna učinkovitost pro- gramov, usmerjenih v pomoč družini v prvih šestih letih Na področju zdravstva, socialnega varstva in družine otrokovega življenja, je namreč velika in dolgoročna, od 1 : se nenehno srečujemo z neskladnostjo med potrebami in 2,3 do 1 : 33 za programe pomoči družinam otrok z velikim viri (človeškimi in finančnimi), zato je treba skromne vire tveganjem. prek dobre organizacije služb razporediti, tako da prinaša- Slabo ravnanje z otroki, ki obsega čustveno, telesno jo kar največ koristi uporabnikom in skupnosti. Stroškovna in spolno zlorabo ter zanemarjanje otrok, je veliko jav- učinkovitost na področju vlaganja v varovanje duševnega nofinančno breme držav. Za duševno zdravje otrok in od- zdravja je največja, če se ustrezna sredstva namenijo pro- raslih ter za razvoj kroničnih telesnih bolezni v odraslosti mociji duševnega zdravja in preventivi duševnih motenj, namreč predstavlja veliko tveganje. Tudi v razvitem svetu zgodnjemu odkrivanju duševnih motenj in učinkoviti obrav- je različnim oblikam zlorabe izpostavljenih od 9 do 29 % navi v skupnosti. V primeru ustreznega razmerja med prej otrok. Posredni in neposredni stroški zlorab so izredno omenjenimi dejavnostmi je stroškovna učinkovitost v pov- visoki in so v ZDA ocenjeni na 210.000 dolarjev na leto prečju 1 proti 12,5, ob tem da so programi za preprečevanje na posamezno žrtev zlorabe (kar je več kot primerljiv duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih učinkoviti celo strošek možganske kapi ali sladkorne bolezni). Skupno v razmerju, da 1 vloženi dolar prinese 80 dolarjev dobička. to pomeni več kot 1 % BDP. Tudi raziskave, ki ocenjujejo Vlaganje v programe, ki zmanjšujejo možnost slabega stroške slabega ravnanja z otroki v Italiji in Nemčiji, kaže- ravnanja z otroki, kot so programi zgodnje pomoči dru- jo primerljive vrednosti. žinam z večjim tveganjem – t. i. partnerstvo z družino za Nedavna raziskava ugotavlja, da posamezniki z več zdravje in programi starševstva Neverjetna leta so del dejavniki tveganja v zgodnjem otroštvu (pribl. 20 % otrok) Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje v odraslosti pomenijo večino ekonomskega bremena neposredni stroški zdravljenja oseb s težavami v dušev-družbe iz različnih resorjev. Dejavniki tveganja, ki jih je nem zdravju so pred sprejetjem Nacionalnega programa mogoče prepoznati že pri treh letih, napovedujejo kar duševnega zdravja v zdravstvenem sektorju znašali 80 60−80 % stroškov družbe. Ti se kažejo v obliki socialnih mio EUR letno in kar 85 % teh sredstev je bilo namenjenih transferjev, enostarševskih družin, kajenja, števila bolni- hospitalni obravnavi oseb s težavami v duševnem zdravju. šničnih dni, predpisanih receptov in kriminala. Programi, Nacionalni program duševnega zdravja predvideva ki učinkovito zmanjšujejo dolgoročna tveganja teh otrok, premik skrbi za duševno zdravje prebivalcev Slovenije v nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028 so zato pomembne priložnosti za ukrepanje družbe kot smer krepitve duševnega zdravja, preprečevanja razvoja celote. težav v duševnem zdravju v vseh okoljih in približevanja Navajamo še nekaj upravičenega vlaganja na področ- dostopnih ter povezanih služb in storitev za osebe s te- ju duševnega zdravja: izobraževanje splošnih zdravnikov žavami v duševnem zdravju na primarno raven in v sku- o prepoznavanju samomorilnega vedenja pri svojih bolni- pnost. Tem ciljem sledi tudi načrtovano financiranje. kih povrne vložek v razmerju 1 : 54,45, zgodnje prepozna- Za doseganje ciljev Nacionalnega programa dušev- vanje psihoze v razmerju 1 : 10,27, promocija duševnega nega zdravja je nujno usklajeno delovanje sektorskih zdravja na delovnem mestu v razmerju 1 : 9,69, zgodnja politik in sprotno načrtovanje sektorskih proračunov, ki prepoznava in obravnava depresije pri aktivni populaciji omogočajo implementacijo povezanih medsektorskih pa v razmerju 1 : 5,03. ukrepov, načrtovanih v 10-letnem Nacionalnem programu Kanadski dokument o donosnosti naložbe v duševno duševnega zdravja. To zahteva odgovorne odločevalce, zdravje prebivalstva, dokument SZO o vlaganju v duševno veliko medsektorskega sodelovanja in usklajeno vlaganje zdravje in sporočilo za medije, ki sta ga skupaj objavila v duševno zdravje. Vendar le tako lahko dosežemo cilje Svetovna banka in SZO, povzemajo raziskovalne ugotovi- programa, optimalne koristi in prihranke za družbo in go- zmanjšanja stroškov za tve na področju stroškovne učinkovitosti ukrepov na po- spodarstvo ter zagotavljanje človekovih pravic in potreb bolniška nadomestila za osebe dročju duševnega zdravja in obravnave duševnih motenj. na področju duševnega zdravja. s težavami v duševnem zdravju Ugotavljajo, da delovanje na področju duševnega zdravja S finančnega vidika so ukrepi, ki jih prinaša Nacionalni zmanjšanja stroškov za in njihove svojce, ni potrebno le zaradi preprečevanja trpljenja posame- program duševnega zdravja, dveh vrst: psihotropna zdravila, znikov, temveč tudi zaradi dobrobiti družbe in socialnega nekateri nimajo finančno opredeljene postavke v smi- blagostanja. Povezava med ekonomsko produktivno- slu dodatnega vlaganja finančnih sredstev, saj gre za stjo in duševnim zdravjem je trdno dokazana. Vlaganje konceptualne spremembe oziroma procesne dopolni- v programe preventive in promocije duševnega zdravja tve v veljavnem sistemu; samo na področju depresije in anksioznosti npr. prinaša določeni ukrepi Nacionalnega programa duševnega zmanjšanja stroškov zaradi državam štirikratni prihranek. Predsednik Svetovne ban- zdravja pa prinašajo tudi strukturne spremembe, ki ke prepoznava, da duševno zdravje ni le stvar javnega pomenijo povečevanje vlaganja v kadre, njihovo uspo- bolnišničnega psihiatričnega zmanjšanja stroškov zdravja, temveč razvojno vprašanje. Izguba produktiv- sobljenost ter razvoj in izvajanje dokazano učinkovitih zdravljenja, pravosodja, nosti zaradi duševnih motenj je nekaj, česar si globalna programov za varovanje duševnega zdravja, prepre- ekonomija ne more privoščiti. čevanje razvoja težav v duševnem zdravju in oskrbo Evropski projekt Data preview kaže, da vlaganje v do- oseb s težavami v duševnem zdravju. kazano uspešne preventivne in promocijske intervencije Ukrepi Nacionalnega programa duševnega zdravja pri otrocih, na delovnem mestu in pri starostnikih bistveno bodo (so)financirani iz različnih virov: proračunskih sred- zmanjša ceno obravnave teh ljudi v vseh delih sistema. stev resornih ministrstev (ministrstvo, pristojno za zdrav- Dejstva o javnem zdravju in ekonomiji govorijo o po- je; ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvo, pristoj- zmanjšanje izdatkov lokalne membnosti celostne skupnostne skrbi za duševno zdrav- no za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), zmanjšanja stroškov skupnosti zaradi institucionalne je, ustreznih sistemov socialne varnosti in programov za sredstev iz virov Evropske unije in drugih mednarodnih vi- zaradi socialnih varna delovna mesta, podpore družinam in staršem, pod- rov, sredstev iz Programa norveškega finančnega meha- oskrbe, pore pri reševanju dolgov in aktivne alkoholne politike. nizma in sredstev ZZZS ter proračunov lokalnih skupnosti. transferjev, Proračunska sredstva različnih ministrstev bodo po- krila implementacijo ukrepov s prednostnih področij pro- mocije duševnega zdravja, preventive duševnih motenj in destigmatizacije duševnih motenj pri različnih ciljnih zmanjšanje bremena čustvenih Pretežni del vlaganj v duševno zdravje v preteklih de- skupinah, določen del ukrepov v povezavi med alkoho- in vedenjskih motenj otrok in setletjih je bil namenjen institucionalnemu varstvu tako lom in duševnim zdravjem, preprečevanja samomora ter mladih. v zdravstvenem kot socialnem sektorju. Za ilustracijo: izobraževanje, raziskovanje, spremljanje in vrednotenje Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Nacionalnega programa duševnega zdravja. V proračun- sko financiranje sodi v okviru mreže služb za duševno zdravje tudi tisti del, ki financira ukrepe, v katere so vklju- čeni socialnovarstveni programi, programi zagovorništva in uporabniški programi. Upravljanje izvajanja Nacionalnega programa du- ševnega zdravja ima načrtovano deljeno financiranje. Upravljanje vzpostavljanja in delovanja centrov za dušev- no zdravje ter ostalih služb za duševno zdravje znotraj zdravstvenega resorja je financirano iz sredstev ZZZS, upravljanje izvajanja javnozdravstvenih ukrepov iz ostalih prednostnih področij pa naj bi se financiralo iz proračuna Ministrstva za zdravje. Sredstva ZZZS so namenjena dopolnjevanju mreže 22 razvojnih ambulant z interdisciplinarnimi timi CZO, vzpostavljanju novih timov v 25 CDZOM, 25 CDZO z am- bulantnimi in skupnostnimi psihiatričnimi obravnavami, 3 ambulantnimi timi za prednostno obravnavo otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju na terci- arni ravni, 7 subspecialističnimi ambulantnimi timi na državni oziroma regijski ravni za obravnavo otrok in mladostnikov s kompleksnejšimi motnjami in komor- bidnimi stanji, krepitvi pedopsihiatričnih bolnišničnih timov, vzpostavljanju gerontopsihiatričnih bolnišničnih enot ter specializiranih enot za obravnavo posameznih duševnih motenj. Timi se vzpostavljajo enakomerno v obdobju 10 let, po prednostnem principu v okoljih z večjo ogroženostjo glede duševnega zdravja in manjšo dostopnostjo storitev. Primer vrednotenja stroškov vlaganja v vzpostavitev novih centrov za duševno zdravje: ZZZS stane vzpostavitev 25 centrov za duševno zdravje za otroke in mladostnike in 25 centrov za duševno zdravje odraslih ter 100 dodatnih patronažnih timov, ki se za potrebe boljšega obvladovanja težav v duševnem zdravju dodajajo obstoječim kapacite- tam patronažnega varstva, 28 mio EUR, kar predstavlja le nekaj več kot tretjino stroškov bolnišnične obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju. Načrtovana je do- polnitev in širitev mreže svetovalnih centrov za otroke in mladostnike z rizičnimi dejavniki. Natančni stroški bodo znani po določitvi standarda kadra in programov za po- moč otrokom in mladostnikom z učnimi težavami ter po pripravi sistemskih podlag na MIZŠ. Programe in službe, ki so v pristojnosti MDDSZ, je treba širiti in nadgrajevati skladno z že sprejetimi zdravja, kot ga predvideva Nacionalni program dušev- obeh ministrstev, Ministrstva za zdravje ter Ministrstva bodo MDDSZ, MZ in MIZŠ vključevala v financiranje s po- strateškimi dokumenti in izvedenimi pilotnimi projekti nega zdravja. Socialnovarstvene programe je treba za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. močjo obstoječih proračunskih sredstev in tudi sredstev v letih 2018–2020. V tem obdobju bo MDDSZ tudi pri- v lokalnih okoljih vzpostavljati skladno s potrebami in Za namene nadgradnje programov, razvoj novih novega programskega obdobja za črpanje iz Evropskega pravljalo predlog novega strateškega dokumenta za sočasno z vzpostavljanjem novih CZD s ciljem zagota-modelov in pristopov na področju duševnega zdravja in socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni področje socialnega varstva za obdobje 2021–2030. V ta vljanja celostne in povezane obravnave oseb s težavami vzpostavljanje pogojev za deinstitucionalizacijo ter izva- razvoj (ESSR) ter drugih virov. dokument je treba vključiti načrtovanje in financiranje v duševnem zdravju v lokalni skupnosti. Tako program- janje nadgrajenih skupnostnih programov za obravnavo socialnovarstvenih programov na področju duševnega sko in finančno načrtovanje zahteva tesno sodelovanje oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju se Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje ADHD Attention Deficit Hyperactivity Disorders (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) CDZ Center za duševno zdravje CDZO Center za duševno zdravje odraslih CDZOM Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov CINDI Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention Programme – mednarodni integrirani interventni program za preprečevanje kroničnih bolezni CKZ Center za krepitev zdravja CSD Center za socialno delo CZO Center za zgodnjo obravnavo DI Deinstitucionalizacija EU Evropska unija IDS Interdisciplinarne delovne skupine IKT Informacijsko-komunikacijska tehnologija LSZ/DZ Lokalna skupina za (duševno) zdravje MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport MJU Ministrstvo za javno upravo MOP Ministrstvo za okolje in prostor MP Ministrstvo za pravosodje MZ Ministrstvo za zdravje NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje NPDZ Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028 NVO Nevladne organizacije OE NIJZ Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje RNPDZ Resolucija o nacionalnem planu duševnega zdravja 2018–2028 RSDZ Regijski svet za duševno zdravje RSK Razširjeni strokovni kolegij SFAS Spekter fetalnega alkoholnega sindroma SCOM Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše SPO Skupnostna psihiatrična obravnava SVP Socialnovarstveni programi SZO Svetovna zdravstvena organizacija ŠRA Škodljive rabe alkohola UKC Univerzitetni klinični center UPK Univerzitetna psihiatrična klinika VIU Vzgojno-izobraževalna ustanova ZN Združeni narodi ZVDZ Zakon o varnosti in zdravju pri delu ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Absentizem: Zdravstveni absentizem je začasna za- no spremembo življenjskih navad, ki bodo vodile v boljše omogoča posamezniku, da udejanja svoje umske in ču- držanost od dela zaradi bolezenskih razlogov. Drug izraz počutje in zdravje) ter aktivnosti za krepitev zdravja in stvene zmožnosti ter da je uspešen v poklicnem, družbe- za absentizem je bolniški stalež. Absentizem je družbeni, zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnem okolju (v nem in zasebnem življenju. Duševno zdravje se v zadnjih organizacijski in pravni problem, ki ima ekonomske po- skrbi za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v letih ne razume le kot stanje dobrega počutja v nasprotju sledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in področje zdravju sodelujejo in se povezujejo s CSD, uradi za delo, s stanjem bolezni, ampak kot kontinuum. obveznega zdravstvenega zavarovanja. občino, vzgojno-izobraževalnimi institucijami, društvi za krepitev zdravega življenjskega sloga, društvi bolnikov, Incidenca: Incidenca ali pojavnost je število novih Breme bolezni: Analiza, s katero se ovrednotijo zdra- delovnimi organizacijami in ostalimi, ki lahko pripomorejo primerov, epizod ali dogodkov, ki se pojavijo v določenem vstveni izidi bolezni oziroma zdravstveno stanje izbrane k zdravju prebivalstva v lokalnem okolju). (opazovanem) obdobju (običajno enem letu) na določe- populacije. Meri se z ekonomskimi stroški, smrtnostjo, nem prostoru. obolevnostjo in drugimi kazalniki. Pogosto se ovredno- Center za zgodnjo obravnavo: Centri za zgodnjo ti z leti kakovostnega življenja v zdravstvenem smislu obravnavo (CZO) otrok na primarni ravni zagotavljajo Interdisciplinarne delovne skupine: Interdiscipli- (QALY, angl. quality-adjusted life year) ali v letih življenja, zgodnjo celostno/multidisciplinarno obravnavo otrok z narne delovne skupine (IDS) so strokovne skupine, orga- prilagojenih nezmožnosti (DALY, angl. disability-adjusted ugotovljenimi motnjami v razvoju. CZO so sestavni del nizirane pri programskem svetu, sestavljajo pa jih stro- life year). Oba kazalnika prikazujeta število let življenja, razvojnih ambulant. Opredeljeni so v Zakonu o celostni kovnjaki različnih disciplin in sektorjev. Srečujejo se na izgubljenih zaradi bolezni. Eno leto življenja, prilagojeno zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potre- delovnih sestankih in izvajajo usklajene naloge razvoja nezmožnosti, je eno zdravo leto, ki ga bolnik izgubi, sku- bami (Uradni list RS, št. 41/17). intervencij, izobraževanj, vodenja, koordiniranja in evalva- pno breme bolezni pa pomeni mero vrzeli življenja, torej cije implementacije Nacionalnega programa. razliko med trenutnim in idealnim zdravstvenim stanjem Destigmatizacija: Proces oziroma aktivnost, ki cilja- (pri čemer se upošteva, da posameznik doseže starost no deluje v smeri zmanjševanja stigme določenih zdra- Komorbidnost: Komorbidnost je hkratno in nevzroč- brez bolezni ali nezmožnosti). vstvenih oziroma bolezenskih stanj. Destigmatizacija no pojavljanje različnih bolezni. Običajno gre za sočasno vpliva na povečano zavedanje problema in njegovo večjo pojavljanje dveh (ali več) duševnih motenj (ali kombinaci- Center za duševno zdravje odraslih: Center za du- sprejemljivost. je duševne motnje s kronično telesno boleznijo ali motnjo ševno zdravje odraslih se ustanovi pri zdravstvenem zaradi psihoaktivnih snovi). domu za izvajanje storitev za duševno zdravje odraslih Dolgotrajna oskrba: Dolgotrajna oskrba je niz stori- in pokriva potrebe od 50.000 do 70.000 odraslih, starej- tev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo telesnih Kurativa: Kurativa ali zdravljenje so različni postopki ših od 19 let. Svoje službe organizira, tako da omogoča in kognitivnih sposobnosti ter so posledično v daljšem in uporaba zdravil za povrnitev (duševnega) zdravja ali enako dostopnost celotne populacije območja, ki ga po- časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju osnov- izboljšanje prizadetih telesnih ali duševnih funkcij. kriva, sodeluje s službami v lokalnem okolju in zagotavlja nih oziroma podpornih dnevnih opravil. V prihodnosti bo povezane interdisciplinarne intervencije. Izvaja skupno- to vedno večji izziv, saj se populacija stara, poleg tega Mreža služb za duševno zdravje: Mreža služb za du- stne psihiatrične obravnave ter ambulantne obravnave, trendi kažejo, da se bo ta populacija srečevala z ovirano- ševno zdravje v Nacionalnem programu pomeni poveza- vključno s triažo in konziliarno službo. stjo in bo torej potrebovala podporo pri temeljnih dnev- ne izvajalce zdravstvenih in socialnih storitev ter drugih, nih aktivnostih. ki izvajajo storitve za promocijo in krepitev duševnega Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov: zdravja ter preventivo in obravnavo duševnih motenj, Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov se Duševna motnja: Duševna motnja je začasna ali traj- psihosocialno rehabilitacijo in druge storitve za dušev- ustanovi pri zdravstvenem domu za izvajanje storitev za na motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spre- no zdravje, ki se (so)financirajo iz proračunskih sredstev, duševno zdravje otrok in mladostnikov ter pokriva po- menjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter sredstev za zdravstveno varstvo, pokojninskega zavaro- trebe 12.000–16.000 otrok in mladostnikov. Svoje službe dojemanje sebe in okolja. Neprilagojenost moralnim, so- vanja oziroma drugih javnih sredstev. organizira, tako da omogoča enako dostopnost celotne cialnim, političnim ali drugim vrednotam družbe se sama populacije območja, ki ga pokriva. Sodeluje s službami v po sebi ne šteje za duševno motnjo. Neenakosti v duševnem zdravju: Neenakosti v du- lokalnem okolju in zagotavlja povezane interdisciplinarne ševnem zdravju so sistematične, preprečljive in nepra- intervencije. Duševno zdravje: Duševno zdravje Svetovna zdra- vične razlike v duševnem zdravju med posameznimi vstvena organizacija opredeljuje kot stanje dobrega skupinami prebivalcev. Številne politike in intervencije, Center za krepitev zdravja: Centri za krepitev zdravja počutja, ki posamezniku omogoča uresničevanje lastnih ki imajo pozitiven učinek na zdravje splošne populacije, (CKZ) so samostojne organizacijske enote v zdravstvenih potencialov, spoprijemanje z vsakodnevnimi življenjskimi pogosto ne dosežejo nujno ogroženih oziroma tistih iz domovih. CKZ izvajajo program za krepitev zdravja (sku- obremenitvami, produktivno in plodno delo ter prispeva- bolj ranljivih socioekonomskih skupin in lahko celo pove- pinske delavnice in individualna svetovanja za dolgotraj- nje v svojo skupnost (WHO, 2014). Dobro duševno zdravje čajo socialno diferenciacijo. Intervencije morajo biti zato Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje prilagojene potrebam in pogojem zadevnih relevantnih Prezentizem: Prezentizem pomeni prisotnost na de- mljanje določenih parametrov urejenih kroničnih bolezni Socialnovarstveni programi: Socialnovarstveni pro- skupin. Ukrepi se vse bolj izvajajo tudi v politikah izven lovnem mestu kljub delavčevemu slabemu počutju, bole- in preventivne dejavnosti. grami so strokovno verificirani programi ter so dopolni- zdravstvenih sistemov. zni ali motečim dejavnikom iz osebnega življenja. tev oziroma alternativa zdravstvenim in socialnovarstve- Regijski svet za duševno zdravje: Regijski svet za nim institucionalnim storitvam. Nevladna organizacija: Društvo, ki je od pristojnega Prevalenca: Prevalenca ali pogostost je delež ljudi z duševno zdravje se ustanovi na ravni regije, za katero je ministrstva pridobilo status društva v javnem interesu določenim znakom ali boleznijo v določeni populaciji ob vzpostavljen center za duševno zdravje (CDZ). Somatoformna motnja: V kategorijo somatoformnih v skladu z Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 določenem času. Pove nam, koliko ljudi ima na določen motenj uvrščamo stanja, v katerih se pojavljajo telesni – uradno prečiščeno besedilo) ali status humanitarne dan (raziskave) določene znake ali bolezen, ne glede na Rehabilitacija: V Nacionalnem programu duševnega simptomi, za katere ni medicinske razlage. Motnje so zelo organizacije na podlagi Zakona o humanitarnih organiza- to, kdaj so zboleli ali se je pojavil ta znak. Navedena je zdravja govorimo o psihosocialni rehabilitaciji (gl. zgoraj). raznovrstne in se pogosto ponavljajo. cijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1). v absolutnem številu primerov ali v odstotku določene populacije. Samomor in poskus samomora: Smrt je opredeljena Stigma: V Nacionalnem programu govorimo o sti- Obravnava: Postopek izvajanja zdravstvenih, social- kot samomor, kadar so izpolnjeni vsi trije kriteriji, in sicer gmi, ki je vezana na diagnozo duševne motnje. Stigma novarstvenih ali drugih storitev in programov. Programski svet: Programski svet je upravljavska (i) smrt je posledica poškodbe ali zastrupitve, (ii) oseba je negativno označevanje (etiketiranje) posameznika struktura za strokovno vodenje in interdisciplinarno ter si je poškodbo ali zastrupitev prizadejala sama, (iii) oseba zaradi njegovih lastnosti ali stanja (na primer bolezni), Pismenost na področju duševnega zdravja: Pisme- medinstitucionalno koordinacijo implementacije Nacio- si je poškodbo ali zastrupitev prizadejala namenoma. Za ki ga loči od drugih ljudi. Kadar je posameznik označen, nost v duševnem zdravju (angl. Mental Health Literacy) nalnega programa na nacionalni, regijski in lokalni ravni. poskus samomora velja enako kot za samomor, le da ni stigmatiziran zaradi svoje bolezni, ga okolica ne dojema se nanaša na znanje, prepričanja in stališča o duševnih Za izvajanje teh nalog so pri programskem svetu organi- smrtnega izida. več kot posameznika, ampak kot pripadnika skupine, ki je motnjah, znanje, ki jih pomaga prepoznavati, obravnavati zirane interdisciplinarne delovne skupine (IDS). običajno podvržena stereotipom. Stigma je sestavljena iz in preprečevati. Samomorilnost: Širši pojem, ki vključuje miselno (i) stereotipov (pozitivna ali negativna družbena mnenja o Prolongirano zdravljenje: Zdravljenje, ki je namenje- (misel na samomor, načrt …) in vedenjsko komponento, določeni skupini ljudi), (ii) predsodkov (miselni in čustve- Psihosocialna rehabilitacija: Psihosocialna rehabili- no obravnavi tistih bolezni in motenj, ki potrebujejo daljšo ki jo imenujemo tudi samomorilno vedenje (samomorilni ni odzivi na stereotipe) in (iii) diskriminacije (vedenjski tacija pomeni timske metode dela, ki posameznikom s obravnavo v bolnišnici. Prolongirano zdravljenje omogoča poskus, samomor). Samomorilnost se lahko stopnjuje od odziv na predsodke). Poznamo več vrst diskriminacije, hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami omo- nepretrgano spremljanje bolnikov tudi po odpustu. blažjih (samomorilne misli itd.) do resnejših oblik (samo- najpogostejše so označevanje s strani bližnjih, strokovnih gočajo okrevanje, čim večjo samostojnost in funkcio- morilni poskus itd.). služb, prijateljev in na področju zaposlovanja. Samosti- nalnost. Dokazano uspešne rehabilitacijske metode so Promocija zdravja: Promocija zdravja je proces, ki gmatizacija je ponotranjena stigma, ki se kaže v izgubi usposabljanje za zaposlitev, učenje ter krepitev socialnih omogoča, da ljudje oziroma skupnosti povečajo nadzor Skupina za samopomoč: Skupina za samopomoč je samospoštovanja. in vsakdanjih veščin ter različne psihoterapevtske me- nad dejavniki, ki vplivajo na določilnice zdravja, in tako majhna skupina ljudi, ki si delijo isto izkušnjo in imajo sku- tode, ki omogočajo obvladovanje duševne motnje in po- svoje zdravje izboljšajo. Koncept vključuje vplive na ži- pen namen rešiti problem oziroma stisko. Člani skupine so Svet za duševno zdravje: Svet za duševno zdravje je sledic. vljenjski slog ter preostale socialne, ekonomske, okoljske med seboj enakovredni, njihova vloga pa temelji na posluša- vladno posvetovalno telo pri nadzoru in upravljanju de- in osebne dejavnike, ki prispevajo k zdravju, ter zahteva nju in podpori. Skupina za samopomoč nima strokovnjaka, le javnosti Nacionalnega programa. Preventiva duševnih motenj: Preventivne dejavnosti medresorsko delovanje. Področja vplivanja so: oblikova- koordinatorja pogovora, rešitev za problem pa lahko najde na področju duševnega zdravja razdelimo na primarno nje zdrave javne politike, preusmerjanje dejavnosti (pri- vsak član sam pri sebi skozi izkušnje drugih in pogovor. Zagovorništvo in samozagovorništvo: Zagovorništvo (univerzalno, selektivno in indicirano), sekundarno in ter- marnega) zdravstvenega varstva, oblikovanje podpornih je organizirano delovanje uporabnikov, ki se samoorgani- ciarno. Primarna preventiva je namenjena preprečeva- okolij, usposabljanje ljudi in delo v lokalnem okolju. Te- Skupnostna obravnava: Skupnostna obravnava je zirajo s ciljem zagotavljanja medsebojne podpore, pomo-nju duševnih motenj, pri čemer je univerzalna primarna meljne strategije so zagovorništvo zdravja, omogočanje poenoten izraz za vse interdisciplinarne obravnave oseb či in samopomoči oziroma pomoč uporabnika uporabniku preventiva namenjena celotnemu prebivalstvu, selek- in posredovanje. s težavami v duševnem zdravju v lokalnem/domačem za uveljavljanje skupnih interesov in pravic. tivna skupinam ljudi s povečanim tveganjem za nasta- okolju in se izvaja na podlagi skupnostnega pristopa. nek duševnih motenj in indicirana primarna preventiva Razširjeni strokovni kolegij: Razširjeni strokovni ko- Z dokazi podprti programi: Z dokazi podprti progra- ljudem, ki že imajo znake duševne motnje. Sekundarna legij je najvišji strokovni organ na posameznem medi- Skupnostni pristop: Gre za lokalno in povezano delo- mi so tisti programi na področju preventive, promocije preventiva je namenjena zgodnjemu prepoznavanju ter cinskem področju, katerega glavna naloga je oblikovanje vanje služb za duševno zdravje in lokalne skupnosti v ce- in obravnav, ki so podrti z indikatorji kakovosti, kot jih pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju duševnih mo- strokovnih doktrin. loti, ki odgovarja na identificirane potrebe posameznika opredeli medresorska delovna skupina na področju raz- tenj, terciarna preventiva pa preprečevanju zapletov in in celotne skupnosti na regionalno omejenih območjih. iskovanja. posledic duševne motnje ter rehabilitaciji. Sekundarna in Referenčna ambulanta: Referenčna ambulanta dru- terciarna preventiva se izvajata pretežno v zdravstvenem žinske medicine je naziv za ambulanto družinske medi- Socialna izključenost: Socialna izključenost pomeni, in socialnem sistemu. cine z razširjenim timom zdravstvenega osebja, v kateri da se posameznik ne more vključiti v družbeno in dru- paciente poleg zdravnika in medicinske sestre spremlja žabno življenje v skladu s svojimi željami ter nima enakih tudi diplomirana medicinska sestra. Ta prevzame spre- možnosti, kot jih imajo drugi člani družbe. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje ORGANIZACIJSKE STRUKTURE UPRAVLJANJA Organizacijsko- Naloge Sestava IMPLEMENTACIJE NACIONALNEGA PROGRAMA funkcionalne strukture/enote Razpredelnica 1. Naloge organizacijsko-funkcionalnih struktur upravljanja implementacije NPDZ Strokovni svet* - Strokovno vodi in koordinira implementacijo dejavnosti Nacionalni vodja programa/ NPDZ in AN za posamezno obdobje, koordinator, njegov namestnik, - spremlja implementacijo NPDZ in aktualnega AN po regionalni koordinatorji, posameznih področjih dela IDS, vodje IDS, predstavniki Organizacijsko- Naloge Sestava - predlaga strokovne in razvojne naloge posameznim uporabnikov, predstavniki funkcionalne IDS, ki niso vključene v njihov načrt dela, če je to strokovnih inštitucij iz drugih strukture/enote pomembno za uspešnost implementacije NPDZ in AN, resorjev (IRRSV, ZZRS, ZŠRS), - pripravlja predloge sistemskih sprememb, predstavniki ministrstev (MZ, Svet za duševno - Podpira uresničevanje nalog in doseganje ter Resorni ministri, predstavniki - koordinira in horizontalno vodi IDS, MIZŠ, MDDSZ) zdravje (SDZ) spremljanje zastavljenih resornih ciljev iz ReNPDZ, Službe Vlade RS za razvoj in - sodeluje z različnimi deležniki s ciljem implementacije - obravnava pereče medsektorske vsebine, evropsko kohezijsko politiko, NPDZ, - obravnava letna/dvoletna poročila, vodja programa, predstavniki - nudi strokovno podporo Ministrstvu za zdravje in - obravnava AN za naslednje dvoletno obdobje, izvajalcev, uporabnikov in drugim ministrstvom pri različnih nalogah za razvoj - enkrat na dve leti poroča DZ o izvajanju ReNPDZ. njihovih združenj, izobraževalnih strateških, normativnih in drugih rešitev, ki jih izvajajo in raziskovalnih inštitucij na področju duševnega zdravja, vključno s strokovno podporo delovanju Sveta za duševno zdravje, Resorna ministrstva - Izvaja naloge skladno z ReNPDZ in AN. MZ, MIZŠ, MDDSZ, druga - sproti vnaša spremembe v implementacijo Resolucije ministrstva na podlagi evalvacije, pripravlja pobude in predloge za sistemske spremembe resorjem, strokovnim in Medresorska - Sodeluje pri razvoju in implementaciji medresorskih MZ, MIZŠ, MDDSZ (po potrebi izobraževalnim institucijam ipd., delovna skupina ukrepov in nalog na področju duševnega zdravja. tudi druga ministrstva) - spremlja stanje in potrebe na področju duševnega zdravja in predlaga ustrezne ukrepe za izboljšanje, Nacionalni vodja - Predstavlja in zastopa program različnim javnostim Zaposleni na NIJZ in/ali zunanji - pripravlja poročila za programski svet, posamezna programa, njegov (politični, laični, strokovni), zagovarja interese in se sodelavci ministrstva in vladni Svet za duševno zdravje, namestnik pogaja v imenu programa, ima pregled nad koordinacijo - pripravlja AN za naslednje programsko obdobje na nacionalne in regionalne ravni, usmerja aktivnosti osnovi predlogov IDS, skladno z zastavljenimi cilji in ukrepi ReNPDZ. - opravlja druge strokovne naloge, vezane na implementacijo ReNPDZ18–28. Organizacijsko- - Opravlja organizacijsko-tehnične naloge za podporo Zaposleni na NIJZ in zunanji tehnična podpora koordinacije implementacije. sodelavci IDS1* - Spremlja implementacijo ukrepov in aktivnosti iz Vodje IDS in predstavniki Resolucije in aktualnih AN in pri njej sodeluje, deležnikov (strokovne, Strokovna podpora - Nudi strokovno podporo implementaciji. Zaposleni na NIJZ in zunanji - pripravlja vsebinske, organizacijske in strukturne izobraževalne in raziskovalne sodelavci rešitve, ukrepe, načrte – skladno z vsebino Resolucije o inštitucije in združenja, NVO, Nacionalnem programu duševnega zdravja (2018–2028) uporabniki) Programski svet* - Spremlja implementacijo ter doseganje ciljev NPDZ in Predstavniki uporabnikov, in aktualnimi AN, AN za posamezno obdobje, izvajalcev storitev, stanovskih - usklajuje in dokončno oblikuje usmeritve za - sproti obravnava pereče vsebine in ovire na združenj, resornih ministrstev, posamezno področje implementacije, posameznih področjih, implementacijo NPDZ in AN ter zavodov (npr. ZZZS, ZdrZZ, - spremlja razvoj stroke na področju duševnega zdravja oblikuje predloge rešitev, ZZRS, ZŠRS, IRSSV, PI ipd.), in predlaga spremembe/rešitve, - zastopa interese učinkovite, kakovostne in usklajene izobraževalnih inštitucij, - razvija in spremlja kazalnike kakovosti s področja implementacije NPDZ in AN pri resorjih, odločevalcih, nacionalni vodja programa/ dejavnosti in predlaga spremembe na področju, stanovskih članih, izvajalcih in drugih zainteresiranih, ki koordinator, njegov namestnik, - predlaga/pripravlja dopolnitve programov jih člani programskega sveta predstavljajo, vodje IDS izobraževanja in usposabljanja, - obravnava predloge AN, poročila strokovnega sveta, - izmenjuje informacije in primere dobrih praks, pobude, ukrepe in rešitve, - spremlja normative in standarde kadrovskih in - povezuje in se posvetuje, materialnih virov, predlaga spremembe, - sestaja se vsaj dvakrat letno. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje Organizacijsko- Naloge Sestava Organizacijsko- Naloge Sestava funkcionalne funkcionalne strukture/enote strukture/enote - pripravlja strokovna stališča, analize in ocene stanj za CKZ - Sodeluje z NIJZ in CDZ pri promociji duševnega zdravja upravne organe, ZZZS in druge naročnike, in ReNPDZ pri lokalnih deležnikih in v lokalnih okoljih, - sodeluje pri pripravi zakonodaje, - sodeluje pri raziskavah ocene potreb na področju - sodeluje pri promociji duševnega zdravja in preventivi duševnega zdravja v lokalnem okolju, duševnih motenj, - sodeluje z LAS(D)Z pri pripravi AN na področju - sodeluje pri pripravi predlogov in usmeritev za nov duševnega zdravja, akcijski načrt skladno s časovnico s področja, ki ga IDS - izvaja aktivnosti na področju duševnega zdravja pokriva, skladno ReNPDZ. - poroča o delu IDS za posamezno področje. CDZ - Sodeluje z NIJZ in lokalno skupnostjo ter ostalimi Posamezna IDS sprejme letni načrt dela skladno deležniki, ki delujejo na področju duševnega zdravja z ReNPDZ18–28 in AN za posamezno obdobje ter (skladno s protokoli sodelovanja), upoštevajoč naloge poslovnika do konca februarja za - podaja pobude na RSDZ, tekoče leto, in pripravi letno poročilo dela do konca - sodeluje pri regijskih načrtih za duševno zdravje, decembra za tekoče leto. - sodeluje pri promociji duševnega zdravja in preventivi Posamezna IDS v letu izteka posameznega AN pripravi duševnih motenj na regionalno-lokalni ravni, predloge za novi AN z delovnega področja, ki ga pokriva, - izvaja zdravstveno varstvo na področju duševnega do konca junija. zdravja na primarni ravni in v skupnosti skladno s protokoli sodelovanja, kliničnimi potmi in smernicami, temelječimi na dokazih. LS(D)Z - Spremlja stanje in sodeluje pri pripravi ocene potreb Predstavniki lokalnih Regionalni - Regijsko promovirajo duševno zdravje in ReNPDZ Zaposleni na NIJZ na področju duševnega zdravja, deležnikov koordinatorji na vključno z izvajanjem kampanj za zmanjševanje stigme - izdeluje in implementira regijske akcijske načrte3 OE NIJZ skupaj z drugimi deležniki, krepitve duševnega zdravja, - regijsko koordinirajo različne deležnike in ukrepe - se odziva na potrebe v lokalnem okolju. krepitve duševnega zdravja iz ReNPDZ, ki se implementirajo na regionalno-lokalni ravni, - sodelujejo in nudijo podporo pri vzpostavljanju in delovanju CDZ, - vzpostavljajo in koordinirajo regijske svete za duševno zdravje, - pripravljajo regijske konference o duševnem zdravju, - nudijo podporo pri vključevanju vsebin duševnega zdravja v Lokalne svete za zdravje (DZ) in pri pripravi lokalnih AN za duševno zdravje, 1 Vzpostavijo se interdisciplinarne delovne skupine: - sodelujejo in izvajajo ocene potreb v duševnem Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih; zdravju v okoljih vzpostavljanja CDZ. odraslih s poudarkom na delovnem okolju; in starejših Mreža služb za duševno zdravje Mreža CDZOM Regijski svet za - Usklajuje prioritete na področju duševnega zdravja, Deležniki (strokovna, politična Mreža CDZO duševno zdravje - pripravlja regijski načrt za duševno zdravje, raven in NVO) v lokalnih Vedenjske zasvojenosti Alkohol in duševno zdravje (RSDZ)2 - sodeluje pri pripravi regijskih konferenc o duševnem okoljih z območja, ki ga Preprečevanje samomorilnega vedenja zdravju. pokriva CDZ Skupnostni pristop pri implementaciji NPDZ na lokalni ravni Izobraževanje na področju duševnega zdravja Raziskovanje na področju duševnega zdravja, spremljanje in evalvacija udejanjanja NPDZ Komuniciranje na področju duševnega zdravje 2 Regijski svet vključuje deležnike iz občin, ki jih pokriva center za duševno zdravje. 3 V okviru priprave širšega akcijskega načrta za krepitev zdravja * Delujejo po poslovniku Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje 1. Barry, MM in Friedli, L. The influence of social, demographic and physical factors on positive mental health in children, 26. NIJZ, Podatkovni portal, 2015. adults and older people. Foresight Mental Capital and Wellbeing Project. State-of-Science Review: SR-B3. London, UK: 27. OZN. Konvencija o pravicah invalidov. Dosegljivo na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/ Government Office of Science and Innovation, 2008. dokumenti_pdf/konvencija_o_pravicah_invalidov.pdf 2. Beškovnik, L., Konec Juričič, N., Svab, V. Suicide index reduction in Slovenia: the impact of primary care provision. Ment 28. OZN. Konvencija o otrokovih pravicah. OZN, 1989. Dosegljivo na http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/ Health Fam Med 2011); 8(1):51−5. mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-3. Bon, J. et al, Stroški možganskih bolezni v Sloveniji v letu 2010. Cost of disorders of the brain in Slovenia in 2010. (citirano 12. pravicah-ozn/ 1. 2018). Dosegljivo na https://www.stroki_URN_NBN_SI_DOC-J36W4M4Z.pdf 29. Pirkola, S., Sund, R., Sailas, E., Wahlbeck K.Community mental-health services and suicide rate in Finland: a nationwide 4. Canadian Institute for Health Information, 2011. Investment in Mental Health: Evidence for Action 2013. Dosegljivo na http:// small-area analysis. Lancet 2009; 10; 373(9658):147−53. apps.who.int/iris/bitstream/10665/87232/1/9789241564618_eng.pdf 30. Podjed, K., Bilban, M. Priročnik promocije zdravja, 2014. Dosegljivo na: http://www.produktivnost.si/koristno/ 5. Caspi, A., Houts, RM, Belsky, DW, Harrington, H., Hogan, S., Ramrakha, S., Poulton, R., Moffitt, TE. Childhood forecasting M of prirocnikpromocije-zdravja-pri-delu a small segment of the population with large economic burden. Nature Human Behaviour 2016; 1 (citirano 24. 11. 2017). 31. Poročilo Misije SZO o duševnem zdravju v Sloveniji iz leta 2015. Dosegljivo na spletni strani Ministrstva za zdravje. Dosegljivo na: https://www.nature.com/articles/s41562-016-0005 32. Rehm, J., Shield, KD, Rehm, MX, Gmel, G., Frick, U. Alcohol consumption, alcohol dependence and attributable burden of 6. Deklaracija in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, sprejet na Evropski ministrski konferenci SZO v disease in Europe: potential gains from effective interventions for alcoholdependence. Toronto: Centre for Addiction Helsinkih, 2005. and Mental Health; 2012. Dosegljivo na http://www.zora.uzh.ch/64919/1/CAMH_Alcohol_Report_Europe_2012.pdf, %20 7. Evropska agencija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer EUROFOUND. Dosegljivo na https://www.eurofound.europa. accessed %202 %20May %202016 eu/sl 33. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 Skupaj za družbo zdravja. Dosegljivo na: http://www. 8. Evropska komisija. Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje. Evropska komisija, Luksemburg, 2008. mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/resolucija_o_nacionalnem_planu_zdravstvenega_varstva_2016_2025_ 9. Evropska komisija. Zelena knjiga za izboljšanje duševnega zdravja prebivalstva – Pot k strategiji na področju duševnega skupaj_za_druzbo_zdravja/ zdravja za Evropsko unijo. Evropska komisija, 2005. 34. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020. Dosegljivo na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ 10. Evropski okvirni načrt za področje duševnega zdravja in dobrega počutja 2013 (EU Joint Action on Mental Health and Well pregledPredpisa?id=NACP68 Being). 35. Roškar, S., Bracic, Ministrstvo za finance, Kolar, U., Lekic, K., Konec Juricic, N., Grum, AT, Dobnik, B., Postuvan, V., Vatovec, 11. Evropski parlament. Resolucija za duševno zdravje, Evropski parlament, 2009. M. Attitudes within the general population towards seeking professional help in cases of mental distress. Int J Soc 12. Foresight Mental Capital and Wellbeing Project (2008). Final Project report. The Government Office for Science, London. Psychiatry 2017; 63(7):614–621. doi: 10.1177/0020764017724819. 13. Furlong, M., McGilloway, S., Bywater, T., Hutchings, J., Smith, SM, Donnelly, M. Group parenting programmes for improving 36. Roškar, S., Zorko, M., Podlesek, A. Suicide in Slovenia Between 1997 and 2010. Crisis 2015; 12:1–9. behavioural problems in children aged 3 to 12 years. Cochrane Database od Systematic Rewiews. 15. 2. 2012 (citirano 37. Scott, S., Knapp, M., Henderson, J., Maughan, B. Financial cost of social exclusion: follow up study of antisocial children into 24. 11. 2017). Dosegljivo na: http://www.cochrane.org/CD008225/BEHAV_group-parenting-programmes-for-improving-adulthood. BMJ. 2001; 323, (7306323):191 (citirano 24. 11. 2017). Dosegljivo na: http://www.bmj.com/content/323/7306/191 behavioural-problems-in-children-aged-3-to-12-years 38. Sedlak, S., Zaletel, M., Kasesnik, K., Zorko, M. Ekonomske posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji 14. Heckmanequation. Heckman, J., Nobelov nagrajenec za ekonomijo, 2000 (citirano 24. 11. 2017). Dosegljivo na: https:// [Economic impact of hazardous and harmful alcohol consumption in Slovenia]. Ljubljana: National Institute of Public heckmanequation.org/ Health; 2015. (citirano 2. 5. 2016). Dosegljivo na http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/breme_ 15. Jorm, AF. Mental health literacy. Public knowledge and beliefs about mental disorders. Br J Psychiatry 2000; 177: 396−401. alkohola_obl_02-2016.pdf 16. Knopf, DM, Park, J., Paul Mulye, T. The Mental Health of Adolescents: A National Profile, 2008. 39. Sethi, D., Bellis, M., Hughes, K., Gilbert, R., Mitis, F., Galea, G. European report on preventing child maltreatment. 17. Kolves, K., Arnautovska, U., Gioannis, AD, Leo, DD. Community Care of Individuals at Risk of Suicide: The Life Promotion Clinic Copenhagen: World Health Organization, Regional Office for Europe, 2013. Model. Mental Illness 2013; 5(2):e12. doi:10.4081/mi.2013.e12. 40. Svetovna zdravstvena organizacija. Evropski akcijski načrt za duševno zdravje, SZO, l. 2013−2020. Svetovna zdravstvena 18. Lee, S., Aos, S., Drake, E., Pennucci, A., Miller, M., Anderson, L. Return on investment: Evidence-based options to improve organizacija. Ženeva, 2013. statewide outcomes. Washington State Institute for Public Policy. April 2012; Document No. 12-04-1201. 41. Šprah, L. in Dolenc, B. Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA. Ljubljana: 19. Leka, S., Jain, A., Mental health in the workplace in Europe. EU Compass for Action on mental Health and Well-being. ZRC SAZU, 2014. Consensus paper, 2017. (citirano 12. 1. 2018). Dosegljivo na: http://ec.europa.eu/health/sites/health/files/mental_ 42. WHO. Prevention and Promotion in Mental Health. Ženeva: SZO, 2002. health/docs/compass_2017workplace_en.pdf 43. WHO, 2016. Dosegljivo na http://www.who.int/mediacentre/news/releases/2016/depression-anxiety-treatment/en/ 20. Lekić, K., Konec Juričič, N., Tratnjek, P., Cugmas, M. Srečanja na spletu: potrebe slovenske mladine in spletno svetovanje. 1. 44. World Health Organization. The World health report 2000, health systems : improving performance. Ženeva: World Health natis. Celje: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Organization, 2000. 21. Merikangas in sod., Dialogues in clinical neuroscience 11(1):7–20. 2009. 45. Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 41/17). 22. Ministrstvo za zdravje. Zakon o dolgotrajni oskrbi (v pripravi). 46. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11). 23. Ministrstvo za zdravje. Strategija za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2020. Ljubljana, 2017. 47. Zdravstvena statistika NIJZ 2008–2015 in raziskava Merikangas in sodelavci 2009. 24. NIJZ, Baza podatkov o umrlih osebah. 25. NIJZ, Baza zunajbolnišnične obravnave. Nacionalni program duševnega zdravja 2018—2028 Za duševno zdravje