poMntns plačmna * gotorta! Leto XVI., žtcv. 13 upravuiatvo ^junijana Kjj&fljeva ulica ^ — leieion fit 5122 S123, 81^4. 3125. S12b nseratnj xiaeiea: ujuDljana Belen-ourgovjj ili 4 - Tei 5492 2492. eoiruznics Man bor Gosposka Ulica dt 11 - reie i od at 24ft& Podružnica .Jelje Kocenova ulica tt. 2 - Teletoo At l»o rtaCum pn pošt 'ie* cavodlfi: Ljubljana 3t 11 84i Praga člslo 78.180. Wler «t mft 241 Ljnbljana, sreda tt. Januarja 1935 Cena 2 Din Naročnina znate mesečne Din 25.— Za mozemsrrc Oin tO.— Uredništvo* Ljubljana. Knafijeva ulica 5. relefon 8122 SI 23. S124. 3125. 3126 Man bor Gosposka ulica 11 relefon tt 2440 Celje. Str -ssmayerjera ulica it. L Telefon 4t 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu Po plebiscitu v Posaarju Plebiscit na Saarskem je končan, rezultat je znan, objavljen vsemu svetu, m sedaj je potreben samo še temu primeren zaključek likvidacija. Rezultat je tak, da se more vse to. kar še pride sedaj, označiti enostavno kot epilog. Zakaj poglavitno je opravljeno tako temeljito, odgovor na glavno vprašanje podan tako prepričevalno, da sledi_ vse ostalo samo še kot najenostavnejši računski zaključek. Kar takoj moremo naglasiti, da je izid velikega glasovanja pomenil presenečenje. Da se je pričakovala nemška večina, to je odsevalo iz vseh poročil, vsi dopisniki inozemskih listov, — in teh te dni ni bilo malo v Posaarju, — so javljali da je pričakovati velike večme za povratek k Nemčiji. Znano je postalo tudi, da diplomatski krogi računajo z večino za hitierjevsko orientacijo. Tcda iz vseh poročil je odsevala največja na-gotovost glede odnošaja med obema poglavitnima nasprotnima skupinama. In močno se je opažala bojazen, da plebiscit ne bi dal nemški fronti presiabe večine. Zlasti je napravil velik vtis zbor protihitlerjevske »enotne fronte« zadnjo nedeljo pred plebiscitom, zbor. ki so ga celo nepristranski opazovalci cenili na 70 do 90 tisoč udeležencev. Vrh tega se je močno računalo, da bo mnogo ljudi glasovalo za status quo, dasi se v volilni kampanja iz strahu pred hitler-jevskim terorjem niš»o upali izjaviti za to solucijo. Prav tako se je sklepalo, da bo med katoliki več skritih pnstasev za ohranitev dosedanjega stanja. Zakaj razpust centruma pa brutalne ekseku-cije 30. junija, k. so jim podlegli tudi nekateri ugledni možje iz katoliškega poltenega tabora, in sploh hitlerjevska te-enaeevalna politika, ki je prav ta tabor Jco zadela — o vsem tem se je mislilo, ua bo imelo posledice za odločitev pri arskih katoličanih. Saj niso bili red-: giasovi, ki so napovedovali, da bodo tavno katoličani odločili. In ker se je 1 pojavil med njimi močan pokret za atus quo, se je menilo, da bo vsaj del prebivalstva potegnil za seboj. Vsa ta pričakovanja se niso uresni-saa in od vseh napovedi so se najbolje obnesle tiste, od katerih bi bilo to naj-manj pričakovati, to je napovedi hitler-evcev sarnih. Dobili niso mnogo manj ;ego so napovedovali. Potegnili niso na -emško stran samo meščanstva z vso dediščino meščanskih strank, marveč udi ostalo prebivalstvo, ki po svojem političnem razpoloženju ne stoji za hi-erizmem in ne simpatizira z njim. Od-•čilo je tedaj stališče: nazaj v Nemčijo, pa naj so tamkaj politične razmere kakršnekoli. Narodno edinstvo je prevla-• - o nad vsemi pomisleki in ideja sta-usa quo je mogla ootegniti za seboj de-nsko samo najbolj fanatične politične nasprotnike, zakaj celo iz vrst marksističnega delavstva jih je moralo cčivid-no mnogo glasovati za povratek k Nemčiji. Koliko je tu vendarle pripomogel teror, koliko strah, ki je potegnil na nacionalno stran omahujoče, to vprašanje ee pač da postaviti ,ali odgovor nanj ni več zanimiv. Saj pri tako krepki večini ne more zadevati jedra problema. Mirno lahko trdimo, da je obilo ljudi tudi iz povsem nevtralnega področja, ki so z rezultatom jako zadovoljni. Odkar je Francija na tako nedvoumen način pokazala, "da se niti najmanj ne poteguje za to, da bi si pridobila Posaarje, ;e bila v ženevskih krogih poglavitna br ga, da se saarski problem čim hitreje in čim temeljiteje spravi s sveta. Za-so v Ženevi vzbujala bojazen poročila, ki so napovedovala možnost ravnovesja med obema taboroma v Posaarju. Zakaj Društvo narodov bi se kar naenkrat znašlo v prav neprijetni nalogi, da bi moralo še nadalje ostati zaposleno s saarskimi problemi, da bi morda moralo deliiti deželo ter jo vsaj deloma se dalje upravljati. Vse te brige in kom-niikacije sedaj odpadejo. Plebiscit je dal določno in nedvomno večino, ki je vrh tega zelo enakomerno razdeljena po vsej deželi. Kjer pa je devet desetin prebivalstva za neko solucijo, tam ni več debate. tam je treba samo še izivajati kon-sekvence. In te bo sedaj izvajalo Društvo narodov. Ne moremo nič dvomiti o^ tem, da bo v Ženevi prevladalo razpoloženje, da se prehodna doba v Posaarju, potrebna za popolno izročitev dežele Nemčiji, skrči čim najbolj. Odbor trojice bo nedvomno dobil nalogo, da pripravi in izvede likvidacijo jako naglo. S te strani se komplikacij pač ni bati. Toda istočasno se odpirajo drugi problemi. ki stopajo v ospredje. Res je, da ie plebiscit v prvi vrsti zmaga nemštva in ne zmaga hitlerizma. Kljub temu je umljivo, da hitlerizem zmago proglaša za svoj uspeh. In naravno je tudi, da si je s plebiscitom utrdi! ?vojo pozicijo ne le v nemškem, marveč tudi v mednarodnem svetu. Vprašanje je sedaj, ali bo ta uspeh znal in hotel, kakor so to iz Berlina naoovedovali. res porabiti za izhodišče velike akcije, ki naj pripravi pot za sporazum s Francijo. Ali nam je res pričakovati velikega pomirljivega. spranega govora samega Adolfa Hitlerja ?"V-ve vesti, ki prinašajo dele Izid ljudskega glasovanja v Posaarju: Posaarje je nemško Z ogromno večino se le posaarsko prebivalstvo pri nedeljskem glasovanju izreklo za povratek Posaarja Nemčiji - Izid glasovanja ie bil v vsej mednarodni Javnosti sprejet z zadovoljstvom, ker so s tem odstranjene zadnje ovire za sporazum med Francijo in Nemčijo Saarbriicken, 15. januarja, r. Z današnjo objavo izida nedeljskega ljudskega glasovanja se je končnoveljavno odločila usoda posaarske pokrajine. Po celonočnem štetju je glavna volilna komisija ob 5.20 zjutraj končala svoje delo ter podpisala zapisnik o izidu rezultata. Ob 6. zjutraj so odšli člani volilne komisije v vladno palačo, da od tam ob napovedani uri razglase rezultat plebiscita. Kljub neprijaznemu vremenu — nad mestom je ležala gosta megla — so se že rano zjutraj začele ogromne množice zbirati pred poslopjem »\Vartburga«, kjer je nad 100 uradnikov pod kontrolo delegatov Društva narodov in ob navzočnosti zastopnikov Nemčije, Francije in pristašev statusa quo štelo glasove. Dostop k poslopju je straži! trikratni vojaški kordon, v bli/ini pa so bih postavljeni lahki tanki in oklopni avtomobili. Že snoči so namestili po vsem mestu zvočnike, da bi mogli tako cim prej vsi prebivalci izvedeti za izid glasovanja. Ob 7. uri lokalnega časa (ob 8. zjutraj po srednjc-evropskem času) so se oglasili zvočniki in napovedali, da je štetje ghisov končano in da bo predsednik volilne konusi ie objavil rezultata Takrat je napetost dosegla vrhunec in na ulicah in trgih je bilo vse črno ljudi. Točno ob 7.15 se je oglasil na radiju predsednik volilne komisije in najprej v francoskem, nato pa v nemškem jeziku objavil naslednji Rezultat glasovanja Glasovalnih upravičencev je bilo..... 539.541 Oddanih veljavnih glasov........ Neveljavnih glasov........... Volilna udeležba je torej znašala v odstotkih Od oddanih veljavnih glasov so dobili: status quo ...... 46.513 glasov, t. j. Francija.......2.124 glasov, t. j. 2.249 97.9 8,87 % 0.4 % Nemčija....... 477.119 glasov, t. j. 90.08 °/„ Radost v vsem Posaarju Objava rezultata ie Izzvala v vsem Posaarju veliko navdušenje — Zvečer so se vriUe v vseh mestih velike proslave Grobno tišino, ki jc vladala med objavo rezultata, je po končani objavi prekinilo viharno vzklikanje Nemčiji in Hitlerju. Že v naslednjem hipu pa so se na dotlej praznih drogovih pojavile hitlerjevske zastave s kljukastim križem na sleherni hiši po vsem mestu. Tudi na javnih poslopjih so iz-vcsili nemške zastave v znak, da je plebiscit odločil za Nemčijo. V cerkvah so zazvonili vsi zvonovi in vse mesto je bilo, pijano zmage. Vsepovsod odmevajo vzkliki »Heil Hitler!« in ljudje se pozdravljajo samo še s hitlcrjevskim pozdravom — z dviganjem rok. Današnji dan so Nemci proglasili v Posaarju za narodni praznik. Vse trgovine, tovarne, rudniki in drugi obrati so zaprti, delo povsod počiva. Tudi pouk v šolah je bil takoj odpovedan. Ulice so bile ves dan nenavadno živahne, povsod se je trlo ljudi, gostilne in kavarne so bile že od ranega jutra prenapolnjene, tako da jim je ponekod zmanjkalo že vsega, pijače in jedače. Vsi razgovori se sučejo samo okrog plebiscita in vse živahno komentira nepričakovano visoko število nemških glasov, ki je celo posaarske Nemce same presenetilo. Računali so sicer z zmago, tofla da bo tako veličastna, ni nihče pričakoval. Za zvečer so hitlerjevci organizirali v vseh večjih krajih velike proslave, glavna pa se je vršila v Saarbruckenu, kjer so se zbrali vsi glavni voditelji nemške fronte. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se na vseh koncih začele zbirati nepregledne množice. Od blizu in daleč so prihajale cele kolone, da prisostvujejo glavni proslavi. V mestu so izvršili velike priprave za čim svečanejšo iluminacijo. Vsa javna poslopja so obdali s celimi girlandami električnih žarnic, na bližnjih hribih so naložili grmade in namestili žaromete. Ko je legel na zemljo mrak, se je pojavilo mesto v morju luči, z vseh strani pa so donele godbe in zvoki nemške nacionalne himne in hitlerjevske pesmi. Ob pol 8. zvečer so se začele pomikati kolone po mestnih ulicah noseče na tisoče in tisoče bakel in lampionov, proti glavnemu trgu, kjer je bilo zbirališče. Poldrugo uro so sledile nepregledne vrste po ulicah ter napolnile ne samo ves trg, marveč tudi vse bližnje ulice. Ob 9. zvečer so zadonele s cerkvenih stolpov hitlerjevske fanfare, nato pa zvonovi v znak, da se pričenja glavna proslava. Na bližnjih gričih so zagoreli kresovi, žarometi pa so napravili na nočnem nebu ogromen kljukasti križ. Z mestne hiše jc nagovoril ogromno množico Hitlerjev poverjenik za Posaarje Biirckel. ki se je v imenu Hitlerja zahvalil Posaar-cem za njihovo odločnost v tej borbi in na-glasil, da ostane 13. januar zgodovinski datum za ves nemški narod. Nato so govorili še voditelji nemške fronte, nakar je vsa množica prisegla zvestobo Hitlerju ter zaključila proslavo z nemško in hitierjevsko himno. Se pozno v noč so množice manifestirale po ulicah ter proslavljale nemško zmago. Kaj pravi Braun Dočim vlada v vrstah nemške fronle nepopisno zmagoslavje, je opaziti med pristaši statusa quo silno potrtost. Izid glasovanja jih je globoko razočaral. Bili so trdno prepričani, da bodo dosegli vsaj tolik, odstotek glasov, da bi mogli zahtevati vsaj izločitev par okrajev, kjer bi našli zatočišče pred maščevanjem Hitlerjevcev. Ta pričakovanja pa se niso uresničila. V trenutku, ko je bil objavljen izid glasovanja, so spoznali, da je njihova bitka definitivno izgubljena. Glavni voditelj Maks Braun se je z ostalimi vodi-telzi ter več sto pristašev statusa quo zatekel v delavski dom. Nevinarjem, ki so ga pose-tili, je izjavil, da se je nemogoče boriti z demokracijo proti fašizmu. Hitlerjevci 90 zmagali po njegovem mnenju samo s terorjem, ki eo ga vršili v vsem Posaarju in pa s pomočjo denarja, ki ga niso štedili. Pristaši statusa quo so bili tako rekoč brez orožja, ker jih Francija ni podpirala. Braun je nato izjavil, da bo nadaljeval borbo proti hitierizmu. Danes se je obrnil brzojavno na svet Društva narodov iu ga prosil, naj zaščiti vse one, ki so glasovali za 6tatus quo, ker bi bili 6icer izpostavljeni neiziprosnemu preganjanju. Na vprašanje novinarjev je Braun še dodal, da so ca posaarski katoličani pustili na cedilu. Ves čas so mu obljubljali podporo in pome?, v zadnjem trenutku pa so ga zapustili in strnjeno glasovali za Hitlerja. Ker so se davi razširile vesti, da so pri- iz mnogih govorov nemških državnih in strankinih predstavnikov, ne delajo vtisa pomirljivosti. Morda so pač izlivi čuv-stev v prvih trenutkih zmagoslavja, ki jih je treba meriti s posebnim merilom. Določbe o nemški odškodnini, ki jo mora dobiti Francija za saarske premogovnike, ki prehajajo sedaj znova v nemško posest, so že sprejete z obeh strani; če bo stvar tekla normalno, v tej zvezi ne morejo nastati komplikacije, dasi bi bilo vendarle preoptimistično. izključevati jih popolnoma. Tu pa čaka še problem razorožitve, ki ima glede Nemčije mnogo opasnejšo obliko in kjer je dejansko problem oborožitve, pa problem povratka v Ženevo. Sedaj, ko je saarski problem v svojem jedru rešen, se bo še bolj na to področje preneslo težišče nemško-francoskih odnešajev. Dočim se na splošno izid plebiscita pojmuje ter ocenjuje kot ola^anje in izboljšanje mednarodne poliHčne situacije, pa imamo vendarle tudi relacije, v katerih more dobiti drugačno osvetlitev. Pred vsem gre za nadaljnji notranji razvoj v Nemčiji. Po povsem določnih napovedih mora sedaj tamkaj nastopiti notranje razčiščenje v narodno-socialistični stranki. A če gre pri tem še pred vsem za nemško domačo zadevo, ki zanima inozemstvo šele v toliko, v kolikor sega nje reakcija na odnošaie preko meje, ne moremo zanemariti vprašanja, kakšen odziv bo napravil izid plebiscita na Avstrijo. To je zelo delikatno poglavje. Nemčija je popustila v svoji akciji za priključek Avstrije. Ali nagla-šalo se je, da je ta resignacija samo provizorna in da se tu hitlerjevska akcija obnovi, kakor hitro bo saarski plebiscit opravljen. Na avstrijske narodne socialiste bo napravil saarski uspeh nedvomno zelo velik vtis in skoraj se ni mogoče odreči domnevi, da bo stopnjeval njihovo bojevitost ter ofenzivnost-Saj je oodoba. da so v itaHmnpikih ter francoskih in angleških diplomatskih slaši statusa quo pripravi iali prevrat in so nameravali napasti NVartburg, kjer.se je vršilo štetje glasov, so novinarji vprašali Brauna. kaj je na tem resnice. Braun je te vesti odločno zanikal in izjavil, da nikdar ni mislil na kako nasilje, ker ima popolno zaupanje v Društvo narodov. Res pa je. da je prišlo ponoči v policijski vojašnici do prepirov med pristaši statusa quo in med njihovimi nasprotniki Ker je grozilo, da pride med obema skupinama do oboroženega snopada. je bil o tem obveščen poveljnik mednarodnih čet. ki je poslal oddelka vojaštva, da 60 sprte policijske stražnike razorožili, glavne voditelje pa zaprli. Po zatrjevanju Brauna so inrident izzvali hitlerjevci, ki so iudi povsod drugod skušali izzivati pristaše statusa quo, da bi dobili viden povod za maščevanje nad njimi- Braun je prav tako naiodločnejše demontiral vse vesti o svojem begu iz Posaarja in jih označil za manever hitlerjevcev. ki bi ga hoteli na ta način v javnosti diskreditirati. Izjavil je, da bo do končne odločitve Društva narodov ostal v Posaarju. ker smatra za svojo dolžnost. da ščiti svoje pristaše. Varnostni zapor za Maksa Brauna London. 15. januarja- A A. Reuterjev dopisnik poroda iz Saarbrflekna. da bodo Max? Brauna najbrže aretirali, da tako zi?5itij< voditelja svobodne fronte pred morebitnimi napadi. Zmagoslavje v Nemčiji Vsa Nemčija je proslavila današnji dan kot narodni praznik — Ogromne manifestacije v Berlinu in drugih mestih Berlin, 15. januarja r. Dasi so bili v Berlinu in v vsej ostali Nemčiji že prepričani o zmagi, pa so vendar vsi še z večjo nestrpnostjo kakor Posaarci sami čakali na objavo rezultata plebiscita. Nemške radio-postaje so bile vso noč v pripravljenosti, da takoj objavijo izid glasovanja po vsej državi. Pripravljena je bila tudi oddaja za Azijo, Afriko in Novo Zelandijo, da bi tako hkratu izvedeli za nemško zmago po vsem svetu, čim je bil v Saarbriicknu objavljen rezultat, so stopile v akcijo vse nemško radio-postaje ter objavile nemško zmago najprvo v nemškem, nato pa v francoskem, angleškem, italijanskem, španskem in portugalskem jeziku. Nepričakovano visoko število glasov je presenetilo Nemcc same. Presenečenje se je kmalu izpreine-nilo v nepopisno radost. Ljudje so zapu-stiil delo ter hiteli na ulice, da se pridružijo množicam manifestantov, ki so vzklikali nemški zir.aeri in Hitlerju. Poverjenik za Posaarje Biirckel je najprej sporočil izkl glasovanja kancelarju Hitlerju, nato pa je imel po radiu govor, v katerem je mod drugim dejal: Vsi smo še pod vtisem zgodovinskega trenutka, ko je Posaarje izpregovorilo 8 svojim lastnim jezikom. Svet mora razumeti ta jasni povor, ki razglaša vsemu svetu, da je Ren nemška meja. Obe sosednji državi boFta tako prišli končno d t miru in bosta mogli čfi.pt.no služiti svetov nrmn miru. Pot do sporazuma s Francijo odprta Velevažne Hitlerjeve besede: Nemčija ne zahteva od Francije nobenih teritorialnih koncesij več Po Biircklovem govoru je govoril v radiu kancelar Hitler, ki je dejal mod dm-gim: Končana je 15 letna krivica. Bolest Nemcev v Posaarju je bila bolest nemškega naroda. Radost zaradi vrnitve našin rojakov je radost vsega rajha. Usoda je hotela, da tega žalostnega in nezmiselnega stanja ne konča hladni razum, temveč črka sporazuma, ki je obljubljala svetu mir, čeprav Je imela za posledico samo bolest in razdor. Tembolj smo zato ponosni, da je po 15 letih kri tako jasno in mogočno izpregovorila. Hitler je nato v imenu vseh Nemcev izrekel prebivalstvu Posaarja zahvalo nemškega naroda in nadaljeval: Te dni in prihodnje tedne ste vi, moji Nemci iz Posaarja, zastopniki nemškega naroda in nemške države. Vem, da prav tako kakor v preteklosti v najtežjih okoliščinah, tudi bodoče tedne v veselju zmage ne boste pozabili, da bi mnogim bila vroča želja, da bi vas tudi po vrnitvi domovini kako izzvali, zato morate biti strogo disciplinirani. Nemški narod vam bo tem bolj hvaležen, ko bo z vašim nastopom in zadržanjem odstranjeno težko in napeto stanje v Evropi. Mi vai vidimo v 13. januarju prvi odločilni korak k poatopni spravi med tistimi, ki ao jih pred 20 leti razmere in človeška nepopolnost vrgle v najstrašnejšo In naj-neplodnejšo borbo vseh časov. Vaš sklep, nemški rojaki iz Posaarja, mi daje danes možnost izjaviti, da po izvršitvi vaše vrnitve Nemčija ne bo zahtevala od Francije nikakih teritorialnih zahtev več. S tem izražamo svoje priznanje tudi drugim državam za lojalne ukrepe, ki ao jih izdale krogih bili dobro poučeni o pravem raz- i položenju ob Saari, pa so ravno v pričakovanju močnega hitlerjevskega uspeha tako zelo hiteli sklepati sporazum v Runu, ki naj zagotovi avstrijsko nedotakljivost. S tem niti še niso izčrpane vse možnosti, v katerih se more še uveljaviti povečanje nemške ofenzivnosti spričo uspeha v Posaarju. Za sedaj pa je še zgodaj razpravljati o tem. Pred očmi pa moramo imeti, da je saarska zmaga prav za prav prvi uspeh hitlerjevske politike, ki spada vsaj deloma v področje zunanjih odnošajev in ki se da dobro eksploatirati v smislu nemških nacionalnih aspiracij napram inozemstvu. In v tem tiči prav gotovo možnost neugodnih posledic saarske nemške zmage. AU vse to je še zavisno od mnogih Či-niteljev ter dejstev- W 30 nam Se skriti v nejasni sferi nemškega hitlerizma. Za prvi čas bodo pač ostali v o«T>redfu drugi učinki velike odločitve v Posaarju. obenem s Francijo, in ki so omogočile tako izvedbo plebiscita kakor nadaljnjo izvedbo ukrepov, ki so na vrsti kot sklepna faza plebiscita. Želja nas vseh je, da zaključenje te ne-pravice prispeva k pomiritvi Evrope. Za« kaj. kakor je naša odločnost čvrsta, da priborimo in zagotovimo Nemčiji enakopravnost, prav tako tudi nočemo zanemarjati tistih nalog, ki vodijo k resnični solidarnosti med vsemi narodi, k solidarnosti, ki je v današnjih časih nevarnosti in skrbi tako neobhodno potrebna. Vi, naši rojaki iz Posaarja, ste mnogo pripomogli, da se poglobi vrednost nemškega naroda in države na zunaj in na znotraj. Nemčija se vam zahvaljuje in vas pozdravlja iz globine svojega srca. Posebne izdaje listov Listi so takoj nato iz^lali posebne izdaje, v katerih so objavili izid glasovanja ter Hitlerjev govor. Obenem pa so pozivali prebi-j valstvo, naj proslavi današnji dan kot na-' rodni praznik ter se udeleži proslav, ki bo-! do prirejene po vsej državi. Kmalu nato je j izšel kratek odlok propagandnega ministra j Gobbelsa, ki jo odredil praznovanje po šolah. V šolah so so po njegovem nalogu vršile kratke proslave s predavanji o pomenu posaarskega plebiscita. Po vseh cerkvah, i evangeljskih in katoliških, so od 12. do 13. zvonili z vsemi zvonovi, za večer pa eo hitlerjevsko organizacije po vsej državi organizirale proslave zma^e v Posaarju z ba-kladami in obhodi. Se predno je izšel poziv, so bila že vsa javna in zasebna poslopja okrašena s hitlerjevskimi zastavami. V teku dneva so se vračali s posebnimi vlaki posaarski glasovalci, ki so iz tujine pohiteli v Po«aarje, da izvrše svojo volilno dolžnost. Vračajoče se Posaarce so povsod sprejemali z godbami in nepopisnimi ovaci-jami. Ljudje so kar tekmovali med seboj, da jih kar najbolje pogoste 500.090 ljudi manifestira v Berlinu Zvečer so se vršile v vseh večjih mestih velike proslave. Največja proslava je bila v Berlinu preti parlamentom, koder se je zbralo skoro pol milijona ljudi. Tu je imel propagandni minister Uobbels dolg govor, v katerem je poveličeval nemško zmago in naglasil. dn je s tem odstranjen zadnji kamen spotike med Nemčijo in Francijo, ki je baš pri posaarskern plebiscitu ;asno dokumentirala svojo voljo do sporazuma z Nemčijo. Nemška vlada tega ni prezrla in bo 3d<*ovorila na enak način. Množica 'e no končanem govoru defihrala mimo kaneelar-*ke Dalače ter pozno v noč manifestirala no ulicah N« enak način so proslavil! tudi v drugih mestih zmago v Posaarju. Povsod cn b'1e n^rciiTiP hatrlad« Nadaljevanje na z* strani. Na preokretnici evropske politike Nemški propagandni minister Goebbels ie izjavil, da je sedaj odstranjen zadnji kamen spodtike med Nemčijo in Francijo Opoldne je propagandni minister Gobbels sprejel inozemske novinarje in jim podal rjavo, v kateri je obeležil pomen posaar-skeiia plebiscita Med drugim je dejal: V mnogih državah so ce razširile govorice. o nestalnosti sedanjeaa nemškega režima Rezultati posaarskegn pleb scitu pa najbolje dokazujejo, kako nesrečni so bili ti glasovi- Plebiscitu je treba pripisati toliko ve? jo vlažnost, ker ce je izvršil popolnoma svobodno brez vsakesa tu jetra in celo nem-^kecra vpliva- Pripomniti je treba, da je po-snaivka vladna komisija podpirala vse. kar j« bilo proti Nemčiji in nemškim interesom. Posaarje je nosfalo v času. ko Je bilo ločeno od Nemčije, središče na jr.agrizenejših komunistov in marksistov. Klinb vsemu temu ie preko f*0 odstotkov vseh Pr*>anreev glasovalo za Nemčijo. To jasno kaže. da je Pariz, 15. januarja, r. Dasi posvečajo vsi listi posaarskemu plebiscitu največjo pokornost, vendar ne kažejo nikakega presenečenja nad njegovim izidom. Vladni listi soglasno ugotavljajo, da je bila zmaga nemške fronte /e v najprej jasna ter da je Franciji šlo zgolj za to, da se plebiscit izvede popolnoma nepristransko. Listi skrajne desnice in skrajne levice pa očitajo vladi, da je s svojo pretirano nevtralnostjo omogočila tolikšen triurnf nemške fronte. V splošnem pa so v Iranci ji sprejeli rezultat z zadovoljstvom, ker je jasen in nedvoumen. Za Francijo je stvar zdaj rešena. Njena edina želja je, da se v Posaarju olirani mir in da se zaščitijo oni, ki so glasovali za statu3 quo. Vse druge sklepe, ki morajo šc priti, mora sprejeti Društvo narodov. Raš nasprotno, pokazalo se je, da jc Francija tudi do nasprotnika skrajno lojalna. Največjo skrb povzročajo Franciji za enkrat begunci iz Fosaarja. ki se bodo gotovo predvsem zatekli v Francijo. Vlada se že nad mcsec dni bavi z vprašanjem njihove naselitve, ker smatra, da jc napram r. iim nekako moralno obvezana. V Franciji pričakujejo okrog 30.000 begunccv iz Posaarja, to je predvsem vse one. ki so glasovali za status quo. Da bi mogla tolikemu številu emigrantov omogočiti življenje na Francoskem, bo vlada najbrže prisiljena odreči gostoljubnost drugim inozcmcem. Zatrjuje se, da namerava predvsem preklicati Pollakom in Rusom izdana dovoljenja za zaposlitev. Tudi med židovskimi emigranti iz Nemčije namerava vlada izvesti strogo revizijo. Ministrski predsednik Flandin je o plebiscitu v Posaarju izjavil novinarjem med drugim; Ženeva, ir>. januarja r. Iwid plebiscita r Pof-aarju je napravil t ienevskih k roj? i h zelo globok vtis. čeprav ni nihče dvomil o tem. da se bo večina odlomila r.a Nemčijo, vendar tndi ni nihče pričakoval tako ueortnega rezultata za Nemčijo. Po drugi strani pa so mnenja, da je jasen izid plebiscita zelo olajšal tudi delo in sklope Društva naroo jutri prispela v ženevo, da predloži prnlrobno poročilo. Svet Društva narodov, je danes na tajni seji sprejel na znanje izid plebiscita. Na vprašanje predsednika sveta DN turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi Arasa, ali ima kateri izmed članov sveta k izidu kaj pripomniti, se ni nihče javil k besedi Svet DN je nato oklenil, naj tričlanski odbor za Posaarje, ki mu predseduje italijanski delegat baron Aloisi, izdela končno poročilo o posaarskem vprašanju. Posaar-ski odbor je imel takoj nato svojo sejo. značaj Posaarcev povsem istoveten z značajem Nemcev in da je Posaarje nemško ozemlje. Pri plebiscitu Posaarci niso dokazali samo svojega praveea državljanstva, nego so priznali tudi narodno socialistični režim. Zato so te volitve jasen dokaz, da je narodno socialistični režim v Nemčiji trden in neomajen Hitler je davi v svojem govoru dejal, da je nemški narod pod narodno socialističnim režimom zgradil most. na katerem bo mogoče doseči spravo med dvema velikima narodoma, nemškim in francoskim. Tn morda sedaj dejansko stojimo na pre-okreini točki evropske politike. V trajen iTonvn srečnega izida posaar-sk?ea plebiscita jp predsednik berlinske občine odredil, da se dosedanja Stresemanno-va ulica preimenuje v Saarlandstrasse. Francoska zunanja politika je vedno bazirala na respektiranju mednarodnih pogodb. Zaradi tega pozdravljamo, da so se pri urejevanju posaarskega vprašanja upoštevali mednarodni dogovori. Morem zagotoviti, da noben Francoz ne bo dvomil o pravilnosti rezultata plebiscita. Društvo narodov je v svoji vlogi kot posrednik za mir in kot garant mednarodnega reda in varnosti doseglo velik uspeh. Njegova naloga je sedaj, da v vseh podrobnostih določi postopanje za povratek Posaarja k Nemčiji. Trdno sem prepričan, da bo moralni avtoriteti ženevske institucije in čutu dolžnosti nemške vlade uspelo, da bosta pravično rešila vsa vprašanja, ki bi mogla povzročiti nerazpoloženje med Francijo in Nemčijo. Plačilo posaarskih rudnikov sc je že temeljito proučilo, zaradi tega menim, da ureditev finančnih vprašanj ne bo povzročala nobenih te/koč. Najbolj kočljivi problem, ki se bo pojavil po glasovanju, bo možnost posaarske emigracije. Pa tudi ta problem se je temeljito proučil vsaj od naše strani, interesira pa predvsem Društvo narodov, ki ima dolžnost, da čuva interese emigrantov. Francija seveda ne more zapreti svojih meja posaarskim beguncem, vendar pa želi, da sploh nc bo nobene emigracije. Izjavil sem že, da je ureditev posaarskega vprašanja izrednega pomena za bodoči razvoj ncmško-francoskih odnošajev. Prepričan sem, da goji velika večina francoskega naroda željo, da bi se ti odnošaji izboljšali ter tako omogočilo evropsko sodelovanje, ki si ga želijo vsi dalekovidni državniki. Ako bomo s svoje strani storili vse, da pospešimo likvidacijo posebnega režima v Posaarju, je tudi na.ša pravica zahtevati od nemške vlade, da pokaže isto dobro voljo, in da predvsem respektira pravice narodov. na kateri je v načeln sklenil priporočiti Društvu narodov povratek vsesa Posaarja Nemčiji. Odbor bo jutri skupno z volilno komisijo nadaljeval svoja posvetovanja in na četrtkovi seji sveta DN predložil svoje poročilo. Svet Društva narodov bo nato določil datum za obnovo nemške suverenl-tete v Posaarju ter uredil tudi razna druga vprašanja, ki so v neposredni zvezi s tem. K3kor se zatrjuje, se bodo takoj nato pričela pogajanja med nemškimi ln francoskimi strokovnjaki o praktični izvedbi finančnih dogovorov. Pogajanja se bodo vršila pod vodstvom posaarskega odbora Društva narodov v San Remu. Kar se tiče posledic posaarskega glasovanja za razvoj evropske politike, so v ženevskih krogih optimistični. Splošno smatrajo, da bo prišlo sedaj do popolne pre-orientacije nemške zunanje politike in da *e 1k> Nomčija vrnila k Društvu narodov in na razorožitveno konferenco. Te nade so še lxilj potrdile današnje izjave nemških državnikov po objavi rezultata plebiscita in pri večernih proslavah, ker so se vsi izrekli za sporazum s Francijo. Vsekakor pa bo mogoče konkretno govoriti o vseh teh problemih šele tedaj, ko bo Posaarje dejansko izročeno Nemčiji. prepreči prihod preveč neželenih elementov v Švico. V ostalem ou v Švici sprejeli izid z zadovoljstvom. Avstrija Dunaj, 15. januarja. AA- Čeprav no že pred nekaj dnevi vse znanejče voditelje nacionalnih socialistov prepeljali v preventivne zapore, je vzlic lemu v vseh večjih avstrijskih mestih prišlo po objavi izida po-saarskeua plebiscita do viharnih manifestacij za Nemčijo- V Innsbrucku, Gradcu, |,in-cu in mnogih drugih mestih so se zbrale po glavnih ulicah velike množice ljudi, ki so z vzkliki »Živela Nemčija!, Živelo nemško Posaarje!« dajali izraza svojemu veselju. Policija je monifestante povsod razgnala. V Lincu je prišlo na več krajih do incidentov, ker so manifestantje vzklikali Hitlerju. Mnogo oseb so aretirali. Na Dunaju se je popoldne zbrala okoli univerze in v prvem dunajskem okrožju Berlin, 15. januarja, g. Po končanem plebiscitu v Posaariu se pričakujejo v Nemčiji velike politične Izpremembe. V gospodarskih krogih govorijo o pre-osnovi vlade, ki naj bi ustrezala zadnjemu političnemu razvoju ter predvsem izrazila tudi na zunaj ojačenie dr. Schachtove pozicije. Dr. Schacht, ki je do sedaj še komisar za gospodarstvo in upravlja državno gospodarsko ministrstvo, bo najbrže postal šef ogromnega aparata, ki bo obsegal vse sektorje nemškega gospodarstva. V njegovih rokah bi bila potemtakem združena ministrstva za gospodarstvo, finance in Beograd. 15. januarja, r. Ministrski »vet je nocoj sprejel sklepe, ki »o velikega pomena ra bodoč« delo državnih denarnih ustanov. Štirje veliki denarni zavodi, državni ali od države privilegirani — Narodna banka. Državna hipotekama banka. Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka — so spadali do sedaj v resorc štirih raznih ministrstev: finančnega, trgovinskega. prometnega in kmetijskega. Zato med njimi ni bilo nikakega tesnejšega sodelovanja in je vsak teh zavodov delal po drugih direktivah tu in tam celo v nasprotju drug z drugim. Vsi štirje zavodi so stali v najtesnejšem sodelovanju s finančnim ministrstvom in so vršili na njegov račun velike finančne pasle, v glavnem blagajniškega značaja, pa tudi posle ra reguliranje denarnega »n efektnega tržišča, odnosno posle, ki spadajo v valutno politiko države. Kljub temu je edino Narodna banka doslej spadala pod pristojnost finančnega mini.stra. Verjetno je, da bi bil uspeh dela in pomoči, ki jih te ustanove dajejo narodnemu gospodarstvu, mnogo večji, če bi se njihova prizadevanja združila ki trajno spravila v sklad s splošno kreditno in gospodarski politiko vlada. Ker je danes privatno bančništvo in kreditno zadružništvo v veliki kriii in v polnem zastoju, je njuna funkcija v znatnem obsegu in pod silo razmer preMa na gori omenjene državne in poldržavne ustanova. Ko so »prejeli še ta del poslov in spričo medsebojne nepovezanosti teh denarnih zavodov, niso mogli v takšnih prilikah delovati v nekaterih važnejših primerih v smeri zadovoljitve kreditnih potreb poljedelstva in gospodarstva sploh Niso mogli izvesti potrebne kontrole pri podeljevanja in porabi dovoljenih kreditov ter njihove racionalne izrabe v svrho pospeševanja proizvodnje, trgovine in sploh gospodarskega prometa, prav tako pa niso mogli Koordinirati svojega delovanja v smer obnove denarnega tržišča po določenem načrtu. da se omogoči aktivno poslovanje ti »tih denarnih ustanov, ki so sicer zdravi ki so pa parati/.irani z zaščitnimi ukrepi, nastalimi v dobi splošne krize Utemeljeno je mnenje, da bi sc s koordinacijo kreditne politike vseh državnih in poldr/avnih denarnih zavodov pod enotnimi direktivami finančnega ministra — ne dotikajoč sc pri tem njihove notranje organizacije in avtonomije — učinkovitost njihovega dela ra ureditev naših kreditnih razmer znatno povečala. Zaradi tega je ministrski svet na svoji nocojšnji seji na pobudo predsednika vlade g. Jevtiča in na predlog finančnega ministra dr. Stojadino-viča sprejel uredbo z zakonsko veljavo o prevedbi državne Hipotekarne banke. Poštne hranilnice in Privilegirane agrarne banke ▼ pristojnost finančnega ministrstva. Besedilo te uredbe se glasi: »Na podlagi čl. 63 finančnega zakona za večja skupina ljudi, ki so demonfrtrirnTi in vzklikali jZivelo m-mško Posaarje«. Ko se je zbralo ie okoli 2000 oseb, je intervenirala policija in demonstrante t gumijevkami razgnala. Mnogo oseb je aretiranih. Policija Je energično razgnala tudi demonstrante pred univerzo. Več oddelkov vojaštva vzdržuje red v popolni bojni opremi. Odmev v Beogradu Beograd. 15. januarja, p. V vrstah nemške kolonije v Beogradu je izzval izid vanja v Posaarju veliko navdušenje. Prostori nemškega prometnega urada za lujski promet v Beogradu so bili v proslavo te nemške zmage svečano okrašeni. V eni izložbi je bil izobešen med cvetjem in zelenjem zemljevid Poea^rja, nad njim pa visi rudarska svetilka, ob strani pa je tablica z izidom glasovanja. V drugi izložbi je m<*d ju-goslovensko in nemško zastavo Hitlerjeva slika. prehrano. Dosedanji državni finančni minister Schwerin - Crosigk bi v tem primeru prevzel dr. Schachtovo mesto predsednika Državne banke, med tem ko Darreja smatrajo za več ali manj odžaganega. Dalje se zatrjuje, da bo tudi delovno ministrstvo, ki ga vodi sedaj bivši vodja Stahlhelma Seldte, podrejeno dr. Schachtu in da bo dr. Schach-tu v zvezi s temi važnimi koncentracijami poti ud eno mesto podkancelar.ia. Kakor se govori v političnih krogih, bodo vse te izpremembe Izvršene po drugi obletnici Hitlerjevega režima. 1934-35 jc ministrski svet na predlo« finančnega ministra i/dal tole uredbo o prevedbi Državne hipotekarne banke. Poštne hranilnice in Privilegirane agrarne banke v pristojnost finančnega ministrstva. a. i. Državna hipotekama bnnka. Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka sc Odhod Jevtiča v Ženevo Beograd, 15. januarja, p. Ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jev-tič jc nocoj odpotoval v Ženevo, ker jc zaradi tamkajšnjih važnih mednarodnopoli-tičnih pogajanj in razgovorov njegova prisotnost nujno potrebna. Z njim sta odpotovala šef njegovega kabineta Markovič »n tajnik Kneževič. Pred njegovim odhodom iz Beograda jc bil podpisan ukaz. s katerim je bil imenovan za namestnika ministrskega predsednika minister vojske in mornarice general Zivkovič. /a namestnika zunanjega ministra pa pravosodni minister Kojič. Zadružniki pri kmetijskem ministru Beograd. 15. januarja, p. Kmetijski minister dr. Dragoljub .lankovič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu :-H>rlansko deputacijo Glavne zadružne zveze pod vodstvom zvezinega predsednika dr. Antona Korošta. l»r. Korošec je pozdravil nev^ga ministra kot zadružnika in ca v imenu de-putacije prosil, naj čim prej izda enoten zadružni zakon in vodi politiko svojega re-sora predvsem s stališča sanacije zadružništva. Mini-tcr Jankovih je v svojem govoru nagLvdl. da je te deklaracija vlade poudarila. da hote vlada posvečati zadružništvu posebno pozornost in da ho on zlasti v svojem re>oru vodil v tem duhu <«»ojo politiko. Prizadeval si bo. da fim prej izda zadruJ-ni zakon, ki naj v polnem obsegu pripomore. da Ik» zadružništvo mozlo vršiti svojo veliko m M jo tako v pogledu kmetijstva, kakor v pogledu v^ega narodnega gospodarstva. Glavno *krh bo posvetil predvsem čim prejšnji sanaciji onih tadrur, ki so zaradi splošne gospodarske krize prišle v tež-kore. V tem pogledn je podpore potrebno hrvatsko zadružništvo. Deputaeija Je z zadovoljstvom vzela na znanje izjavo g. ministra ter nato poselila še prometnega ministra, ki ga je naprosila, naj izdejstvuje čim večje olajšave za zadružništvo v svojem re-sorn Upokojitve v notranjem ministrstvu Beograd, 1">. januarja AA. Z ukazom kr namestništva so na predlog notranjega ministra upokojeni: Kosta S. Katic, pomoč Dik notranjega ministra, Zivojin J. Bud! mirovič, generalni inšpektor notranjega ministrstva in dr. Jovan J. Zev, pomočnik bana dunavske banovine. Z drugim ukazom so vsi trije odlikovan * redom Jugoslovenske krone 2. stopnje Novi upravnik Beograda Beograd. 15. januarja A A. Z ukasom kT. namestništva je na predlog notranjega mintetra imenovan za upravnika mesta Beograda dosedanji pomočnik upravnika mesta Beograda DuSan M. Fillpovič. Tragična smrt Dolenji fjognfcc, 15. januarja Danes kmalu po kosiiu se je tu pripetila strašna nesreča, katere žrtev ic po stala STletna starka .Marija Mačkova, mati znanega lesnega trgovca, stanujočega v Dolenjem Logatcu 12. Starka jc imeh suma svojo sobico. Ker je danes pritisnil hud mraz. jc ves dan posedala pri peči in pr.d no nalagala drva. Ko je po kosilu zopet kurila peč, je nenadoma švignil iz nje plamen in hipoma objel njeno krilo. Ncsrrč-na ženica si ni mogla več pomagati '.i začela je goreti po vsem telesu. Ko so prihiteli na njene obupne klice doniai i na pomoč, je bila že vsa opečena po sprednjem delu života. Iz Dolenjega Logatca so tcle-fonično poklicali na pomoč okrog 1 v reševalce iz Ljubljane, ko so pa ti pri iti tja. je bila uboga starka ?e mrtva. Podlegla le strašnim opeklinam. Tragična smrt m.itere uglednega trgovca jc vzbud'Ja v vsem trgu splošno sočutje. Odmevi v inozemstvu Izid saarskega plebiscita je pričakovala z veliko napetostjo vsa mednarodna javnost. Zlasti vsa Evropa se predobro zaveda, da je od tega v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj mednarodne politike. Vsak drug izid bi mogel dovesti do novih komplikacij. Absolutna zmaga Nemčije je bila zato povsod sprejeta z zadovoljstvom, ker vidijo v tem odstranitev glavne ovire za sporazum med Francijo in Nemčijo, od čegar je v veliki meri odvisen mir vse Rvrope Anglija kancelar o miru in sodelovanju in kjer ...... pravi, da Nemčija zdaj nima ve? f?ritorial- Lrftndon, 1?» januarja, č. Londonski listi njjj 7aj1t(.v d0 Franciie. pozdravljajo rezultat posaarskega plebiscita , in izražajo mnenje, da bo sklep Posaarcev j pripomogel k pomiritvi Evrope. >Daily j Maik pravi, da bi nadaljevanje dosedanje- ga sistema dovedlo samo do zapletljajev, ker je sedaj posaarsko prebivalstvo jasno pokazalo, da ga režim Društva norodov ni navdušil. >Daily Express; zahteva, naj se angleške čete takoj okličejo iz Posaarja. da ne bi njihova navzočnost v ozemlju, ki pripada sedaj Nemčiji izzvala kakršnekoli jiolitič-ne napetosti Angleška vojska ni poklicana, da bi v Posaarju opravljala posle policije. .Dailv Herald« izraža misel, da se bližajo resni dnevi in poziva Društvo narodov, naj se ne da splašiti z raznimi grožnjami o državljanski vojni Angleški listi tudi obzirno pišejo o današnjem Hitlerjevem govoru. V njem zlasti naglašajo tista mesta, kjer govori nem- Italija Rim, 15. januarja. w- Tudi italijanski politični krogi so izid posaarskeaa plebiscita pozdravili z zadovoljstvom- Velika večina za Nemčijo je ustvarila popolnoma jasen položaj, ki bo Društvu narodov olajšal svoj sklep glede zopetne priklopitve Posaarja k Nemčiji. Češkoslovaška Praga. 15. januarja. AA. Politični krogi v Pragi vidijo v izidu plebiscita v Pasaarju nov korak k pomiritvi Evrope. Švica Berlin, 15. januarja. AA, DNB poročni iz Basla: Švicarska zvezna vlada je takoj po objavi rezultata plebiscita v Posaarju odredila poostritev obmejne kontrole. Posebno strogo bodo pregledovali polne liste, da se iziočijo i/, pristojnosti ministra /a trgovino in industrijo, odnosno ministra za pri^met, odnosu o ministra za poljedelstvo ter »e prevedejo v pristojnost finančnega ministra. Veljavo izgube, v kolikor so v na.sjvotju s poprejšnjim odstavkom tega člena, zakonske določbe, in sicer: a) /akon o ureditvi uprave fondov (Državna hipotokarna banka) od 8. julija 1W8 z vsemi poznejšimi lzpremcmbaini in dopolnitvami; b) zakon o poštno-hranilno-čckovnein in virmanskem prometu v kraljevini SMS od 30. novembra 1921 z vsemi poznejšimi i/pre-rncmbanii in dopolnitvami in c) rakon o Privilegirani agrarni banki od 16. aprila 19.?) z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami. ca. ?. Vse razlage v zvezi r irvajanjem te uredbe spadajo v pristojnost finančnega ministra. d 3. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih Novinah; takrat i/gube veljavo vse zakuii^kc določbe, ki ji nasprotujejo. Obmejna konferenca z Madžarsko Budimpešta, 15. januarja. w. V madžarskem kraju Utvarju v pečujskem okraju se je začela včeraj madžarsko-jugosloven-ska obmejna konferenca za ureditev obmejnega razmerja ob madtarsko-juKosio-venski meji, ki je bila dogovorjena že za lansko jesen, pa je bila zaradi napetosti, ki jo je povzročil marsejski atentat, odgodena. Konferenca bo imela urediti naslednja tri glavna vprašanja: 1. Ukrepe za preprečitev stalnih obmejnih incidentov, 2. Skupno vzdrževanje cest v obmejnem pasu, in 3. Ukrepe za obmejne prestope in sa plačevanje davkov takozvanih dvolast-nikov. Še en terorist aretiran Pariz, 15. januarja, č. Po vesteh iz Tou-lona so policijski organi pri včerajšnji raciji v delavskem okraju med drugimi sumljivimi elementi aretirali tudi jugoslovanskega državljana Vukašina Filipoviča, čigar izročitev je jugoslovcnska vlada zahtevala žc pred nekaj mescci. Upokojitev Beograd, 15. januarja p. Z odlokom prosvetnega ministra je upokojena učiteljica Nikolina žega-Karkovič v fekofji Loki. Požar na Gmajni Ljubljana. 15. januarja Ko sc je dopoldne okrog 10.30 pelj il posestnik in občinski svetnik VH^nt z F« r-ja na kolesu po Opekarski ccsti. je opa/il, da šviga iz lesene barake na stri i«-ki poli velik plamen. Vrbinc jc noc' > poisknl najbližji telefon in obvestil gasilce, /e čec nt-kaj minut jc oddrdrala motorka z osmimi gasilci pod vodstvom podvodje r. Ognila na kraj požara. Ko so gasilci prihiteli na stransko pred hišo št. II, je bita v-sa lesena b.:raka. v kateri je bila mi/ar.ska delavnica moj stra Karla Ruha. že v plamenih. K src.: gasilci naglo odkrili hidrant in napeljali cevi. Posrečilo se jim jc, da so rešili ,jr vaniico in shrambo v enem kotu barake, ves ostali del je pa pogorel do tal. Bila je pa tudi prccejšnia nevarnost za bnžnj« stanovanjsko poslopje in le nagla intervencija poklicnih gasilcev je preprečila večjo nesrečo. V baraki je bila popolnoma nova spalnica iz mehkega lesa. ki io mojster šele pravkar dogotovil, poleg me k pa zgorelo tudi več skobelnikov in vse orodje, tako da ima mojster okrog 20000 Din škode. Kako je ogenj nastal, ni znano. Buh je zjutraj kuhal v delavnici mizarski klcj. nato pa je odšel v mesto po opravkih. Najbrž se jc vnelo oblanjc, ki je ležalo poleg peči, nato pa se jc ogenj bliskovito razširil. Sreča v nesreči je, da je bil Buh zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici in »Sla-viji« za 30.000 Din in bo tako dob'' vso škodo povrnjeno. Gasilci so se po gašenju v hudem mrazu, v katerem so rmrzovale eevi, vrnili ob 12.31 v Mestni dom Vremenska nanoved Vremensko stanje 15. t. m.; Visok pri* tisk nad zapadno in vzhodno Kvropo, depresija nad Sredozemskim morjem in na skrajnem severu. — V Jugoslaviji Je bilo oblačno s snegom v večini vzhodne polovice, dež na skrajnem Jugu, deloma oblačno n« skrajnem zajiadu. Temperatura brez velikih sprememb. Novosadska vremenska napoved za sredo: Oblačno s snegom od časa do časa v sred; države in na jugu. Zjasnitev z jutranjimi meglami na severozapadn Zagrebška vremenska napoved za danes.* Precej stalno, zmeren mraz. Dunajska vremenska napoved za srede: Večinoma še ja.-no, zjutraj precejšen mraz. Francija pričakuje, da bo sedaj tudi Nemčija pokazala dobro voljo in upoštevala lojalnost Francije Prva posledica: rekonstrukcija vlade? Dr. Schacht postane baje podkancelar in neomejen finančni in gospodarski diktator v Nemčiji Predsednik vlade kandidira v senat Takojšnja izročitev Posaarja Nemčiji Svet Društva narodov priporoča takojšnje združenje Posaarja z Nemčijo - V pričakovanju popolne pre-orientacije nemške zunanje politike Novi Sad, 15- januarja p. V Novem Sadu se je danes vršila v prostorih banske uprave banovinska konferenca JNS, na kateri so bile določene kandidature za nadomestne senatske volitve. Konferenci je prisostvoval tudi minister pravde g. dr. Dragutin Kojič, navzoči pa so bili vsi senatorji, narodni poslanci, banovinski svetniki in delegati sreakih organizacij JNS a dunavske banovine. Prisotne je pozdravil minister dr. Kojič z dalj&im govorom, v katerem je naglasil. da sc vidi že iz vladne deklaracije, da predstavlja njen delovni program nadaljevanje notranje in zunanje politike pokojnega kralja Uedinitelja. Obširno Je govoril nato o deln vlade. zlasti o novem proračun n ter omenil v zveri s tem tudi uradniško vprašanje, glede katerega Je naglasil, da pripravlja vlada praktično rešitev tega problema. Vlada st bo prizadevala poenostaviti državno upravo ter namerava v zvezi s tem izvesti tudi reformo sodstva. Po ministrovem govoru, ki so ga sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem, se je razvila kratka razprava o kandidaturah za nadomestne senatske volitve. Soglasno je bila sprejeta naslednja kandidatna lista: 1. ministrski predsednik Bogoljub Je vtič, 2. bivši senator Anton Vidakovič in 3. bivši senator Milan Marjanov'*" Enotno vodstvo osrednjih državnih denarnih zavodov Narodna banka, Hipotekama in Priv. agrarna banka ter Poštna hranilnica bodo odslej vse podrejene finančnemu ministrstvu Naši kraji in ljudje Ptuj zgradi Kulturni dom kralja Aleksandra I. Ptuj, 15. januarja V nedeljo se je ustanovil pod predsedstvom mestnega predsednika g. Jeršeta odbor za postavitev spomenika blagopokoj-nemu Viteškemu kraliu. »Kulturni dom kralja Aleksandra I« bo stal na Miklošičevi cesti. In sicer se bo bivša velika vojašnica za te namene povsem preuredila ali pa se bo staro poslopje povsem podrlo in sezidala nova stavba. V domu bodo našla zavetišča vsa društva, predvsem pa Sokol, ki bo imel /adaj na dvorišču tudi krasno telovadišče. Za postavitev doma bo prispevala ptujska mestna občina 250.000 Din. plačevala pa bo v obrokih. Dalje prispeva Sokol 100.000 Din, Narodna čitalnica pa 250.000 Din, čim bo prodan sedanji Narodni dom. Proračunski stroški znašajo 1.000.000 Din. Ko je že zdaj zagotovljenega nad pol milijona Din kapitala, je pričakovati, da bodo dom začeli zidati še to leto Ostanek bodo prispevale vse občine ptujskega sre/a in denarna zbirka po vsem srezu. Starešine državnih in avtonomnih oblasti se zatorej naprošajo, da nabranih prispevkov javnih nameščencev ne odvajajo drugim odborom, marveč naj ti ostanejo v Ptuju in se izročijo odboru za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju, ki ima svoj račun pri Mestni hranilnici. Za pokrovitelja za postavitev Kulturnega doma kralia Aleksandra I. jc odbor naprosil pomočnika bana g. dr. Pirkmajerja V častni odbor pa so bili izvoljeni: predsednik občine Jer klimatičnih mest pa predstavlja prHabitev, katere pomena ni mo-co e trenutno točno presoditi. Razvojno težišče Mariboru se je s tem odločno pretaknilo na torišče tujskega prometa. Kdaj debimo drugi tir od Zidanega mosta do Zagreba Dobova, 15. januarja »Jutro« je pred kratkim poročalo o važnem predlogu, ki se bo stavil prometnemu ministrstvu: da se čimprej zgradi od Zagreba do Zidanega mosta še drugi železniški tir. Za ta tir je svet že pripravljen, ker se je že pri gradnji proge mislilo na skorajšnjo potrebo drugega tira. Preteklo pa je že sto let in še ni drugega tira Če bivša Avstrija ni čutila potrebe po drugem tiru, saj vemo da zaradi proti-slovanskih namenov njenega vladanja, gotovo bo pa neobhodna potreba in dož-nost to napako sedaj popraviti, saj je to g!avna proga do najsevernejše in naiza-padnejše meje naše države. Četudi je denarna stiska večja, vendar r to ni manjša potreba po izpopolnitvi glavne prometne proge. Nas Dobovčane ranima gradnja drugega tira zlasti v toli-ico. v kolikor bi se morala potem zgraditi tudi postaja za tovorni promet, ki se za- njo potezamo že od prevrata sem. Ob času agitacije za občinske volitve se je obljubljalo z ene in druge strani, da je postavitev postaje za tovorni promet kakor na dlani. Naj poskuša sedanja občinska uprava izpolniti toliko, kolikor ji je z njenimi intervencijami mogoče. Redka lovska sreča Kočevje, 15. januarja Gozdni in lovski čuvaj Parte Ivan, ki vrši kot nastavljenec začasne državne uprave razlaščenih gozdov svojo službo na Rogu, je imel v soboto 12. t. m. izredno lovsko srečo. Ko je s puško na rami korakal po gozdu skoro ob meji vcleposest- va, mu prideta nasproti dva divja prešiča. Prvega je pogodil smrtno s prvo kroglo in preden se jc drugi mogel pognati v beg ali napasti, je tudi že ta obležal -zadet od lovčeve krogle. Toda sreča je namenila lovcu še večje presenečenje. Ni še naredil koraka, da se približa svojim žrtvam, pride na pozorišče še tretji prešič, kateremu je Parte takisto kar hitro upihnil luč z dobro pogodenim tretjim strelom. Ta zelo redek primer, da bi lovec sam na enem mestu ustrelil zapored tri divje prešiče, je v okolici zbudil veliko zanimanje. Poleg lovskega užitka prejme Parte od banske uprave lepo nagrado za pokončevanje teh zveri. Železničarji so ustanovili svoj odbor JS Na nedeljskem ustanovnem občnem zboru je dobila Jadranska Straža pod predsedstvom žel« direktorja J. Cug-musa nov krajevni odbor v Ljubljani sti, ki jih ima naš narod, da ohrani svoj obstanek in svoj pomen v kulturnem svetu. Našteti so politični in gospodarski razlogi, ki utemeljujejo potrebo jadranske orientacije naše države, najbolj pa nam je pokazal pot, katero moramo hoditi, naš blagopokojni vladar viteški kralj Aleksander I. U edini tel j sam, ki je nastopil zad- Ljubljana, 14. januarja Jadranska straža je zajela tudi med našimi železničarji najširje vrste. Članstvo JS se je v železničarskih vrstah v zadnjih letih s prizadevanjem in podporo vodilnih funkcionarjev železniške direkcije tako pomnožilo, da so voditelji organizacije smatrali za potrebno, da osnujejo v Ljubljani po vzorcu ostalih močnejših železničarskih središč lastno matico JS, ki bo tako lahko še vse bolj intenzivno stremela za cilji te naše narodne organizacije. Ustanovni občni zbor novega krajevnega odbora Ljubljana-železnica je bil po opravljenih formalnostih in odobrenih pravilih sklican v nedeljo ob 10. v dvorani Sloge, ki je bila prav dobro zasedena. Pomembnemu dogodku je razen številnega članstva z direktorjem J. Cugmusom na čelu prisostvoval tudi predsednik oblastnega odbora namestnik bana g. podban dr. Pirkmajer in tajnik dr. Jeglič, dalje sta bila navzoča tudi predsednik krajevnega odbora gg. J. Pogačnik in prof. Marjanovič. Ustanovni oboni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. V. Melliwa, ki je kratko orisal zgodovino razvoja te najbolj razširjene organizacije med železničarji ter nato poročal še o končanem delu za ustanovitev lastnega krajevnega odbora. Nato je podal besedo predsedniku oblastnega odbora g. podbanu dr. Pirkma-jerju, ki je v lepih programatičnih besedah razvil visoke cilje Jadranske straže za vse sloje in stanove prebivalstva ter z neprikritim veseljem in posebnim zadovoljstvom pozdravil ustanovitev te važne in močne postojanke v veliki družini jadranskih stražarjev. Po teh uvodnih besedah so se vršile volitve v odbor novega krajevnega odbora, v katerega so bili z vzlikom in soglasno izvoljeni: za predsednika: direktor Josif Cugmus, za člane upravnega odbora pa: načelnik inž. Fine Franc, načelnik Ivan Deržič, šef računovodstva Karlo Zupanič, poverjenik Matko Drovenjc, kontr. Janez Košir, viš. kontr. Franc Pustoslemšek, kontrolor Vinko Furlan, viš. pristav Nace Ir-kič. kontr. Josip Dermelj. nadkretnik Fran Kervin, nadz. proge Val. Poženel, telef. Ivan Gerželj, kontr. Marcel Gruden in Alojz Mauer, v nadzorstveni odbor pa: viš. svetnik inž. Franc Zelenko, viš. pristav dr. V. Mellivva ter viš. kontr. Hvala Hijero-nim, Viktor Jeruc ter Pavel Masič. Po končanih volitvah je povzel besedo novoizvoljeni predsednik direktor Cugmus, ki je v lepem govoru .obnovil načela, ki so privedla železničarje do zavesti, da so v tako velikem številu člani JS in je njih število naraslo tako, da so si sedaj lahko ustanovili lastno matico. Govoril je dalje v splošnem o pomenu te velike narodne propagandne in obrambne organizacije, ki ji je treba posvetiti vso pažnjo in po vseh močeh prispevati k njenemu razvoju in dosegi njenih ciljev. Organizacija združuje žive sile naroda po vsej naši domovini in obrača posebno pogled naše mladine na nedoglcdne naloge in dolžno- ŽEN5KE! ko boste enkrat ppale PRALNIH PRflŠKOn, BO TA edina vaša hvala Preizkusite ga Čimprej ! Zahtevajte oa povsod ! nje potovanje v svet po našem divnem Jadranu. Zato je Jadranska straža popolnoma po pravici dodala svojemu pozdravu »Čuvajmo naše morje« še vzvišene besede velikega pokojnika: »Čuvajte Jugoslavijo«. S tema dvema rekoma je JS zajela oni kompleks nacionalnega udejstvovanja, ki je za vso državo in za vsakega državljana najnujnejša potreba in dolžnost. Vse to velja še v prav posebni meri za železničarje, pri katerih za te cilje ne odločajo samo gospodarski, temveč tudi državno-politidni razlogi. Zbor je sprejel zanosne besede svojega novega predsednika s spontanim odobravanjem, saj so porok, da bo šlo delo v tej novoustanovljeni matici JS z vsem navdušenjem svojim ciljom nasproti. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Levstikovo »Dejanje" Najnovejši spis Vladimira Levstika D e-j a n j e« (izdala Vodnikova družba) je vreden posebne pozornosti iz dveh razlogov: Predvsem je >Dejanje« novo, dalje časa pričakovano leposlovno dejanje enega naših najboljših pripovednikov. Čeprav niti malo n'1 podcenjujemo ogromnega prevajalskega d La ki ga je ta mojstrski prevajalec opravil v zadnjih letih, smo si zares že zaželeli Levstikove izvirne proze. Posamezni listki so same vzbujali to, čemur pravijo Nemci Vorgeschmack; kaj čuda, če se spričo naše današnje produkcije, ko pogrešamo močnih epičnih stvaritev, razvija t&kole sladoku-stvo. In Levstik ima vse pogoje, da lahko nasiti izbirčnejši okus! Z druge strani pa Levstikov novi spis posega v problematiko našega časa in razpleta z epičnimi sredstvi eno najbolj žgočih tez sedanje dobe: namreč tezo o moralni ipravičenosti ali neupravičenosti političnega terorja Takoj moramo popraviti: Levstikovo »Dejanje« ni spisano zaradi neke teze in potemtakem tudi idejno ne rešuje vprašanja Toda v njem j e ta teza in obenem neka stvarna rešitev. Kakor je sloveči roman Dostojevskega Žrtve praznoverja v prestolnici Ciganska vražarka, ki si je z vraženjem zaslužila preko milijon dinarjev, je bila obsojena na 5 let robije Beograd, 15. januarja Pred beograjskim okrožnim sodiščem se je že v petek 11. t. m. pričela razprava, ki je razkrila naravnost neverjetne primere praznoverja med vsemi sloji prebivalstva. Državni tožilec je obtožil 22Ietno ciganko Marijo Šajnovo, njeno sestro in njeno mater, da so od I. 1932. do lani s svojimi prerokovanji in čarovnijami izmamile od raznih oseb manjše in večje zneske denarja in razne dragocenosti. Ko se je razkrilo njihovo veliko slepanstvo v škodo menjal-nične uradnice Elizabete Majerjeve, ki je čarodejkam znosila ves svoj denar in vse svoje dragocenosti, so se pričeli prijavljati tudi drugi oškodovanci. Pred sodiščem se je naposled znašla le večina oško-dovank iz delavskih slojev, dočim so mnoge ugledne klientke ciganskih slepark rajše molče prenašale svojo izgubo. Med žrtvami sta bili tudi dve sestri Sflovenkl, Tončka in Julka Lipovec. Tončko je Marija Šajnova opeharila za 15.000 Din. Mlada vražarica je svojim kKentom za drag denar obljubljala pomo*. »vil« in drugih dobrih duhov v vseh zadevah, znala pa jih je tudi strašiti z raznimi nesrečami, če se ne bodo odkupili vsemogočnim tajnim silam. »Vilam« je bilo treba najfinejše svile, zlatnine i2 62 149 139 270 26 19 46 36 74 36 54 72 274 284 303 393 <522 8.4% 7.220 7.782 517 4: (4 720 549 2.600 1.923 1.322 1.849 136 100 79 224 46 41 67 m 43 75 54 43 31 6e 75 106 16 11 23 23 12 23 18 19 19 21 35 49 Iz Številk je razvidno, da je imel Bled zadnja štiri leta 67.618 letoviščarjev in 640 tisoč (J56 nočnin. Da se število gostov viša od leta do leta. je velika zasluga blejske občinske uprave, posebno pa še zdraviliške komisije pod spretnim vodstvom ravnatelja g. Lettisa, ki sta zastavili vse sile in z učinkovito reklamo privabljali mnogoštevilne goste v gorenjski raj. Strašen zaključek vesele zabave Beta Crkva, 15. januarja V Borči je premožni kmet Jovsn Niko-lajevič v nedeljo zvečer povabil svoje sorodnike in prijatelje na večerjo. Povabljen je bil tudi njegov bratranec Djuro Ivanov s svojo mlado ženo Zorko, veselo vaško lepotico. Okrog polnoči, ko je že v«e goste razgrelo vino, se je začel Djuro jeziti, ker se je njegova mlada žena preveč ljubeznivo pogovarjala z gostiteljem. Veseli gostje se za njegovo jezo niso zmenili ter zbijali na njegov račun razne šale. Djuro je večkrat pozval svojo ženo, da bi šla domov. Okrog 3. zjutraj se je Djuro odpravil sam proti domu, njegova žena pa je ostala v veseli družbi. Naposled pa je bilo tudi njej dovolj zabave in prosila ie gostitelja, naj jo spremi domov. Gospodar in mlada žena sta odšla, gostje pa so se zabavali dalje. Pozneje so nekateri začeli razmišljati, kako to, da se gospodar še ni vrnil in šli so celo pred hišo, da bi videli, kod hodi. Ko pa je gospo- dinja prinesla na mizo kuhano žganje, »e spet ni nihče več brigal za gospodarjevo odsotnost. Proti jutru, ko je bila družba vsa razposajena, pa je nekaj udarilo po oknu in v sobo sta se skozi razbite šipe skotalili odsekani glavi — hišnega gospodarja Jovana in mlade Zorke. Zaradi strašnega dogodka je bila tako i pokoncii vsa vas in alarmirani so bili orožniki, ki so preiskali vso okolico, da bi našli sledove strašnega zločina in morilca, o katerem nihče nc dvomi, da je bil ljubosumni Djuro Ivanov. Alarmirali ao tudi obmeine straže. Neki okoličani so včerai zjutraj pripovedovali, da so videli na vse zgodaj Djura, ki se je s sanmi vozil proti meji. Trupil obeh žrtev še tudi niso našli. krvave sledove pa je prekril snežni metež, ki je divjal vso noč Delo in podjetnost slovenske žene Ot»černana tvrdika M. Tičar v Ljubljani praznuje te dni neopaženo in tiho petindvajsetletni«) svojega obstoja. Dne 17. januarja 1910 je jedva 211etna deklica Marija Tičarjeva na Sv. Petra cesti v Rohr-manovi hiši odpria trgovino s papirjem v zelo skromnem obsegu. Ta mlada in podjetna trgovka se je rodila v Trbojah pri Kranju, bivala pa je že od svojih dekliških let v Ljubljani v Trnovem. Svoje strokovno znanje si je pridobila v takratni papirni trgovini Fr. Iglica na Mestnem trgu. S svojim simpatičnim nastopom, ljubeznivo postrežbo in irredno trgovsko spretnostjo si je v kratkem času pridobila ve-liik krog odjemalcev zlasti med osnovnošolsko mladino in srednješolskim diia-štvom, ki ga je vedno tudi gmotno podpirala. Njena k!iente4a se je tako širila, da je postala trgovina na Sv. Petra cesti premajhna. Zato je leta 1914. vzela v najem tudi lokale v Selenburgovi ulici, kjer je tvrdka še sedaj. Tu šele sta mogla priti njen trgovski talent m fini okus za lepoto do pravega izraza. Uredila j« trgovino in aranžirala izložbo v modernem slogu tako. da je postala najmodernejša trgovina te stroke v Ljubljani. Njeno posebno zanimanje je bila fgovina z razglednicami, zlasti z umetniškimi. Bila je prva, ki jc založila razglednice z narodnimi motivi domačih umetnikov in galanterijske pred mete z našo narodno ornamentiko. S tem je mnogo pripomogla, da se je med ljudstvom širila narodna zavest, med tujci pa zbudilo spoštovanje do nas. Po njeni, žal prezgodnji smrti kta 192o. jc njen soprog Anton Šusteršič, blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske, izročil fe službenih ozi-rov in zaradi mladoletnosti otrok vodstvo trgovine gospe Mariji Koritnikovi, ki jo je pokojna gospa trgovsko vzgojila sama in je v službi te tvrdke že dvajset let. Nekaj let sem se udejstvuje v trgovini hčerka in v zadnjem času tudi eden od sinov. Ob jubileju tvrdke želimo naslednikom vzorne matere-trgovke nadaljnji trgovski razmah in uspeh. Kupujte domače blago! »Zločin in kazen« predvsem čudovito podrobna, genialno dojeta du&eslovna razčlemba zločinca, vendar pa obenem tudi zani-k oval en odgovor na tezo Razkolnikova, da imej nadarjen posameznik, ki hoče osrečiti družbo, pravico do vseh sredstev, tudi do umora, — tako Levstikovo »Dejanje« e p i č n o. vsebinsko odgovarja na levo in na desno: Tako zvani kolektiv (stranka, pokret) nima pravice do umora nasprotnika. Prepoved zločina ni samo moralni zakon in osnova socialnega reda (kakršenkoli je že), marveč je takisto zakoreninjena v sami duševni strukturi kulturnega človeka. Prav tej notranji skrivnosti človeške duševnosti je posvečena Levstikova povest. Sergej Hristov, glavni junak j-Dejanja«, je muitartis mutandis naš Razkolnikov. Vsebina je na kratko takale: Mladi Sergej Hristov piše dramo o dejanju, v kateri bo dokazal, da obstoji zakon vzroka in posledice, po katerem se dobro ali zlo vrača na tistega, ki ga je storil. Hristov je pravkar na poti, da dokončno prelomi s pokre-tom »zelenih«, dasi mu je bil spisal himno in vneto zaprisegel na njegovo akcijo. Ko pa naključju prisostvuje krvavemu konfliktu med »zelenimi« in »rdečimi«, ga prejšnja moč tovarištva potegne za seboj in prepevaje odkoraka z »zelenimi« tako rekoč preko trupel padlih. Tako zopet pride v pest voditelja O' Briena, te zagonetne »ducejevske« ali »ftihrereke« osebnosti, ki mladega moža takoj določi za izvršitev političnega maščevanja: ubiti mora Solona Simonowicza, ki je zapustil »zelene« in postal eden izmed vodilnih mož »rdečega« tabora. Sergeju se Bdi. da ima izbirati med umorom Simonowioza in maščevalno smrtjo v O' Brienovi palači. Odloči se tako, kakor mu velita strah in življenjski nagon, ter v hudi notranji borbi izvrši umor. aurnalist dr. Frank Urbanus ga prepozna in zvijačno razkrinka. Hristova primejo in zapro, v preiskovalnem zaporu pa se mu nenadno zjasni problem krivde in kazni: v hipu, ko se je zanj izboljšal položaj, ker so si vpliv na vlado priborili tisti, ki so mladega idealista zapeljali k umoru, sklene Sergej, da prevzame krivdo nase. Vpričo nežno ljubljene izvoljenke Kaje izjavi preiskovalnemu sodniku: »Jaz sem tisti, ki je ustrelil Solona Simonowicza.c Opisano ogrodje Levstikovega »Dejanja« kaže v grobih potezah potek zunanjega dogajanja. Težišče povesti pa ni v teh dogodkih, marveč v prodornem prikazovanju dogodkov, ki potekajo v Sergejevi duši. Od idilične zvestobe dobrega sina in brata, od fino orisane ljubezni do Kaje prehajajo njegova čuvstva v pravi for-tissimo duševne napetosti tik pred umorom, Napetost se izpreminja v vihar, ki neugnano razsaja v Sergejevi notranjosti, dokler se življenjski nagon mladega človeka ne vda in ne ukloni višjemu zakonu etičnega vzroka in posledice. V okviru narvedenega dogajanja je avtor razvrstil vrsto odlično opisanih prizorov, ki 6itatelju kar zvijajo živce. Naj omenim samo prizor v sobi pri O' Brienu, ponočno vožnjo k umoru in trenutek umora. dalje prizor z žurnalistom dr. Urbanom. ki je sploh imenitno zadet tip, nadalje prvo sceno s preiskovalnim sodnikom dr. Tekstorjem. To so prizori, v katerih prehaja Levstikova močna epika v pravo dramatiko. Kajpak, pisatelj je stisnil dejanje v majhno časovno enoto. Vsa povest traja nekako 48 ur. Tvarina, ki jo obravnava, bi lahko dala snov za obsežen roman. Zaradi tega je preveč zabrisano ozadje. Boji med zelenimi in rdečimi ter vloga, ki jo ima v teh konfliktih vlada, so samo na-značeni: odtod nekoliko nesimetrična kompozicija. Levstik si je za prizorišče svoje povesti izbral izmišljeno deželo Silvam jo, kar delajo po navadi le utopisti-če čitamo podobne epične motive v obdelavi Dostojevskega ali sodobnega Irca Flahertyja, nam nedvomno soustvarja potreben vtisk umetniške realnosti zavest, da se dejanje odigrava v obstoječih razmerah, na znanih geografskih tleh. v Sil-vaniji nastopajo osebe z ruskimi, irskimi, nemškimi, francoskimi imeni. Za njo slutimo shematično in miniaturno podobo današnje Evrope; v nji se borita za oblast fašizem in boljševizem; oba vešče izkori- POJE DANES PREMIERA LAURO VOLPI tenor milanske Scale v filmu lepote (Pesem solnca Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. Rezervirajte vstopnice. Domače vesti • Zveza trgovskih pomočniških zborov. Pomočniški zbori združenj trgovcev so sklenili ustanoviti si posebno zvezo, v ka teri bodo včlanjeni vsi obstoječi pomoču: ški zbori. Tako zvezo pomočniški zbor nujno potrebujejo zaradi svojih skupnili interesov. Zveza pa bo predvsem potreb na, da ustanovi pomočniške zbore tud tam, kjer jih še ni, dasi so za ustanovitev vsi pogoji. V dravski banovini imamo danes pet pomočniških zborov in sicer » Ljubljani, Mariboru, Celju. Kranju in Ptuju. Vsi ti pomočniški zbori kažejo prav lepe uspehe, zlasti v zaščitni politiki trcov skih nastavljencev Iniciativo za ustanovi tev posebne zveze je dal ljubljanski po močniški zbor, ki je eden najagilnejših in ki v polni meri izvršuje svoj*- naloge Po močniški zbor združenja trgovcev v Ljub ljan: je ustanovil tuli posebni podporn fond, k- služi predvsem za podpiranje bre? po eln h trgovskih nameščencev lz tegw fon 'a > bilo v zadnjih dveb letih izplača nih sanic -edn.h p -'por 13 100 Din. poleg teea pa pomočniški zbor podelil tuu več izrednih podpor in raznih prispevkov k. so mu bili naklonjen) z raznih stran; Pomočniški zbor pa bi lahko 8e v večj-mer: '•.«:'••;) rorjr brespo^elnih članov, če b: sc trgovsk: nastavljene! zavedali pvo'e dolžnosti napram rej instituciji Pr« vila ninr'-{' dovoljujejo pomočniškemu zboru r: rat posebno doklado pri vseh trer sitih nastavljeocfh, ki -?o zaposlen: pr« č!?»nu Zdr -.ženja trgovcev Ljuhijan^V pomo n šv. z' t pr-1 :ra me«ečno doklado 2 r> "i. » š<> to malenkostno doklado se ne ka»c.- bran-Jo plačevat1 ter jemljejo p teu> možnost < "čjejra podpiranja brezposelnih Odbo<- liubPans'- oa:a r>< m-^n^keta zbora pro« vso svoje čl^ne. nai ne odšlavljajo inkas tntn svrvrf na; pl-.čalo m?'enkost no drVa^o. ki gre prod v-.-< m v prid brez poselil 1 tovarišev O ustanovitvi Zveze t.reovsk I r> -no nišk-r zborov bomo še poročali Preizkusit* zahtevajte 3 ANI ♦ Kongres vir.ograonikov. ki b) se bit moral te dn: vršiti v Vršcu. je bil zarad' raznih zaprek odložen ns zadnje dni fe bruarja. Kodere-a ee bodo udeležili vino gradniki iz vse države 3 kongresom br združena velika vinarska razstava ♦ Razpisana zdravniška služba. V sploS-ni bolnišnici v Mariboru je razpisano me-sto šefa internega oddelka s kvalifikacijo po § 20 zakona uradrlklh I rosilci morajo priložiti pro-v.-lsm vse 1' »*!ne. s katerimi dokažejo splc-v>e po-ro-je z* '•"jem v državno službo ter specielno kvalifikacijo za razpisano mesto Pre" -]. e naj vlože pri kr banski uprav' d:> "" * m ♦ Prozoren laUifiktt 17. kro.rov udeležencev na banovinski konf-T-^n'- JNS srn« pre jeli: »Torkov iSloveiec« obinv''n listo se naUkih kandidatov, k ie na konferenci s pomočjo imenovanih ha no*."!*'':' svetnikov dobila vee:no par nla^ov. V *bl:Vi. v kakršni je obvtvljena. i-3 'f ; fi'z!fiVat ^Slovenec objavlja namr»* vrstni re.i kandidatov: 1. dr Mn-'i*'* 0 Ir Puc 3. Janžekov'5. V resnici oa V m knn fere"^ ucptovlipn tfi-le vr'" dr. Maruš:P 2 J'niekovič. 3 d P>v Klerikalk jp zo,n prnzoror. •'■oba no tak oobVm« !rilr'Tp od z'.inai toln soglasno izvoljen za predsednika dr R Mole, v odbor pa dr. Štele, dr Debever. prof K<>b'er, prof. Sušnik, str učiteli M* zi, uredn ka B Borko in Tine Debel Jak In inž. Skerlavaj Občni zbor je nato v *li»v nih obrisih začrtal program nadaljnjem« društvenega delovan:n u— Komorni konsert Praškeaa kvarteta. Znani priljubljeni Praški komorni kvartet pre^e Zikov kvartet, koncertira v petek v Filharmonični dvorani in izvaja tri arniiai ne kvartete mojstrov Dvofaka, Janačka in Kegerja. Koncert otvori Dvofakov godaln kvartet op. 106. k' spa-'a med po«=lcdnjn dela slavnega mo«^tra. Niplsan je bM * novembru ln dectnb u ko se je vr nil slavni mojster iz New Yorka v Prair<-Značaj tega gedalnern kvarteti Je jasen svetel, vesel, kar nam dokazu'eta že nrv glavni temi v obeh viol:nah V splošnem je godalni kvartet bogat na ritmiki, na i* prerrembah ln na modulacljl ter 'zrertm. bogat pravih slovanskih melodij. Prašk-kvartet, ki Je vedno užival 6loves odpčne ga komornega združenja, bo to delo poda' brezdvoma v najčistejši tvorbi. Zatem izvajata godalna kvarteta Janačka in Re-gerja Koncert bo v petek 18. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. u— Rado Murnlk, eden najboljših slovenskih humoristov, je v veseli noveli »Matajev Matija« izvrstno karakteriziral kočarja Matijo b Telebanovega, ki se slehernemu bralcu na mah prikupi zaradi svoje dorodušnoeti in neomajne poštenosti. Prav tako je avtor do potankosti upodobil tudi ostale kmečke značaje. Važno vlogo Igra vaški malhar Andraž Hudopisk, Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih dankeod-pravi naravna »Franz Josefova« gren-čica zastajanje v trebušnih organih. zvita butlca, ki ume prav spretno napeljevati vodo na svoj mlin, prt tem pa vsestransko zadovoljiti svoje sovaščane Teie-banovce. Poleg obeh nastopa še cela vrsta izklesanih tipov. Novelo je priredil za oder g. Milan Skrbinšek ter bo krstua predstava nad vse zabavne veseloigre v soboto ob 20.15 v šentjakobskem gledališču. Opozarjamo na to predstavo vse prijatelje šentjakobčanov in jih vljudno vabimo, da si pravočasno preskrbe vstopnice, ki se bodo dobile od sobote dalje. Prva repriza bo v nedeljo zvečer ob 20.15. u— Senzacionalna premiera najnovejše rusko jazz-operete v Ljubljani Mednarodne filmske razstave v Benetkah, na kateri so sodelovali vsi narodi, se je udeležila tudi Sovjetska Rusija. Razstavila je svoj«-veleopereto »1'astir Kostja«. Ta opereta je bila nagrajena z zlato kolajno. Film je poln svojevrstne komike. Tempo filma je tak, da nas sila močno naveže nase. Glavni posnetki so s Krima Kjer se je to delo predvajalo, je želo ogromno uspeha. Pariz. Varšava. Beocrad pričajo o kvaliteti filma Povsod je vzbudil ogromno zanimanle ln je žel ogromen uspeh. Film se bo predvajal istočasno v Zagrebu in Ljubljani. V filmu sodeluje znani ruski jazz-orkester Utjesov ter subreta A. Orlova. u__»Congnrillu« je naslov filmu, ki ga bo predvajala ZKD v Retek v Elitnem kinu DANES epopeja Arktide ESKIM0 ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Alatici. To delo nam pokaže življenje v aiungli tako, kakor ga je videl slavni raziskovalec Aiartin Johnson. Videli bomo cele kardele žiraf, leve, tigre, nosoroge, jaguarje, pume, kače in predvsem gospodarja pragozda ogromne gorile ter strašne boje med prebivalci pragozda. — Takih krokodilov in povodnih konj, kakor nam jih pokaže ta film, še nismo videli v filmu. — Predstava v petek ob 14.30. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6 50 Din. u— V društvu »Soča« predava v soboto 19. t. m. v salonu pri »Levu« ob pol 21. naš rojak g dr. Branko Vrčon o temi: »Mi in sodobni manjšinski problemi«. G. predavatelj bo govoril o manjšinskih problemih z meddržavnega stališča v zvozi z nekaterimi aktualnimi mednarodnimi vprašanji. Sočane In prijatelje vabimo, da se tega predavanja, k! je zelo %ktuaIno, udeležijo polnoštevilno. Vstop vsem prost. — Predavateljski odsek. u— Pod okriljem podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani bo predaval danes ob 19 v dvorani mineraloškega instituta profesor Viktor Fablan o zatiranju škodljivcev na zelenjavi tn na cvetlicah Zaradi velike važnosti predmeta so vabljeni vsi lastniki in ljubitelji vrtov in cvetlic Vstopnine ni. u— Jadranišice. Danes 16. t m. ob 14 obvezen članski sestauek. Predava aa Hu-čevarjeva. u— Zveza gospodinj opozarja, da bo danes predvajanje o električni kuhi na Bregu št 8 Poizkušnja jedil Vstop prost u— Sokolsko društvo Stepanja vas vabi članstvu, da se udeleži pcgieua blagopo-Kojuega očeta društvenega tajnika, brata Jakoba fckuo.ca, ki bo danes OD 15.45 iz-preu doma žalosti. Dolenjska te«sta 50. u— N carica. V tovarni zamaškov Ivana Jeiočma na i_.moi.iski ce&ti je včeraj do-poidiie trausiuioija zagrabila ključavničarja ivaiia tirena, rojenega leta lsX>5. in sta-liUjočega v Tacnu 37, ter ga treščila ob tla. hren je dobil precej hude notranje poškoube in so ga morali prepeljati v bolnišnico. u— Drzen vlom na Miklošičevi cesti. V noči na torek so neznani in podjetni tatovi osrečili z obiskom trgovino »Jugosport« na Miklošičevi cesti ter odnesli za 6000 dinarjev raznega športnega materijala. Tvrdka je obvestila policijo, ki zdaj poizveduje za tatovi. Iz Celja e— Aleksander Kandušer — 70 letnik. Včeraj je obhajal mornariški tehnični poslovodja v pokoju in hišni posestnik g. Aleksander Kandušer v Celju mladeniško čil in in svež svojo 70 letnico. Jubilant je kot zaveden narodnjak in navdušen Slovan 1. 1897. z veliko vnemo sodeloval pri ustanovitvi »Prvega istarskega Sokola« v Pulju. Bil je tudi tajnik nacionalne delavske organizacije. Celih 18 let je po urad-niu urah delal pri pokojnem velikem narodnem borcu dr Matku Laglnji. Leta 1902. je s 6okolsko doputacijo obiskal škofa dr. Strossmayerja v Osijeku. Ko je hotel škofu poljubiti roko, mu je škof dejal: »Ti si moje istarsko dete. Ti me poljubi na •' licel« Ko je pozimi 1. 1906. prišla skupina NAJBOLJŠI raiPOMOCEK pri vsakem knjigovodstvu je A G R I P A Prospekte in topogledna praktična navodila daje knjigovodstvo tvrdke 1124 M. Tičar v Šelenburgovi al. Črnogorcev v Pulj in jih avstrijska mornarica ni hotela sprejeti v siužbo, so jim narodnjaki preskrbeli prenočišče v Soko! skem domu, g. Kandušer pa je z drugimi nabiral med narodnjaki hrano za Črnogorce, nato pa jim je omogočil povratek. Po prevratu je dobil g. Kandušer nalogo, da pripelje med vojno v Alturi interniram hrvatski bataljon 53. pohotnega polka v Pulj do ladje, kjer je govoril dr. Tresič-Pavičič ob svečanem izobešanju jugoslovenskih zastav na avstrijskih ladjah. Stopal Je na čelu bataljona s hrvatsko zastavo, s katero se Je bataljon med vojno pri uporu boril proti Madžarom, zaradi česar je bil ve.s bataljon interniran. Oosp. Kandušer je živel in deloval nad 50 let v Pulju, pri vojni mornarici pa je z vojnim! leti vred služboval 43 let. V Pulju v najtežjih časih ni zatajil svojega nacionalnega prepričanja, zaradi česar je imel v službi mnogo neprilik. Zavednemu narodnjaku iskreno čestitamo k jubileju in mu želimo, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakal še mnogo let! e— O črni gori bo predaval g. Alojzij Luznik danes ob 20. na sestanku »Sočer v Narodnem domu. G. Luznik se Je vrnil iz črne gore, kjer je bival več mesecev LEO SLEZAK in IDA WCST v veselem filmu ljubezni, športa in zabave VESELITE SE ŽIVLJENJA ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 ter imel priliko spoznati tamkajšnje ljud- stvo in njegove običaje. Sočani in prijate- lji vabljeni! e— Gasilska župa za »rez Celje bo Ime- la občni zbor v nedeljo 10. februarja v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Ob 8. zjutraj bo strokovno predavanje inšpektorja Gasilske zajed niče za dravsko banovino g inž. Dolenca, ob 10. pa se bo začel občni zbor. e— Najemninski vinar. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da je 1. t m. zapadel v plačilo najemninski vinar (gostaščina) za prvo tromesečje 1935 Stranke naj plačajo zapadle zneske zanesljivo do 30. t. m. pri mestni blagajni Po preteku plačilnega roka se bodo zara čunale zakonite zamudne obresti. Plačila, ki bodo Izostala po preteku 6 todnov od dneva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim potom. e— Lastnike psov opozarja mestno po glavarstvo, da morajo čimprej, na.iaasneje ob koncu meseca februarja nabaviti pasje znamke ln to proti plačilu predpisane takse 100 Din in 4 Din za znamko, skupaj 104 Din Strankam, ki se ne bi držale pred pisanega roka, se bo predpisala taksa v dvojnem iznosu. e— Vsi lastniki živine ln prevoznih sred stev (dvokoles) v Celju se pozivajo, da od dajo najkasneje do 20. t. m. v smislu na redbe poveljstva vojaškega okrožja z dne 11. t m »komorske liste«, ki so jih svo-ječasno prejeli na mestnem poglavarstvu e— Nevaren prijatelj tuje lastnine pod ključem. Vitanjski orožniki so v nedeljo v Trbovljah aretirali 331etnega brezposelnega trgovskega pomočnika Ivana Korošca iz Vitanja zaradi številnih tatvin Korošec je prišel lani v januarju iz kaznilnice v Stari Gradiškl. Od takrat je stanoval v Trbovljah in nekaterih drugih krajih in živel od tatvin Izvršil je nad 30 velikih in manjših tatvin, ki jih je pri zasliševanju po večini priznal. Tako je lani v oktobru izvršil v Celju tri tatvine: ženi mesarskega mojstra Antoniji D. je ukradel Iz stanovanja uro, verižico In pas v vrednosti 2250 Din, železničarju Ivanu O., s katerim je šel po cesti, je izmaknil srebrno uro ln zlato verižico v vrednosti 2O00 Din, tovarniškemu delavcu Viktorju W. pa Je ukradel v neki tovarni v Gaber ju 1000 Din vredno kolo Ker je znano, kam Je prodal te predmete, bodo lastnikom vrnjeni Korošec je nameraval v nedeljo zvečer izvršiti veliko tatvino v Trbovljah, pa so ga prej aretirali. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočni velefilm »črna krila« in dve zvočni predigri. ščata slabosti demokratičnih vlad. Tako namišljeno prizorišče »Dejanja* nekoliko moti. vendar se čitatelj kmalu vživi vanj in spozna da so država, mesto, stranke, konflikti ljudje, ki zaidejo v ta umetniško izmišljeni vrtinec, po imenih in vna-njih značilnostih postranskega pomena. Poglavitno vprašanje je tu moralno vrednotenje dejanja ter konflikt, ki ga politični umor izzove v duši mladega in nedvomno kulturnega človeka. Zločin v tem smislu je problem kulture; gre za to, ali ima pohlep po moči kakor se razvija v posameznih socialnih skupinah, neke meje, preko katerih ne sme; take meje nalaga vernemu posamezniku religija. Z absolutnega vidika nimajo prav ne »zeleni« ne :rdeči« in sploh nihče, ker Je absoluten vidik zadeva nadčloveške logike, ne pa življenja. t. j. bistveno alogične in relativne sile; toda v danem položaju, v odločilnih trenutkih vsakega izmed nas, je izbira med dobrim in zlom jasna. Zameglitve lahko prihajajo samo od zunaj, ne iz nas samih Tudi Sergej Hristov, ki čuti v sebi glas kulturo (ne samo glas krvi, kakor kakšen O Brien in ljudje njegovega tipa), postane političen zločinec proti svoji volji. Lahko bi vprašali, ali je Sergejev preobrat ob koncu povesti (ki delno nastopi pod vplivom razbojnika Alibabina) dovolj motiviran? Za to zmaga mladostne nepo-kvarjenosti7 Pri Razkolnikovu zmaga re-ir iozna ideja, a pri Hristovu prodrl le ob slabi luči verske misli (»Da, v Bogu je re- šitev«) spoznanje, da zločin zahteva kazen, kakor vzrok prinaSa posledico. V letu, ko je ves naS narod pretresla groza atentata, je dobila slovenska literatura z Levstikovim »Dejanjem« Izredno zanimivo in odlično spisano dušeslovno studijo o političnem atentatorju. Pisatelj je z »Dejanjem« obsodil tiste, ki istovetijo teror Ln akcijo ter hočejo s človeško krvjo odrešiti svet. Vseeno, v čigavem imenu in pod kakšnimi prapori ubijajo: komunisti, fašisti in teroristi raznih reakcionarnih klik, vsi so enaki, vsi podlegajo demonskemu zlu. V Levstikovem romanu je obsojena skoraj že prevladujoča mentallteta današnjega nesrvobodnega človeka, ki se vdaja geslom »fiihrersrtva« ali »brezrazrednega kolektivizma«. »Vsa prihodnost stvari je na tem, da slepo verujemo v vodjo.« »V čem je namen kazni?... Ne v tem, da bi zadela krivca, ampak v tem, da vzbuja strah. Trepet, ki vrta množicam v kosti! Grozo pred nevidnim mečem, ki udarja, ne da bi izbiral! Zato se O'Brien ne pravda po paragrafih, ampak po zakonu terorja« i Dejanje je zakrament moStva Trdo neusmiljeno dejanje, kakor je mož od vekov neusmiljen in trd. Dejanje, ki uničuje in v tem ustvarja; dejanje, ki pomeni pokorščino preko samega sebe in obenem najvišjo prostost. Dejanje, ki dviga človeka nad vse bogove ...« Ti stavki so taki, kakor da bi bili posneti iz fašističnega katekizma, iz spisov Mollerja van den Brucka, iz apologetik komunističnega terorizma, iz Sorelovih spisov. Toda dejanje rodi novo dejanja. Boljševiški terorizem je nezakonski oče fašističnega: ne moreta si ničesar očitati, k večjemu to, da ima ta boljše ideje in pravilnejše namene kakor oni: toda to je že metafizika, to je že spor za absolutno resnico, spor, ki ostane večno nerešen in nerešljiv. Skozi Levstikovo »Dejanje« vidimo za-mračen obraz našega časa, v njem dihamo zatohli zrak, ki visi naa vso Evropo. Sile, ki gibljejo Silvanijo, segajo tudi k nam in v nas; če nai ne pretresajo danes, so nas morda kdaj prej aH nas utegnejo kdaj pozneje. Etični problem zločina in kazni je pa tako globoko človeški, da ostaja po neki višji nuji, ki velja za človeško dušo, izven sporov in konfliktov vzvihrane in negotove sodobnosti. Zlo rodi le zlo, dobro le dobro! Nemara pozna ta zakon izjeme, vendar samo take. ki potrjujejo pravilo. Sergej Hristov docet. Mednarodni festival 1935 bo septembra v Karlovih Varlh. Žirija (dr. Dent, Talich. dr. Clark, dr. Koffler, I)efouw in dr. Scher-ch^n) je izbrala od 120 vposlanih skladb 29. poleg tega §e 2 skladbi, ki nista bili vposlani (Schoenberg. Berg). Jugoslavijo zastopa zopet Slavko Osterc s koncertom za klavir in orkpster. Solistka bo gospa Magda Rusv (it Brandl - tria), dirigent aene ralnl ravnatelj muzike Robert Manzer. Osterčev klavirski koncert je bil izvajan lanskega leta v Praei s solistom dr. Rei-nerjem. Po državah so na sporedu Cehi s 4, češki Nemci s 3, Avstrijci s 3. Angleži s 3, Belgijci, Poljaki. Rusi. Madžari, Italijani in emigranti Nemčije s po 2, Francozi. Američani. Švicarji, Švedi. Nizozemci (in Juao-sloveni) s po 1 skladbo. Iz slavistične literature. IzSla je 3.-4. knjiga »Zvenja«, zbornika gradiva in dokumentov za zgodovino literature, umetnosti in občestvene misli XIX. stoletja, ki ca od i. 1932. izdaja založba Academia v Moskvi v redakciji Vlad. Bonč - Brueviča in L. B. Ka-menjeva (do svoje smrti je bil urednik tudi A. V. Lunačarski). Zbornik, ki obsega 947 + XV. str. in veliko število slik ter fak similov, prinaša vse polno novega gradiva o A. N. RadiŠčevu. A. S. Puškinu (P. Popov: Novvj arhiv A. S. Puškina, D. Jaku-bovič: -Marija Šoningc kak etap istoriko-socialnogo romana Puškina. K. Kazanovir: K Istočnikam »Egipetskih nočej«, itd.). F. M. Tjutčevu (K. Pigarev »Cto perevodil Ttutčev«, O. Pigareva: Iz semejnoj žizni Tjutčeva), H. Balzacu (Neopublikovannve pis ma), Gogolju in Aksakovu. P. J. Čaada-jevu, A. J. Hercenu in N. P. Ogarevu, N. A. Dobroljubovu. N. G. Cernvsevskem. L. N. Tolstem in dr. Gradivo, ki je po cela desetletja bilo bodisi nalašč skrivano ali pa iz kakršnihkoli vzrokov neznano, je čez mero zanimivo in za vsakega slavista silno vaZno. Ruski pisatelji in publicisti ter rusko kulturno in politično življenje 19. stoletja se nam kaže na podlagi gradiva.,ki »e izdaja v Rusiji z dosedaj popolnoma naznanili strani. Zal, da so te nove knjige bodisi zaradi previsoke cene (ta stane 20 rubljev), ali pa zaradi drugih vzrokov marsikomu, ki bi jih nujno potreboval, nedostopne. Knjiga, ki je izdana na dobrem papirju In v lepi vezavi, vsebuje tudi indeks imen, ki je dobro vodilo po pestrem gradivu. Letos začne izdajati do sedaj neznane rokopise ruskih pisateljev tudi »Institut novoj ruskoj literaturi« v Leningradu. — 0. B. (Praga). Grlica 6-7. Pred kratkim sem prejel dvojni (6. in 7.) zvezek revialne zbirke omla-dinske muzike. »Grlica«, ki jo izdaia in urejuje naš rojak Srečko Kumar v Zagrebu. Ta zbirka ima za cilj podvig naSe zborovske pesmi med mladino; hoče postaviti mladinsko glasbo na višji nivo tako po izbiri skladb kakor p° interpretaciji in izvajanju. Zelo hvalevredno in, upam, tudi hvaležno delo, saj najdejo mladi zborovodje najkrasnejšo izbiro us|iclih mladinskih skladb v tej reviji. Zadnja dvojna številka ima izredno bogato vsebino Svoje kompozicije so prispevali skladatelji Dobronič, Vrhovski. Brkanovič. Papandopulo. Grgoše-vič, Magdalenič. Pozajič. Tajčevič, Adamič, Grbec. Bajšanski. Nastasijevič in Krstič. torej vrsta najpomembnejših zborovskih, mladinskih in nacionalnih skladateljev, kar jih premore Jugoslavii^ Ne da bi se spuščal v podrobno oceno vsake priobčene pesmice, lahko konstatiram. da vse docela odgovarjajo svojemu namenu Flsane so priprosto. »pevno. a ne banalno: nekatere zasledujejo narodnostna pota druge so boli aH mnni mednarodnega značaja. nporahljajoČ besedila narodnega aH umetnega Izvora Nekai tiskovnih napak je urednik že «am korigiral z opazko na zadnji strani ovitka, neka i neznatnih in lahko popravljivih je še osta- e— Pometamo dalje, dokler je Se kaj zimskega blaga. Velour barbent 7 Din flauela 5.50, Din volneno 16 Din, snežke 20 Din itd. STEB.MECK1. Celje. Iz Maribora a— Debata v finančnem odseku poteka gladko, tako da en je na dosedanjih sejab zaključila diskusija o razhodkib novega mestnega proračuna V ponedeljek zvečei t-1 je poglavje o izdatkih, ki so se zvišati za 15.000 Din, zaključilo ter se bo na pri hodnjih sejah razpravljalo o dohodkih v novem mestnem proračunu. V odseku se j*r razvila zlasti živahna debata glede postav« izdatkov socialnega skrbstva, ki so se pa z malenkostnimi spremembami sprejele v smislu uradnega predloga, članom odteka se jo namreč zdela cena za premog oskrb n^ruci, Ljudski kuhinji in Mladinskemu domu, previsoka in bodo vnaprej naročala premog za omenjeue tri U6tanove Mestna podjetja, ki pa bo zaradi skupne oabave t drugimi oddplki cenejši, dasi se količina ne bo zmanjšala Pri postavki tzdatko* »a znanost, umetnost :n prosveto je zviSal odsek subvencijo Glasbeni Matici za 5000 D n, podpore raznim kulturnim društvom pa za 10.000 Din. a— Vprašanje prenesenega delokroga. V smislu novega zakona o mestnih občinah bi se imele agende, ki spadajo v prenešen? delokrog, odstopiti sreskemu načelstvu ako se prizadeta občina ne izjavi, da je pripravljena omenjene agende voditi še vnaprej. Mariborska mestna občina je svo-ječasno podala zadevno izjavo, da je pripravljena še v naprej vršiti upravne po-sle prenesenega delokroga v dosedanji meri Kolikor smo poučeni, bodo vsi do-sedanji posli prenesenega delokroga ostali v upravi mariborske mestne občine in je zadevno dovoljenje v kratkem pričakovati a— Mariborski pravoslavni so pričakali prihod novega leta v kavarni Jadran Opol-roč je pevski zbor tukajšnje inženjerske podčastniške šole učinkovito odpel primeren koral, nakar je prota Trbojevič v sa-nosni novoletni besedi želel vsem udom mariborske pravoslavne cerkvene občine #rečno in blagoslovljeno novo leto a— Društvo Mariborska mestna godba priredi v spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I in v korist mariborske pomožne akcije v potek 18 t m v unionski dvorani v Mariboru orkestral-n< koncert s primernim sporedom in zasedbo Orkester šteje 60 prominentnih godbenikov, sodeluje kot solist virtuoz na klarinet profesor glasbe g S- Zamola iz Zagreba. Glede na simpatije, ki jih je mariborsko občinstvo mariborski mestni god-b pri svojih nastopih izkazalo, se nadejamo, da bo i ta koncert Se zaradi svojega . rnotičnesra in humanitarnega namena rekordno obiskan. O vsebini sporeda bomo r ročali pozneje. Cene vstopnicam'so zelo zmerne. .. — Mariborski mladeniči letnika 1917- v Mariboru stanuioči mladeniči letnika se imajo brez oz:ra na krai domovin-tekom meseca zglas;ti v mestnem vo-->m uradu na Slomškovem trgu 11 v Inem času radi vpisa v seznam vojaških >/n;kov f? sebo< 'p prinest krstni In do-vTski Pot Le'a 1917 rojene in v Mt bor ~'oine mladeniče, k* živijo >zven Marl-ira, so dolini prijaviti za vpis r vojaško n';1iovi v Mariboru stanujoči starši -t— Bel-» ?nrt. Pod tem naslovom preda ioco< o *"t v dvorani Aivolo p»-nf I kar <7 f-nhljane o skrivnostnih nI* k:b pohodih !— Mhrfo in stiro le?a v sveže gomil«1 «oki starost' 81 let je umrl v Koceno-nMct 20, zasebnik Martin Malek — V n bolnifn;ci je preminil v starosti 7-' ri ebn;k An*on Vrečko — V bolnišntH ck" e natrla levo nogo Odpremili eo jo v man borsko bolnišnico. a— Slepi in gluhonemi. V Mariboru stanujoči starši oziroma varuhi slepcev in gluhonemcev se pozivajo, da se zglasijo zaradi navedbe podatkov na mestnem fizi-katu v Frančiškanski ul 8. in sicer v času od 21 do 26 t. m med S in 11. uro Slepcev in gluhonemcev ni treba pr!ve»t s seboj, pač pa naj se prineso listine, lz kar* :- h so razvidni rojstni in domovinski P catki ter podatki o odmeri davka in o vzroku slepote oziroma gluhonemosti. Na tnem fizikatu naj se zglasijo tudi star-i ;n varuhi slepcev in gJubonemcev. ki »<• lahatajo v kakšnem zavodu a— Nagrada- Mestni upravni odbor, ki 'jneire Kot posvetovalni organ mestnemu ? Msedniku, je na svoji zadnji seji odobril o-obito v literarni prilogi lista. Pesmi lo gotovo zelo dobrodošle našim podežel m mladinskim in šolskim zborom ?'tota. na katera so zašli nekateri naši glasbeni pedagogi, ki so začeli uvajati gojitev harmonike in jo propagirati pod lažno znaČ ko narodnega instrumenta, morda nevede ali pa iz prevelike zaupljivosti do pripro-«tega instinkta Adamičeva razmotrivania < sestanku nevovodij o priliki dnevov mladinske glasbe tei podaja značil ne izjave prisotnih zborovodij in skladate ljev V celoti je »Grl»>a* odlično urejevan list, ki je vreden vse pozornosti in splošne •»a razširjenja. — L M. 4 nagrado .">000 Din davčnim organom za sodelovanje pri predpisovanju prenosne tak-ke. Železniškim organom, ki imajo po^la s pošiljkami, ki eo podvržene uvozninskim predpisom, pa je priznal nagrado 3°/«, kar znaša okroglo 2500 Din. a— Nenavaden samomorilni poiskus. 26-letni kaznjenec Otmar Cagran je-v sauio-inorilnem namenu pogoltnil kos žioe, ki mu je pa obtičala v grlu- Ostal je pri življenju, žica pa v grlu: Nazadnje je nastopila intervencija v taksnih stvareh veščih zdravnikov. Žica pojde ven, Cagran p- bo še naprej živel za omreženim zidovjem tukajšnje kaznilnice. a— Se ni ugodilo. Mariborski javnosti je še v spominu obsodba šestih divjih lovcev iz Dravskega polja pred maribor okrožnim sodiščem leta 1933. Tedaj so bili ob »ojeni Jože Kukovič in Ludovik Ploniberger na 13 mesecev strogega zapora, Jožp Magli-ca, Anton Kukovič, Martin Maglica in France Krašner p? v*nk na osem m«jsecev strogega zapora- Jože Kukovii, Plomberger in Krasner niso bili zadovoljni z obsodbo in M) vložili nrošnio m obnovo kazenskega postopanja. Mali kazenski «enat je včeraj to prošnjo zavrnil. a— Z besnel bikee. Pri Hartnerjevih v Poljčanah ie bil hlapec Miha Gumzej na tprn, da o?isti hlev. Spustil je leto in pol starega bikca na prosto. Bikcu po je spodrsnilo in zgrmel je na tla. Gumzej mu je pomagal, da «5 postavi zonet na noge. pri čemer je pre^trašpni bikec zakadil vvoje rogovje Gumzeju v obraz, ki ca je čisto zdelal. Eno oko ee je hlaoeu r trenntku izlilo. Obstoja nevarnost, da izgubi vid tudi na drugam orpsu. a— Smarniea se pridno zatira. Iz poročjl na petkovi pkuoščini »mariborskega kmetij-ske<»a narlamentar za *rez Maribor levi breg je b Sreda. 16.: Waterloo. Sreda ^etrlek. 17.: Žalujoči oslpli Četrtek Petek. 18.: Zaprto Sobota. 19.: Siromakovo jagnje. A. Premiera OPKBA. Začetek ob 2o Sreda. 1<>.: lioffmannovs pripovedki Četrtek. 17.: Carmen. A. Petek. 18.: Zaprto • Goipodaritvo Ogromen padec gradbene delavnosti Nujna potreba ukrepov za odstranitev ovir v gradbeni stroki Ker je v operi nekaj članov obolelo, prosi uprava Narodnega gledališča p. n. abo-nente. da potrpe. ker v tem primeru ni mo goče javiti repertoarja >.a ves t»>dpn in se zaradi različnih sprememb up more normalno razvijati v določenem redu. MARIBORSKO OLK.DALiaCR Začetek nb 20 Sreda. 16.:-Zaprto. Četrtek. 17.: Izgubljpni valček. A Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 10.: Od zore do mraka. Piamiera. Na tem uiestu suio ie ponovno razpravljali o uujnosti ukrepov za oživljenje in pospeševanje gradbene delavnost, ki uiora b... osnova vsake gospodarske politike v cuju omiljenja gospodarske depresije in in brezposelnosti, omenili smo te. da je pretežni del brezposelnosti delavstva baš posledica zastoja gradbene delavnosti, kar nam potrjujejo tudi številke o gibanju za va-ovanega delavstva. Pred meseci smo * tem pogledu navedli zanimive podatke (glej »Jutro« od 3 oktobra 1U.J3). iz ka terih je razvidno, da je bilo število pr OUZD zavarovanega delavstva v juniju preteklega leta za 15.415 uianjfe* nt-go \ juniju li»31; od tega uazadovanja števila zaposlenih delavcev pa odpade 9233 zava rovancev ali 60% na tri najvažnejše stro ke, ki so v neposredni zvezi z gradbene delavnostjo (gradnje nad zemljo, industrija gradbenega materiala, tesarstvo in gradbeno mizarstvo. Od junija 1931. do junij* 1034. Je zaposlenost v navedenih treh stro kah nazadovala od 22.160 na 12.927, t. j. za 42%. v vseh ostalih panogah pa se je Število zavarovancev zmanjšalo le od 76.258 na 70.076 t. j za 8%. Ker pa je ta poslenost tudi v mnogih drugih strokah posredno odvisna od razvoja grauuene de lavnosti. lahko mimo trdimo, da je silnemu zastoju gradbene delavnosti pripisati dv« tretjini brezposelnosti med delavstvom. Silno nazadovanje v Ljubljani Sedaj se nam na razpolago podrobni statistični podatki o gibanju gradbene delavnosti v Ljubljani v preteklem letu. iz katerih je razvidno, da je ? našem mestu gradbena delavnost v »adnjih treh letih padla na eno četrtino in Se nitje. Podatki, ki smo jih prejeli od mestnega poglavarstva. se nanašajo na število izdanih uporabnih dovoljeni za nove zgradbe. Ker pa se vse večje zgradbe gradijo v dveh gradbenih sezonah (tako da zgradba v sirovem stanju preži mi in se drugo leto dokonča), zato ta statistika časovno zaostaja za dejanskim razvojni Z.gradnjo nebotičnika so v Ljubljani n. pr pričeli v jeseni l. 1931. končan pn je bil ta veliki objekt šele v začetku 1. 19 >3. in zato se navaja šele v statistiki za leto 1933 S to rezervo je treba torej presojati naslednje zanimive podatke o novozgrajenih hiSah v Ljubljani. Dograjene pritlične in enonadstropne stanovanjske hiše Število gradb. vred. t hiš stanovanj cilij. Din 19,1 248 424 31.1 193 217 39 34.3 19U .58 li 12.0 li«. 43 91 8.4 Oornje Številke nam kažejo, da je bilo lani v Ljubljani dograjenih komaj 43 pritličnih in enonad>tropnih hiš (to so večinoma male stanovanjske hišire in vile) nasproti 248 pred tremi leti. in je torej tu gradbena delavnost padla na eno petino Ina 20*/«J| prejšnjega obsega. V teh hišah je bilo lani 91 novih stanovanj nasproti 424 pred tremi leti in je torei glede števila dograjenih stanovanj gradbena delavnost padla na 22 Po gradbeni vrednosti kjer imamo najvišje stanje v letu 1932., pa beležimo padec gradbene delavnosti na 25 °/o. Značilno je pri tem. da zaznamujemo najohčutnejže naza-dovarj" pri gradnji malih pritličnih hiš (vefino enostanovanjskih), ki smo jih leta 1931. dogradili 156. lani pa komaj 13, tako da je tu gradbena delavnost padla na komaj 8.3*/*. Dograjene dvo- ln večnadstropne stanovanjske hiše število gradb. vred. v hiš stanovanj milij. Din 193! 14 119 20.3 1932 10 80 14.0 19H3 12 131 43.4 1934 9 67 7.4 Gornja statistika, ki se nanaša na dograjene dvo- in večnadstropne stanovanjske hiše ne kaže tako velikih razlik, predvsem zaradi tega, ker časovno zaostaja za dejanskim razvojem. Številke za leto 1934. se nanašajo po večini na zgradbe, ki so jih začeli graditi že v letu 1933 Pravo iliko glede gradbene delavnosti večjih stanovanjskih hiš bomo dobili š«le v statistiki za letošnje leto. ki bo gotovo pokazala hud padec, ker 6e je letos pričelo graditi le malo takih večiih stanovanjskih hiš. Ogromen skok navzgor, ki ga beleži leto 1933., je pripisati dejstvu, da so tu upoštevane hiše velikega nebotičniškega bloka in bloka Du kičevih stanovanjskih hiš. Vse te stavbe so bile v glavnem dovršene že pred začetkom leta 1933. in je bilo v letu 1933 izdano upo rabno dovoljenje. Podrobna statistika navaja v rubriki za pet- in večnadstropne hiše, da je bilo v letu 1933 dograjenih 7 takih hiS (dve hiši nebotičniškega bloka iu pet niš Dukičevega bloka) z gradbeno vrednostjo 34.6 milijona Din. Čeprav gre torej pri gornji statistiki za leto 193* i« za objekte. pri katerih se je z gradnjo pričelo že v prejšnjem letu. vendar nam tudi Številke za lansko leto kažejo občutno nazadovanje, tako po številu hiš in stanovanj, kakor tudi predvsem po gradbeni vrednosti. V eeioti je bilo lani dograjenih 52 hiS (na sproti 262 v letn 1931) s <58 stanovanji (nasproti 548 t letu 1931.j. Skupna gradbe na vrednoHt pa je znašala 15.9 milijona Din. dotim se je vsa prejšnja leta gibala okrog 50 milijonov. V tej statistiki niso u|>ošteva-ne zgradbe, ki ne služijo v stanovanjske svrhe. to so predvsem obrtne in industrijska zgradbe. Pa tudi v tem pogledu beležimo silen zaMoj. kajti v lanskem letu je skupna gradbena vrednost takih stavb dosegla le malenkostno vsoto 0.87 milijona Din. Zastoj v Zagrebu in Beogradu , Prav značilni so tudi podatki zagrebške oMine o silnem nazadovanju gradbene delavnosti. Statistika zagrebške mestne občine se nanaAa, v nasprotju t ljubljansko statistiko, na izdana gradbena dovoljenja (in ne na dograjene stavbe) Zato nam Se v svetlejSi luči kaže ogromen obseg nazadovanja gradbene delavnosti v zadnjih letih število gradbenih dovoljenj za stanovanjske hiSe je bilo v Zagrebu v poslednjih letih naslednje: izdana gradbena dovoljenj r. za priti, in za 2 in več-1-nad. hiSe nadstr. hiSe »kupa.) 1931 403 1.vt 560 ">32 370 134 504 i 1133 120 42 \ 162 i 4934 56 27 83 V celoti so lani v Zagrebu pričeli graditi le 85 hi* nasproti 560 pred tremi leti In je torej gradbena delavnost padla povprečno na komaj 15 odstotkov obsega iz leta 1981. (pri pritličnih in enonadstrop-nih hišah na 14 odstotkov, pn dvu- in večnadstropnih hišah pa na 17 odstotaov); to pomeni, da je lani gradbena delavnost padla pod eno Šestino obsega v letu 1931. Tudi v pogledu gradnje hiš, ki ne služijo stanovanjskim svrhara, beleži zagrebška statistika silen padec. Lani jc bila zgrajena samo ena tvornica, predlanskim 2, v letu 1932. 7, v letu 1931. pa 12, obrtnih zgradb pa so pričeli graditi 10 nasproti 34 pred tremi leti. skladišč pa 7 na**>roti 22. Prav občuten je tudi padec gradbene delavnosti v Beogradu, ki pa Se nima statistike za preteklo leto. Leta 1932. so tam zgradili 700 hiš v vrednosti 267 milijonov Din, leta 1933 že samo 370 hiS v vrednosti 152 milijonov Din; najhujSi padec pa je bil zabeležen v lanskem letu, za katero pa Se niso na razpolago podatki. Napredek v drugih državah V atevimin aržavan, kjer vodijo aktivno konjunkturno politiko, opažamo, da se vse prizadevanje zgosčuje v pospeševanju gradbene in investicijske delavnosti. V tem pogledu prednjačijo z velikim uspehom Anglija in Nemčija, pa tudi Zedinje-ne države. Najznačilnejši je pač pojav v Nemčiji, kj«?r je uspelo dvignili gospodarsko konjunkturo v notranjosti državp navzlic znatnemu poslabšanju v zunanji trgovini. Z obsežnimi ukrepi v cilju povečanja javne kakor tudi privatne gradbene delavnosti, je v kratkem času Nemčija ne samo eliminirala neugoden vpliv nazadovanja izvozji na notranji delovni trg, temveč je /rhu tegu dosegla znatno zmanjšanje brezposelnosti, ki je v zadnjih dveh letih padla od 5 na 2 in pol m:lijona delavcev. Pravkar objavlja nemški državni statistični urad podatke o gradbeni delavnosti v preteklem letu, iz katerih je razvidno, da se jp tam gradnja stanovanjskih hiš lani povečan, ta 60"/n nasproti letu 1933 in za 87% nasproti letu 1932. Lani je bilo na novo zgrajenih 300.000 stanovanj, v letu 1933 pq le 200 000 in v letu 1932. 1p 160.000 Se občutnejše pa je povečanje iavne gradbene delavnosti, ki je lani dosegla 3 milijarde mark nasproti 1,7 milijarde v letu 1933 V javni in privatni gradbeni delavnosti je bilo v reloti investiranih 5 milijard nvndon 15 0950 Nevvvork 308 875. Bruselj 72.25. Mi lan 26 4'Trf). Madrid 42 25 Amsterdam 208.80 »rlin 123.90 Dunaj 5740 Stnckholm 77.90 '»slo 75.80, Kobenhavn 67.40. Praga 12.91, Varšava 56.25, A teše 2.92, Bukarešta 3X6. odstranitvijo nihče ne bo oškodovan Tu iinamo v mislih predvsem vzpostavitev prejšnjega s'anjo glede davčne prostosti novih zgradb. Druge države v farni dobre konjunkture v splošnem niso dajale davčne prostosti za nove hiše, temveč so to -vedi* šele v sedanji krizi iu le za oie. ki se v določeni dobi odlomijo za gradbene investicije. Mi pn smo obratno dajali davčna ugodnosti v fcasu dobre konjunkture. madtem ko smo v fasu najhujše krize te davčne ugodnosti skoro ukinili s tem. da smo m-nimnlni davek ta nove hiSe dvignili od 3 na 12"'»-To pogreško moramo čimprej odstraniti, in sicer najkasnpje z novim finančnim zakonom. Zaradi tpga povišanja r.gradarinp na novp hiše jp driviva utrpela le Škodo, kajti če nihče ne gradi, se tudi np da predpisati davek na nove z.gradbe. Zopetna uvedbi re-lotnp prejčnjp davčne prosttvti vsaj za dve leti bo tudi v kor;st državnim financam, kf*r se bodo r oživljenjem gospida^kp dp-lavnosti dvignili tudi državni davčni dohodki. Sp večjo pogreško smo storili x uvedbo trošarine na cement in z uvedbo visokih gradbenih taks. Trošar na na cement ie b;l.i uvedena z namenom, da se dobijo sredstva za 'zvaianie javn;h del no uredbi o javnih delih. Toda kakšno korist ima noše gozdarstvo od takega načina no^peševanja gradbene delavnosti, 'e se iščejo sredstva za invna dela z davki, ki ubiiaio privatno gradbeno delavnost. Zato je nuino notrebno. di ne trošarina na cement zn;ža vsaj v onem obsegu, kolikor obremeniuie potrošnika, to je na polovico. Prav tako jp treba nuino znižati vse one številne takse, ki se pob:ra-jo v zvezi 7. gradnjo hi^e. od katerih so ne-kotere nrav občutne, tako da pogosto ovira-ja srrodbeno iniz'ativo- Končno pa bo treba nvsliti tudi na ukrepe za pospe*<»vanie obnovitve ter adaptacije in preurpditve starih hiš. V tem po"'edu so v številnih d-?av?h uvedli (sistem državn" n^dpor« za tak« trj>d-bena dela. in sicer no ta način, da država prispeva določen del gradbenih stroškov za obnovo starih hiš. 7lasti pa za nreunvTtev stannvani (prptvoritev velikih stanovani v manjša stanovanijO Je na še mno^ro dm^ih vprvišsni. ki iib bo tr*»ba re!;ti. da ** Pri nas oživi privatna crradbena delavnost V ta namen bo treba izdelati podrobne predloc" in prouč;tj vsa vprašanja, k- prideio tu v poštev Zato je pozdraviti prizadevanie Sa-vers cirr'ann savske banovine, ki vrši veli-kf» priprave za sklicanje posebnega >Pan-kongresac za odstranite? ovir v gradbeni delavnosti. ki se bo vršil meseca februarja v Zagrebu. Odbor za prireditev tega kongresa se je obrnil na vse zainteresirane organizacije in korporacijp v državi za (»odelo-vanjp na tem kongresu, ki mora pot=>tat; kamen mejnik v našem prizadevanju za zboljšanje splošne gospodarske konjunkture, kajti fe nam u-sne dvigniti eradbeno delavnost, bo vse naše gospodarstvo vidno oživelo. Dnnaj (Tpčaji v priv. kliringu.) beograd 12.29, London 26.34, Milan 45.99, Ne\vyork •j3».79, Pariz 35.5«, Praga 21.87, Curih 174.23. 100 S v zlatu 128 S pao. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda J54 _ 3.35.50, za februar - julij 356 den., 7*/« investicijsko 71 — 72, 4"/« agrarne 43 den., 7"/« Blair 62 — 61, o Blair 70 den.. 7»/« Drž. hipotekama banka 70 den., 6n o beg-luške 62 — 63; delniee: Narodna banka 4600 den., Priv. agrarna banka 233 — 235 Trboveljska 112 - 113. Beograd. Vojna škoda 356 — 357 (350, 351.50), za februar 357.50 — 358 (357, 35«), za april — (355), 7»/o investicijsko 73 — 74, 4°/« agrarne 43 _ 44, 6",» begluške 63 do 63.25 (.63.60), za januar 62.50 — 63.50 (63), 7*/. Blair 61.50 — 62.50. 70 115.50—11750; oves: bosanski 87 _ 92; koruza, baška po 64 — 66. banatska po 60 — 62, moka: baška in banatska »0« po 187.50—207.50. baška >2< po 172.50-187.50, baška >5« pa po 152.50 _ 16750; otrobi: baški debeli 95 - 100. drobni 80 _ 85. + Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca je bila čvrsta Promet srednji. Pšenica: baška in 6remska 117 — 119, gor-njebanatska 115 — 117; baška potiska in slavonska 118 — 120. — Oves: baški in srtniski 76 — 78, slavonski 81 — 83. — Rz: baška 115 — 117.50. - Ječmen, baški. sremski, 65/66 kg 110—112.50; jari, 67/68 kg 125 — 127.50. — Koruza: baška in sremska (M — 66; suSena 68 — 70; banatska 61 do 68; sušena 66 _ 68. — Maka: ba-ka in banatska (v oklepajih sremska): Og« in »0gg< 185 — 205 (t82.50 _ 192.50); s2« 165 - 186 (162.50 - 172 50); >5* 145-165 (142.50 - 152 50); >6« 127.50 - 137.50 (125 do 136), >7« 106 - 110 (105 - 110); ,8* 80 _ 86 (80 _ 85). - Otrobi; baški in sremski 74 — 76. banatski 72 — 74. _ Fi-Sol; baSki in »remski beli 130 — 132.50. -f Somborska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca (vrsta Promet 80 vagonov. — Pšeniea: baška. gornjehaška. sremska :n banatska 14 - 116. slavonska 116 - 118; baška in banatska potiska 118 — 120. — Ri: baška 114 - 116 - Koruza: baška 64 - 66; baSka in sremska sušena 68—70. Moka; baška »0g< in »Ogg« 180 — 200: .2« 160 _ 180. >5« 140 - 160. »6« 122.50 do 132.50; »7« 105 - 110: »8« 86 — 90 4- BudimpeStanska terminskn borza 15. t. m.) Tpndenoa slaba Pšenica: za marc 16.43 — 16 44. 7a maj 1686 - 16.87: koruza: za maj Il.8p - 1182 BOMBAŽ -i- Liverpool. 14. januarja Tendenca c.; il-na. Zaključni tečaji: sa Januar 6.88 (6£4>, is maj 6.83 (&79). Povralek v mraz? Pred mnogimi tisočletji je imela Evropa subtropsko podnebje, da' nes pa se polagoma vrača v dobo prevladujočega mraza Nešteviine najdbe v zapadni in Srednji Evropi nas uče, da je bilo podnebje v teb ozemljih nekoč popolnoma drugačno nego danes, m sicer se je v razdobju, Ki je z ozirom na zemeljsko zgodovino dovolj kratko od prilično subtropskih razmer, od podnebja, ki sliči nekako današnjemu kalifornijskemu podnebju, spremenilo na podnebje. kakršnega imajo danes ua Islandu ali na Grumantih, kjer poznajo le nekolike tednov milejšega vremena in zelenja, deset mesecev pa popolno zasnežeuost in za-ledenelost. Razna znamenja nam kažejo, da smo tudi danee v neki prehodni dobi. ki nas po vsej priliki vodi v dobo prevladujočega mraza. Kako se vršijo takšna usodna nihanja podnebnih razmer in zakaj? Preden moremo odgovoriti na to vprašanje, si moramo biti na jasnem, da je na podlagi neštetih najdb v omenjenih delih Evrope tako zvano terciarno dobo zemeljske zgodovine karakterizirila rast kakršno najdemo danes le v toplih deželah. Vsakdo je že slišal o tem, da so večji del Evrope pokrivali pasovi tropskega pragozda i večno zelenimi palmovci magnolijami in lovorom, med pragozdovi pa so se širile stepe, v katerih je mrgolelo antilop, jelenov, slonov, nosorogov, vsakovrstnih zverin, velikih kač, krokodiiov in človeških opic, katerih potomci se danes skrivajo v najtoplejših predelih zemlje, in v to bujno idilo je potem prišla ledna doba ter jo uničila. Dovolj je znanstvenikov starejšega kova, ki si ta pri- nod predstavljajo kot pravi vdor, kot nenadno hitro spremembo, po kateri je moralo na tragičen način, v velikanskih moč-varah po pravih vesoljnih potopih in v sledeči splošni polarni zimi od pomanjkanja hrane poginiti vse, kar ni bilo ustvarjeno za pretežko življenje v novih razmerah. Takšna naziranja pa je novejša znanost povsem zavrgla, in to iz upravičenih razlogov. Obilo znakov namreč kaže, da terciarna doba pri nas ,e ni bila tako tropsko vroča, kakor so si jo predstavljala, in da je evropsko podnebje že davno pred nastopom ledne dobe poznalo prav hude mrazove. Ostanki bukev in vrb iz dobe rjavega premoga kažejo, n pr. iste letne kroge kakor danes, znamenje, da so drevesa tudi tedaj imela v svoji rasti svoj boljši in slabši letni čas; neštevilni okameneli bukovi listi iz tedanjih časov kažejo iste znake razpokanosti po mrazu, kakor jih doleteva tudi danes dovolj pogosto v času majniških »lednih mož« Seveda je nekoliko čudno da so mogle tedaj s temi drevesi uspevati tudi dateljnove palme, magnolije in druge tropske rastline, a če pomislimo na razmere ob sredozemskih bregovih, kjer zima pogostoma osneži takšno rast, ki prenese tudi pet do sedem stopinj pod ničlo, tedaj si lahko kmalu ustvarimo točnejšo sliko o klimatičnih razmerah naših ozemelj v dobi rjavega premoga. Mnogi raziskovalci so prišli do prepričanja, da je temperatura že med terciarno dobo padla za 14 do 15 stopinj. Ob za- Angleške zračne topničarke" Letala za bodočo vojno v zraku Že pred časom so začeli delati Angleži poskuse z letali, ki so bila opremljena^ s posebnimi topovi. Ker so se tako oborožena letala zelo dobro obnesla v maneverskih snopadih s tanki in vojno mornarico, so stvorili več krdel takšnih letal, ki jih ob-orožujejo s čedalje večjimi topovi Pravkar delajo poskuse z novim topniško-bombnim letalom, ki ima več težkih strojnic in 3.8 centimetrski brzostrelm top. ki jc nameščen spredaj v posebnem vrtljivem oklopnem stolpu Izstrelki takšnih topov sicer ne morejo prebiti ladijskih oklopov. imajo pa velik učinek proti nezaščitenim delom križark in rušilcev Prvo krdelo angleških »zračnih topni-čark« obsega dvokrilna letala iz lahke ko- vine, ki tehtajo po 15 t, imajo tri motorje po 825 k. s., največjo brzino 213 km na uro in akcijski radij 2780 km. Posadke štejejo po 5 mož, oborožena pa so vsako s 3 strojnicami. 3.7 centimetrskim topom in 908 kg bomb Top odda lahko po 100 strelov na minuto. Dve drugi krdeli obsegata dvomotorna letala po 1060 k. s.. 2 strojnicama, topom, zračnimi torpedi in bombami. Ta letala so namenjena posebno za velike akcije, zato imajo v svojih trupih spalnice, in kuhinje za posadke. Ta letala so v vseh ozirih najbolj zmogljiva od vseh, kar jih je podobnih v zračnih vojnih brodovjih vseh držav. Kakor rečeno, pa Angleži ta čas preizkušajo nove tipe, ki so šc nevarnejši Dve človeški trupli na drevesu Nenavadna nesreča zdravnika In njegove neveste V Kraljevcu se je primerila te dni ponoči nenavadna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi, moškega in žensko Kakor je ugotovila preiskava, jc v p >zni nočni uri drevi] skozi neki drevored osebni avtomobil, ki sc ie iz neznanega vzroka prekucnil ter na koncu zavozil v mogočno drevesno deblo. Zjjtraj po dogodku so našli ljudje vozilo v aleji Motor je še tekel Začeli so komentirati dogodek in so že prišli do sklepa, da so potniki, ki so se vozili z avtomobilom, srečno ušli smr ti m gotovo peš odkorakali naprej. Te<*ajci pa si je neki stražnik še enkrat ogledal prizorišče katastrofe Nikjer ni bilo sledu o ljudeh Po dolgem opazovanju pa ie mož ugotovil di kaplja kri z drevesa, pod katerim je obležalo pokvarjeno vozilo ^li so po žaromete in posv. h v drevesno krošnjo V splošno grozu so morali konstati-rati. da visita tam gori med vejami človeški trupli moškega in ženske, ki ju je sunek avtomobila vrgel visoko v zrak. Oba mrliča sta bila strašno razmesarjena, znak. da sta zletela med nesrečo iz vozila ter ob-visela med drevesnimi vejami. Natančen pregled dokumentov, ki sta jih imela poškodovanca pri sebi, je pokazal, da gre za nekega 40 letnega zdravnika iz Kraljevca in njegovo 27 letno nevesto. Peljala sta se proti domu z neke zabave. Zdravniku se jc med vožnjo izvilo krmilo iz rok in nastala je katastrofa, ki sta jo mož in njegova zaročenka plačala z življenjem Pcsaarske glasovnice bodo sežgali Plebiscitna komisija iz l osaarja je v torek odpotovala iz Sarrebrucka v ženevo in je vzela s seboj 60 zabojev glasovnic, ki jih bodo v Ženevi sežgali pred zastopniki Društva narodov Komisijo jc iz varnostnih ozirov spremila do francoske meje četa angleških vojakov s strojnicami. Sibirski mraz v Uumuniji V Rumuniji imajo zadnje čase naravnost volčjo zimo. Vojaške straže ob Dnjeslru imajo zaradi tega prav neprijetno službo Te dni ie našla patrulja, ki je prišla izmenjat straže, dva vojaka na rumunski strani rusko-rumunske meje zmrznjena. Držala sta se ravno kakor sveči, ko so prišli bliže, pa so videli, da sta mrtva. Sama čez Tihi ocean Ameriška letalka Amelija Karhartova, ki je srečno izvršila polet iz Honoluluja v Oakland v Kaliforniji, jc rabila za to zmagovito vožnjo 18 ur 19 minut. Earhartova je prva ženska, ki je brez spremstva pre-leiela »progo smrti«. 113 let stara kraljica-vdova lz Herata v severni Indiji poročajo, da je umrla vdova afganskega emirja Mohameda ; Azam kana v starosti 118 let. Pokojnica je bila prababica sedanjega vladarja dežele, Zahir-šaha Cetku ledne dobe bržkone ni bilo bolj hladno nego danes. Spremembe so se dogajale tako počasi, da bi sj jih človek, če bi tedaj že živel, sploh ne zavedal, a najmanj bi jih mogel označiti za katastrofalne. Celo po najbolj previdnih cenitvah je trajala terciarna doba milijon let in dobo pred pravo ledno dobo moramo ceniti tudi na kakšnih 20.000 let To pa pomeni, da je temperatura od začetka te predhodne dobe, ko je shčila današnjim prilikam, do prave ledne dobe padala vsako tisočletje komaj za 1 stopinjo, kajti tudi v ledni dobi ni bila za več nego kvečjemu 20 stopinj nižja nego danes. Za kakšne katastrofe v starem smislu pri tako počasnem razvoju, ni bilo mesta, rastline in živali, ki zahtevajo toplejšega podnebja, so imele dovolj časa, da se umaknejo bližajočim se mrzlim tisočletjem ali da se jim prilagodijo. Tudi če bi se danes bližali novi ledni dobi, kakor jo napovedujejo razni znaki (nižanje drevesne meje v Alpah, nazadovanje vinogradništva proti jugu itd.), bi se nam ne bilo ničesar bati človeško življenje je prekratko, da bi utegnili poedinci sploh kaj opaziti. Pošast iz davnine Laval pred odhodom v ženevo V berlinskem živalskem mnzeju rekonstruirajo okostje največje živali, ki je kdajkoU živela na zemlji, branhiozavra. Šele čez 50 let bodo sesatvtli vse kosti, doslej so rekon-konstruirali komaj glavo Duh Aleksandra Velikega Atenski listi poročajo, da jc poslala grška vlada oddelek vojaštva v makedonsko mestece Baumenico, kjer se jc polastila prebivalstva panika zaradi neke skrivnostne prikazni. Večkrat sc namreč pod večer prika že v zraku ljudem ogromna postava antičnega vojščaka v vojaškem oklepu. Postava izžareva neki nadzemski sij. Ce kdo nago vori prikazen, slednja takoj izgine. Ljudje pripovedujejo, da se javlja ta prikazen, ki ni nihče drugi kakor duh Aleksandra Velikega. odkar so v Marseilleu ubili našega kralja. To si posebno razlagajo zaradi tega. ker izgine »duh« vedno v smeri proti jugo-slovenski državni meji. O tej stvari smo že pisali pred časom in ugotovili, da si grški učenjaki razlagajo pojav sija s kostmi, ki trohnijo v nekem močvirju, iz katerega se prikazen vedno dvigne Ljudstvo si pa stvar tolmači tako, kakor bolje prija njegovi domišljiji. Nova ekspedicija na Himalajo Francoski alpinistični klub organizira novo ekspedicijo na Himalajo Cilj odprave bo doseči neki 8000 m visok vršac v himalajskem gorovju. Objekt doslej še ni izbran. Pripravljalnemu odboru za ekspedicijo na-čeluje profesor na pariški univerzi Escarra, ki sodi, da bi veljalo naskočiti Kančinčingo, drugi najvišji vršac na zemlji, ali pa Ntnga Parbat. Francoski zunanji minister se na pariškem L.vonskem kolodvoru razgovarja s tovarišem Rollinom 40 dni je spala čuden primer spalne bolezni V medicinskem področju doživljamo vedno znova primere, ki so tako neobičajni, da jih ne moremo z ničemer pojasniti. Sem spadajo pred vsem primeri spalne bolezni. Eden najbolj zanimivih primerov te vrste se je zgodil pred kakšnimi 70 leti v Parizu. Tam je na zunaj povsem zdravo in krepko 181etno dekle po lahki, prehodni duševni motnji zapadlo v spanje, ki je trajalo 40 dni. Tri leta pozneje se je dekle poročilo, takoj po poroki je dobilo vnetje v želodcu, ki se je srečno izteklo, a ko je ozdravelo, je zapadlo v novo spanje, ki je trajalo 50 dni. Ves ta čas je ležalo popolnoma otrplo in neobčutljivo, zdravnik mu je moral odviti umeten zob, da so mu lahko skozi odprtino dajali po nekoliko žlic mleka in juhe. Štiri leta pozneje, na Veliko noč 1862. so našli ženo zjutraj spet v njenem čudnem otrplem stanju, ki je pa trajalo tokrat leto dni. Samo enkrat se je v tem času za nekoliko ur prebudila. Do končne prebuditve Je prišlo zelo počasi, čuti so se Ji vračali tako rekoč drug za drugim, a drugače je bila tako otrpla da ji niso mogli premak- Proces proti Hauptmannu V Flemingtonu pričakujejo nekega new-vorškega detektiva in štiri nove priče iz Nemčije. Cctvorica sc je pripeljala k pričevanju naravnost iz Evrope s francosko ladjo »II de France«. Med njimi sta brat in sestra pokojnega Izidorja Fischa, kateremu bi Hauptmannov branitelj Reilly rad naprtil zločin ugrabljenja in umora malega Lindbergha. Pinkus in Hanna Fisch bosta v prvi vrsti zaslišana o premoženjskih razmerah njunega, lani v marcu umrlega brata. Izidor Fisch je namreč umrl v največjem siromaštvu, dočim zatrjuje Hauptmann, da mu je pred odhodom v Nemčijo izročil šop bankovcev z Lindbcrghovo signaturo. Ker je umrl Fisch v neki lipski bolnišnici v veliki bedi ter je po smrti zapustil dolgove, je Hauptmannova trditev pač malo verjetna Predsednik obravnave je Hauptmannu te dni obljubil, da bodo prizanesli njegovemu življenju, če izda morebitne pomočnike pri ugrabljanju otroka. Toda obtoženec molči slej ko prej in noče izdati nikogar, čeprav se Reillv trudi dokazati, da je ugrabljenje zločin skupine ljudi, ne pa samo enega človeka. Armada fotoreporterjev med obravnavo proti Hauptmannu v Flemingtonu niti niti čeljusti in so ji morali zavoljo prehrane zopet odviti umetni zob. Ker se je zdravnik bal, da se ji bodo roke in noge med dolgim spanjem zvile, jih je podprl z železi. V spanju je komaj dihala žila ji je bila počasi, a barva kože ji je ostala lepa ln sveža. Tudi teža se ji ni spremenila. Zdravniki so preizkusili vsa sredstva, da bi jo prebudili, vse je bilo zaman. Tudi si niso mogli pojasniti, od kod to čudno stanje. Menili so pa, da gre za izreden primer samopomoči v naravi, za zdravilen proces, ker sta prva dva primera nastopila nedvoumno v rekonvalescentnem stanju. Novost za kolesarje m< m Predor pod Gibraltarjem Po vesteh iz Madrida je odbor za proučevanje načrta za gradnjo predora pod Gibraltarjem sklenil, da odide v najkrajšem času v London in Pariz posebno odposlanstvo, ki se bo začelo pogajati s francosko transafriško železniško družbo ter odgovarjajočo angleško organizacijo glede gradnje železniške proge od Kaire do Kapskega mesta. Ce bodo pogajanja uspešno zaključena, se bo začel predor graditi v najkrajšem času. - • > Angleški kolesar Bar ton je konstruiral novo napravo za bickilje: dva mala koleščka, ki se spustita na tla, pri čemur se kolo ustavi ne da bi človek položil noge s pedala ANEKDOTA Sloviti pevec Leblache, velikan preko 2 metra, je koncertiral v Londonu baš v času, ko je Barnum tam prikazoval pritlikavca »generala Toma Pcucea«. Slučajno sta obe atrakciji stanovali v istem hotelu. Neka Angležinja, ki v cirkusu ni videla pritlikavca, je bila tako radovedna da ga je šla obiskat v hotel. Pomotoma pa je potrkala na Leblachova vrata in je bila zelo presenečena ko je zagledala pred seboj velikana. »Želite, gospa?« je vprašal pevec. »Iščem generala Poucea.« »To sem jaz, gospa!« Obiskovalka je odskočila za dva koraka in vzkliknila: »Torej so me imeli za norca! Dejali so mi, da ste pritlikavec!« »To je tudi res,« je odvrnil Leblache. »Na odru sem pritlikavec, a doma som takšen, kakor mi je bolj udobno. VSAK »AN EN/s .. .. , Ji,.. ^ .^.«-.^-.....---------- -------------------— -------------------------------•-—------------ Fotografi za ameriške fisto prežijo na sleherno kretnjo obtoženca ia pifcl U jih zaslišujejo vsak daa (hninflri »Ali poznate Shakespearea?« »Oprostite, ta kraj pa mi ni znan, ker ek» malo potujemo; ŠPORT Vseslovansko smučarsko prvenstvo Od 22. do 27. januarja na Pokljuki. Zopet nimamo sreče 8 snegom. Dočim sneži v Beogradu neprestano in bodo skoraj morali naši smučarji odpotovati v prestolnico, da bodo lahko uživali lepote smučarskega športa, so naše pokrajine zelo slabo obdarovane s snegom. To velja zlasti za Gorenjsko. Ni čuda, da ima JZSS velike skrbi, ker mora od 22. do 27. januarja na Medu izvesti tekmovanja za vseslovansko smučarsko prvenstvo. Vreme jc takšno, da skoraj ni pričakovati snega. Zaradi tega je s JZSS sklenil, da se bodo ta tekmovanja izvedla na Pokljuki. Cehi in Poljaki so že prijavili svoje tekmovalce, med njimi nekaj naših starih zr.anccv. Pod vodstvom načelnika Češkoslovaškega smučarskega saveza arh. Karla Jarolimeka in J. V. Jirku bodo prišli naslednji tekmovalci: Otokar Nemecky (kape-tan moštva), Antonin Barton, František Šiinunek. Rudolf Vrana, Bohumil kadavy, Jaroslav Feistauer, Jan Cifka, Miloslav Skr-bek, Jan Ctvrtečka in Eduard Hromadka. 1 >uii njihovega prihoda še ni znan. Poljaki pridejo na Bled 19. ali 20. t. m. Vodja vrste je Hugo Grosman, tekmovali pa bodo Bronislav Czech. .Stanislav Maru-s-arz, Andrej Matosarz, Izidor Luszczck, 1'ctr.r Kolesar, Stanislav karpiel, Marjan Orlevvicz in Midral Gorki. Celioslovaki in Poljaki se bodo poleg vse-s uvanskega smučarskega prvenstva udeležili tudi našega saveznega prvenstva, ki je r j/pisano mednarodno. JZSS je prcskrbcl za to, da bodo tudi na-š tekmovalci dobro pripravljeni za to težko preizkušnjo. Pod vodstvom specialnega -renerja Nemca Frana Hcrrerja je na kr-vavcu treniralo 16 naših tekmovalcev, med njimi b članov zagrebškega podsaveza, zlasti v smuku in slalomu. Ta tečaj bo, kakor se že sedaj vidi, rodil prav lepe uspehe. Seveda tudi na teke niso pozabili. Na Pokljuki je vodil trening naših tekmovalcev naš stari znanec češki trener Leon Stehlik. Tuda ta tečaj jc uspel prav dobro. Čeprav sc bodo vseslovanska tekmovanja Vršila na Pokljuki, kjer bodo prenočišča le za tekmovalcc in za funkcionarje, bo tudi r.ašc občinstvo imelo priliko, da bo lahko prisostvovalo tem zanimivim tekmam. Z Bleda vodi na Mrzli studenec dobra cesta in zaradi tega jc pričakovati obilnega po-feta. V naslednjem podrobni program tekmovanj: 22. januarja; štafeta 5 krat 10 km. 24. januarja; tek na 18 km (se oceni ločeno tudi za savezno prvenstvo). 25. januarja: tekma v smuku (tudi za savezno prvenstvo). it>. januarja: slalom (tudi za savezno prvenstvo). 27. januarja; skoki, samostojni in za kombinacijo (tudi za savezno prvenstvo). Smučarski tek za prvenstvo univerz Včeraj popoldne so imeli naši akademi-na Škofljici svoje prvenstvo, za katero se prijavili naši najboljši smučarji-viso->šolci, med katerimi je bilo za tekme velijo zanimanje, saj so bile hkrati tudi izbir-c tekme za St. Moritz. Tekmovalci so se z opoldanskim vlakom peljali do Škofljice, kjer so v Javorniko-lostilni izžrebali startne številke za tekmovalce na 8 km in 15 km. Na krajši pro-'.o tekmovali štirje, na daljši pa 11 tekmovalcev. Proga je bila izpeljana od Javomikove ■s ilne v smer proti šmarjam, kjer se jc ■ pokopališču okrenila in vodila nazaj • d železniškim predorom nizdol po bregu, i progi dn prelaza na grič levo od velike ceste in po zmernem pobočju v cilj nasproti Javornikovi gostilni. Rezultatov skoro ni mogoče poročati, ker tekmovalci niso mogli smučati po zaznamovani progi. Otroci so namreč pobrali markacije in so bili vsi tekmovalci desorienti-rani. Nihče med njimi ni smučal do Šmarja, temveč so vsi zavili na krajšo progo in še te se niso mogli držati zaradi pobranih mar-kacijskih zastavic. Zaradi teh nerodnosti je moral vrhovni vodja tekem, savezni sodnik Božo Kramar-šič tekme razveljaviti. Sicer pa je za prvenstveno prireditev na Škofljici vse premalo snega. Ko bi prireditelji poznali snežne razmere na Dolenjskem, bi tekme razpisali vsaj v Stični, ki ima po vsem idealnem smuškem okoliškem svetu blizu pol metra snega. Tudi bi bilo tam mogoče izpeljati tekmovalno progo s primerno višinsko razliko in daljšimi teki v ravnini, tako tla bi bila borba za prvenstvo naših univerz na moč zanimiva. Ko ne bi bili prireditelji sedaj že v zadregi zaradi časa, bi bilo najboljše, da ponove tekme v Stični, kjer je tudi dovolj domačih športnikov, ki bi radi pomagali pri trasiranju proge in bi prirediteljem tudi sicer šli v vseh pogledih na roko. Za slalom, v katerem bodo tudi šc tekmovali, bi se našel primerni svet na Gradišču nasproti Višnji gori, ki vendar ni tako oddaljena od Ljubljane, da ne bi mogli tekmovanja dovršiti v enem dnevu. Izgleda, da bodo še marsikatera razpisana tekmovanja težko izvedljiva, ako ne zapade v kratkem tudi po Gorenjskem v nižini dovolj snega. Ustanovitev koroškega zimskosportnega podsaveza Dravograd, 14. januarja. V nedeljo 13. t. m. ob U. dopoldne so se zbrali zastopniki vseh društev, ki se ba-vijo z zimskim športom v šaleški, Mislinjski in Mežiški dolini v Dravogradu, da si osnujejo Koroški zimskosportni podsavez, ki si bo prizadeval v tem obmejnem delu naše domovine, kjer kraljujejo Smrekovcc, Urška, Peca ter zapadni del Pohorja s svojimi posebno lepimi smučišči, dvigniti beli šport do take višine, ki bi jo po svoiih izredno ugodnih vremenskih in terenskih pogojih že davno moral doseči. Kako potrebna je bila ustanovitev podsaveza, nam dokazuje udeležba na ustanovnem občnem zbOru in njegov rezultat. Velika hvala gre predsedniku pripravljalnega odbora g. Mirošu Tomcu in posebno JZSS, ki je pripomogel ustanovitev s svojo široko-grudnostjo, ki jasno kaže, da jc treba preko malenkostnih "interesov«, kadar zahteva to resnični razvoj zimskega športa v naši domovini. Občudovan ja vredna je bila globoka vzajemnost med člani novega podsaveza in navdušenost med navzočimi športniki Zbrali so sc zastopniki zimskosportnih odsekov SPD: Mežica — Črna, Prevalje Slovenjgradec, Šoštanj, Sm. ki. Guštanj — Kotlje, SKK Mislinja, Olcpš. tuj. prom. dr. Slovenjgradec in Olcpš, tuj. prom. dr. Guštanj. S svojo navzočnostjo so počastili ustanovni občni zbor zastopnik občine Dravograd in Guštanj ter zastopnik za pogra-niono trupo g. por. Vasiljevič. Predsednik pripravljalnega odbora g. Mi-roš Tome jc po navdušeno sprejetih uvodnih besedah izvedel volitve, pri katerih je bil izvoljen ta le odbor: predsednik Miroš Tome, podpredsednik Zdravko Močnik, tajnik I. dr. Makso Pohar, tajnik II. Armin Brencc, blagajnik: Martin Ule, teh. referent Stanko Stangl. Odborniki; inž. Tiringer. Ro-binščak, Maglič, Klun, župnik Horvat, Potočnik. kapetan Apostolovič, namestniki: Pogorevčnik, Ledinek, Šavrič, Thetierschuh, koncenik, Tretjak, poročnik Vasiljevič. Nadzorni odbor: Fettich, Martelanc. Razsodišče: Voršič. Šmid Lojze, Stopar. Po občnem zboru se jc takoj sestal novi odbor k prvi seji, kjer sc je določil nasled- Križem sveta sredi naše zime Ljubljana. 15. januarja. Davi je gosta megla najavila dan sredi meteorološke zime. December, januar in februar so namreč v vremenoslovni vedi pravi, glavni zimski rncscci. Prej in poslej se zima v naših krajih sicer tudi še po svo-ie uveljavlja, vendar je absolutno njeno gospostvo odrejeno na navedene tri mcsecc. Sredi dopoldneva jc sonce pregnalo hladno nižinsko meglo in napočil je lep, son-en dan. Od najnižjega stanja pred božični se je nebesni sejalec že zaznavno pomaknil više nad obzorje. Dan se je še skoraj za uro podaljšal. Ljubljančani severnega dela mesta sonč-dvig prav lahko opazujejo. Grad nad estom ji i n je pri tem izvrstno merilo, ko jadralo sonce pred božičem najniže nad bzorjem, se je severnemu delu me-.1 prikazalo zapadno izza grajskega stol-v višini pod uro, šele sredi dneva. Da-s n. pr. pa je oranžnordeča sončna kro-d prodirala meglo sredi dopoldneva že reecj više nad streho, vzhodno od stolpa. Poslej se bo sonce dvigalo vedno hitreje, dokler se ne bo gospostvo zime moralo umakniti pomladi. i'iav za prav se zima v skrajnem severo-zapadu države še niti ni zasidrala. Skromna snežna odeja po Gorenjskem kaže, da so se tod vtihotapile le skrajne predstraže ruske zime. In ker vlažni, topli morski zrak ni hotel poseči v njeno območje, so bile snežne padavine v našem zatišju v primeri z lanskimi prav skope. Sredi letošnje zime je n. pr. zabeležila Ljubljana komaj 6 snežnih dni, ki so dali le a olica S Telefon 2059 Premog mT V .(arbopakete 'jT drva In koks nndi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. Javna sodna dražba v konkurzu »Jugo&port« se nadaljnje od 15. januarja 1935 naprej dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. ure. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi c. 34 v naslednjem vrstnem redu Gramofonske plošče — velika izbira: Orjaški gramofoni na električni pogon z dinamičnim zvočnikom sa koncertne in društvene dvorane, restavracije, kavarne i. t. d. in nekaj manjših gramofonov; Zvočniki dinamični ln gramofonski deli; Radio-aparati in radio-potrebščine; Trgovski inventar, praktičen za vsako trgovino, se prodajaj tudi posamezni komadi. Enostavno in ceneno odkritje profesorja dr. Stejskala omogoča vsaki ženi, da je videti za mnogo let mlajša kakor pa je v resnici. Ta znameniti učenjak z dunajske univerze je ugotovil, da je vzrok gub pomanjkanje dragocene tvarine biocela v koži, in našel je način, po katerem se tkivu lahko vrne mladost. Pravi biocel se pridobiva iz mladih živali, je pa sedaj v kremi Tokalon rožnate barve. Če uporabljate to kremo za noč, bo Vam ▼ času, ko spite, absorbirala in odstranila gube ter napravila Vato kožo čvrsto in baržunaste. Zjutraj pred pudra-njem pa uporabljajte kremo Tokalon bele barve (ki ni mastna). Ta krema beli in osvežuje kožo ter odstranjuj« razširjene znoj-nice in zajedalce. S tako nego kože zvečer in zjutraj bo dobila Vaša polt svežo in mladostno lepoto. Če si nabavite kremo Tokalon že danes, boste lahko takoj ugotovili velike uspehe. BREZPLAČNI VZOREC. Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Ma.ver i drug, Odio 9—D, Zagreb Praška ul. 6. očeta, gospoda ZAHVALA. Vsem, ki ao nam ob priliki smrti našega dragega soproga oziroma IVANA KRESSNHCA izrazili svoje sočutje, kakor vsem darovalcem lepih vencev in vsem, ki so ga spremljali v tako lepem številu k večnemu počitku, iskrena hvala. Vnzenica, dne 12. januarja 1935. ObitelJ KRE83NIK. Ivan Albreht: Na maršu v rezervo (Iz dela »Vas na meji«) Kompunija sc v neenakomernem zaletavanju počasi pomika dalje. Jesenski večer se je zgostil v noč. Nad reko in cesto leži gosta megla, v megli ljudje obmolknejo in je čuti le težke korake, sopenje in škripanje iermenja. »Ali na dom nikoli ne misliš, Nac?« se čez čas oglasi Rahne. »Saj ga nimam Hudiča, glede tega scin večji revež kakor Andrejev Adam —« Nekateri se brezbrižno zasmejejo m telo Andreju se ustnice zganejo v nasmev. medtem ko Nac hlastno govori, kako se mu je godilo doma, kjer da je bil vsem jdveč. Bajta je bila tesna, otrok kakor kobilic, on pa najmlajši. Ko je prišel na svet. so starši tudi vse^a hudega že naveličani in se je oče tako napil, da se je ženi s pestio za hvalil za nezaželjeni dar Ob takem sprejemu je malemu le redkokdaj sijalo sonce ir> mora Nac še danes reči, da vseh s rotih bra«\ in sester ni nikoli poznal Nexaterim je bila sreča mila in so za časa pomrli Smrti se je Nac doma najbolj veselil ker je vedel, da je za pogrebom na vrsti sed mina, kjer je bil deležen dobrot, ki sicer ni srnel niti sanjati o njih. Kar jih ie v bajti ostalo živih, so se raztepli po svetu Očeta je nekoč zasul plaz, mati pa je umrla ne kaj dni po poroki Naecve sestre Agate ki je tisti dan stopila pred oltar, ko je bil Nac pri birmi. Z njo sta se tudi sicer najbolj razumela, zato si je tudi vse tako natanko zapomnil. Na kakšen dom naj torej misli, ako sc prebudi sama mrkost v njem, kadar mu vstajata v spominu detinstvo in prva mladost? Rod sploh ni ime! sreče in nidi Agata je obilo trpela v zakonu. Mož je rad pil in je domala popolnoma zapravil maio kmetijo, ki jo je podedoval po svojih starših. vSicer pa kaj prida sploh ni moglo biti v teh golcih.« sc odkašlja dolgin. »Kaj si odtod?« »Jaz nc, le sestra se je primožila nekam v te kra je.« Nacu umahne glava, Rahne molči in bajtar Andrej se tolaži v srcu: »Čeprav je trd in kakor garjev, nosi vendar tudi on svojo bolečino s seboj.« In kakor je bil še pravkar jezen nanj, se mu zdaj dolgin zasmili in mu ponudi tobaka. Komnanija maršira. tone v megli 'n se opoteka kakor omotičen Iz teme včasih zalaja strel, tu in tam za trenutek medlo osvetli meglo odsvit žarometa, zdaj kje prihuljeno zahrope tovorni avtomobil, zdaj zahrza konj, vse pa je tajinstveno. pošastno, mrtvaško. V tesneh šumi reka in drvi dalje, kakor da je je strah pokrajine, ki jo zlokobno zagrinia smrt V višino od nekod sikne in se raztrešči šraDnel »Prekleta ohcct!« zaškripljc Nic »Čemu sem neki moral zrasti tako dolg! Če se bo vseh ognilo, bo meni še zmeraj glavo odbi lo —« »Tudi on ne mara še umreti,« se zado voljno sam vase smehlja R*hne Kako bi tudi moglo biti drugače?! Sai ni povs.id megle in vojne Nekje na svetu gotovo še žive vedri ljudje in sije sonce In tu, oj tu je vredno živeti že zaradi same misli, da utegne kdaj biti drugače — Kratko povelje razdeli kompanijo v ma- le gruče, ki se daleč vsaksebi rinejo skozi noč. »Ali smo tako blizu?« se šepetaje čudi cnoletnik. »Dobrih sto korakov na levo so postojanke,« mu skoraj neslišno odvrne mlad častnik »Gremo tja?« »Ne. Samo mimo. V rezervo —« Vlažni vzduh je poln vonja po smodniku in krvi, vsaj Rahnetu se zdi tako. In vse občuti kakor v sanjah. Nac niha kraj njega, škriplje in momlia. Naveličal se je hoje in nahrbtnikove teže. »Po kaj nas neki vlačijo v rezervo! Tja naj bi šli. kamor se spodobi, da bi bilo vsaj prci opravlieno —« »Tiho!« sikne častnik. Dolgin sa kapasto pogleda in molče prede svoje misli Da. da: dom! Vse kvasi, da se bije za domovino Hudič jo razumi, to mešanico! Kie ima Nac dom in kje domovino? Drugi nemara res kaj čutijo, niemu se o tem niti govoriti ne zdi vredno Doma ni nikoli ime', domovino jc na7el v kaznilnici, celica številka toliko in toliko — Fcj. kako je to vse neumno na svetu! 1'trgiš se, brez svoje voiie zajokaš na svet in tisti, ki so okrog tebe. se te razvesele ali tc preklinjajo, kakor pač nanese potem pa živiš, životariš, uganjaš neumnosti kakor tele na gmajni in se nazadnie zaletiš kamorkoli — Sredi misli se /drzne Pred njim se odpre nizka «oba, polna otrok in siromašne, a tople domačnosti Oče sedi za pečjo in plc te canjo. mati krpa perilo Po stenah vise zaprašene, na steklo slikane podobe v kotu nad mizo molji oltarček kamor Agata prinaša svežega ali umetnega cvetja Otroci se i «>«Ihh» l>in 12.— Dopisi ji zenitve a«- zaračunajo po IMn 'i.—- za vsaKc hesedo I>id 2 — davka •» vsak offls!« tn enkratno pristojbine OtD 5.— za $ifrc ali dajanjf naslovov NajmanjSi rnetfh za °nkr*itn«> objavo <>«;l;is;t Din 20.— Vsi ostali oglasi zaračunajo po |)in a — «a lK*wln. Din 2.— davke zs vsak oplas m enkratno pristojbine JJiD 5.— za $itrr ali dajanje naslovov NatmnnlSI rn onkratm1 nhtavr njjlas« Din 17.— 11*3 PonnrTnnm na sitre ne nrflaealte matrik' he. če samevate oo Osrlasiieefl oddelka »Jutra« « _ ____ odgovor priložite LčIFl V ZnatT1K331. Vse pristojbine za male oirlase le plačati nn predali naročila oziroma jih jt vposlati v pismu obenem ? naročilom ali na pc poštni nolniniei na čekovni račun. Ljubljana Štev 11^42 sicer se zaračuna k zgoraj navedenim nristoihinam še manipulacijska pristoibina Din 5.—. Vsa r.zroeila in vprašanja, tlčoča se malih or' • je naslavljati na: Oglasm oddelek ttJutra", LinMiana. Nar a enih e posamezna dostavljena vprečno le 1 na mesec 25 stane lista, „Jutra" številka na dom, po-Din, Naročnina znaša namreč Din. -tz,>», —• - v—.v ' V" i ■ ■ * ■' Beseda I Din. davek 7 Din za ŠITro ali dajanje naslova 5 Oio. NalmaniS' »ne«ei 17 Oio. Oliakt 12 f>o Instruiram francoščino. nemščino in latinščino po S l>in <«i ure Naslov » vseh poslovalnicah »Jutra«. 1012-4 Slui.be išče (le^eda M para. davek t Oio, ta tilrt ali dajan]* easlova i Oio Najmaoiš* 13 Oio Službo šoferja išfem. Zmožen s«m vsnh popravil in imam triletno prakso. Izučeo jem kova-jtkt) obrti, opravljati pa r.iam tudi soboslikarska in pleskarska ter tudi rtru-sa dela. Nastopim lahko i.-, k o j ali pozneje. Grem tudi iivcn Slovenije. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1013-2 Perrektna kuharica išče ptalno službo Maribor. Mlinska ulica flev. 7 {vrata 31). 10-?V£ Gospodična vetta vseh pisarniških vino sprejmemo takoj. Samo prvovrstne ino.*-i. ki so vajene tuji :mgrn trgovine naj stavijo svoje ponudbe na tovarn" dežnikov in nogavic Josip \ idmar. l.jiib-Ijana. pred škofijo •MO-l Gospodično s j«*rfekL znanjem (ran- coSfine. popolnoma zdravo sprejmem k 7letni deklici. 1'onudbe s curriculiira vi tae zahtevki in sliko na oddelek »Jutra« pod I*zven Ljubljane«. T."i0-1 Prodam Seseda I Ola. davek l Oio 4-6 Kupitn Seseda 1 Oin, davek 2 Oio re-mirano sadje, lf*'.0««i Din. Rapid, Maribor, Gosposka ulica 38. MG:-20 Ir^rda ■ Oin Javeh < Olt -.» 4ifrn a|i dajanj« naslova ' Dio Naimanii> «ue*»V 17 Oio Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulant no in zanesljivo »FINAN CIER«, Zagreb, Ilica <» -telefon inter. 44-09. Naročila z dežele se izvršujejo takoj. 952-16 Vložne knjižice Kmetske posojilnice ljublj. kupim do 300.000 Din. — Hotel Llovd, Sv Petra e. št. 7, soba 3 — med 9. in 10. uro. ««3-16 Hranilno knjižico Ljubljanske kredit hanke kupim proti takojšnjemu plačilu Ponudbe na pošt ni predal St 18. Kranj 755 16 Seseda i Did ta veh 2 Dia ta iilro ali dajanje naslova S Dia Nalm^niš1 toesek 17 Oln Dva pletilca vajena modernih pletilnih strojev za nogavice sprej memo takoj Pred vsem želimo miajšf in intd' gintri? voja^čioe proste delavce 4a jih uvedbami za Oottoo stroj Tovarna Vidmar Ljubljaoa P»<».| škofij« 19 9^0 ' Hišnika ožcnienega ia Jelo v ga raži Id pn »vtomobilil sprejm«-n! tikoj Prednost imajo loferjf In mehaniki Slomškova ulica štev 6 1(1135 ' Kdor pocodl 25 sn.noo n?- doM »ako« «»alne slnžho Ponudbe na iglas iddeleli »Jutra« 0»v1 »Ohrtnik Ifi trgnv*>»« 1019 " Kompaujona za Izredno doblikanosiio novo Iznajdbo Iščem — Kje s«, ogleda iznajdba se Izve v ogl. odd. »Jutra« pod iifrc <>As>an»t«. Prednost lmaio stavbona jx>djetja tn veCJe ban-Ke 610-16 Bančne vi. knjižice kujiujemo, prodajamo. lom barliramo najkulantneje. — Izplačila takoj v gotovini, poslovni zavod d. d.. Za greb. Praška ul. 6/11, tel. int. 38-J18. Za odgovor priložiti 3 Din v zoamk.ib. — K-16 Knjižice Celjske posojilnice, Mestne hranilnice prodam, kupim pa Banovinske, Ljudske posojilnice. Kreditne banke in 1'raštedione. — Ponudbe na podružnico Julra v Celju pod »Resno«. 1032-16 Kupim knjižico Ljudske posojilnice z vlogo do 10.00» Din. — Ponudbe pod šifro »ilO.OOO« na Aloma Oimpany d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova S/I. 10J6-J6 TOCOVS1K1I LOKAL v sredini mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«. 1126 Denar naložite najbolj varno in proti ugodnim obresti m na i prvovrstne hijKiteke. Slo-| venska banka. Ljubljana, | Krekov trg štev. 10. te-' lefon 3752. 994-16 Beseda • Oio davek 2 Dib za Miro ali dajanje naslova i Dio Najmaojii toesek 17 Dia Srebrne krone $taro zlato in srebro k u |< o J • rafinerija dragih kovin v Ljubljani Ilirska ulica štev 3(1 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri go stilni 11 ožina). 70 IffififflRft Beseda 1 Din. davek 2 Dio. ta šltro ali dajaoje naslova 5 Din Najmanjši toesek 17 Dia Lepo spalnico 17 komadov, trd les, ze brano, malo rabljeno, pro dam. Naslov v vseb po slovalnicah »Jutra«. 651-;8 Elegantno spalnico izredno solidno izdelano proda mizarstvo Rok Berili, Celovška cesta 22. 1001-12 Lokali Oddam prostor primeren za krojaško ali čevljarsko obrt. Vprašati v slaščičarni v Židovski ulifi 3. 1007-19 nrrrmm Beseda 1 Din, davek 2 Dlo za širro ali dajaoje naslova S Dio Najmanjši toesek 17 Din. Seno sladko in polsladko, kupim Ponudbe franko vagon na naslov: Jos. Uerlali. 1,-iško 1023-33 Seseda I Din, davek 2 Dm ta šifro ali dajaoje naslova i Dio Najmaojii znesek 17 Dio Ia zimska jabolka mošanegar, booovec, oruner Itd. vedno v za-losl oo konkurenCnm cenah. Pri večjem odjemu znaten p^pu^t — Ojlejte si sodno razstavo Kmetij ke družbe v Ljubljani, No"i trg 3. 771-34 t a nova n je Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro aH daianle naslova } Din Nalmanjil toesek <7 Dio 2 stanovanji dvosobno in veliko trisob oo s kopalnico, oddam z majem 0^r< Beseda 1 Dio. davek 2 Dio. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio NaiiranjŠ« »oesek 17 Dio Pse volčja k e čistokrvne, prodam. Privoz št. 13. 100.-27 Izjava Podpisani izjavljam, .4« nisem plačnik računov garkoli, nastalih v zvezi z mojim imenom. Andrej Sever, trgovc v Ljubi *ni 1003-J1 UJA Beseda 1 Dio, davek 2 Din, za šitro ali dajanie naslova S Din Na.imanjii toesek 17 Dio Več dobrega gnoja zamenjam za krmilno peso Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. HUO-37 V nedeljo 20. januarja bo „Jutro" pričelo nov sijaj ao pisan in napet roman nenavadnih ijw bezenskih usod iz povojnega življenja: „Pokonci glavo!" Roman je delo istega avtorja, kakor „Carragan", ki so ga vsi tako hvalili. Novi na-ročniki „Jutraki bodo list naročili za februar, bodo dobili zastonj vse januarske številke z novim romanom• Državna razredna loterija Potrebujem prodajalce srečk za prihodnje 30 kolo. prvenstveno banke, menjalnice, trafike in protokolirane prodajalne Pogoji najugodnejši. Postrežba točna in kulantna zaslužek 12.— din pri vsaki celi srečki za vsak razred in do 6tiri in pol % dele2a na dobitkl SreCke pošljem vedno pravočasno. Srečke za I. razred Kola začnem razpošiljati 19 februarja ter prosim interesente da se z naročili čim prej obrnejo na glavno pooblaščeno kolekturo ALEKSANDRA R. PAVLO VIČ A V BEOGRADU Centrala- Kr. Alberta ulica štev 1. — Telefon štev 21451 Podružnica Cara Nikole 11 štev 69 — Telefon štev 2171« Meato' oofreotii tavoo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest. da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak. gospod IVAN GOVŠE 8CETARSKI MOJSTER dne 15. t. m. ob 2. url zjutraj, po kratki in mučni bolezni previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 16. januarja 1935 ob 4. url popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 15. januarja 1935. Globoko žalujoči: JOŽEFA, soproga; IVAN, DANICA otroka, mati. brati? in sestre. 112* »Jreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikai — Za Narodne tiskamo d d. kol tlskarnarjs Franc Jezeršek — Za inaeraUU del Je odgovoren AJoja Novak. — Val t Ldubiiam