IffaaJa vsak dan razen sobot, nedelj ^ jo praznikov. j—ued dally except Saturday Sunday« end Holiday* .jj i............. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NABÔDNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki proatorl: 2687 South Lawndale Ave. Office of Publication: 3657 South Lawndale Ave. Telephon«, Rockwell 4904 <^»»»eeeeeeeeeeeeeeeee»»»»«»»»»»»»»»»»». Cena liaU je $6.00 Entered as arc un d-class nuttier January IS. IBM. st the post-otftc« st Chicago. Illinois, undar Uta Act ol CongrsM ot March s. ISTO CHICAGO. ILU PETEK. II. SEPTEMBRA (SEP. U). 1942 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER IM) Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4. 1916. Prodiranje japonskih čet ustavljeno '•e ¿/-T. • ** Ljute bitke v hribih se nadaljujejo. Nove angleške čete se izkrcale na francoskem otoku, Nemške oklopne kolone' naredile na daljnjo luknjo v ruski obrambni črti pri Sta lingradu. Moskva poroča, da so Nemci izgu-bili 924,000 vojakov v bitkah z ftusi. Sovjetski letalci bombardirali Budimpešto in druga : / ogrska mesta Melbourne. Avstralija. 11.12126 ruskih tankov v operacijah j t>_]prodiranje japonskih čet od 30. julija do 6. septembra. ¡¿ti Port Moresbyju, zavezni- London. 10. sept. — Angleška |ki mornarični bazi ob obali No-1 bojna letala so spet šla v akcijo Lg Gvineje, je bilo ustavljeno, in napadla z bombami nemške aoroča glavni stan generala ladje v bližini francoskega o-Douglasa MacArthurja, vrhov- brežja. . Dve sta bili potopljeni, tega poveljnika zavezniške obo- tri pa poškodovane v napadu, rožene sile. Srdite bitke se na- Drugi roji bojnih letal so isto-daljujejo v govor ju Owen Stan- Kasno bombardirali Frankfurt, ley in obe strani sta v teh utrpeli železniško in industrijsko sredi-velike izgube. v Porenju. Napada se je u- , , . . . - ... deležilo dvesto bojnih letal, ki Zavezniški letalci bombardi-1 z^etala več tisoč ^mb, ka. „jo japonske zalagalne črte in ^ g0 poruäile ^^ militarl. komunikacijske zveze. Komu- stičnih objektov in zanetile o-nike pravi, da so japonske cete I gromne požare, prodrle do točjce, ki je oddaljena Radiopostaje v Nemčiji in o-«mo40 milj od Port Mqresby- kupiranih deželah so utihnile, ja.zaeno pa priznava, da Je si- ko ^ začele padati bombe. An-Puacija kritična. Japonci, boBo gleška letala w bombardirala tu-»orali prekoračiti več gorskih |di industrijska središča v zapad- ni Nemčiji in osiščna oporišča v Franciji, Holandiji in Belgiji. London. 11. sept.—Nove angle-j V London dospelo poročilo ike čete so se izkrcale na Mada- pravi, da so ruski letslci napad-nskarju, francoskem otoku v H z bombami Budimpešto, glav-Bližini Afrike. Angleži so oku- no ogrsko mesto. To je že dru-irali Diego Suarez, glavno pri- gi bombni napad na to mesto, tanisče tega otoka, v mesecu Tarča bombardiranja iz zraka so naju. Nove čete so bile posla- bila tudi druga ogrska mesta. | da zasedejo ves otok. Kairo, Egipt. 10. sept. - Brit- Angleška vlada je bila infor- ski letalci so napadli z bombami rana. da je Armand Annet, osiščne paiWke na Sredosfa*. aliens k i governer, zalagal ja- skem morju in Tobruk, bazo v Miške podmornice s kurivom in Litiji ob tem morju. Trije par-igimi potrebščinami, ko so niki so bili poškodovani v na-ihajale v otoške baze. Te pod- padu. Bombe, vržene na To-imice so ogražale zavezniški bruk, so porušile pomole in za-im ur ski promet in zvezo z Ku- netile požare. ¡Splošna delitev \gasolina v odmerkih Posebni odbor objavil poročilo Waahlngton, D. C» 11. sept.— Posebni odbor, lAitertmu nače-luje Bernard m. Baruch in kateremu je bila poverjena preiskava položaja kavčuka, je objavil poročilo, vsebujoče priporočila glede delitve gasolina v odmerkih na splošno in zmanjšanje brzine avtov na 35 milj na uro. Dalje je priporočil popolno re-organiziranje in konsolidacijo vladnih agentur, v katerih področje spada kavčuk. Odbor se je izrekel za razteg-nitev industrije umetnega kavčuka in gradnjo novih tovarn, ki naj bi producirale 1,100,000 ton umetnega kavčuka letno, ds se, zadosti utilitarističnim zahtevam. Za izvedbo programa mora kongres dovoliti vsoto $600,-000,000. Baruch je naglasil, da mora vlada storiti potrebne korake, če se hoče izogniti militarističnemu in civilnemu polomu. Sedanje zaloge kavčuka komaj zadostujejo za vojaške namene. Predsednik Hoosevelt je dejal, da se strinja s priporočili Ba ruchovega odbora in da bo v smislu teh podvzeta akcija. Delitev gasolina v odmerkih je bila odrejena na vzhodu pred več meseci in zadevna odredba se bo raztegnila ns vso deželo. dvojna plača v industrijah odpravljena Indijska grupa grozi Angliji ndija mora do eodvitnott U^Bnankriti-J^g yQjj^g žira Churchilla v » T, Predsednik Roosevelt I podpisal odredbo SPORAZUM Z DE-LAVSKIMl VODI- Waahlngton. Predsednik podpisal pravo dvojne sobotah,! Izjema veljs ls C* 10. sept.— svelt je sinoči , ki določa od-(e za delo ob in praznikih, slučaje, kadar l)o, Indijo dom. in Srednjim vzho- Bitke na egiptski fronti so prenehale. Britsko poveljstvo pra u . 1A __ „ i vi, da se vrle le praske med vo- Moskva. 10. sept. - Nemške ^. stražaml( odkar ^ Wla i opne kolone so naredile na- o£8Bll ^^ je začcl marial Jaljnjo luknjo v ruski obrambni Erwin Rommel> vrhovni poVelj-|na zapadni strsnl SUlingra- nik osiične oborožene 8Île, u. -^ industrijskega središča ob stavljena. iwi Volgi, pravi uradni' komunike. Sovjetske čete so se mo- Anksra. Turčija. 10. sept. — «Ile pod močnim pritiskom so- Tukajšnji diplomattčni krogi so vraine sile umakniti iz dveh ob-|blli informirani, da je feldmar-judenih krajev na drugo bojno *al Erwin Rommel zbolel in da črto. ga bo nemško vrhovno povelj- stvo pozvalo domov. Značaj bo-¡Nemfcke čete so udrle tudi v lezni ni bii razkrit. Tu prevla-predmestja na severozapadni dujc mnenje, da si je Rommel Novorosiska, sovjetske nakopal jezo vrhovnegs povelj-ftornarične baze ob Črnem mor- gtva ker ge je njegovs ofenzivs u (Berlin je naznanil okupa-1 igjalovila. «ijo Novorosiska zadnjo* nede- *>■) Nemško poveljstvo je za- Waahlngion. D. C.. 10. sept. nove divizije v bitko za Ameriške čete, ki so se izkrcale Pw*t te rnornarične baze in se na nekaterih otokih Solomonove izmeni za ogromne izgube, otoške grupe, so obnovile ofen-Tr'J« nemški pehotni bataljoni «vb prdti Japoncem, da jih po-"> d v;, ni,nunska so bili zdrob- **nejo z otokov, katere še kon-6«" v- bitkah z Rusi trolirajo. Mornarični départ S.rTw r , w j u ment Pfavi' da 90 limeri4ki lc' Swvwt k irf:nt pri ,MoZi°Htalci izvršili uspešne nsp.de ns ( OSegle ^^ Otok Gizo, ki se nahaja v sredini C tT^Ï^ W«^ grupe in kjer je u k , i 0r;k/ deloma 2jjrana močna jap0n.ka vojaška m deloma razkropijo- it%.i(ik* n< vm tisoč Nemcev je padlo Î bltki z i.usi na tej fronti. Moz-r* J' '"if la I jen 55 milj od Groz- ¡Knudêcn hvali ^ MtdiKs bogatega oljnega\Roosevelta in Hulla ti ÏWh, litrix bitk;, i •V* us •24 rpr. •to».!« rar h- z I Buffalo, N. V., 10. sept. - Ge-Ineral William s. Knudeen, na-Ičelnik armadnega štaba za pro- I na I zborovanju Ameriške kemične an,. B%r! tL ft»Tl sk< P» fK, 'à V; ; pf h '• vilo uključuje ubito.I uj' te vojaka. '-aznanilo, objavljeno JtraJ. pravi, da ao Nem gromnne izgube v»d BVoj#m govoru E^udl. m«Ja do 31.^' Ameriške kem kuh.ll so v tem ^ ^ pohvaUl predsednika Roo-"g v bitkah na vseh | državnega Ujnika Hulla zaradi njune dalekovidno-,sti. Njima se more Amerika za-<-pt. - Casniksr- hvaliti, da Ji vojna ni našla no-' L>NB poroča, da so pripravljene. V času. ko so za-ne po prebitju ru- govorniki izolacije kričali, da A-■><«• erte udrle v meriki ne preti nobena nevarna lin grada. Vrhov-1 nost, sU Rooaevelt in Hull s|o-■je prej naznanilo rila korske. da se povačs pro-i^tegičnih hribov in dukcijs orotjs. Knudsen )e de-mlja na zapadni jal. da bo ta vojna ie dolgo tra-Firada. Nadaljnja I jsls. toda končana bo z zmago Nemci razbili Amerike in njenih zaveznikov New Delphi. Indij*. 10. sept. — Večje in resnejše potežkoče se obetajo v Indiji kot posledics stališča, ki ga je zavzela levičarska grupa Vseindijskegs kongresa. Načelnik te je S. D. Savar-kar, ki je po seji voditeljev svoje grupe zapretil z drastično akcijo, če Velika Britanija ne bo podelila neodvisnosti Indiji. Ssvarksr je v razgovoru z re-porterjl zunanjih listov dejsl, da ima njegova organizacija več milijonov članov in da njena moč stalno narašča. Resolucija, sprejeta na seji voditeljev te grupe, uključuje več zahtev. Glavne so: Velika Britanijs mora takoj proglasiti neodvisnost Indije. Takojšnjo formiranje indijske narodne vlade z oblastjo v vseh zadevah. Ta vlada naj bo sestavljena iz reprezentantov vseh indijskih političnih strank. Ko, se to zgodi, bo ta vlada objavila deklaracijo glede borbe proti skupnemu sovražniku. V slučaju, da se Muslimanska [liga izreče proti pridružitvi k narodni vladi, pravi resolucija, tedaj nsj jo ostale strsnke for mirsjo brez nje. Resolucijs je zaključena s svarilom, ki se glasi: Ako bo britska vlada vztra-jals pri svoji politiki brezbrižnosti napram narodnim težnjam Indije in se upirsls zahtevi glede podelitve neodvisnosti in formiranju narodne vlade, tedaj bodo indijske politične strsnke revidirale svoj program na na čin, da bodo Velika Britanija in njeni zavezniki razumeli, da Je Indija dežela, ki ne bo več trpela tuje nadvlada. To je naša zad njs beseda." Savarkar je dejal, da je bila kopija resolucij poslana brit-skemu podkrslju z zahtevo, na. takoj poda svoj odgovor. Ce odgovor ne pride v prihodnjih do-setih dneh, bo to znamenje, da je prišel čas za akcijo. • Savarkarjeva grupa se jo izrekla za enotnost Indija in vla do vetine. toda mualimani na. dobe omejeno avtonomijo v provincah, v katerih imajo večino delavci delajo Sfdem dni v tednu zaporedoma v industrijah, ki so udeležene V produkciji vojnega materials. Delavci bodo še prejemali plsČo ln pol za čezur-no delo v smislu provizij mezd no-urnega zakona, ki določa delovni teden 40 ur. Roosevelt sa je v tem slučaju poslužil izjemne oblasti, katero je dobil od'kongresa v vojnem času. Izjavil j«, da je storil ts korak v smisla že dosaženogs sporazuma z voditelji Kongresa industrijskih oirgsnizacij in Ameriške delavske federacije. Nekatere unije CIO in ADF so se že prej odpovsiile dvojni plači za delo ob sotydftah, nedeljah ln praznikih. Unija zdruiaalh avtnih in letalskih delavcev CIO je na svoji konvenciji v «hicsgu sprejela resolucijo, v kl|tri je nag las lis, da ji nekaterd unije, zlasti one ADF, niso gladile in se prostovoljno odpovedsle dvojni plači. Takrat je ti^di naznanila, da bo revidirala svoji stališče, če j druge unije no iodo sledile. -Roosevelt je dejsl, ds sta w11-iam Green, predsednik ADF, ln Philip Murray, predsednik CIO, na konferenci z njim v Beli hiši odobrila sugestijo gleda odprave dvojne plače. Pravkar Izdana odredba js v soglasju s sklenjenim sporszumomt Predsednik je dejal, da jo po->olnoms uverjen, da bo odrediš, ki bo v veljsvi, dokler bo trajala vojna, odpravila trenjs med delsvskimi unijsmi. Mnogo unij je že prej revidirslo pogodbe s kom psnljami v tem smislu. Voditelji' kongrese, med temi Sam Rayburn, predsednik nižje zbornice, so včeraj konferlrsli z Rooseveltom o akciji za odvrni-tev inflacije. Rayburn je po konferenci priznal, da je nastsls opozicija glede podelitve Izjemne oblasti Roosevoltu glede kontrole cen in mezd. Tsko oblsst e Roosevelt zahteval v svoji poslanici kongresu in pozneje ponovil zahtevo v svojem govoru po radiu. Stalin ni zadovoljen s britskim vodstvom vojn« posadke na Norveškem ojačane 10. sept. — Laborit Aneurin Bevan je obsodil vojnp politiko premierja VVinstona Churchilla v svojem govoru v parlamentu ln Izjavil, da bi bila vojna končana z zmago Velike Britanija in njenih zaveznikov v tem letu, če bi pokazal večjo odločnost in poslušal one, kl zahtevajo invazijo zapadne Evrope in ustanovitev druge fronte. Dejal je, da bo nesreča za Anglijo, Če Churchill ostane še dalja na krmilu vlade. * Bevan je v teku debate o vojni politiki rekel, da Velika Britanija manj pomaga Rusiji, svoji zaveznici, kot pa Italija Nemčiji, kar je krivda Churchilla. Sled nji ni bil navzoč, ko ga js Bevan napadal. HAko bo padel Stalin grad in Rusi pognsni v Urslsko gorovje, bo to Churchillovs kriv ds," je dejsl Bevsn. "Čuditi s< ne smemo, ker rusks msrlsls Klement Vorošilov in Ssmjon Timošenko uživata večje zsupa nje pri snglaškem ljudstvu kot pa Churchill. Hitler ims večjo saslombo pri svojih zsvesnikih nego Rusija pri svojih zsvesnikih, mad katerimi sta Velika Britsnljs in Amerika." Noben član Churchillovs vlsde ni zsvrnil Bevanovlh očitkov in kritika britska vojne politike. Wsshlnfton, D. C.. 10. sept,- Dlplomstični krogi v VVashing tonu so uverjeni o nesporazumu med Stalinom ln Churchillom in da nedavni razgovori med njima v Moakvi niso prinesli nobenega rezultata. StSTin Je da! razume ti Churchillu, ds ni zadovoljen njegovo vojno politiko. Roosevelt je bil informlrsn o poteku diskuzij med Churchil-om ln Stslinom, tods doslej ni podsl nobene izjsvs. Iz tags mnogi sklapsjo, ds se Churchill n Stslin nists mogls Sporszu meti glede vojne tsktike. Nekateri so upali, ds bo Veliks Britanija ugodila onim, ki sshtevsjo ustanovitev druge fronte, ki naj bi zmanjšala pritisk nscijske vojne msšlne ns rusko oboroženo silo, ampak to se ni zgodilo. Rusija se mors še vedno boriti sama proti Hitlerjevim legijam. Domače vesti ♦ * Dva nova groba v Chicagu Chicago. — Dne 9. t. m. je v bližnjem Brookfieldu umrla Katarina Račič, stara 66 let in rodom Irka, ki j4 bila dobro znana med našimi rojaki zlasti v Yalu in Pittsburghu, Kansas, od kjer se je pred 15 leti preselila v Chicago. Zapušča moža Frsnka Račlča, tri hčere in enega sina, ki je v službi Strica Sama. Vsi so člani SNPJ, — Istega dne je v South Chicagu umrla Tereza Zlherle, stara 57 let in doma iz vasi Trdnjava pri Postojni na Notranjskem. Zapušča možs in dvs sinovs. Pogreb se vrši v soboto, 12. sept., ob 9.30 dopoldne z naslovs 9525 Ave. M na pokopališče St. Marys. Nov grob na sapadu Pueblo, Colo. — V avtomobilski nesreči je 6. t. m. izgubila življenje Anna Strah, rojena Jeršin in doma iz Turjaka na Dolenjskem. Leta 1929 je v kampanji ss pridobivanje novih člsnov prejela nagrado od SNPJ v obliki prstsna. Uporniki napadajo nem• ike vojaške vlake BOJAZEN PRED INVAZIJO London. 10. sept.—Poročita is nevtrslni^i virov govore o prihajanju nemških čet na Norveško, jačanju vojaških poaadk in manevrih v obrežnih krajih. Iz teh a razvidno, da je nemško poveljstvo storilo korake sa preprečitev zavezniška invazija Norveška. Nacljska propaganda skuša uveriti nemški narod o mogočnosti novih utrdb na sspadu Evrope. Naznanilo Informacijske-[s urada holandske vlade, da ne ene« Bernhard, mož holandske prestolonaslednice Julijane, pri-»ravlja na povratke v Holandijo, e dalo povod govoricam, da bo nova fronta kmalu ustanovljena. Bernhard js bil nedavno menovan za admirala in mnenja prevladuje, da bo igral do-očeno vlogo pri Invaziji. O svo-ih dolžnostih js rssprsvljsl s krsljico Viljemino. Njegov po-vrstsk is Amerika v Anglijo Js bil včersj naznanjen. Dopisnik švicarskegs lista Neue Zurichar Zaitung poroča Is ClovSlaada Cleveland. — Edward Ludvik, ki se nahaja v vojaškem taborišču v Leocevlllu, La., je te dni dobil ssrfto nsredniks. — Družini Korman se js rodils hčerka prvorojenka ln s tem sts Ciril Kunstolj ln njegovs žens postala stari oče in stars mati. — Dne A t. in. sta bils poročena Frank d pngnsll nasaj Alič in Rose Krašovec, Stockholms, Švedska, o nemških msnavrih ns sspsdnsm norveškem obrslju. Ti so v tsku pri Trondhaimu, kamor so An-leži }n Francos! poslali skspe-iicijsko armgdo 1. 1940 ns pomoč Norvežanom, katero ps o Nem- Ameriški general pri Churchillu Govorice o ustanovitvi drug« fronte Francoski listi zahtevajo aretacije Angleiev Vichy, Francija, 9. sept.—Ll-sti so pozvali avtoritete, naj aretirajo britske državljane, ki bivajo v nezasedeni Frsnciji, ln jih pridrže kot talce ln se tako maščujejo za bombne napade na francoska mesta po angleških in smeriških leUleih. Sugerirali so ustrelltve talcev v istem številu kot bombe, ki jih mečejo sngle-Iki in smerišk« letslci, ubijejo frencoske civiliste. Mornarji reieni m gorečega parnika New York, 10 sept. — Ogrodje mornaričnegs trsnsports Wakefield a. bivšega potniškega parnika, ki ss Je imenoval Man hattan, je bilo pripeljano v nok4 luko ns vzhodu Ns tranapor tu je nastal poftar, ko se je nahajal več milj od obrežja, toda potniki in člani poaadke so rešili Na krovu se je nahajalo 1590 potnikov in mornarjev, ko je izbruhnil požar. Člsa SNPJ padel na bojišču Burgettstown, Ps. — Prva vojna žrtev društvs 287 SNPJ jfc bil 22-letni Louis Lovin, ki je psdel v bojih zs posest Salomon skih otokov, kot jo brzojavno sporočil njegovim stsršem A meriški rdeči križ. Pokojni mls denič je bil rojen v Osfordu, N, j. in v vojsško službo je bil poklican 1. feb. t. 1. Zapušča star tri brste in pot sester. ' London, 10. sept. — General Dwight D. Eiaonhower, vrhovni poveljnik ameriške oborožene sile v Evropi, ja obiskal premierja Churchille in imel dolg razgovor z njim. Detsjli togs niso bili rszkriti, tods domrtevs se, ds se je nsnsšsl ns ustsnovitev druge fronte ns zspadu Evrope Govorice, ds bo fronts kmslu ustanovljena, so širijo v Londonu. Zveza b r i t s k i h časnikarjev pravi, ds se je Churchill 1/k k< i proti nadaljnjemu prsmešanju povoljstvs. Zavzel je stališče, ds mors milltarističns msiiaa |*>ka zeti, kaj lahko stori. Govorice se vzdržujejo, ds tx* genersl Archibald WevsU. poveljnik britske srmsds v Indiji, odpokliesn in imenovsn zs člana vojnega kabineta. Na njegovo mesto pride genersl Claude Auehinleck. ki je bil nedavno razrešen kot poveljnik britske oborožene sile v Egiptu. Mnogi listi pozivajo Churchil la, naj poda konkretno eviden co. ds je bil njegov obisk Sred njega vzhoda in Rusije uspešen Daily Herald, glasilo delavske strsnke, prsvi, "ds se angleška Laval naslovil protest Ameriki Vichy, Francljs, 10, sept. — Načelnik vlsde Pierre Laval je naslovil oster protest Ameriki, ker smerlški letalci mečejo bom be na francoske mesta. Protest e bil izročen S. P. Tucku, oprsv niku smeriških poslanlških poslov v Vichyju, z naročilom, naj ga dostsvl svoji vlsdl. To je tretji protest Lavalove vlade, k zavzema stališče, da ima še ved no jurisdlkcijo nad zasedenimi mesti, kl ne služIjo nacljsk oboroženi sili. Ameriike čete prihajajo v belgijsko kolonijo Leopoldvllle, Kongo, 10. sept Nove ameriške čete so dospele I to belgijsko kolonijo v sredi šču Afrike. Z njimi vred so pri šli vojaški Inženirji, ki bodo nadzirali gradnjo taborišč. Leopoldvllle ja važna točka letalskega omrežjs, ki uključuje vse »tri ške fronte, kjer ao zbrsne zavoz niške armade, in Srednji vzhod. Ilelgljaka časnikarska agent ura Londonu poroča, da se več tisoč ameriških vojakov nahaja Kongu, javnost ne z#nima za govoričenja o premierjevi misiji In da zahteva več. Njegov obiak Moskve in Srednjega vzhoda bo ostal le spomin, če se Is toga ne izlušči jasen nsčrt glede vojne stra legije." V sličnom tonu pišejo Ds!ly Msil, Times in drugi sngleški U sti. Druge vssti is Stockholms omenjajo nemške filme, ki ks-:Sjo prihsjsnja nscijskih čet na Norveško. Uradna nacljska čss-nikarska agentura DNB prsvi, da se Ja general Jseob, inšpektor utrdb, vrnil v Berlin po isčrpnsm pregledu trdnjsvikega* sistems, Ki se rsztsss od Bisritzs, Francija, do Kerkensss, Norveška. General se Je uveril o mogočnosti tega sistema, Holandska eaanikarska agentu a Aneta poroča, ds so nemške vojaško oblasti prepovedsle vstop civilistom v gotova oone. Zabranili so jim tudi dostope do železniških postaj. Holsndski uporniki so v zadnjih tednih razlili! 40 vlakov, na katerih so se nahajali nemški vojaki, SHMBHMIRMMMlfH Revolta proti nad-jem v Luksemburgu Avtoritete oklicale izjemno stanje I London, 10, sept.—Generalna stavka, prva v deželi, ki je prišU pod Hitlerjevo oblsst, je izbruhnila v Luksemburgu in zs vzela značaj odprte revolte proti nsci-jam. Stavka js nssUls v jsklsr-skih središčih in iS rsztegnila ns druge Industrije. Nscijske okupacijske oblasti so takoj oklicale izjemno stanje (n zs pretile, da bodo stSvkarji obsojeni v smrt in ustreljeni. Če se ne vrnejo ns delo. Stavka se jo začela v Hchifflingenu In potem razširila na druga tnduatrijska mesta Predstavnik angleške vlade je dejal, da je generalna stevka odgovor luksemburškega ljudstva nemškim zatiralssm. Ts je tudi ¿dgovor ruicijeki propagandi, kl je trdila, ds •• Je luksomburško ljudstvo prostovoljno Isroklo ss koopesacijo s naciji Stavka je spremljana s sabotažo na železnicah V London dospela poročila pravijo, de so sshotorji pognali več železniških mostov v zrsk z dinamltom ln istinli mnogo vojaških viškov. PROSVETA the enlightenment _ GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NAJtODNE PODPORNE JEDNOTE is Cicero ei ud published by Jzdruiena dr Uve (!*▼•» Chicha) la ■a Uto. UN «o pol loto, flJ* 10 «trt letaj s 97M aa cele leto. S3 7» so pol loto* so laoaemstvo RN. tor the United Stole* (a Cht capo and Cicero STM pec M.OO p«r year. po dogorom. Rabopkl dopisov la na vraéajo. Rokopisi literarna vsoMao (¿rtlce. povesti I itor— J« Par ko. kajo V Wsshingtonu je močna MlobijaH za nadomestitev višjega dohodninskega davka s federalnim konzumnim davkom (salea tax). Vae države že imajo ta davek za svoje domače potrebe, ampak bogati parazitje, ki se s vsemi štirimi upirajo višjemu davku na svoje privatne dobičke, pritiskajo na vae načine, da bi ae kon-zumni davek podvojil, potrojil ali celo podeseteril. Nekateri ailijo kongres, naj bi določil za vaak dolar skupička deset centov plačila za Vojne znamke. Če hočeš ukrotiti bika, moraš stopiti v njegov umazani hlev in tako imajo tudi delavske unije svojo "lobljo", katera dokazuje kongreanikom in senatorjem, da konzumni davek pomeni, da pla čajo največ davka oni, ki imajo najmanj dohodkov. Oportunlsti v kongresu s6 dobili idejo, da v teku te vojne naj bolj bogatijo — delavci. Delavci poatanejo milijonarji v tej voj ni! Zato Je treba baš delavce najbolj pritisniti s novimi davki! Sledeč tej kljukasti ideji ja senatni odsek znižal izjemščine za nženjene posameznike na $1200, na samske posameznike pa na IMft; prav tako on znižane izjemščine za otroke In druge odviane oaebe, DrugI celo zahtevajo, naj se izjemščine odpravijo popol noma in vsakdo, ki zasluži kakšen cent, naj plača davek od vsega zaslužka. Zadeva bt bila smešna, če bi ne bila v tam času skrajno beda sta. Administracija je predložila kongresu dtiber davčni načrt — dober }>ač v relativnem smislu, kajti perfektnlh davkov, ki bi pravično pokrili vae, ne bo nikdar v razredni človeški družbi Na črt administracije bi bil lahko ž« davno sprejet, če bi bili v kon Kresu odločni moi)e, ki bi ae zavedali, česa je treba amerlškrnvi ljudstvu in Ameriki v aploinem, toda večina mož v kongresu nI takšna Kadar je treba igrati oportunlzem v zbornici, ni nobene railtke med strankami — konservativni demokrat je (večinoma lx južnih držav) in konaarvativnl tepublikancl ao enako reakcionarni. enako polževaki in enako stupidni Do volitev sta ša dobra dva ineaeca in oportunlsti v kongresu bodo ta dva meaeea že nekako premačkalt In preonegavlll. medtem pa se lojna nadaljuje, tla»« t padejo in vsem onim. katerim gre za življenje ali zdrave ude. ar je ža davno zasvetilo spoznanje, da na bojni fr*mU ni nobenega »tunt/ma Praanovanjo 30-letnic Johaatoara, Pa. — Nedvomno e bila ogromna udeležba na dnevu SNPJ, ki se je vršil letos Clevelandu. Kljub temu, da ni več istih ugodnosti za potovanje kot ao bile preje, se je Članstvo vseh krajev zbralo in se je udeležil, kdor je le mogel. Mnogim pa tega ni bilo mogoče ip radi tega praznujejo več ali manj ta dan po ivojlh domačih krajih. V soboto, dne 5. septembra, je iraznovalo društvo štev. 190 v it. Michaelu svojo 30-letnico. Tej priredbi je bil obljubljen br. Calnkar kot glavni govornik, ki pa ae je vsled velike zapoalenosti gl. uradu oprostil, ker mu ni bpo mogoče prisostvovati v dveh krajih na enkrat, Na priporoči-o sva ga jaz in br. Culkar nadomestila ter ga oprostila pred zbranim članstvom, ki je prišlo skupaj iz vseh bližnjih naaelbin, car pomeni, da je bila udeležba velika in za vse je bila dvorana mnogo premajhna. Vsepovsod!, spodaj In zgoraj je bilo ljudstva natrpano. Program je vaeboval pozdrav društvenega predaednika, tajnik je podal nekaj statistike od časa uatanovitve, predatavljeni so bili še štirje živeči člani. Brat Culkar je imel nagovor kot apel za večjo aktivnoat za poraat članstva, zlasti mladlnakega oddelka In moja malenkoat v slovenščini. Pri programu je sodeloval ženski zbor "Jugoalavl ja" pod vodatvom nadarjene in lo požrtvovalne učiteljice mra An nie Edelman (Potokar) in podal nekaj lepih slovenskih klasičnih napevov. Tako je ljudstvo po dolgem času zopet imelo priliko slišati pesem svojega naroda. Po programu je sledil ples. Spodaj, kjer Je zelo obširen goe-tilnliki proator. je bilo vae natrpano do zadnjega kotička, kjer je rajanje trajalo do rane jutraj-ne ura. Posebnih vabU, ki ao običajne za take priredbe, nieo bila na široko publicirana ii razumljivega vzroka, ker ae ne želi tujih udeležencev drugih narodnosti valed stroge likerske postave, ki jo izvajajo v naii državi. Kot nadomestilo pa ae agitacija vrli med članstvom samim in sicer od ust do ust. Drugi dan, v nedeljo, pa ae je vršila zopet so-letnica društvenega Doma v naselbini Krayn, ki je oddaljena le nekaj milj od naselbine 8t. Michael, oziroma od aedeža štev 190. Ta mala, skoro neznatna naselbina je naj-brže mnogim po širnem kontinentu dobro znana. 2e samo ime označuje, da tu dominirajo Slovenci. S pomočjo nekdanje žive aktivnosti na polju dramatike, petja, godbe, predavanj itd. pod inkorporacijo njih Doma so si v naselbini zgradali svoj lasten izvrsten vodovod in mnogo drugega v zadružnem smislu. Že ob 2. uri popoldne je bilo na obširnem dvorišču zbranih toliko avtov, da je bilo že vae zasedeno in razume se, v Domu vsepolno ljudi spodaj in v dvorani. Program, ki ga je otvoril in vodil v slovenščini br. Anthony Tavžel ml., ki je ob enem tajnik Doma, kakor tudi društva št. 174 3NPJ,^je bil zelo pester in bogat. Na odru je predstavil kakih 13 uaWnoviteljev, ki ao preživeli to 'dobo. Prečital je imena umrlih, ki sega njih število viaoko nad polovico, med njimi nekdaj v najbolj aktivni, kot Bavdeki, Nagliči, Strle, Kaš-ca in mnogi drugi. Med progtonom je večkrat nastopala ondfttna mladina ae-stoječa iz malih dečkov in deklic raznimi1 akti in petjem pod vodatvom mrs. Volcjak (hči znanega Toneta Hribarja), bolj odrasla dekleta pa zopet v posebnem zboru. Pbtrkovalni ples in razne akrobacije je vršila miss Jacoby (Jakobe), nakar je sledil govor, ki je bil zajet od začetka aktivnosti te fiaaelbine In ki je tudi aedaj še vedno aktivna. Razlika je v tem, da je to aktivnoat prevzela ondotna mladina, ki jo vrši v angleščini mesto slovenščini, kar je naravno vsepovsod z možnimi malimi izjemami v večjih naselbinah kot Clevoland itd. Ampak tudi tam gre naša govorica vedno bolj k zatonu in ni pomoči. Po programu ae je vršila pro-sta zabava in plea. Vstopnine ni bilo nobene, poleg tega je bi lo vsakemu na razpolago raznih izvrstnih vložkov, katerih se je lahko vaakdo poslužil kolikor se je hotel, kot dar Doma vsem u-deležencem. Bilo je že proti večeru in ker nerad vozim avto v noči, sem kar iztrgal od veaelc družbe, med katero je" vladalo zelo vese- lo razpoloženje, zlasti v pripovedovanju raznih anekdot in do-godb iz naših mlajših let, ki jih ni bilo malo. Ktyub težkim časom, katere preiivljanao, smo te porinili v «¡zadje in nekaj ur preživelo veaelo, brezskrbno življenje iz nate mladinske dobe. Tako smo obhajali naš SNPJ day v zvezi z delavskim praznikom (Labor day) v naših alegenijsldh planinah. Aadfoj Vldrich. Zahvala Chiaholm. Mina. — Je že malo kasno, toda bolje je pozno kot nobenkrat. Dne 14. marca sem se morala nenadoma podati v bolnišnico in tudi takoj na operacijo. Sedaj ae mi je zdravje precej izboljšalo in upam, da bom kmalu popolnoma zdrava. Na tem meetu se želim prav iz area zahvaliti članicam društva Lilije v vrtu 322 SNPJ, članom in članicam društva 30 ABZ in sploh vsem, ki ate me dostikrat in v velikem številu obiskali. Lepa hvala vsem, ki ste mi prinesli tako lepe cvetlice, za vaše vzpodbudne kartice in vsa darila, ki ste mi jih tako obilno no-aili in me na en ali drug način razveseljevali v tistih kritičnih dneh. Hvala tudi vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali doma, ko sem bila v bolnišnici. Ne vem, če mi bo mogoče vam vse to povrniti. Zatorej vam vsem še enkrat priarčna hvala za vae! Mary Noean. 322. Ampak vojna je totalna ln kongres bi tudi moral biti uključen! # " . t i» ■ vLan-^^i» tanai tsi A^f^Hffi ! * * jp. *»'■ ___gr X*r' v''"-' ^ llflnlbkll IlSl'.'-V.y „ ' f ^ jflS ' i mM SHOOT STRAIGHT With Our Soys! BUY WAR S0HDS je hitro priklical tudi radovedneže, ki so poklicali ambulanco. Najprvo je prišel zdravnik in nato še pogrebnik. Hoteli so poklicati še duhovnika, ali on se je dvignil in dejal, da ga za enkrat še ne potrebuje. Radovedneži ao bili vsi razočarani, ker jih je tako potegnil. Kaj je mislil s to šalo doeeči, mi ni znano. Drugače je fant vedno vesel in dober komik, ali le v armado 8e je vedno bal iti., Pred nekaj tedni sem videl med novimi naročniki Prosvete mojega bratranca Valentina Marna iz Conneauta, Ohio, in se-strično Mary Gubane iz Cleve-landa. Bodita mi pozdravljena in oglasith se v Prosveti s kakimi novicami Andrew Maren. roña vabil čič, Roaka otroka prod raevalinaaal svete kita. Ia centralnega IlHntHsa ML Olivo» I1L — Zadnje čase vedno čitamo razna priporočila glede pomožnih akcij, kar je vse na mestu do gotove meje. Z so nam pa tudi pritožbe in tike o tej zadevi. Zakaj je na predek tako počasen, ne bom tukaj razpravljal. Znani so mi večinoma vsi možje, ki so na čelu tega pomožnega odbora ' in so vredni popolnega zaupanja pri tem samaritanskem delu. Torej ako si zmožen kaj dati, daj hitro, ne obešaj na veliki zvon in ne išči si časti s tem, ako si prispeval večjo vsoto. Glede tega nam daje zvezna vlada lep vzgled, ko pravi, d« je vsak cent dobrodošel in pripomore k zmagi nad sovražnikom. Zatorej ni pravilno, da se krati za Janeze Nadam" one, ki niso >rispevali kake večje vsote. Ne-tako „tako ae je izrazil dopisnik iz države Washington v 168. številki Prosvete. K temu dopisu naj navedem primerno zgodbico iz leta 1888 "beraškem stričku" v Ljubljani, katero sem čital v Slovenskem Narodu. Gotovo je še znano kateremu naših starejših rojakov, da so imeli berači po mestih na Kranjskem en dan v tednu, da so lahko svobodno prosili in beračili po mestu. Nekod so dobili krajcar ali dva, le malo kje ao dobili kak "firar" — štiri krajcarje. In tako ao berači nekega dne sklenili, da od zdaj naprej zahtevajo najmanj pet krajcarjev, drugače pa gredo na stavko. Slovenski Narod je k temu pripomnil, naj le gredo na stavko, ampak meščani se ne bodo udali. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi z našo pomožno akcijo, ako bi ae po načrtu nekega dopisnika postavil strop, koliko mora kdo dati. Gotovo bi se takemu poskusu marsikdo uprl. S tem, da kdo imenuje koga 'Janeza Nedam," še ni rečeno, da so vsi Janezi trdosrčni. Lahko je, da so tudi JožetL Jurčki in Pranceljni istega ktlibfa. Naj ae še nadalje glaai g«blo, da bo vsak najmanjši dar hvaležno sprejet. Tudi od tukaj močno odhajajo fantje v armado. Od družine Calvin je šel 2. septembra že šesti sin. Neka slovaška družina ima že tudi pet sinov pri vojakih. Iz te male naaelbine. ki šteje okrog 3000 prebivalcev, je že odšlo v armado okrog 120 fantov in mož. Tudi imamo že dve žrtvi naznanjeni, nekaj. j«-pa pogrešanih. Vpoklican je bil že drugič ne pregled sin tukajšnjega slovaškega gostilničarja J. K« ln bil tudi potrjen. On je že drugič v vojaškem stanu. Predno je bil prvič poklican na pregled, je napravil prav Izredno šalo v domači gostilni kot toča j Vael Je steklenico "kača-pa", ae namazal po obrarti. vzel v roke revolver, ustrelil v strop in ae zgrudil za bero. Strel pa - Poročilo zastopnika Cleveland. — Naj podam moje vtise o tridnevni proslavi SNPJ, ki se je vršila ob koncu zadnjega tedna v tem mestu. V Cleveland sem prišel v petek zvečer, kjer sem ae javil v Slovenskem narodnem domu v uradu Ludvika Medveška, ako mi je preskrbel prenočišče. Pravi, da je vse "okay*" Bil je pri mojih prijateljih iz Herminieja An-dyju Špiku, ki mu je, rekel, "da za Antona Zornikg zmeraj." To poročilo me je razveselilo. Potem sem šel v. "Goršetov muzej," da mu oddam še eno sliko, katero je želel imeti. Ampak vseh slik še nima razstavljenih. Treba jih je seveda dati v okvire, kajti slike so največ poslane brez istih radi sitnosti po pošti Muzejska soba v Narodnem domu je že lepo okrašena in izgleda, da bo res nekaj iz tega. Omare, kupljene od čika-škega muzeja, stoje sredi dvorane. V njih so razložene in razobešene razne zanimivosti iz "starodavnih" časov: od prvih ameriških slovenakih naseljencev, kot tudi različne rude, star denar, knjige, časopisi. Med temi je tudi list, ki ga je urejeval Karl Marx v Nemčiji, kjer je bil leta 1849 prepovedan. Torej rojaki, ako imate kakšne zgodovinske zanimivosti, na primer stare slike od raznih društev in drugo, le pošljite jih ali pa pišite Erazmu Goršetu, ki u-praVlja ta muzej. Prej sem zapisal "Goršetov muzej" iz razloga, ker se je on za to stvar zavzel in tudi posveti ves svoj prosti čas tej ustanovi. Rojaki, ako pošljete take stvari v Slovenski narodni muzej v Cleveland, se bodo ohranile še dolgo let kot spomin našim pionirjem, ki ao pričeli s podpornimi društvi v tej deželi. Ako obdržimo take stvari doma, bodo naši otroci vse zmetali proč, najprvo na podstrešje, čez čaa pa v "furnace" ali v peč. Takojpa se bo lahko ohranilo nekaj v Slovenskem muzeju v naši elevelandski metropoli. Ker je v tem mestu naseljenih največ naših rojakov, bo v metropoli najbrže še dolga leta najboljše shajališče potomcev naše krvi. Ko sem površno pregledal vse te zanimivosti, sein se podal k mojim prijateljem Špikovim, ki ao me prijazno spgetfeli. Pri njih sem prenočil tri ngffi. V soboto sem šel nekoliko po mestu, kot tudi v park in iuy^ini vrt, v katerem je poleg sehe našega pesnika Simona Gregorčiča tudi so-ha škofa Barage, ki je živel od leta 1797 do 1888. On je misi-jonaril okrog Indijancev po Min-neaoti in Gornjem Michiganu. Na tem vrtu je tudi aoha Ivana Cankarja, toda ne originalna (Iz Ljubljane), kajti ta je bila baje ukradena, kot ao piaali, kar pa menda I ni rag. Ta aoha je menda čakala nekje med staro šaro, da bo postavljena, namesto tega pa je bila rže odpeljana po pomoti #JHnro Erie U bogi Cankar, še aedaj ti delajo krivico! Ko sem se vrnil od pregledovanja v Slovenski dom, sem se tam sestal z raznimi rojaki. Več jih Je bilo tam že tudi iz Penne. tudi naš Lojze C ve Iber iz ■ »vojo boljšo polovico , 1 med prvimi in me J i na kosilo. Vi o katerem so m V, drugem delu so nast Amalia Slejko, Daniel in Jo Srak, Josephine Martincic, trice in Bernice Moster, Anna Žele, Robert in Edv Salamont, Virginia Korber, dred Berčič, Alma Žagar, rothy Svigel, Betty Jane I nar. V tretjem delu pa so stopili zgoraj še neimeno Louis Baje, Betty Dolinar "drill team", katerega je vo Margie. Jeric. V tem je uključena godba z različnimi : strumenti, petje, telovadba drugo, kar pa ne morem ker bi se dopis preveč ra Najbolj pa se mi je govor župana Lauscheta, ki je| par besedah veliko namreč, da kar gradijo naše ganizacije, bo postala Amerika. Kdor te besede do premisli, je njih pomen ta, bo Amerika v bližnji bode postala kolektivna. Torej vsi, I smo pomagali graditi in naše institucije, bomo lahko i spali mirne vesti, da je naže i lo obrodilo dober sad. Žu tudi ni pozabil povedati, dt ; zasluga 50,000 Slovencev, da on postal župan milijon ' mest^ y Lausche govori t morjem pristno po domače, da ga lahko vsakdo razume, velandčani pravijo, da do mesto še dobro vodi. Petr pa je dodal svoje mnenje, ko i je predstavil, da »on upa, da Lausche dosegel še višje stopnji Želeti je tako. V avditoriju SN D je nad boč sedežev, ki so bili pri pw mu val zasedeni, par sto oseb | je še moralo stati. Na delavÉ dan sem se udeležil še seje mM dine in "mladine", popoldne p kosila, kjer so bile razdelj« nagrade zmagovalcem v st1(>n ki Prvo nagrado so dobili to gar j i iz Vérone in Uni versais,! drugo sem pa pozabil. Na * je bila diakuzija glede kampsnj za nove člane v oba oddelka. U (Dalje na 1 strani ) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete', 11. septembrs 1« Dosssačo vesti V Bsrberufl O., ao potegnili iz^ ^ vode tr«H mladeniča Jakoba Župcs * Loke. Kako je prišsl v vodo. znano. , , ^ Delavska varfi AFL svari pred agitacij« » ™ neralno stavko. IiiiibsisItt Poražene čete se puntajo proti p °Sovletaka Rna«.. veat ae glaai da Je njev zamenjal Lenin* Sha- sovjetske vlade. e«« pesti t fonte . Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov woche" prinaša po «al JufloalavUl Hngkvi, 26. avgusta (ICN).— £je oddala sledeče urad- poročilo vrhovnega povelj-. gerilske in prostovoljske Je z dne 22. avgusta: r£ku zadnjih 14 dni so liški ilci po hudih spopadih z za-benimi četami in ustaši osvoji večje število obljudenih jev in prizadeli sovražniku utne izgube. ^ta črnogorska napadalna 2ada se je po izredno hudih ¡h prebila skozi sovražnikov oč in se združila z drugimi ¡Iskimi edinicami. Moštvo te «de je bilo v boju pod naj-taii okoliščinami proti šolniku, ki je bil številno moč-[j in brezprimerno bolje emljen. A vendar jim je tlo, da rešijo na bojnem po-in odvedejo s seboj več kot težko ranjenih gerilcev in l da evakuirajo več sto belcev, po večini žen in otrok, io se bili rešili pred laškim jrjem iz Črne gore. Na tiso-¿rnogorskih rodbin je bilo ledenih v koncentracijska tale». Ilizu Kupresa in Imotskega nadaljujejo srditi boji. Tudi jlske brigade in bataljoni, ki lirajo v Bosanski Krajini, Jaljujejo svojo ofenzivo in so Ijevali celo vrsto značilnih brisanje cen na hrvaških železnicah te od meseca marca sem so aske državne železnice zvi-cene za potniški promet o za 50%, tako da znaša M cena 1 km v tretjem razlit 1 kuno. {bUtžn rvanski gerllci osvobodili Mrkonjič Grad skva, 29. avg. (ICN). — Ra-itaja "Svobodna JugoSlavi- i oddala sledeče uradno po-i vrhovnega poveljstva ge- i in prostovoljske armade z 27. avgusta: »ostrih bojih, ki so trajali dni, so oddelki naših napa-iih brigad zasedli dne 27. av-i Mrkonjič Grad, kjer so u- 100 sovražnih vojakov in zalili velike množine vojnega triala, med njimi tudi proti-»vski top in dva težka mož- L Idelki naših napadalnih brilo se spopadli tudi z ustaš-osadko v Sabesiču blizu Trati Ustaši so pobegnili in pu I» seboj več tisoč kg moke recejšnje količine raznega *ga materiala. Večji del u->)*ne moke so gerilci^-azdeli-tfnemu prebivalstvu. Pijanski častniki divizije Se-^tere so gerilci ujeli, prikujejo, da je njihova divizi-"«ubila v bojih z liškimi ge-*v Par tednih več ko 20 odr »v svojih častnikov. Itali-P vojaki so demoralizirani Jd dneva do dneva bolj malo-fci. [leku ofenzive nemških in u-čet v planini Kozari ao več kot 16,000 mož, žen Itrok S" vasi so porušili in 70,-P*-bivalcev iz Kozare in ao-W predelov zemlje so zapr- r^ncentracijske tabore. Vse F^lje je |x,polnoma opusto-r* Mno lazvalin. pod naslovom "Pomiritev Balkana" zelo zanimiv članek s sliko generala Dra-že Mihajloviča. Prinašamo kratek izvleček iz tega razmotriva-nja: Madžari so zelo nezadovoljni z nagrado, ki so jo dobili za udeležbo v vojni proti Jugoslaviji in bi hoteli, da se jim izroči raz-ven Bačke tudi še Banat. Na Bolgarskem vladajoče razpoloženje je še bolj pesimistično. Bolgari se vprašujejo, zakaj ae nahajajo laške zasedbene čete v čisto macedonskih krajih, lakor Kičevo, Gostivar, Tetovo. Vprašujejo se tudi, ali so Nemci zares obljubili Turčiji ozem-je, ki se v vzhodni Traciji nahaja na desnem bregu Marice. Presenetljivo je, da je ta pokra-ina zdaj že več kot leto dni zasedena od Nemcev, ki so po o-Ivoritvi železniškega prometa med Sofijo in> Carigradom izročili turškim železniškim oblastem tri železniške postaje na tej progi. O Hrvaški ni treba niti govori-[, kajti ta nova država je ob pri-iki zadnjih razmejitev izgubila mnogo več nego pridobila. * Najzanimivejši pojav, ki se je v teku zadnjih dveh let pokazal na evropskenis, jugovzhodu, je splošna tendenca za prijateljske odnošaje in zvezC med balkanskimi narodi. Skoro vsak teden ee vrše uradne svečanosti namenjene prijateljstvu, bodla! Hrvaške Bolgarsko, bodisi Rumunije s Hrvaško in Bolgarsko. Tudi nabori madžarskih oblasti, da si >ridobe simpatije srbskega prebivalstva v ozemlju Bačke, so zanimivi. Vse to pa so le naj-tx>lj značilni pojavi te splošne tendence, za katero je izredno Karakterističen tudi oklic vojvode srbskih upornikov, generala Draže Mihajloviča, v katerem je meseca maja t. 1. svojim četam označil kot glavni cilj ustvaritev srbske narodne države v okviru povečane Jugoslavije, obenem z osvobojen jem Bolgarske in Albanije. Srbski uporniki so popolnoma uverjeni, da bo njihov boj pri-vedel do balkanske zveze. Važno je .tudi, da ne pozabimo na to, da so bili v teku zadnjih sto let že večkrat zarisani začetki srb-sko-bolgarske zveze, ki ao osta-x i brezuspešni, le zaradi odpora velesil. Sicer pa, ako so res nemške zasedbene čete z lokalnim prebivalstvom preveč prijateljske, bi bil to le dokaz zato, da sta si plemenska sorodnost in »ličnost jezika znala uveljaviti tudi v teku sedanjih dogodkov. Na Hrvaškem in v Sloveniji ao predpogoji za razmah federali stičnega stremljenja še bolj u godni. Hrvati so za to nalogo posebno prikladni zeradi svojih na »rov za pomirjanje še za Čaaa Jugoslavije. V zadnjem času je zasedba Slovenije in Dalmacije s strani laških čet ogromno o-kreplla misel balkanske zveze. Hrvaški uporniki v svoji gorečnosti komaj zaostajajo za Srbi. Dober primer za sposobnost nji- love organizacije je dejstvo, da ■ Uit v____ meai v Jugoalavljl _ Uhi vinll 1000 talcev 19. avg. (UP). - Poo-vanske vlade je < so laške vojne ' ' '»* mbnimi letali 1 Hrvaškem in v Dalma "•>• 1000 mož za talce * Italijani maščujejo wt'*i"vanskimi četnlki, genlake podjetno-ku rvaških dijakov M kjer m pridružu- tfrri! ' kupinam. ■u-r Fikl t v . _ h*> O ratmeeak aa B«lkana " ki tednik "Welt- Ijim je uspelo rešiti upornika j Dangiča iz zapora komaj par dni potem, ko so ga bili Nemci u-jeli. Politični vpliv balkanske unije bi viapko nadkriljeval važnost posameznih balkanskih držav. V...— Vesti Is domovina, potna!» ls če-sopiaov pod nacistično In fa-šlatlčno kontrolo Havaa prinaša pod naslovom: železniške zveze na Balkanu — sledečo vest; V Sofiji se je sestala konferenca poslanikov železniških uprav Francije, Italije, Švice, Hrvaške, Srbije in Bolgarije. Ker je bil promet med Svi-lengradom (Bolgarija) in Evropsko Turčijo zopet odprt, ao poslanci soglasno sklenili, da bo vozil na fpogi Modana-Trst-Bel-grad-Skoplje-Solun samo še po en vlak dnevno. V ... -Pester Uoydi Iz pisarne službe narodnega dela za rekonŠtrukci-jo Srbije poročajo, da bodo morali vsi dijaki srednjih šol po zrelostnem izpitu obvezno vstopiti med delavce, vstrajati preko poletja. Dijaki bodo imeli možnost, da se v oktobru pravočasno vpišejo na univerzo. V . . . — Tageapoat poroča: Na Hrvaškem obstoja do zdaj 300 nemških kooperativ. Ustvarjanje novih je v teku. V...— I Neues Wloner Tagblatt poroča: Delegacija 25 članov ustaš-ke mladine bo odšla v kratkem na Slovaško, kjer bo ostala tri tedne v skupnem taboru s hitler-jansko in slovaško mladino. V . . . —. Neue Wiener Tagblatt poroča: Po naredbi ministerstva korpora-pij se je začel popis sirot in o-trok, beguncev iz Bosne, ki so se zatekli na ozemlje velikih žup Plive in Rame. V...-Doplsovanje po Rdečem križu "Slovenec" je objavil dne 12. marca t. 1. poziv Rdečega .križa: V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se javijo: Benko Marica, Bezenšek Dominik, BoriŠek Boža, Bregant Boris, dr. Brenčič Lojze, Čopič Venčeslav, Drčar Ernest, Fortič Bojan, QabrijelčiS Mira, Greif Ivan, Horvat Tatjana, Hude Cvetka, Justin Hiš, lagodič Vojko, Jaklič Helena, Tež Marija, Kočevar Marija, Ko-čevar Ivan, Povalsky Julijan, Kramar Jožef, Kraus Artur, Lah Zoran, Subec Jožef, Markošek Marija, Modrija Danilo, Rajh-man Zlatko, Rant Rezka/ Smer-kolj Marija, Sreznlk Ana, dr. Ši-janec, Štefanič Franc, Tršan Jakob, Vidmar Franc, Vidmar Franc, Vidmar Tončka, Zaje Boris, Zavašnik Mara, "2ena in dom." V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se zglaai Vldic Franc ali kdor koli« ki kaj ve o njegovi usodi. Baje se je ponesrečil mesece decembra 1941 na železniški progi v okolici Novega mesta. V ... -Boli v zahodni Bosni London, 31. avg (Reuter), r-Laški radio je poročal danes ponoči, da divjajo v gozdovih za-padne Bosne srditi boji in da so tam jugoslovanske čete izvršile napad na zelo važno železniško progo. Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti) 6. avgusta 1942. Ko pridete pogledat v urade jugoslovanske vlade v Londonu, ba*te srečali v veži, na stopnicah, na hodnikih, v liftih (vzpe-njačah) polno mladih, hitrih ljudi. Fantje v vojaških uniformah, v modrih uniformah vojne mornarice, zračne vojske, plavo-laae, šibke deklice; sredpjeletni solidni trgovski uradniški tipi med njimi. Mogli bi biti Angleži, pa niao. Oni, ki so v uniformah, noaijo na ^amah napis "Norge". Jugoslavija ima v Londonu za sosedo Norveško. Mala država Norveška, pa kuko je dobro zastopana V poned imeli svojo 4 Londonu so NaJsaaealJivajAa dnevne delavske vesti ao v dnevniku "Pro-avetL" AU jih čttate vsak dan? Bolničarka Ethel Drary v vojnih Induatrijak. v seveda Procession': i, da jih je ? Hyde Parku so ae ¿brali londonski Norvežani: najprej njihova vlada z ministri in predaednikom* Za njo otroci: norveški otroci, ki so živeli v Londonu in oni, ki so prišli -sem ponoči, v veslaških čolni)* s svojimi starši, in oni, ki so jih privedli naši komsndoti, ko ao se vrnili z napada na Lofotsko otočje in sličnih izletov. Potem njihova mornarica, trgovaka mornarica, ki jim je dajala kruha v mirnih časih, ki jim pomaga dobiti zmago v vojnih. Uredništvo njihove trgovake plovttbe. Norveška vojska pod svojim vrhovnim poveljnikom: najprej su-hozemski oddelki—z uniformiranimi dekleti med njimi—vojna mornarica in zračna armada. Končno Rdeči križ, dobrodelna društva, mladinake organizacije. Norvežanov je približno samo dva in pol milijona. Majhen narod, ali kaj ao vae pokazali v tej vojni. Pokazali: napravili, mislim. Ker oni ao soliden, miren narod, ki nimajo proslav in he govore, če i to ne pomeni pozitivnega, vredneg* dela. Njihov sloven je zraatel iz tal dela. Njih kralj je zahteval, plebiscit vsega naroda, predno je apr^jel službo, v kateri, je dejal, bo služi} ves le Norveški. * Kaj Je norveško delo v tej vojni? Štiri milijone trgovake tonaže, ki plove po.vieh morjih, ki je v alušbi zayeznic, je norveške. Tisoč norveških ladij, 26 tisoč nor vaških mornarjev. Nji hova trgovska mornarica je bila pred vojno večja, kakor nemška Za oceanako plovbo ao imeli sposobne več tonaže, kakoc Amerika in Japonska, samo britanaka je btta večja, kakor njihova. Kakšno bogaetvo za mali narod, mornarica jim je bila rednica, kruh vsega naroda« V noči od 8.-9. aprila leta 1940 je Nemčija udrla na Norveško. Prva skrb vlade Je bila za trgovsko nornarlco. Klic je šel ven iz Norveške po radiju, klic SOS vsem norveškim ladjam kjerkoli so bile, naj se rešijo v zavezniška ali nevtralna priatanišča. Niti ene ladje ni bilo, ki bi se ne bila odzvala temu pozivu. Naaprotno: mnoge so ae celo izmuznile iz pristanišč pod oaiško kontrolo in prišle k zaveznicam. In 25 tisoč mornarjev ae rajše ni vrnilo na svoje domove, k svojim družinem, pustili ao jih brez dohodkov v deželi, ki je skopa na poljakih pridelkih, kjer je življenje trdo, klima Tleprljaz-* na. Veste, da. Je skoro polovico, 40%, vsega petroleja« ki ga rabi v tej vojni Velika Britanija in njene zaveznice, pripeljanega v norveških tankerjih? Veete, kaj pomeni petrolej v današnji vojni? Veste, kakšno nevarno, nadvse važno delo Je prevažanje v tej vojni? Prevažanje po mor ju. Norveška, mali narod dveh in pol milijona ljudi, opravlja ikoro polovico prevoza petroleja. Njeni tankerji imajo čez dve milijone tonaže, in to so vam moderni tankerji, motorne ladje, ki opravijo skoro lato delo, kakor 3 milijone britanskih ton, kate rih je ena tretjina ladij na pano Norvežani ao se ustavljali Nemcem cele dva meaece. v^ bojih ao izgubili skoro vso vojno mornarico. Odkar ae borijo z angleških tal, ao al preskrbeli novo vojno mornarico. Dobili ao nove podmornice, nove rezorače; ft novih razoračev, 4 med njimi ao ametiški, ki ate Jih izročili Angliji Spravili ao akupej 260 mornariških oficirjev, ¡MO mot delajo iva, pa ao jim preskrbeli vojne veško zastavo v zavezniški mornarici. Ni jim še dovolj. VPly-mouthu in v Kanadi vežbajo več moštva za večjo mornarico. Naprej in naprej do zmage. "Redko je dano človeku, da ima tako, priliko, da vidi sadove dela, ki si ga je zadal na rame." Čudne besede v sredi strašne vojne. Ali zakaj ne, ko ao toliko napravili in še delajo. In ko pišejo na-oijaki-norveški časopisi o njih: "Dobro bi bilo za zaveznice, če bi bile le na pol tako prepričane o avoji zmagi, kakor so nekateri norveški in danski probrl-taaaki ljudje. Oni edini imajo neuničljivo zaupanje. Oni ao pomorski narod. O avgusta, »o «voji auhozemski vojaki pravijo, da je majhna ali izdatna. Ta teden ao prvič nastopila njihova dekleta v uniformah vojake. Bolj ao ponoani in ambicijozni s svojimi letalci. Težki časi bojev na Norveškem ao jih izučili, kaj pomeni danes zračna armada. Zato boste večinoma srečali mlade Norvežane v letalskih uniformah. Trdijo, da imajo le dva skadrona, ki že letata z R. A. F., začeli ao z zračno vojsko šele lanakega avgusta. Eden je pri obrešni komandi, kjer imajo ameriška pomoraka letala. Drugi pa je pri lovski—Hurricaiv-komandi. Ali tudi to še ni vae. Naprej jih vežbejo in gradijo avoje bombniške in lovske ska-drone. Njihovi mladi se vežbajo v Kanadi. "Little Norway" se tam imenuje njihovo središče vežbanja v Torontu, v "Little Norway" — svobodnem koščku Norveške—ee vešba 700 leteleev u bitko, ki bo odločila uaodo velike njihove Norveške. Njihove družine doma stradajo, zmrzujejo. Ali: človek jih zavida, ko pomislim na naše ljudi, kjer je trpljenje Še vae hujše. Norveška pomorska aila aunaj doprlnaša dobršen del k zmagi in oavobojenju njihove zemlje. Kako je doma v njihovi deželi, vam pove pismo, ki je prišlo iz Norveške v Washington: "Ljudje so si nadeli zunanji način obnašanja, ki dela Nemcem izredne preglavice, ko imajo opravka z nJim: mirno, mrzlo in karakteristično radi neizrečenega preziranja. Okupacijske oblasti so v resnici opustile vse upanje, da bi vplivale na našega duha, čeprav propagandni mlini še delujejo,.. Leh-ko je opozoriti na dejatva, ki so Slovanska Narodna Podporna Jednofa «ai?.»i Bo. Lawntfala Ave. Chicago. Illinois GLAVNI ODBOR VINCENT CAINKAR. gl. pradMtfnlk ». A. VIDKH. «I. lajnifc.......... WILLIAM MVa. pomol Uj MIRKO O. K UM tU «I. ^-g-jn't ______ LAWRENCE QRAOIRHEK. UjAUt bol. odd, MICHAEL VRHOVNUC. dtrrk« m Ud oddol PHILIP aODlNA. upravtulj gUatU................ JOHN MOLEK. undnlk gUtü*........................M F*<>W4nitilln MICHAEL R K UM ER. prvl podpradMdnlk_____ CAMILUS ZARNICK, dnift po. mal ai.. CMv»Im«. Ohio MIT ao. Lawndal» Avo., Chicago. III. MIT So. Lawndal» Avo.. Chieogo. III. MIT So. Lawndal» Av«» Chicago, III. .1400 So. Lombard Av«., B»rwyn, 1IL 1MT Bo. TiMWbuU Av».. Chicago, IU. TOO R. MOth st., Cl»v»land. O. ANTON aHULAR. prodawlnlk PRANK VRATARICH________ PRANK HARaiC ______ P»r»tnl oda»k ANOMBW VIDRICH I JOHEPMINE MOCH&L i ....................tT, Anna. Kanaaa. „.....»....„^.,111 T»n»r at. Luivrn», Ha. 1M1I Muakoka Ava» Cleveland. Ohio ..TO« Por»at Av«. Johnatuwn, Pa. TTS » IMUt H treat. Cleveland. Ohio PRANK ZAITE, piodaadnlk MD.AN MEDVEÉEK _________ ANDREW ORUM JOHN OIJP------ PRED MALQAl M01 ao. Lawndal» Av«, Chloago. in. Arcada Av«„ Cleveland, Ohio H IT1M Sn«d»n, Dotrolt. Mich Ml So. Proapoct Av»,. Clgrvndon Hill», III. .............» W»atclo« Av». P«ru. IU. Igrala glavno vlogo pri tem ugodnem razvoju: razmeroma vieoka ljudska naobraženoat, nagibanje k socialnemu izenačenja, predvsem pa politična izurjenost, ki si jo pridobi ljudstvo l tem, da je imelo demokratsko obliko vlade več kakor >to let... Lahko rečemo, da smo vse utrdbe, ki jih je bilo mogoče držati, tudi v resnici držali." Čeprav je piamo, ki prihaja iz težkih razmer, vendar je ponosno in vzravnano. Dolenjke. Glasovi iz natalbin (Nadaljevanja s 1 streel.) sedaj ata na prvem mestu Bs-ifaldi iz Sygana, fa., In Mary dovkh Iz Chlcaga. Seje ae je udeležilo okrog 00 članov In članic. Debatiralo se je tudi, kje naj bi bil SNPJ day prihodnje leto. Radi izjemnih razmer, v katerih živimo, je bila stvar prepuščena prihodnji letni seji gjav nega odbora. Na tej proslavi je bilo precej glavnih odbornikov, Iz Penne Je bila lepa representee!j a članetva videl sem jih iz Harwicka, Oak monta, Indianole, Vérone, Uni versala, Pittsburgha, Moon Ru ne, Strabana, Southviewa, La troba, Greenaburga, Yukon", Jlerminieja, Exporta in tudi Iz okolice Uniontowna so bih, In sicer ftkoda iz Bobtowna* Ku mer iz Nemacolina, m íwna, Ku nuííorik i drugih, zdaj m Prladerlcktowna in še več čijih Imen se pe, ravnaj ne morem spomniti, ker imam še precej megle ^glav. kajti prijatelji U vseh kr<>v mi niso prlzaneali, da bi oataU ab atlnent. Tudi iz Ökia ao bili dobro zastopani. uključivš! Oirard, od kjer ao bili Bogatajev!, Rezek In druci, iz BridgeporU pe je blU Mary Kroflich, hčerke mojih go stiteljav, ko sem bil ZMkiJI« tat» Tudi Chicego, Detroit In Mil V krvi raznih plemen ni razlike ; Člani biološkega oddelka neke newyorŠke arednje šole so najnovejša skupina znanstvenikov, ki ao podali izjavo, da ni nikake razlike med krvjo belih in črnih ljudi. _ Trditev, da taka raslika obstoja In da je zato treba ločiti krvne prispevke črncev v tako-zvano krvno banko, da se ne pomešajo s krvjo, ki jo beli ljudje prispevajo, so raskričali najprej profeaionaini črnožrci ln zagovorniki plemenskih predsodkov. Izjavljali ao svoje ogorčenje nad mialijo, da se kri Črncev utegne vbrizgati v ranjene 6ele ameriške vojake. To vpitje so osiščni propagandist! takoj prevzeli do-davli, da tudi židovaka kri ne bi amela biti pomešana a plazmo, namenjeno za bele ranjence. American Medical Asaoclation, največja in najbolj vplivna organizacija zdravniške avtoritete v tej deželi, je takoj zanikala trditev, da bi bila kaka razlika v krvi raznih plemen, in Je izjavila, da taka mnenja so osnovana na nevednosti in vraži. New York County Medical So-eiety, druga največja skupina zdravnikov v tej deželi, je razpravljala o tem v svojem glasilu v uvodnem članku pod naslovom "nacijaki nesmisel" in na-glasila, da se kaj takega protivl biološkim dejstvom. Učitelji znanstva v newyorški srednji šoli, ki so se posvetovali /. znanstvenimi avtoritetami o krvi, so bili prav specifični v svoji Izjavi. Izjavili so, da noben zdravnik all krvnl specialist ne bi mogel rasločevatl med vzorci krvi od belega, žoltega oziroma črnega plemena, klJU četvorica temeljnih tipov krvi—A, B, AB ln C—ae pojav-Ija v vseh plemenih In, Ito se primerjejo kemično, mikroslto-plčno ln glede svoje reakcije na bolezni, ne kažejo prav nikake razlike. * Nadalje ao Izjavili, da posameznik, ki je dobil kri od drugega človeka različnega plemena, ne pridobiva ali prenaša svojim potomcem nikaklh značilnih kakovosti darovatelja krvi, da nI res, da se kaj podeduje potom krvi, in de kri, sprejeta od oae-bc drugega plemena, ne bo inte-la nI kakega vpliva na barvo ali na polt oziroma na katero drugo kakovost v bodočih generacijah. Vsled svojih zaključkov je fe-kultete te šole poslala predsedniku Rooaeveltu, generalnima /dravnlkoms srmade in mornarice ter ravnatelju Ameriškega rdečega križa Normanu H. Davi-su, sledečo Izjavo: "Ker ni v nikakem pogledu znanstveno upravičeno, da se bi kri belih ljudi ločila od one črncev, mi «člani fakultete Lincoln High School v Brooklynu, urgi-ramo, da ae kri darovateljev za civilno obrambo pomeša brez ozira na pleme. Mi zahtevamo za črnce in za vsa druga plemena pravico, da pomagajo v tej borbi za človeško svobodo na enaki podlagi. S tem, da s« borimo proti plemenskim predsodkom, ae borimo proti fašizmu." Zdravniški vodilni strokovnjaki poudarjajo, da se ni nikdar doznalo, da bi kaka bela oseba, ki je dobila kri črncev,j postala črna vsled te bolniške prakse, hiti da bi kaka mati porodila temnopoltno dete vsled transfu-tije iz pomešane krvne banke. Druga neamlselna trditev proti zagovornikom pomešanih krvnih bank je ta, da črnci, ki imajo višji odstotek nekaterih nalesljl-Ivth bolezni kot belci, utegnejo razširjati te infekcije. Zdravniške avtoritete odgovarjajo, da va^ka daritev krvi ae drži v posebni steklenici, dokler so natančno ne preizkuai. Ako je Izid neugoden, se kri vrže proč, pa naj bo "bela" ali "črna". Agitsclja proti Injekcijam v krvotok ni nič kaj novega v Izkušnji zdravniškega poklica, dali so prsti prebrisane oeiščne propagande v sedanjem slučaju bolj očivldni kot glas nevednosti. Ko se Je uvedlo cepljenje koz, je mnogo staršev ugovarjalo proti injekciji svojih otrok a tekočino iz bolne krave. Enaka protiv-noat Je nastala, ko ae Je odkrilo, da kri okuženega konja nudi uepešon protiatrup proti davic). Dandanes pa ae oba načina injekcij smatrata' kot nekaj naravnega in sta v večini držav zakonito obvezana v javnih šolah,--Commen Counctl—FLIS. Udje, de ao udeležene pod nor- waufcoe ao bili dobro zartoparo t ammmmmrnmmmmmmmmmm To Je moje površno poročilo, Zaključek pišem ne pomolu E-rijskega jezera, kjer čekam na parnik, da me odpelje v Detroit k bratu, ki mi je sporočil, da ga moram obiskati, ker sem že pri šel do Clevelanda. Morda obl* šlem še naročnike Proietarce In •impatike, potem pa še v Akron, liarberton in okolico Torej na svidenje. Anion Zoraik. zastopnik. Kakšne Vitamine B-l naj kupim? Trintrjtvo Grenko Vino s Vitaminom B«1 Da Je na trgu oglaSenth toliko Vitaminov H-1 je vzrok ameriška hrana, ki mnogokrat n» vaebuje dovolj Vitaminov sa rvrmuln« potrebe. Ako potrebuje!« »anesljlvo smo« ra val lolodee, ter milo odvajslnku, vprašajte lekarnarja po Tiinerje-v«m grenkem vinu s Vitaminom B-l. Ta povgpešl apetlt ln povedo pretakanje tekočin, ki pomagajo prebavi. Trlnerjevo grenko vino je na trgu le na4 M let. morali b! vr d Hi, da nI nadomestila nad preti kušnjo knovl v Trtnerjevem gren kom vinu so narejen« tako. da Jem-¿Iju pripomoček ln Vitamin U-l y* napravil boljšega kol kedaj prej, Zahtevajte Trlnerjevo grenko vino s Vitaminom B-l. ter kupite tudi vojne konde in snem*« Ako ga ne morete dobiti pri lekai -narju, tedaj poiljite 91 26 ali pi na jogeph TTiner Corp., ISIS t. Aaklend Ave., Chleago, III, in do-biti bodetr eno aU lest alekianle Trt nvrjeveg« gienkega vina a Vilami nam B-l, t>o*U^ne pmste.—i^dv.l Flf ie iliuuit BONDS STAMPS Ur PHOS MAU LJUDJE MlfdAN PUGEU f Took Me in the Eye, Bud!' OSAT (Se nadaljuje.) Čudno ae je bilo tod voziti: Priili so spomini in tako napolnili kupe in ga zagostili, da je sedel Mirti* kakor v megli in ni videl, ne slišal več ne sopotnika, ne sopotnice, ki sta sedela poleg in se razgovarjala o kmetiji Stokrat in stokrst se je že tod vozil in vselej v drugem rszpoloienju kakor danes. Ko je obiakoval šolo, se je vozil ns počitnice, pozneje se je pe-ljsl tod prvikrat v svojo službo, nekoč gs je spremljala na tej vožnji njegova zaročenka Ti-nica, in blizu Grosupljegs drči vlak skozi tunel in tam Se je dogodilo nehote in nepričakovano prvikrat nekaj sladkega in nepozabnega. Rahlo kramljajo spomini, v dnu duže leži kakor svinčene kepe zavest sedenjegs stanja in nesreče, drčeče kolesje pod vozovi enakomerno suje in se zaletava, včasi zaškriplje in zaječi pod zavornicami, vlak vozi vedno počasneje, izmed sklaOanica ls drevja ae prikaže bela hiša, aklaflanica leaa, jesenski vrt, kopa ljudi in lokomotiva zalumi na ves glas ni se ustavi. Postaja je in sprevodniki letajo po dolgem ob vlaku in naznanjajo potnikom, kam so jih pripeljsli. Nekoliko minut po treh izstopi Mirtič v svojem rojstnem kraju. V trgu jo postaja in on ima ie pol ure pel do svoje vasice. Gre iptd travniki in njivami, koder pospravljajo kmetje zadnje pridelke. Včasi mu pride nasproti znanec ali znanka iz trga ali bližnjo vaai, pogleda vanj začudeno in se skoro nasmeje, ali vidno mu manjka gotovosti. On, Mirtič, ve in pozna in se vsakogar spominja. Ali ko bi bilo treba izpre-govoriti, ga nadvlada nekaj odvratnega, tujega, v tla pogleda ali v stran in v dnu notranjosti gs je sram. Tam tiste rebri ns desno, ki se tope v jesenskem solncu, to so vinske gorice. Bele hišico sredi njih, ki se bleiče kakor ubeljeno platno, to so zidanice, vinski hrsmi, ki čuvajo za zidanimi stenami in železnimi zapahi zelo trebuža-te sode, vse polne iskrečih, bisernih vinskih kapljic. ^ Mirtič pride do doma in tik pred pragom mu postane tesno in okorno, kskor bi ne bil prilel prav in bi se morsl vrniti. Ali vseeno stopi v velo, postojl, gre dslje v hišo, zopet postoji, se vrne v vežo in stopi iz nje pri nasprotnih vratih na dvorišče. Tam zagleda mater, ki stoji sredi kokoši, jih krmi in se z njimi pogovsrjs: "No U čopks," prsvl, "tebe imam jako slabo za. pissno. Pet dni že nisi znesls jajca! Le glej, da ne bol o Božiču v peči cvrčala." Dober dan!" "Bog daj!" odgovori mat{, a ko se okrene, ji zastane sapa, peharček Ji pade iz rok, žito se rsztrese po tleh, kokoši zakokodakajo in petelin zapoje, kakor bi se ne bal teke nezgode. Mirtič stopi k njej in ji ponudi roko. Kmetica ae nagloma iznebi zadrego, Še je rdeča v zrjavela in razorane lica, ali že se naamehava in veselo meni: "Ti kosmata kučma U! Kako al me preplašil! Pridal kakor duh z onega sveta! Ne pišeš, ne daš glasu od sebe, človek se okrene, pa stojiš za njegovim hrbtom! Ti gora visoka ur Mirtič stoji pred njo, v blede lica Je zardel, hoče nekaj povedati, pa ga moti grenka zaveat, ki ga tišči v prsih. Mati je vidno zelo vesels, peharček pobere in odhaja s sinom v vežo in hišo. "Vidiš," prsvl, "naš oče vse ve. Kaj ne, da si tako napravil, kakor mi je rekel pisati, pa so te pustili domov. TI dedec ti! Lačen ai; kar za mizo sedi, takoj ti prinesem. Ali pisal bi bU vseeno lahko! Prane bi bil zapregel Luco ali pa oče in bi se bil pripeljal pote na postajo. Tako pa si šel peš do doma!" "Kje pa so drugi?" vpraša Mirtič. "Prane in oče sta šla v listnik, Milico pa sem poslala v prodajalno po sladkorja!" pripoveduje mati veselp in prijazno in jesensko solnce sije v sobo in se sveti ne tleh v ploščatih in trepetavih lisah. "Milice kar poznal ne boš! Cela nevesta je že postala! Franc pa se zares ženi! Kar žilica mu ne de miru in tarna in pravi, da nas bo kar pustil, če mu ne preskrbimo pred pustom ženske. Sooedovo Marjeto bi rad — ta glavač neugnani!" Pred hišo priškriplje in ae primaje visoko naložen voz listja in zavezne okna, da je skoro ihrfično po sobi. OČe se oglasi v veži in mati se mu odzove v kuhinji in shrambi, kjer pripravlja prigrizek, z veselim oznanilom: "V hišo poglej! Gosta si dobil!" Oče res odpre vzeta, pogleda, pa se odkrito zasmeje ne vsa usta: "Bog dej, Tone — — Da bi te, cesarska dežela! Kaj so te iz oblaka iz-tresli?" Stopi do njega, iztegne žilavo roko z zavihanimi srajčnimi rokavi, oprime z žuljavo dlanjo mehko sinovo desnico in jo prijsteljsko in pre-srčno strese. "Halo-o!" — kliče — "Halo! Kje si, mati? Daj fantu jesti, daj, prineei!" In mati se odzivlje iz veže; "2e nesem, že neseih!" A oče še ni zadovoljen in kliče dalje: "Halo, ho-o! Milica, kje si? Bog te dal, vrtoglavka! Vina prinesi. starine iz dtsnegs soda! Franc, alo, v hišo! Gosta ImamoT Franc in Milica prideta in se oba razveselita brata. Milica je Se res velika in močna mladenka. Alf ztlo miede je in mehkega srca, in ko vidi bratca, ji stopijo solze v oči in prične jokati od samega veselja. "Kaj te pa mami?" — se ji smeje oče. "Zapleši, zapleši!" A mati jo izgovarja: "Glej ga trdokožca!" pravi. "Reda ga ima, pa se ji stori milo! Misliš, da je vsak tek, kakor si ti? Ce bi videl Kristusa na križu, pa še ne bi jokal!" Veselje je splqfno. Vsi sede okoli njega za mizo, jedo z njim, trkajo in pijo, največ samo zavoljo tega, da mu delajo večjo slast. Ko se zmrači, odidejo, kar je molkih, k mizarju, ki je odprl zadnje čaae tudi gostilno. Mi-zar ja star prijatelj kmete Mirtiča, in da se to prijateljstvo le bolj utrdi, ss pomože avgusta meseca med seboj njuni otroci. Tinice Je že velika in zrela za ženitev, Tone pa ima dobro službo in bo lahko skrbel zanjo in za otroke, čt jih jima Bog polije. Marčno je že vsensokrog, v mizarjevi krčmi gori luč, troje pivcev sedi za mixo in s» pomenkuje. Ko zagleda gospodar Mirtiča, se vas razveseli in prav pveerčno pozdravlja prišleca Toneta, svojega bodočegs zeta. Tudi gospodinja 'pride in nassdnje Tinica. Zunaj jo jo nalagala stara dekla Nsla, da sedi v hiši sredi orožnikov grozen tolovaj, pa ga ni nikjer videti. Ali kdo gleda izza mise, bratci, kdo gleda izza mize? Tinica jt zdaj rdeča, zdaj bleda, ob vratih stoji in zvija predpasnikov rob, silovito je vzra-doščena, a poleg tega jo skrbi, ker najbrž ni prav čedno poČtaana in k4r nima na sebi nedeljskega krilg. Posade jo, za mizo, ali tam jI ne gre beseda is grls. Gleda v naročje in le včaai kradoma, kadar se zdi, da gotovo ne gleda mladi MlrtiČ proti njej, se ozre za trenotek v njegov obraz in ga bliskoma izpreleti s svojimi velikimi in sinjimi očmi. Šele pozneje, ko se zavzame vas družba za drug pogovor in odide Tone v vežo in pred hišo in ona za njim, se prične oglašati s prijaznimi In radovednimi dekliškimi vpralftnjl. . {Dalje prihodnjič.) 0 gozdu in nekaterih ' 1 ~ j''' njegovih ljudeh Dr. Hlako Dolenec (Nadaljevanje.) Pozabil sem povedati, kaj je gober nesel vse s seboj, ko je šel spomladi prvikrst v gosd: lonec ali kotliček, ponvico, nekoliko funtov koruzne moke, ne preveč špeha In par pesti soli. Ako je doms pozabil žlico, je pa kar s kuhalnlco obiral žgance ali pa tudi z obeljeno paličico. Ko je šel drugikrat v gozd, ga je žive} že manj nadlegoval, kajti kuhinjska oprava je oetela čez leto v gozdu. Neobhodno potrebno orodje ze gobarja pa sta bila sekirica m pe nož. Sekirico je rabil tako spretno, da bi bil še las precepU, in kdor tega ni znal. je zamudil dosti čaae In ai delal tudi škodo. Nikdar pa gobar tu di nI porabil pipe In tobaka, gobe in kreaUa. kajti ho Jo M od do* ms. si je gotovo le ukreeal ogenj ln prižgal tobak. Ko Jt gobar povočerjal ln si ga privoščil še eno pipteo. Je šel spet, ne de bi It enkrat presto-pil. Sezul je čevlje, ogenj raztegnil bolj na široko, alekel ke< m i lok», iztegnil ae eb ognju in, odtvši te s kamižoto, kar hitro zadremal. Zdaj pa zdaj se je prebudil, kajti razen najhujšega poletja je bilo treba večkrat ogenj popravljati ln nanj nanovo drv nalagati, pa ne prevgč» da bi plamen ne dosegel st{tht in ne požgsl hiše. Za ponočnt ogenj so služila po navadi bolj debela drva ln čoklči, ki ao počasi tleli in goreli in napravljrtl ogrevajočo žerjavico. Ob prvi zori je bil gobar že na nog^ Njegovi znanci ln prijatelji So ga od vseh strani po-zdrsvljsll. Krsljlček sli palček, ki se je bil udomsčll čez zimo v rszdrspsnl bajti, se je priftft prepirat prav na prag in povpra» ševat, kaj da pomenijo te Izprt» membe v njegovem domovanju. Najmanjši je U ptiček, pogumen pa tako, da Je meni nekoč, ko sem se pred hudim metežem potisnil v d og s rs ko bajto, sedel ne čevelj ln se nsd menoj rependU- sti in se rad o njih razgovarja Toda pri taki priliki nikoli ne pozabi pohvaliti drozga, ki ae ga Jt tudi prijtlo ime "šprahovte tli "devetovlžnlk", češ, da U pti* najlepše poje .in zna vat ptice ln tudi druge Živali oponašati Pa gobar ne utegne sede in mirno pokaditi prve piplce toba ka. 2 njo v ustih pomije naj prvo svojo kuhinjsko poeodo, v ka terl se Je čez noč grela voda. Nato prlatavl sveže vode, da al sa zajtrk in koeilo skuha žgan ot. Prvo Jutro in morda št dru go se prigodi, da gobar, št pred no dene cevko v usta, seže v pri Stranski žep telovnika ln prika It se na dan majhna steklenice g belo tekočino. Naglo, kakor bi I, ai Todji spomladi se dolgo ne obotavlja ln ne prepire za podrtino; rajši se pridruži drugim vrstni» kom. skoči ns bližnji hlod ln UMU tako glasno zskroži svojo ljubko pesmico, de le gober prvikrat izpregovorl, rekoč: MEJ. kje __ to Jemlje?" Taščice, žolne, Sčftn» kavči, sinlce vseh vrst, vse to st glaai ln žvrgolt Kukavice pa od vseh strani neglašajo, da so one tudi še prikukale (¡obar posne vse ptiče ln Jim ve tudi las t no- sa bal. «da bi ga kdo ne vide privošči en požirek, in steklenica Izgine nazaj v lep. Ta prtbolj Šek je potrate, ti bo rekel gobar, kupčija s gobo ne neee več toliko. da bi ga človek tudi za potrebo večkrat okušal Ko so Iganci kuhani in sabtljenl, si jih privošči polovico. Drugo polov!-pa zavije v čedno ruto in spravi V malho. To polovico ima opoldne sa obed. Sedaj le poeprevi in kar jt kaj vrednega, tudi dan poprej nabrano gobo. poakrlje vse v bližini. Vsak gobar ima aa |d evoje skrivališče Kje. to Same on Poskrilo mora pa biti vse, kajti povsod, kamor PETEK, n. si The Ms American chick Is eompletiaf what leoks like sa endrellaf movement Monad a Jap bantam chick bern the «arne day at the Bronx Zoo la New York City. Since Pearl Harbor, the Teak chick is probably to the little Jap, "We'll have no fowl play In this barnyard 1* (Central Pr$$t) zahajajo ljudje, so tudi hudobneži med njimi To je bolj ali manj do malega vsak gobar iz-kušal in zatorej si poišče dobro skrivališče m od časa do čaaa ga tudi preloži. Še ogenj zavaruje toliko, da bi kaka sapa ne postala opasna hiši, ki tudi zavarovana ni de enkrat se ozre na vse strani in končno pogleda tudi proti nebu, kaj bo z vremenom, in se odpravi na pot. Rtktl bi, da so starejši gobarji, ki ao hodili štlridtstt in tudi petdeset let v gozd, poznali do malega vsako drevo okrog Snežnika. Zdravo drevo nima gobe, in čeprav je šiba tudi ravna in gladka in še raste in zeleni kakor vseka druga, kakor hitro ima gobo na sebi, ni več zdrava. Tako drevo raste Še dosti let in jt prrfvi zaklad za gobarja. Bolj ko Jt Brevo št trdno, boljšo gobo dajt. Najimenitnejši so tisti, izrastki, ki se prvikrat pokažejo. To je kar samo meso in se imenuje ctlt. Gobar si ogleda torej vsako drevo, ali nima že sadu zanj, stika tudi za tistimi, ki jih žt od prti pozna, da se jih je ijtla gobta. Briga se tudi za vsako klado, kajti tudi posekana in potem posušena debla imajo gobo. Grji ko je svet, bolj slabotno ima drevje, torej ima tudi največ podrtin in na-takih mestih je tudi največ gobe. Dragi bralec, ako nisi še hodil po celem gozdu, po skalovju ln strminah, potem ti je težavho dopovedati, t kakimi zaprekami ima gobar opraviti. Lansko leto na pr. si čez ta jarek alt to strmino prišel. Ko pa letos prideš do najhujšega prelaza, najdeš edino kozjo stezico zaprečeno s strašansko klsdo, ki st jt podrla čtz zimo. Ni drugače, kakor da moraš iti daleč naokoli od zgoraj ali od spodsj, ali pa da si nsprsviš pot ns ts način, da poeekaš nasproti štrleče veje ln si nspraviŠ pripomočke; lt tako splezaš črez ' ■ ■!.■■ ■ 1 ■ deblo, ki samo na sebi meri črez poldrugi meter in je še oprto na veje, ki st niso do kraja polomile. Dobro se spominjam, da sem hodil po takem gozdu za petelinom in ko sem bil že utrujen, sem se take pot ovirajoče klade kar ustrašil in se tudi usedel, predno sem se spravil preko nje. Vidite, po takih tleh je prehajal gobar, kajti po lepi ravnini in prostih tleh — tam ni bilo kaj nabirati In te potlešne mučne težave, to če ni bilo jiaj-rujše, kar je moral gobar prestati. Kar je bilo gobe pri tleh in po kladah, ta se je kar odsekala in je bila hitro v vreči. Ali do gobe, ki je bila od tal in na viaokih gladkih šibah, do t«? je bilo pa teže priti. S črevlji se težko pleza, torej črevlje z nog! Ta veja je predebela, ni je moči objeti; treba je torf j druge pomoči. Odsekati je treba dolg drog/ napraviti po njem stopinje in ga prisloniti k drevesu, da prideš do vej ali do tanjšega debla. In ko si prišel do gobet si objel deblo z eno roko, z drugo si držal sekiro in odsekaval trdo priraalo gobo, pa tako, da nisi, ranil debla, "kajti s tem bi bil izpridil tudi čeltove korenike. Kar je padlo, se je vslilo včasih daleč doli po strmini in tudi zamešalo v listje. Paziti si moral torej tudi, kje pobereš tako težko prisluženo gobo. Zato sem pa ž£ prej omenil, da je gobar moral biti pravi strokovnjak ža rabo sekirice. Debla ni smel preveč raniti, mesa pa tudi ne presekati, kajti kosi gobe so morali biti kolikor mogoče veliki in celi. Ko je bil zopet na trdih tleh in je svoj plen spravil v vrečo, je moral tudi drog skriti, da ne bi vsak drug nabiralec že od daleč zapazil goborodnega drevesa. Vsak gobar je imel koliko toliko takih dreves, za katera je vedel on sam, in ko je zapazil, jih je tudi kdo drugi zasledil, je bil to zsnj vselej majhen uda- rec. Tudi s skale na drevo si je gobar napravil pot, ako ni bilo drugače mogoče priti do gobe, in čim dalje je šel, več je nosil, vesel ps je bil tem bolj, čim teže jt nosil To je vsak gobar pristavil, ko ti jt pripovedoval, meni nasproti je navadno še rekel; "Saj ste lovec ln veste, ds lovec ni nikoli bolj truden nego takrat, ko gre prazen domov." Okoli poldne ai je privoščil gobar nekoliko počitka. To po največkrat, ako je bilo nebo jasno, na kakem vzvišenem kraju, od koder je videl in gledal v daljavo. Človek bi dvomil, da je u-trujtni in za vsakdanji kruh boreči se gobar gojil tudi take misli in gledal z višine črez veli-kanake gozdove in motril daljavo. Toda resnico, govorim, ako pravim, da se mi je do malega vsak gobar razodel kot velik častilec narave in da nisem poznal nobenega, ki se. mi ni pohvalil, da je bil že večkrat na vrhu Snežnika, dasi več nego poldrugo uro hoda, ni imel kaj iskati. Ob počitku si je privoščil tudi ostanek zajutrka — mrzle žgance. Kaj ne, to ni bilo nič posebnega in še tega ni bilo dosti, da ni moka prehitro pošla. Uro je vsak gobar nosil s seboj, toda ne v žepu, ampak v gla- Is a "foreign" name a handicap in your profession or business? IN- • MEDICINE? . . • • LAW? - . . •SPORTS?... t • THE ARTS? . . . « TEACHING? . . . O SCIENCE? . .. • BANKING? . . . > BIG BUSINESS? . . . THE ARMY AND NAVY? . 1 . r • CIVIL SERVICE? . . . • POLITICS? . . . what's your name? LoufeAdemlc s latest book (Auftographadl-Prtae tt-50 her Books by La «*> Adamič T wo-Wey Paaasgs suo From Many Lande ...... 840 My America ______ ....... 175 Credle of Lile -----2.50 OKDBR FROM PROLETAREC »Ol,* Lawndale Avenue Chicago. Ill Til flffhftyyf sunt Way TmHp ' nPS ^PMjpi' Ml Tlris W-i Buy \f ./ Dofensc BOMBS—STAMPS Now! vi. To sem moral vtZj ti s pristavkom. da treba navijati in da »TJ ^vi; da pri lepem i kaže prav natanko Ji pa da pade tudi v v noge; da potem ni vJij nesljiva kakor takrat U in oči povedo, na Snežnika stoje kazalci ?J solncnih žarkov. mWM m mm THE NEW ENCYCLOPEDIA MACHINE SHOP PRACTICE GEORQE W. BARNVQ Institute of Technology * ^ Spisal anani profesor na 8a Podlago za mehanično morete dobiti a knjigo NS! CYCLOPEDIA OF MACHINE PRACTICE (v angleščini). T^ knjiga popisuje in v slikah] temeljna dela mehanike. Razi natanko, kar mora znati na ehanlk; pojasnjuje vporibo< ga stroja, orodja in meril. Poq kako je treba vporabiti načrti prints) ter vam tudi daje mM čunsklh tabel, da morete po svoje delo. Ne glede na to, šele početnik, vam bo ta knji) koristna in mnogo potrebni; slik in risb. S76 strani, trdo i knjiga stane 8AMO tl.9l.-j no plačamo mi. Naročite pri GARNI SLOVENIC PUHLI COMPANY. 216 West IS NEW YORK.—Zaloga nil Naročite to važno knjigo ie tiskarna s.n.p.j. sprejema vsa V tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitni časnike, knjige, koledarje, letake itd slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češki angleškem jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SN DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR .....Vsa pojasnila daje vodstvo tiskan . . , . Cena smerne. unU*ko delo prva m Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2857-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago. Illlao TEL. ROCKWELL 4804 NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Pe sklepu M. redna konvencije se lahko naroči na lisi Prostato prišteje eden. dva. tri. štiri ali pat članov ls ene družin« k oni ne» ninL List Prešveta stana ss Vse enake, sa člane ali nečlana Hni eno letno naročnino Ker pe člani ie plačajo pri aecsmentu $1 Jt tednik, se Jim io prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. m da je list predrag sa člane SNPJ. List Presveta Je vala lastnici r tatova Je v vsaki druilal nekdo, ki bi rad čital list vsak dca. ' Pojasnilo*-—Vselej kakor hitro kateri teh čUnov preneha biti čU SNPJ, ell če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj i« tednik, bode moral tisti član iz dotlčne družine, ki je tako tkupa naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravntftvu m in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Procveta. Ako tegi i stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto narečni» ' Cena Usta Psesveta Jat Za Zdruš. dršave la Kanado 84 00 Za Clcero ia Chlca0o Je VJj 1 tednik ln JJ t tednike ln----------J J . 8 tednike ------------r! 4 tednike ln--------JJ 5 tednikov ln-------H Za Evropo Ja...................... 88.00 ~ ...- -ijl kupon, priložite potrebno veoio Maaay Ordst v pismu la al aaročiie Pracveto. Ust. Id Je vata laaM» PROS VET A. SNPJ, 2887 So. La nadel s Ava. Chlcage. OL ™ Prililiai peSUJaa naročnino aa Ust Proč veto vsoto 8 L tee_♦ _CL dnifcve -----------j la ta pripišite k acefl naročnini od *** V__________^LÄ draštve U- -—i 8.__:______________dračtvc h---H 4_______CL draltve It -H 8.--------CL dnsčtv. It —-H