Dopisi. Iz Celja. (Tukaj je sloveuska zeralja — tukaj je Slovencev dom.) Za naa Slovence iu našo prihodnjost je napočila zelo važna doba. Ceravno je zmiraj dolžnost vgakega poštenega narodnjaka, braniti se zoper sovražnikove napade, bodi si od te ali one strani, vendar je zdaj nastopil za slovenski narod odločilen trenotek. Malokedaj je elišal slovenski narod, kateri gotovo nikomur na svetu nič žalega ni storil, ampak le bil prepohleven, preponižen in tako spodbujal nasprotnikovo ošabnoat in brezozirnoat, od narodnih svojib zovražnikov tako grdib paovk, nikoli ni bil t nemskib časnikih tako nesramno zmerjan, kakor sedaj. Imenujejo se liberalce, svobodnjake pa 80 le laži liberalci in posiiniki. Liberalci nobenemu drugemu narodu ne pripoznajo politične pravice, kakor aamo nemškeniu. Ker so morali vzdibovati vni nenemški narodi dozdaj pod nemškimjarmom, zato tudi zdaj trobijo v svet, da brez njibovega vladanja Austrija obstati ne^ more. Drugi 8lovanski naši bratje, Poljaki in Čehi, kakor Hrrati, so se rešili teb železnih okov, v katere so bili dolgo, dolgo vkovani; to pa res ne gre našim dobrira liberalcem glavo in zato se zdaj tak pridno ozirajo na naa Slovence, kateri amo se edini narod, ki si ni mogel priboriti vseh svojib pravic. — Ozrimo 86 po avetu! Kamor pogledaš, povsod 86 otroci podučujejo v avojem materinskem jeziku, v tistem jeziku, katerega so njib mati moliti učili, v jeziku, v katerem ao se med seboj, v prvib 8vojib letih pomenkovali in pozdravljali; ker vaak narod in če bi bil ae tako neolikan, aprevidi vsaj to, da je tisti jezik človeku naj dražji, v katerem je apregovoril prve beaede, katerega govorijo v domovini svojej. Poveod se pazaničujejo tisti odpadniki, kateri so se dali tako daleč zapeljati, da njih je na zadnjič se sram, govoriti v domačem jezikn; povaod drugod noben pošten človek ne mara za takso goljazen, ktera noče več poznati avoje matere, 8voje domovine, svojega materinskega jezika. Za odpadnike v vojski, za izdajice, je akrbela vojaška po^tava; taki se pokončajo na vislicah ali se uetrelijo — za narodne odpaduike pa druge kazni ni, kakor da jih vsak pošten narodnjak prav iz srca omiluje pa tudi njihove družbe izogiba. Tako bi moralo vsaj biti. Poglejmo pa jnalo po naaej domovini, če se to tudi zgodi. Žalibože da ne. V mnogih občinah vidimo aedeti v odboru može, kateri vlečejo le prerado na drugo atran in celo na8protujejo našim željam, ae ve da večjidel ne iz prepričanja, ampak takrat, če si mislijo s tem pridobiti pri nasprotnikib naših veljavo ali cel6 denarni dobiček. V nekterih občinab si pa celd ae zvolijo nemčurja za župana; v premnogib občinab spet imajo ia plačujejo nemčurskega pisarja. To je, Slovenci, rakova bolezen, dokler ae ne bodo poboljšale te razmere, ne bo in ne more boljše biti. (Konec prih.) Iz Dunaja. (Nemskutarske prosnje) podpisali in znanemu ptujskemu doktorja v koš skočili 80: sv. Anton na Pohorji (Janez Rak, Fr. Kovač, Anton Mravljak, Simon Kellerberger, Namensfertiger), me8to Ormož, sv. Jurij na Ščavnici (Janez Gorički, župan, Fr. Kreft, Joa. Vaupotič), Grabonoaen (Fr. Ferenz, Mat. Verbljak, Jak. Terstenjak), ,Gruška gora (Fr. Feguš, Job. Konečnig, Sebaatian Skok), sv. Ilj in Turjak (Bl. Krajnc, Jakob Prewolnig, Rudolf Ledl, Miha Rantuach, Jakob Novak, Jož. Krajnc), Jurovec (Jan. Kiirbiach) dalje več podkrižanih iz občin Markeldorf, Poppendorf, Lanzendorf, Sella,v sv. Vid, katere je zapisal neki Franz Mendaa, Črešjevec pri Radgoni (Fr. Wratschit8cb, Mat. Nendauer, R. v. Pichl), Mibalovec (L. Petovar, M. Zadravec, J. Le8jak), Orehovci (J. Mlineritscb, A, Weberitscb, R. v. Picbl), Zgoraja Radgoaa, (A. Simoait8ch, Erscheajak ia Košar, učitelja, H. Puff), Ober-Fei8iag (Kreiaer, Schupaako, Wiesthaler), Ribtarovska (F. Vaupotic, J. Strajašak, J. Kram berger), Staiazthal (J. Ploj, J. Križaa, G. SeaekoTi-5, G. Wallaer), Terbegovec (J. Wuk, Fr. Čagraa, Ar. Matjašič), Veličaaaka (A. Fekoaja, A. Zadravec, F. PolaBec), Raatscbea (M. Raich, F. Pettek), Labovska (Markrapp, Bratuša), ŠardiBska (Kuhari5), Litraerska (Kociper), Podgorska (J. Dove5ar, J. Osmec), Weigelsberg (Črešaer, Mullec), Wiadischdorf (Drobaik, Jeseako). Iz Vraaskega je tadi prialo aekaj podpisov, aa 5elu F. v. Witteabach, vmes Leopold Schweataer (!) trgovec ia par žeask. Za av. Peter pri Celji je podpi8aa J. Leako, L. Weber ia F. "Tham, oba peazijoairaaa stotaika, žeaake Wolf, Nekermaaa, Possek in Fr. Hauaeapichler, poštar), Skomri (Jak. Matijec ia aekaj odboraikov), Paka (Založaik, K. Mliaček, B. Stoker), Oplotaica (F. Kuaej) Kot (P. Vide5aik, J. Kliac), Kebelj (J. Pleich, M. KosJ, Vrbovle pri Koajicab (Zajko), Grašovje (F. Knmer), Škofja ves pri Celji (F. Okorea, J. KampolSek, F. Walland, M. Dreml), Cel)8ka okolica (Malle, Jezeraik, J. Levi5aik, J. Saitz, Fr. Dorn), F. ia še aekaj drugib. Teb bodi sram pred vsem pošteaim sloveuskim svetom, kajti pljuaili ao v lastno skledo ! Iz Doberne. (0 toplici.) Deželai odbor vsako leto vzlasti meseca majaika ia septembra omogočnje tndi ubožnejširu bolaikom iskati ljubega zdravja v tukajšajem zdiavil8tvenem zavodu, ker jim sicer drago staaovaaje ia kopelj prepašča brezpla5ao, aekaterim cel6 deli podpore v deaarji. To 80 tako imenovaai gratis-topličarji. Za letos je nekaj posebaega vtej okoliščiai, da je 10 prostoiov odločeao za vojake, kateri so vzboleli v Dalmaciji ali v Bosai ali v Hercegoviai. Častaikom ali ,,oficirjem" ai treba plaeevati staaovanja, kopelji, postrežbe ia kur-takse; iato velja za vojake ni/.je viste s tem razloškom, da toti ae za kupovaaje živeža dobivajo po 45 kr. na dan. Teh dobrot se dotičaik lahko posluži skozi aavadao dobo kopaaja, aamre5 21 daij, to pa med 1. ia 31. majaikom pa med 15. avgustom ia 15. septembrom. Iz celjske okolice. (Javen protest.) Kakor 80 podpisaai zvedeli, je podpisal naš župau, g. Aatoa Malle, prošajo aemako piaaao, o katerej prosi aaj 08taae v jezikovaem obziru vse pri starem, kakor dozdaj, s katero tedaj aasprotuje aasim opravičeaim željam, da bi se naiureč pri sodaijab ia v šolah, posebao v sredajih šolab, vpeljala edaakopravaost aaiega materiaskega jezika, da bi postal v aolab sloveuski jezik podučai jezik ia da bi se samo zravea se \k da tudi aemško učilo. Mi tukaj pred aloveaskim svetoin izrečeruo, da g. župaa ai storil tistega koraka z aašim sporazumljeajem, ampak brez vsakega odborovega sklepa, da tedaj tista izjava ai pisana po volji. Celjske okolice. Eot posamezea človek naj dela g. žnpaa, kar boče, kot župaa aaj se pa drži postave, — popisano postopanje pa je aaravaost proti postavi. Mi srao Sloveaci ia želimo Sloveaci ostati; vsak, kateri je aavdaa nemčurskega duha, aaj isče sreče kje diugod. Tiati, kateri v lastoo skledo pljuae ai aaš priiatelj; odpadaiki ia izdajice se pri uas črtijo. Podpisi vseb tistib poseataikov, kateri so se aeredoma vsedli aa ajegove limaaice, so aeveljavai; — prvič ker ni bilo aobeae odborove seje, drugič pa, ker 86 med podpisaaiaii aabaja aamo podpis edaega ediaega odboraika. V Celji dae 15. majaika 1882. Svetovalci: Fiaac Lipovšek, Aadre Žaider, Karl Šah. y Odboraiki: Aatoa Skorjaac, Fraace Kodela, Martia Žaidar, Materž Vozu, Jožef Kodela, Va- leatia SapaBC, Ostrožaik Fiaaz, Matevž Gliašek, Martia Vre5ar, Jaraej Župaac. Iz Središča. (Nemila osoda) aas je zadela, ker 8ta 86 od nas poslovila aaaa preljuba duiaa pastirja 5. g. župBik ia č. g. kaplan, to pa edea ia iati daa, prvi pri raaej sv. mesi, sledaji pa pri pozaej. Vai se Njitua zabvaljujemo za ves trud zlaati pa Središki mladeači; ločitev je res bridka za aaa, pa tolažimo ae, saj aas ae bode di uga ločilo, kakor deroča Drava, široka ravaa in aekteri griči, ali v dubu ostaaemo vedno skupaj! Bog plati za prelepe aauke, za vao skrb ia trpljeaje. Ljubila 8ta nas res po očetovsko, daj pa tudi Bog, da bi aeme božje besede, ktero ata med aas aejala, tudi stoteren sad obrodilo ; vedao aam 08taaeta v blagem spomiau. Bog Ju obraai, krepkih ia zdravih še maoga niaoga leta, ako pa je božja previdaost skleaila, da se tukaj ae bodemo več videli, Bog daj da bi se eakrat v sv. aebesih, kjer ae bode več ločitve, videli ia Teselili! Srediaki mladenči.