144 Na?i dopisi. Iz Istre 23. aprila. J. V. *) ? Pri nas je bila leto?nja zima vse druga?ja, nego drugodi po sveti. 14. novembra po no?i je malo posne?ilo, al ta sneg je kar koj zginil; potle je bilo ve?idel suho mrzlo vreme brez snega; obilno nam je samo enkrat de?ilo; 25. februarija je padlo sopet malo snega, ki je le?al kako?ne tri dni, potem pa je skopnil. Od onega ?asa skoraj zmirom burja ali sever vle?e. Druga leta je o Jurjevi r? v?e klasala, a letos se o tem ?asi komaj na njivi pozna, kode je. Vinski trgovci so po?eli ja?e po vinu pra?ati, in zato je vinska cena posko?ila; pod 10 gold. se spud (52 bok.) ne dobi ve?, ako vlih Kranjci malo po-nj prihajajo. V Paznu je bilo uradno oklicano, da se je goveja kuga v okraji V o lo?kem sopet pojavila. Bog pomozi, da te po?asti ni konca! V (Sorici 24. aprila. ? Dne 28. t. m. bode pri nas volitev za kup?ijsko in obrtnijsko zbornico. ? Za mestno stare?instvo bodo dopolnilne volitve 30. aprila, 4. in 7. maja. Vsak razred ima voliti 3 stare?ine. Agitacija se je ?e pri?ela. ? Preteklo nedeljo je imelo stare?instvo izredno sejo v ta namen, da je sprejelo v imenik volilcev novega ?astnega me??ana grofa Fr. Coronini a (de?. glavarja). ? V Ren-?ah (l1^ uro od tukaj proti jugoizhodu) je neka mlada ?ena umorila svojega prvorojenca, kterega ni hotel zakonski nje mo? spoznati za svojega. Bila je namre? ?ena mati ?e pred poroko. Okolnosti detomora ? ?e je vse tako, kakor pravijo ? so jako ?alostne in razsve?ujejo z bengali?nim ognjem omiko in nravnost ne-kterih na?ih ljudi. Stra?na surovost du?na in vnanja zna?i ?edalje ?ir?e kroge denarnih ljudi ne le v mestu, temu? tudi na kmetih. Saj pa tudi druga?e biti ne more. *) Hvala lepa za poslano narodno blago. Vred. Kdor veter seje, mora ?eti vihar. ? Jaz imam navado, vse razmere tiho opazovati in povsod svoje studije delati. In tako sem na?el, da so rokodelski in obrt-nijski stanovi postali za 50 odstotkov surovej?i, ko so bili na pr. pred 15 ? 20 leti. Pogovori na?ih ?komu-nardov", kedar gredo zve?er od dela, so tako surovi, da se ?loveku studi, poslu?ati jih. Ne le mestna fur-lan??ina je v njihovih ustih zgubila nekdanjo krepkost in gladkost, temu? tudi zapopadek govorov in posamni reki ka?ejo ?alosten stan omike; ?emur se nam pa ni treba ?uditi, saj ni nikjer toliko otrok dol?nih v ?olo hoditi, ki pa vendar ne hodijo, kakor v Gorici (menim, da jih je okoli 600 nev?olanih). Vsi govori omenjene baze ljudi so dalje zabeljeni in osoljeni z nekimi bogokletnimi besedami, ktere nam razgrinjajo verski in nravski stan teh nesre?ne?ev prav do dna. Sem k nam in sploh v pola??ena mesta naj pridejo na?i po-stavodajci, pa bodo videli, kako?nega ?-a bi bilo treba v novem kazenskem zakoniku za bogokletje. ? Ta tu opisana kultura se razna?a iz mest in fabrik tudi na kmete. To sem pa tudi zapazil, da glede olike in verske strani so delavci iz g. Ritter jevih fabrik sploh veliko bolji, ko mnogoteri drugi; ali slovenska narodnost po vaseh okolice Gori?ke veliko trpi po fa-bri?kem osebstvu. Nenarodna no?a, nenarodno petje in grdo spa?en jezik ? vse to se je zaneslo po ve?em iz fabrik po na?ih vaseh. Vsak mestni laski ?gassenhauer" pride po delavcih med priproste kme?ke ljudi; se ve da pokvarjen glede na besedo in melodijo. Celo debelo knjigo bi jaz lahko spisal, ko bi hotel ob?irno razlagati, kako na? ?e pred 30 leti ?vrsti jezik okoli Gorice pe?a. Znabiti drugi pot o tem. Zdaj vidim, da me ]e Renska morilka ?e predale? zapeljala. ? Dne 19. t. m. se je nekemu Solkanskemu hlapcu konj spla?il; on je sko?il z voza in se ubil. Pri SV. Ivami poleg Trsta 18. aprila. (Vabilo.) Prvo nedeljo meseca maja ob 5. uri poludne imelo bode politi?no in bralno dru?tvo ?Edinost" v prostorih Rojanske ?italnice svoj 4. ob?ni zbor. Dnevni red: I. Poro?ilo o sprejemu dru?tvene deputacije od Njih Veli?anstva, in odborovo sporo?ilo o svoji zadevi. II. Pro?nja do slavnega mestnega svetovalstva za pomno?enje razredov narodnih ?ol v okolici. III. Predlog o zadevah ob?inskih del in doma?ih delavcev. IV. Posamezni predlogi in nasveti ?. gg. udov. Po zboru: Razlaganje v ustavnih in politi?nih re?eh. ? K obilni udele?bi vabi vse ?astite ude vljudno odbor. Iz ?rnomlja. ? Kakor so ?Novice" unidan povedale, so ?ivinski sejmi v ?rnomaljskem okraji zopet dovoljeni. Pa kdor kako ?ivin?e pri?ene , mora seboj prinesti potrdilo ?upanovo, daje zdravo. Prepovedano pa je iz Hrva?kega prignali goveda ali pa drobnico. Iz Spodnje Kanonilje 22. aprila. ? V 11. listu leto?njih ?Novic" smo brali, da, ?kakor se zdaj ka?e, vendar starodavne prito?be Idrij?anov zarad strupenega sopara, ki se od ?ivega srebra vlega po okolici, ne bodo brez vspeha" itd. Vest me ?ene, da proti koncu svojega ?upanstva svoje veselje razodenem o tem, da je bo?ja previdnost pravi?ne gospode k nam v Idrijo poslala , ki se niso, kakor poprej, od tukaj?njih kolovodjev premotiti dali, ampak resni?no na?o ?kodo pripoznali. Pred vsem moram re?i: hvala Bogu, da je tako pravi?ni gospod, kakor je vitez Wolfskron, biv?i c. kr. rude posku?nik v Idriji, semkaj pri?el, ki je tudi s svojim lepim kr-?anskim ?ivljenjem vsem lep izgled bil, ker je raji v cerkev ?el, kakor pa v o?tariji sedel. On je prvi od na?ega zemlji??a pri vodi Idrijci kosce za presku?njo (probe) jemal, po pravici popisal in naprej naznanil. Pri?li pa so v komisijo v Idrijo dne 4. septembra 1873. 1. sopet pravi?ni gospodje, ki so na?a zemlji??a v preiskavo v 53 krajih vzeli, to je, oni so nekoliko na?e zemlje v steklenice vzeli, zama?ili, napisali, od kodi da je vzeta, in seboj nesli, da so doma kemi?no sku?njo naredili. Dokon?ano je bilo to 30. marca 1874. leta in spoznano, da spusti ?ivega srebra vsakih 24 ur 3 1T/io funtov; po?teno so pa v svojem poro?ilu rekli, da niso ob pravem ?asu prob jemali, ker pe?i so cel mesec poprej ?e stale ter je oni ?as tudi mo?no de?evalo; da bi bili konec julija preiskave delali, dobili bi strupene padavine ?e ve?. Idrijski gospodje so se tem komisarjem zelo dobrikali, zve?er pred veliko o?tarijo jim po rudarskih muzikantih godbo napravili itd. Al pravica ostane pravica, in le pri ?ivinoreji niso po vse pravega zadeli , rek?i , da hiranja in pogina ?ivine je tudi zanikernost kmeta kriva. Na? gospod po?tar Janez Leskovic se res pona?a, da ima tako lepo ?ivino v svoji stali, kak r da bi v kaki kme?ki hi?i bila; al njegovi ravno tako sopiih sreberni ?koduje kakor drugim, vsaj v 7 letih mu je poginilo 12 telet in ena krava. Od 1. 1868 do septembra 1873 je poginilo 51 posestnikom: 3 konj, 2 vola, 9 krav, 3 junice, 137 telet, 65 koz, 177 ovac. Sedaj ovac prav ni? rediti ne morejo. Skoda tega ?asa zna?a okoli 5784 gold. V letu 1874 je poginilo kmetom 1 konj, 1 vol, 1 krava in 24 telet; drobnice cel6 ni? ve? ne morejo rediti. *) Ukazano je bilo gosp. komisarjem tudi na pra?anje odgovoriti: kako bi se dalo napraviti, da bi se ?kodljiv v?in ?galnega ?ivega srebra odpravil ali vsaj na malo zmanj?al? Gosp. komisarja sta svetovala, naj bi vlada grunte od Idrije do spodnje Idrije za vodo Idrijco kupila in potem jih drugim prodala, s tem pogojem , da bi ne smeli za ?kodo nikoli ve? kaj pra?ati, ali pa naj bi jih z lesovim semenom zasejali, da bi s?asoma gozd izrastel. ? To bilo bi za bli?nje dobro; kako pa za daljne po Masorih in Tominskim? ? Jaz sem pre-vdarjal, kako da bi se ?ivo srebro moglo od dima spraviti in mislim , da bi se dalo to dose?i, toda v enem letu ne, ampak v kakih 5 ali ?e ve? letih. Naj razode-nem svoje misli. (Kon. prih) Iz Toplic pri Novem meslu 20. aprila. {Poslano.) Castitemu ob?instvu naznanjam, da sem s po?etkom teko?ega letajzopet prevzel tukaj?nje knez Auerspergove toplice. ?e nekoliko let bile so na?e toplice prav prav slabo obiskovane, akoravno jim vsi zvedeni in sku?eni zdravniki enoglasno priznavajo posebno zdravilno mo?, ? zlasti zoper trganje, putiko in druge hro-mote. Veliko gostov odvrne na?im toplicam dolgo?asna in silno te?avna vo?nja v na?e kraje; ?alibog, da je doslej vse na?e moledovanje za Dolenjsko ?eleznico brez za?elenega vspeha. Sli?ale so se pa tudi ve?krat opravi?ene prito?be o pomanjkljivi postre?bi pod poprej?njim ravnateljstvom. To nepristojnost prizadeval si bom po vsi svoji mo?i odstraniti. Da se vo?nja saj nekoliko zlaj?a, sem v dogovoru s c. kr. po?tarjem Kr?kim, da se napravi za Toplice poseben voz, kojega se bodo za-mogli vselej gostje poslu?iti; in moja najiskreneja skrb mi bode, jih v vsem popolnoma zadovoliti. Pota in steze bodo vse popravljene in prenovljene, in v parku nameravam napraviti prijazno ?vicarsko hi?ico, kjer se bodo dobivala dobra pija?a in mrzla jedila. Sploh se bode po mo?i preskrbelo gostom za po?tene zabave in pri- *) Zvedili smo, da gosp. profesor dr. Jan Bleiweis je okoli leta 1845 ?1847 od c. k. vlade pozvan bil izre?i svoje mnenje o ?kodljivosti padavine ?ivega srebra okolice Idrijske in da on je to ?kodljivost tako temeljito dokazal, da ?ivina ondi hira in boleha, pogostoma zavr?e itd., da morale slep biti, kdor kaj tacega ne vidi! merno razvedrenje. Cena stanovali?? se bo precej zni?ala, zlasti pri onih, ki bodo dalje ?asa pri meni ostali. Ker mi bo pa ?e le potem mogo?e te gotovo potrebne in ?asu primerne namere po vsem tudi spolniti, ako me ?astito ob?instvo z obilnim obiskovovanjem zdatno podpira, zato se mu ?ivo priporo?am za obilo obiskovanje. Avg. Kulavec, prakti?ni zdravnik in podvzetnik* Iz Slare Loke. {Katoli?ko - politi?no dru?tvo) se je tukaj osnovalo in 18. aprila svoje delovanje pri?elo z volitvijo dru?tvenega odbora. Po vsem soditi, smemo se nadejati prav rodovitnega vspeha. Iz Dobrove 24. aprila. ? ?e nobeden gospodov, ki so bili pri nas, ko smo 11. dne t. m. ?italnico odprli, no?e v ?Novicah'' ni? ziniti o tej slovesnosti, naj povem jaz, da se nam je ni treba sramovati, to je, o njej ? mol?ati! ?italnice prvomestnik g. Dol in ar je stvar prav dobro vodil, Dobrov?anov bilo je obilo zbranih, g. dr. Jan. Bleiweis je bil pismeno pri?ujo?, gospodje dr. Poklukar, prof. Marn, monsig. Jeran pa osebno. Tako je okolica Ljubljanska zdajvs trem, ?italnicami na kmetih oven?ana : s ?italnico St. Vidsko, Bizovi?ko in Dobrovsko. ?ivile vse tri, kajti na?elo vsem je: ?vera, dom, cesar"! Iz Bizavika pod Ljubljano. {O?itno zahvalo) slavni kmetijski dru?bi izrekuje poni?no podpisani za podeljeno ?ebelarsko podporo s 20 gold. in ?e lani mu podarjena 2 Porentova panjova. Vse to bom rabil za napredek v ?ebeloreji. Janez Babnik. Iz Ljubljane. ? Odseki de?elnega zbora, ?eravno marljivo delajo, ?e vendar niso mogli toliko izdelati, da bi se ne morale javne seje zborove ve?krat pretrgati. Med predlogami, ki so dozdaj do?le odsekom, stoji gotovo v prvi vrsti nasvet za spremembo ob?inske postave, zoper katero se po de?eli neprenehoma glasijo prito?be s tem, da se ?upanijam nakladajo opravila, ki ne spadajo v njih podro?je; tudi nasvet, da po ve?letnih obravnavah vendar de?ela dobi ?olo kmetijsko, bode gotovo zadovolil ?eljam na?ih de?elanov, ki ?utijo potrebo poduka v kmetijstvu. ? {V mestni zbor 22. t. m.) so prvikrat pri?li novoizvoljeni gospodje dr. K. Bleivveis, Gor?i?, Pe-tri?i? in Poto?nik; 5 let menda ni bilo nobenega narodnega odbornika v zbornici mestni. Iz ob?irnega poro?ila, ki ga je prinesla ?Laibacherica", je med drugim razvidno, da je nem?ka ve?ina vendar tako mi-lostljiva bila, da je vsacega narodnega ?novinca" vvr-stila v en odsek; al debelo smo gledali videti stavbenega svetovalca g. Poto?nika v policijskem odseku namesti v stavbenem, za katero vvrstitev ima vendar ?vestes nuptiales" bolj nego vsak drug neizvzem?i g. Zieglerja, ki je ravno v dana?njem poro?ilu o Trnovskem mosti?u pokazal, da ni kaj poseben ?fach-mann", ker vsi njegovi predlogi so pod klop padli z naukazom, da se stan tega mostu ?einer neueriichen eingehenden fachmannischen Untersuchung unter-ziehe." Ko v nekterih odsekih vidimo gosp. Ter p i na figurirati, se ne ?udimo zdaj ve?, da so ga njegovi ?gemeinderathlichen" prijatelji v imeniku volivcev avan-zirali celo v prvi razred. Mo? ta utegne iz odseka finan?nega, stavbenega itd. ?e kedaj postati minister financ ali pa kup?ijstva. ? {Lastniki mestne Trnovske kosarne) so v nedeljo imeli letni zbor, kateremu je bil sklep ra?una od leta 1874 predlo?en; pobotali so se dohodki in stro?ki tako, da je konec leta v blagajnici 03talo 92 gold. 89 kr.; premo?enje zna?a 1023 gld. 86 kr. Ljubljanskih hi?nih posestnikov, ki so lastniki te kosarne, je nekaj ?ez 200. ? {Semena svilnih crvicev) ima kmetijska dru?ba ?e veliko; seme je od popolnoma zdravih ?rvi?ev in 145 iudi dober kup. Sezite tedaj svilorejci po njem, kajti spomlad je tukaj! ? (Slovensko gledi??e,) Videli smo dve predstavi na korist igralcev dramati?nega dru?tva, ki ste bili lepi zabavi za ob?instvo , beneficijantoma pa manj ugodni. Gospodi?na L e dar jeva z ?Nasledki skrivnostne prisege" ni napolnila hi?e, a igra se je to?no in hvale vredno predstavljala , ker sta imela gospodi?na Pod-kraj?kova in gosp. Sehmidt glavni nalogi. Vsi drugi so ju izdatno podpirali. ? V nedeljo je gospod Su?ter?i? spravil na oder ?alostno igro ?Zblaznela je", ki se pa vendar veselo kon?a, in pa ?ivahno burko ?Gluh mora biti". V prvi sta zopet gori omenjena igralca navdu?evala ob?instvo, gosp. Su?ter?i? kot benefici-jant je bil pri nastopu s plo?kom sprejet in je dobro igral, vrlo tudi gosp. Njolli in gospica Ledarjeva v prvi, gosp. Kajzelj, Su?ter?i?, Jelo?nik in gospica Piskarjeva v drugi igri. ? Kar pa pri teh dveh predstavah ni bilo, gotovo bo v nedeljo 2. maja, namre? gledi??e polno, da se bo trlo, kajti beneficijant bo pridni, vneti vernik slovenske Talije, mo?en steber na?ega gledi??a, gosp. F. Sehmidt, in igra, ki si jo je izvolil, ?Francozi v Kamniku", ljudska igra iz zgodovine Kranjske; spisal jo je g. J. A le?o v ec. Ta igra, katero sli?imo zelo hvaliti, se bo igrala prvikrat in gotovo bo vsacega mikala. Prav tako! Doma?e igre na na?em odru, ? to bode zmirom polnilo gledi??e, ker narod na? za tuje izdelke ne mara, zlasti, ?e so tako slabi, kakor smo ?alibog! ?e nekatere v slovenski obleki na odru videli. ? (Benefica,) Zelo porabljiva igralka in dobra pevka gospodi?na Namretova bo jutri 29. t. m. spravila v svojo korist na oder tri mi?ne igre: ?Benefica", burko v 1 dejanji, potem ?Pes in ma?ka", jako dobro burko in opereto; ?Vino, ?enske, petje". Omenjena gospodi?na si je v svojih nalogah mnogo prizadevala vstre?i ob?instvu, zlasti s petjem, zato ji ?elimo polno hi?o. ? (Pobirki iz ?asnikov,) ?Tagblatt" je v svojem 92. listu prinesel od delavcev zvonarja g. Samasse neko ?poslano" , ki je osupnilo in z nevoljo navdalo njegove liberalne prijatelje, ?e?, da njih iskreni to-var? tako o?itno pred svetom izpoveduje svoje pregre-?ke, v narodni stranki pa je izbudiloza?udenje, da so delavci njegovi modrej?i memo mojstra, ki je vendar z Alpenkonigovim ?Habakukom" se ve?krat pona?al, da je bil ?leto in dan v Parizu". V onem ?poslanem" to?ijo namre? delavci Samassovi, da zvonarija njegova nima ve? dela in da ?uga njim in dru?inam njihovim rev??ina, ako bi zato primoran bil jim slu?bo odpovedati; zato ga za bo?jo voljo prosijo, naj opusti vse to, s ?emur se je de?elanom zameril. ? To je bistvo onega ?poslanega", o katerem nekateri ho?ejo vedeti, da.je od mladega gosp. Samasse samega napeljano zato, da bi s tem dokumentom mogel opravi?iti izstop iz onih nem?urskih dru?eb itd., v katerih je do-zdaj zvonec nosil. Al bodi to tako ali druga?e, to je gotovo, da njegovo kesanje je prepozno; Hilzerjevi iz izvrstnega materijala narejeni zvonovi ?e po mnogih na?ih cerkvah poj6 tako lepo in so tudi cenej?i, da jim bode Samassova zvonarija te?ko kedaj ve? konkurencijo delala. Naj bi se bil mladi gosp. Samassa dr?al tako temeljito in marljivo svoje obrtnije kakor njegov spo?tovani mirni o?e, ki je celo v sosedne de?ele delal zvonove, ne bi bila od leta do leta pe?ala prej?nje ?ase hvaljena firma, dokler ga niso novej?i ?as skoro vse cerkve zapustile. Mladi gospod moral bi bil vrh tega pa vedeti tudi ?e to, da, kdor od cerkev slovenskega naroda ?ivi, nikakor ne sme hoditi poti dana?- njega liberalu?tva in nem?urstva, ker to in uno hudo ?ali ?utstvo naroda na?ega. ?Der dumme Kraner" ni ne tako neumen, da ne bi vedel, kje se bolje blago dobi! ? Tiskovna pravda, katero je naklonilo ?Slovencu" po?tno vodstvo, vrlo napreduje ? pi?e dana?nji ?Slovenec", ki se pa prav ni? te pravde ne boji, ker mu bo lahko dokazati pred porotniki, kar je trdil. ? Tudi ?Tagblatt" bo imel tiskovni pravdi. To?ijo ga sorodniki umrlega g. dr. Coste zarad nekega obreko-1 vanja in isto tako gosp. Kre?. Temu listu bo pred po-1 rotniki trdo ?lo, ker mu ne bo mo? dokazati, kar je I trdil v svoji zagrizenosti. 146 _