ISSN-0351-6407 i Hlflllll 640D19 I I Murska Sobota, 19. oktobra 1995, leto XLVtl, št. 42, cena 150 SIT I J* ^otogranja: JURE ZAVNEk£ =»t Mimogrede mi je v teh dneh pade! v oči naslov članka Po pe- tintrideseiem na odpad? Ce bi šlo za petintridest dni siar papir ali toliko mesecev star avto ali toliko let star kakšen drug pred- [ met, bi še nekako razumel, toda ne, gre za človeka, ki si v dana- II , I , -I Al ijs '^9' - '• s *** r 1 I il^ 1 t V. . ■ ■ ( VB^ tor je evropski. S tako nizkim starostnim pragom možnosti pri- dobitve ali menjave zaposlitve veliko izgubljamo v primerjavi s j znanje in dodajajo svoj učinek k produktivnosti. J. VOTEK I 1 i I dobivala zemljo, I gozdove, torej ■it- ' pravi v intervjuju I Iv*? 1 vestnik wniiK s NIKVtSTNIl^ vestnik VtSTMIK ^KVESTHIKVES 'El '^e potivodijo v Nismo zato, da bi Cerkev konkurenco, še posebej, če vidimo svoja možnost v storitvenem .^sektorju. Ravno na področju storitev pa so izkušnje zelo pomembne pri obvladovnanju zahtevnih tehnologij. In navsezadnje izkušnje nemalokrat nadomeščajo navidezno pomanjkljivo formalno Janez Kocijančič I I posvetno bogastvo, ker menimo, da bi to bogastvo moralo pripadati slovenski državi, Požvižgata se na probleme, s katerimi se srečujejo soboški mesarji, pa tudi za to, kdo bo novi lastnik Mesne industrije Pomurka, jima ni mar. Slana trave še ni pomorila in paše bo še za nekaj časa, ko je bo zmanjkalo, pa bo koruza že silirana. Zagotovo pa v tem času še ne bo konca s težavami v Mesni industriji, sicer pa naj se s tem ukvarjajo tisti, ki stanujejo nekaj hiš naprej. ZIMA jepbVS vas ne bo zeblo, si pravočasno kupite: - žagana mešana drva Marija Rotar je v pogovoru z našim novinarjem odločno zavrnila možnost, da bi na Ivana Krambergerja streljal njen sin - Je Petra Rotarja ovadil vinski bratec? I I. Na sivem trgu se po oceni poznavalcev obrača dvakrat več kapitala kot v bankah, tudi Pomurje ni izjema • lignit v kosih - rjavi premog rudnika Trbovlje - rjavi premog iz Češke - in premogove brikete, uvožene iz Avstrije Nakup se priporoča PE kurivo - gradivo v Murski Soboti in PE LES - POHIŠTVO v Beltincih. Ugodne cene in ugodne možnosti nakupa! _____________________________ POLONEZ d. O. O. PSOTRUCK NIK VESTNIK VE$ VESTNBlVESINlSf NIK VESTNIK VES vestnik VESTNIK 41 CREDHANSTALT Banka uspešnih_ . M. Sobota, Lendavska 11, tel.; 21760 Čaščenje vitkosti nad zdravjem in življenjem -unajo ceno zares samo vitke ženske? VREME Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme. Vestnikov koledar 19. oktober, Četrtek, Lucij 20. oktober, petek, Irena 21. oktober, sobota, Urška 22. oktober, nedelja, Zora 23. oktober, ponedeljek, Kotilda 24. oktober, torek, TonC 25. oktober, sreda, Krišpin Pregovor če 2 dežnikom Urška pride, zima vlagi ne uide. šnjih časih po tem letu starosti težko najde ali sploh ne najde zaposlitve. In kot kaže, to ni samo zgodba naše dežele ali dežel v tranziciji, ampak sploh značilnost Evropske zveze in tudi Amerike. Temu ob rob se postavlja dalnjevzhodni oziroma Japonski model, ki temelji na povsem drugačnih vrednotah, t. i. seniorskem načelu, ki pomeni, da Je napredovanje predvsem odvisno od starosti in delovnih izkušenj. . Ob tej zgodbi se seveda postavlja vprašanje, ali sta ta radikalni rez in miselni preobrat pri zaposlovanju za deželo kranjsko po- i zitivna ali negativna. Dosledno presajanje evropskega modela v naš prostor se verjetno ne bo obneslo, kajti tudi v tem prosior.t ugotavljajo, da so premalo poudarjali odpiranje novih delovnih mest, V svoji politiki zaposlovanja, kolikor sploh lahko govorimo t o politiki, so spet v ospredju mladi, kjer se, kot pravijo, problem 6 za čne, konča pa pri starih. Dejansko je sicer res, da leta naredijo Geza se zeza in preseneča na zadnji strani Smetišč ne kaže slepo polniti svoje in vplivajo na prilagodljivost delovne site, toda starejša delovna sita ima kljub svojim letom prednosti pred mladimi. Realno gledano pri zaposlovanju ali zaposlenosti ne morejo šteti samo nova znanja, za uspešnost so pomembne tudi izkušnje. In tako se srečujemo z vzhodnim ali Japonskim modelom. Prt tem razmišljanju se je potrebno spomniti zdaj že zgodovine iz konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let, ko smo se srečali z uvajanjem usmerjenega izobraževanja. V tistih časih je bila polemika, kje naj bo težišče izobraževanja, ali v ozkih specialističnih znanjih in pri tem (sedaj ne govorim o ideološki determiniranosti usmerjenega izobraževanja) posnemati ameriški model ali postaviti v ospredje temeljna znanja, ki so osnova za učinkovito pridobivanje specialističnih znanj in veliko prilagodljivost delovne sile. Najbolj vnet zagovornik poudarka na temeljnih znanjih je bil v svojih polemikah fizik dr. Strnad, medtem ko Je sociolog dr. Kirn ravno s primerjalno analizo ameriškega in Japonskega modela izobraževanja ugotovil, kje so razlogi za uspeh dežele vzhajajočega sonca. Osnovni razlog je bil v izredno širokem obvladovanju temeljnih znanj, ki so bila osnova za nadaljnje specialistično izobraževanje. Zaradi tega so uspeli z Izredno dinamiko razvoja. Podoben odnos do delovne sile imajo tudi v proizvodnji. Prej omenjeni seniorski način napredovanja pomeni, da Je napredovanje odvisno od starosti in izkušenj. S tem imajo zaposleni na eni strani zagotovljeno varnost zaposlitve, po drugi pa je to motiv za produktivnost. Očitno Je torej, dane kaže slepo vztrajati pri evropskem modelu zaposlovanja a li še radikalnejšem. n n/v I I { 1 \ / / / \ \ \ 2 vestnik, 19. oktobr^lj^ aktualno okoli nas PO Sloveniji □ LJUBUANA - »Zelo sem zadovoljen, da Je guverner ameriške zvezne države Ohio George Voinovich sprejel naše povabilo in prišel v Slovenijo že drugič v petih letih in daje pripeljal s seboj močno gospodarsko delegacijo,« je po pogovorih z ameriškim guvernerjem izjavil predsednik Milan Kučan. Glavni cilj obiska je bila pospešitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Ohiom. Haideija za kancleija! šanje. Kar 64 CHistotkov v šalnik zajetih volivcev p strah pred Haiderjevimi sw- I LJUBLJANA - Lord Cranborne, član britanske vlade in njen najvišji predstavnik v zgornjem domu parlamenta, je bil na dvo- dnevnem obisku v Sloveniji, Poudari! je, da Velika Britanija podpira Slovenijo pri vstopanju v Evropsko unijo. Avstrijska vladna koalicija socialdemokratov in ljudske stranke je torej razpadla. Razlogov, zakaj je razpadla, je več kot dovolj, vendar je dovolj tudi tistih, ki govorijo o neverjetnosti in presenečenju spričo tega dogodka. dnjaki na oblasti. Tiyci na ledu Ali bo Haider res AH DO naiuci IV-’ —- , kar se mu Je že nekajH I PO^^O & □ QUITO - Ekvadorsko vrhovno sodišče je Izdalo nalog za aretacijo podpredsednika države Alberta Dahika, ki je pred tem parlamentu ponudil svoj odstop. Proti Dahiku so pred dvema mesecema začeli sodni postopek zaradi nepravilnosti pri uporabi državnih sredstev. MOSKVA - Rusija in Zvezna republika Jugoslavija sta podpisali sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb. Sporazum sta po- d pisala podpredsednika vlad Oleg Davidov in Jovan Žebič. □ KAIRO - Slovenski veleposlanik v Egiptu Peter Toš in Jemenski veleposlanik Ahmed Mohamed Lugman sta podpisala spo- razum o navezavi diplomatskih stikov z Republiko Jemen. To je dvanajsta arabska država, ki ima urejene odnose z Ljubljano. Začnimo z drugim delom, torej z razlogi, ki govorijo v prid njenega obstanka. Dejstvo je, da Je sedaj že prejšnja vladna - tudi »velika« imenovana - koalicija v svoji dolgoletni zgodovini Avstrijo pripeljala do tega, kjer sedaj je: v napredno socialno in demokratično državo z razvitim tržnim gospodarstvom, članstvom v Evropski zvezi in ugledom v svetu. Ekonomski kazalci pričajo o gospodarskem in političnem sistemu, ki je z doktrino »avtrokeynesianisma« Kretskega pokazal svojo odpornost tako za udarce svetovne recesije v sedemdesetih in osemdesetih letih kakor (udi prožnost od odprtju blagovnih tokov, kapitala in dela dežebm nekdanjega socialističnega realizma ob padcu železne zavese v devetdesetih letita. Povprečne letne rasti bruto domačega proizvoda so se vedno gibale okrog Z ali 3 odstotkov, stopnje inflacije so redko presegle 4 odstotke in tudi nezaposlenost nikoli ni presegla 7 odstotkov za delo sposobnega prebivalstva. Dežela gospodarske in socialne blaginje, skor^ obljubljena dežela, bi rekli pisci stare zaveze. MOSKVA - Estonska vlada premiera Tiita Vaahija je morala po šestih mesecih odstopiti. Premier je v nastopu pred parla- mentom ponudil svoj odstop zaradi zdaj že znamenite afere s prisluškovanjem politikom. BEOGRAD - Francoski zunanji minister Hervc de Charette se je pogovarjal o usodi dveh francoskih pilotov v ujetništvu bo- sanskih Srbov, LA VALLETTA - Na Malti je potekal štiridnevni Sredozemski forum Cr^ps-Montana, veliko mednarodno srečanje več kot 300 politikov, gospodarstvenikov, bančnikov in industrialcev, namenjeno sredozemskemu sodelovanju. Ob tej priložnosti sta sredozemsko nagrado prejela slovenski premier dr. Janez Drnovšek in vodja PLO Jaser Arafat. □ OSLO - Nobelovo nagrado za mir je norveški Nobelov komite skupno podelil mednarodnemu gibanju za vprašanja razorožitve, okolja, energije in razvoja Pugvvash ter predsedniku gibanja Britancu Josephu Rotblatu, Pugwash je 14, organizacija, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir, □ dCsseldorf - Po 124 dneh je višje deželno sodišče obsodilo na 10 do 15 let zapora štiri mladeniče, ki jih je spoznalo za krive, da so maja leta 1993 podtaknili požar v Solingenu, v katerem je umrlo pet Turkinj. DUNAJ - Avstrijski parlament je na izrednem zasedanju sprejel odločitev o predčasnih volitvah in svoji razpustitvi. Že prej Je namreč prišlo do prekinitve velike koalicije med Socialdemokratsko in Ljudsko stranko, saj so propadla pogajanja o proračunu med vodstvoma obeh strank. BONN - Nemški državni svet je za svojega predsednika z enoletnim mandatom soglasno izvolil bavarskega premiera Edmun-da Stoiberja. Stoiber bo na predsedniškem mestu nasledil ministrskega predsednika nemške dežele Severno Porenje - Westfalija Johannesa Raua, ki mu mandat poteče 31. oktobra. □ BUDIMPEŠTA - Na jugovzhodu Madžarske v bližini Blatnega jezera so se začele letos naJvečJe vojaške vaje v okviru Natovega programa Partnerstvo za mir. Na vojaških vajah bo odigralo glavno vlogo 350 tujih in 200 domačih vojakov. □ BRUSELJ - Po dolgem zaslišanju pred posebno komisijo belgijskega parlamenta je komisija sporočila, da se mora generalni sekretar Nata Willy Claes zagovarjati pred kasačijskim sodiščem zaradi domnevne korupcije. GROZNI - Sandor Meszaros, vodja misije Organizacije za var- nost in sodelovanje v Evropi, je bil v atentatu lažje ranjen. MILANO - Silviu Berlusconiju, nekdanjemu italijanskemu premiero, je preiskovalni sodnik Fabio Pa p are I la poslal poziv na sodno obravnavo. Berlusconi je obtožen, da je sodeloval pri domnevnem podkupovanju finančnih stražnikov.Na obravnavo, ki bo 17, Januarja 1996, je poklicanih še deset Berlusconijev sodelavcev. □ MOSKVA - Ruske specialne enote so med posebno akcijo ubile ugrabitelja avtobusa z 21 Južnokorejskimi turisti. CARTAGENA - KolumblF skl zunanji minister Rodri- go Pardo je uradno odprl I L vrh neuvrščenih držav, ki se ga udeležuje 95 od 113 članic gibanja in 35 držav opazovalk. Kolumbija bo gibanju predsedovala tri leta. ANKARA - Turški parlament je izrekel nezaupnico manjšinski vladi Cillerjeve. Sklenili so. da bodo predčasne volitve za sestavo nove turške vlade letošnjega decembra. MJ STIGMA 9 droge, AIDS 061 97 89 od ponedeljka do petka od 10,30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00, VESTNIK Izdaja Podjttj« za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bede rojak, Štefan Ci-gui, Zlatko Edih. mag. Dalibor Ceder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvoi Irma Benko (direktonca in gbvita urednica), Janez Volek (odgovorni □rednik), Ludvik Kovač (namesinik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Štefan Smej, Šiefan Sobočan (novinaijij^ NataEa Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh, Novaka 13, tel. SL: 31 998 (naročniSka služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinaiji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, St. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za [l. trimesečje 1995 je 1,850,00 SIT, polletna naročnina je 3 340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana; 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Mini.strstva za informiranje št 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode infomia-tivnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje pet-odsiotni davek od prometa proizvodov. »Totalna demokracija« Tudi politične razmere so bile v teh obdobjih zelo »suverene«. Socialdemokrati so imeli nekaj časa celo sami absolutno večino v parlamentu. Potem ko sojo izgubili, pa so se v glavnem - če izvzamemo kratek »izpad« na začetku osemdesetih let, ko so šli v koalicijo s Stegerjevimi svobodnjaki - družili z ljudsko stranko, V tistem času tudi dvotretjinska večina, nujna za sprejem ustavnih zakonov, sestavljena iz obeh strank, ni predstavljala nobene težave. Parlament kot zakonodajno telo je bil degradiran v instrument za blagoslavljanje in kontrolo zakonskih predlogov vlade. Učinkovitost tega sistema je bila torej nevarno blizu temu, kar so teoretiki ustavnega prava iz začetka tega stoletja poimenovali »totalna demokracija«; ko dobi vlada v parlamentu, s pomočjo strankarske discipline, podporo praktično za vse, kar si zamisli. Opozicija potem predstavlja zgolj nepotreben, vendar teoretično obvezen členek sistema, in sicer za opravičevanje lastne moči ob obiskih mednarodnih delegacij. Kje in kdaj je ta sistem »skoraj popolne demokracije« začel izpodjedati samega sebe? Ce že ne iz svetovne, pa prav gotovo iz nedavnih izkušenj lastne zgodovine vemo, da se sistem, kjer je na oblasti stranka, ki producira svoje »vojščake mladince«, katerih edina naloga je potem perpetui-ranje obstoječega, prej ali slej zaduši v pogojnem refleksu lastnega ohranjanja oblasti. Ali preneseno v avstrijske razmere; po skoraj tridesetih letih socialdemokratske udeležbe pri oblasti »rdeči« enostavno niso zmogli uspešne zamenjave generacij. Vranitzkyjeva klika »tržno« usmerjenih bančnikov preprosto ne vidi drugega cilja kakor ostati na oblasti - in to za vsako ceno. Alternativa, ki jo je v povojnih letih in pozneje v času Bruna Kraiske-ga ponujala ideja polne zaposlenosti in socialne pravičnosti, s pomočjo katere so socialisti pravzaprav dosegli svoje najveČJe uspehe, z zlomom izrojenosti te ideologije na Vzhodu ni bila več primerna za trženje v politično »novi Evropi«, Drugim alternativam, ki sojih avstrijski bančniki v socialdemokratskih oblačilih -kakor tudi vsepovsod drugod po »socialistični« Evropi - pobirali v liberalističnomonetarističnih idejah chicaške ekonomske in politične šole, pa preprosto niso bili »ideološko« dorasli; za izvajanje tržne ekonomije chicaš-kega tipa bi bili potrebni korenitejši posegi v avstrijski socialni in davčni sistem. Za kaj takega - sicer nujnega za dolgoročen obstanek na oblasti - pa »tovariši* niso imeli podpore svoje delavsko-upokojenske baze. Kolektivni samomor »Tehnični« razlog za razpad koalicije, nestrinjanje s sestavo vladnega proračuna za prihodnje leto, je bil potemtakem samo dokaz lastne neinventivnosti. Alije treba povečati davke, kot so to predlagali socialdemokrati, ali pa priškrniti pri izdatkih javnega sektorja, kot so si tega želeli predstavniki ljudske stranke v vladi, je ne nazadnje zgolj akademsko vprašanje, ki ima pač svoje pozitivne in negativne strani, V politiki je konsenz zmerom mogoč, v znanosti skoraj nikoli. Koalicija je naredila kolektivni samomor, parlara^t je sprejel zakon o svoji razpustitvi in po vsem tem je predsednik republike Thomas Klestil dol^n razpisati predčasne volitve. Želja vseh sodelujočih v tej predstavi je, da naj bi volitve za sestavo novega parlamenta spravili pod božično drevesce še pred praznikom. Kakšne so torej možnosti za nadaljevanje parlamentarnega sistema s predsedniškim poudarkom v Avstriji? Politično moč Joerga Haiderja in njegove svobodnjaško, desno-nacionalno usmerjene opozicijske stranke lahko glede na opisano vzamemo kot logično posledico pomanjkanja idej obeh strank na oblasti. Haider je v svojem skoraj desetletnem intenzivnem problematiziranju »skorumpirane oblasti« in ob pomanjkanja alternativ sedanji oblasti samega sebe katalpultiral za edino alternativo. Liberlaci Heide Schmidt ob svojih naprednih idejah (legalizacija lahkih drog, homoseksualni zakon) zaradi otroških bolezni nove stranke predstavljajo zgolj utelešenje svoje ustanoviteljice. Zeleni Madeleine Petrovič, ki so se kljub svojim »zcleno-socialnim blodnjam« sicer zelo približali zakonitostim, ki jih postavljajo instrumenti političnega marketinga, pa resnici na ljubo za konstruktivno udeležbo pri oblasti še niso zreli. Ob zelo verjetni predpostavki, da fantje Vrani-tzkega niso sposobni »samopre-novitve«, v vodstvu socialdemokratske stranke ne bo prišlo do bistvenih kadrovskih sprememb - na kongresu pred dobrim tednom dni je bil Vranitzky ponovno izvoljen za predsednika stranke, in to z 91 odstotki -, ki bi omogočile »semafor koalicijo« med socialdemokrati, liberalci in zelenimi. Potem ostaja desna koalicija med Haiderjem in ljudsko stranko Wolfganga Schues-sla kot edina realistična alternativa. Napovedi zadnjih nekaj tednov svobodnjakom pripisujejo 24-28, ljudski stranki pa 26-30 odstotkov volilnih glasov. Dovolj torej za solidno večino v parlamentu in potemtakem za sestavo nove vlade, Ali bo potem predsednik nove »koalicije prihodnosti« Schuessel ali Haider niti ni tako pomembno vpra- reklo, in bo uvedel ečevanje r zakone za prepn liaaa” seljevanja tujcev, politično preganjaniin tw bel za »red* tudi j kratičnih inštitucij sam strije? Haider je ževsW^ tkotrajfii funkciji Ito^s^ želnega glavarja pokaW1 nobena juha ne poje tair kot se skuha, in daje vati tako obljube vj kakor tudi L ■ iii in žnje politika v govega delovanja, k«' oblasti. Kaj takega pa_ । Haider sploh naredil? ' vnega bore malo, saj b’” , I njkala dvotretjinska ■ parlamentu. Če uvstnp -parlamentarne jfp i bo zmogel po legalni po ti morebitnih Haiderje dov v desno, . den svojega imena, "u stvo Avstrije v E^rops* parlamentarne stvo Avstrije v _ prihodnjo avstrijsko vezuje po “sta™' ' der vidi potrebo po t . ^pfl| pogodbe o članstvu v 1 .- ciji, potem nikakor m j. zato tudi tej želji ni kaj R piJ ti. Večkrat izražena " jf I zmanjšanju vladih reso > .jif danjih 15 na 7 »supe >‘^[,..1 štev« je vredna ogle jjjjjti sanje je seveda, ali J® ' ,. iž? i ea"’ dljiva. Nujnost razjjada e vladne koalicije je dovinskih razlogov^ j | bodo predčasne voiio' le tudi novo vladno ki^K^at seveda veliko vprašanj • »Haiderja na j, p, = skih političnih razm f koaii^.i^M jlitičnih , Vestnik vsak četrtek! našimi pan—"—, mi prihodnje leto la tudi kot: »Janšo za p vlade!« Stvari si vsaj , pj,li' čisto podobne: pri na juif labogu, Se ni skoraj oblasti... ANDREJ a* Iz Monoštra piše-----= Neuglašeni ansambel Na Madžarskem je 'večkrat slišati, da je naša vlada podobna ansamblu, v katerem igra preveč so-I listov, dirigent pa jih ni sposoben uglasiti. Najbolj menda izstopa prvi violinist - jinančni minister, ki s svojimi predlogi druge člane vladnega ansambla večkrat spravlja p nemogoč položaj. Drugi ministri se namreč pritožujejo, da večkrat dobivajo njegove predloge, ki se tičejo njihovih ministrstev, tik pred vladno sejo. Tako se lahko zgodi, da jih nili prebrati ne morejo, da o posvetovanju niti ne govorimo. Prvi violinist torej večkrat igra note z lastne partiture. Tega se je naveličala tudi edina ženska v vladi, ministrica za delo, in je po seji vlade v začetku oktobra odstopila. Zadnja grenka kaplja je bil predlog finančnega ministra, naj stroške za prvih petindvajset dni bolniškega dopusta plačajo delodajalci. Čeprav je ta predlog ustavno sodišče enkrat že zavrnilo, ga je jinančni minister sicer v novi obliki ponovno predložil vladi. ' Ministrica, ki je bila po mnenja vseh ena najboljših v Hornovi vladi, je svoj odstop utemeljila s tem, da ni sposobna delati v vladi, ki je brez socialnega čuta. Očitala Ji je tudi nestrokovnost oz. to, da njeni sklepi večkrat niso v skladu z ustavnimi in zakonskimi predpisi. čeprav so ministrici »dvorilie tako člani vlade kot poslanci, socialisti in liberalci, je vztrajala pri odločitvi. Tako bo vlada I. decembra spet vzela slovo od enega od svojih ministrov, to je v njeni kratki zgodovini že peti primer. rPrestopnikur, finančnemu ministru, pa so neodvisni umetniki postavili kip na znanem budimpe-š lanske m trgu Tbrosmarty. Kip ga sicer ne prikazuje kot prvega violinista, dosii bolj je podoben I strašilu, na katerem pa naj bi vseeno počivali goto- bi. (Tako je namreč oblikovan golobih pa se ve, da se ne obnašajo no, saj puščajo za sabo sledi. Je derne umetnosti ali so se ustvarjalet l pregovora: »Če stopiš v dr..., boš imel^ Ta inimetnina« izraža še nekaj ■"3' I Raztrgani plašč strašila ima namreč prazna žepa. Če že naš minister ?, no joka, kako prazna je državna bomo pač dali vbogajme. Lahko pa jf,i državni blagajnik ob drobižu aalčt^‘ vsoto, saj od prejšnjega tedna živi popolnoma običajna družina, katera . iivlir račun sploh ne bi bil prizadet, če bi 2 nabasala žepe strašila. Ta la največji dobitek v zgodovini Tsota znaša 578 milijonov forintov. - ' g,,,; i' žlica je trajala lep čas, kajti dolge te bene petice, vsota se je pa kar Pomnožilo se je tudi število biček je seveda spravila državna i" igre na srečo so državni monopol. Neko navadno nedeljo (žrebanja^ na jaka, kako prazna Je državna smo v tretjem dnevniku uspelo zadeti vseh pel številk m !!<• .1»' ( I v zvedeli, Ja X jA ; pol milijarde. Hvala bogu so , stttrtaikl, saj so rc žc ustvarjati neko histerično razpoložetv^ 51» ogromno vsoto pospravil nekdo, k J navadni ljudje pa bomo ostalt Od takrat sta minila dva tedna- | spet narašča. Mogoče pa bi motal ’ smrm/ki, saj so se že ster k omenjeni družini na -več sreče igrati na loteriji in v sl I } ygstnik, 19, oktobra 1995 3 fl aktualno doma 11 Sivi trg denarja Je kot kruh in sol gospodarstvu JI J F I' ! ^zsežnost sivega denarnega trga je na slovenskem finančnem ' trgu že tolikšna, da če bi se mu pripetilo kaj usodnega (kar je Sicer malo verjetno), bi se gospodarstvo v trenutku sesulo kot 1 hišica iz kock. k l*** izjavah poznavalcev sivega trga se po kanalih njegove močno Vredene mreže pretaka ogromno denarja, celo dvakrat več, kot “ »•‘tacajo banke. Sivi trg posojanja denarja deluje tako živo, s ^dinamiko, kot morda nobeni finančni tokovi pri nas. Pisanih’ Ihrii ^»)»tanje sivega trga ni, to pa še ne pomeni, da na njeni ni da ‘•(‘ločenega načina obnašanja. Nasploh pa še vedno velja, v mreži sivega trga lahko prinaša dobre zaslužke, pl u: Jt Du njem ie iiHtj ^šteno opekel. To je pač tisti rij prevzema vsak, ki stopa v sivo igro s posojanjem ni. in je toliko večji, če Je igralec malega formata in nima ga dobrega zavarovanja denarja, ki ga je dal na trg oziroma stof Zakaj sivi trg sploh cveti? Zaradi tega, ker so banke s praviloma ugodnejša od tistih na sivem trgu, ^®*^siW1ne, saj podjetniki denar velikokrat potrebitjejo isti Itcnutku. Temu pa ne ugodi nobena banka, saj se povečini ."'■‘I odhnn Tfl rtnc-AinniA finnnria rActnin ia JiinlrHt nn ŠAilan T^nu. litMl ' *^*’**'^ posojanje denarja sestajajo dvakrat na teden. Dni-j®' vedno živijo likvidno slabo stoječa podjetja, ki zara-d ****"’*"-“ bančnega posojila ne bi dobila. Dobijo ga na sivem dr*« 1» zato lahko živijo še naprej. Do kdaj, je seveda že Tretji odgovor: na trgu sivega denarja se da dobro sploh pa obogatiti denar, če ga lahko dobro zavaruješ in prevelikega rizika. Četrti odgovor: s posojanjem de-11)1,55^' ^trem trgu ga na primer podjetja umaknejo državnemu fi-- nadzoru ali vpogledu, ne leži na računu, saj v mirovanju ^čse ničesar, izogne pa se tudi obdavčitvi. He Ut P- . Van?’.^8 ‘fna več plasti delo-3^'Sta spodnja se začne denarja pri čistih ■bolj »Otih. Tudi pri nas ima-seznam imen, ki sc manj-tiziko posoji-j« tu dokaj visok, saj ^ilku (uočan, da bi po, M ' ahko zavaroval na primer •»fi '^•‘t:epni nalog, kt ga "“h r boniteto in blokira- Sstv^ je namreč kot ^teden. Pri l' '^oiš j® lesti r.^ ’ ?8ubiš, vendar so ob-Ho iijl' denarja še ved- “lert)'^ s® tud' v Pti' Itoteri posel propade, 'Stanja na sivem trgu kje je sedaj meja C '””” »«kler posojilo-rt ___: J____ ____. I I 5 1 'Zgubiš, vendar so ob- da dg svoj denar, torej preprodaja, ali Je ^etje * k njivah, je to po-tulilo. Posredništvo sat« n I nn i - ■ .. ■J'*'v v lil, (tiitpdik gic "irja I preprodajanje de-razvejeno, toda ^•i dj Itnjig nezakonito-Nij dokazati. * urugo — _ '•jeij^?*®t'jc denarja med po- preprodaja, ali je na . I til vedno samo ^hje posojilojemalca s “jalcem, ampak gre razvejeno, toda »lili raven bi lahko uvr- '''trii ^^'■užbenimi, držav- 1^® •'‘8“ si-krožijo seznami ti- jsjo, J^MJ. ki se s tem ukvar-' j® mogoče pre- ''''hca imen z naše-t r.r.. lahko rekli. Dru,. podjetja z našega . trJ denarja na živahna. Žani- ’0jp. J zvalil- M "led njimi tudi •'Ulrdnlb in do-med se- M pogodbe - ,^hi fr., ^'^•'snjeni in pripra-katere se Irib. ^ll ZnVširn t Ia _ .r^ ...»3 ..1 le ^1 Zavaruje na več na- '2 I __ _____ ?® Pa tud^’"* la- s pogodbo. H« -- •^‘beP^^.^ojHodajalec Pogodbo, da po- • —J opravi posel. Na ta način ima posojilodajalec svoj denar dobro zavarovan, saj je v trgovanju s tujino skoraj vedno kaj odprtega, plačila pa itak potekajo prek računa tistega, kateremu je podjetje, v tem primeru zaradi posojenega denarja, odstopilo posredništvo pri trgovanju s tujino. Za posojanje denarja moremo šteti tudi izdajanje ali posojanje raznih vrednostnih bonov. Na primer trgovsko podjetje ni storilo s tem, ko je podjetju dalo določeni znesek bonov za nakup v njihovih trgovinah, nič drugega kot posodilo denar. Bone so potem prejeli delavci podjetja za plačilo na primer nadurnega dela, malic alt potnih stroškov. Obstajajo pa seveda še druge oblike posojanja denarja. Toda iger sivega denarnega trga se ne gredo samo podjetja, ampak tudi občine. Na seznamu posojilodajalcev na sivem trgu so se pojavljala tudi imena prejšnjih občin, sploh tistih z močnim občinskim proračunom, njihove obresti pa niso prav v ničemer zaostajale za veljavnimi na sivem trgu. Še zaninflvejši ocvirek pa je, da so v sivi denarni trgovini sodelovali tudi stečajni upravitelji. Sami so namreč posojali denar, ki so ga imeli na računu kot stečajno maso podjetja. Sploh pa trgovina z denarjem na sivem trgu temelji tudi na osebnem poznanstvu in zaupanju med finančniki; poti ali mreže sivega trga pa vodijo zelo visoko, zagotovo pa tudi do domačih bank, čeprav slednje vsaj na prvi pogled v sivih igrah ne sodelujejo. Zgodilo se je tudi že, najverjetneje že večkrat, da je na primer terjatev s sivega trga, za katero je posojilodajalec izgubil možnost plačila, odkupila banka. Na naslednjo raven sivega trga lahko uvrstimo posredništvo višje stopnje. S tem se ukvarjajo predvsem podjetja finančnega inženiringa in nepremičnin. Od tistih, ki imajo presežni denar, le-iega zbirajo po 2- odstotni mesečni obrestni meri, posojajo pa ga po 4- ali 6-odstolni mesečni obrestni meri, odvisno pač od bonitete posojilojemalca, Za to svoje početje na sivem trgu pa posrednik mora imeti visok ugled in trdnost, ki sta mu potrebna zato, da presežni denar na trgu lahko pobira in s svojo trdnostjo ter ugledom daje jamstvo, da ga bo tudi z obrestmi vred vrnil. To početje je seveda protizakonito, vendar se da nadvse lepo zabrisati v knjigah z nakazili z zaznambo, da gre za depozit ali avans za naročeno storitev. Ta seveda nikoli ni izpolnjena, denar se spet prenakaže in zadeva ostaja v mejah zakona. Zaradi tega se po nekaterih žiroračunih pretakajo ogomna sredstva, ki že presegajo zneske več deset tisoč mark. Morda višja stopnja te ravni sivega trga je, da se posrednik odloči, da bo tako zbrani zaslužek v nekaj investiral. Morda je v zadnjem času najbolj opazno vlaganje denarja v gradnjo poslovnih objektov. Z obračanjem denarja na sivem trgu se da zaslužiti toliko, da se izpelje dobra investicija, ki po pričakovanjih potem navrže spet več tako s prodajo kot z vzpostavitvijo kreditnega odnosa s kupcem ali kreditiranjem nakupa. Tudi tu je mogoče v posel pritegniti bančni denar. Toda tudi v teh potezah, ki se jih lotevajo v glavnem finančniki in poslovneži visokega ranga tako po znanju kot sposobnostih, obstaja ri-ziko. Zrušijo se lahko, če na sivem trgu nastane preplah in hoče vsakdo svoj vloženi denar v trenutku pobrati ali če se o posredniku razširi slab glas in ga trg sivega denarja izobči ali pa se na trgu nepremičnin zgodi kaj nepredvidljivega. Na najvišjo raven sivega trga pa lahko uvrstimo velike posle z denarjem, velike pretoke denarja, katerih kanali segajo tudi čez mejo. Prekmurje je postalo z nekaterimi podjetji in obmej-nostjo pravi center meddržavnih nakazil, ki se potem pretakajo v notranjost države. To pa so že takšne višine, da se ti od njih zvrti. Prek sivega trga teh višin se namreč pretaka tudi denar, ki se mora oprati, mreže pa segajo vse tja do državnih inštitucij, skladov, borz, finančnih družb ... J I II II Pomurju je dovolj mednarodnega tovornega prometa in ogrožanja življenj OECD in prometna varnost 19. in 20. oktobra bo v Ljubljani sklepna konferenca OECD-ja o strategiji vzdrževanja cestne infrastrukture in prometne varnosti v srednji in vzhodni Evropi. Doslej je bilo organiziranih že štirinajst podobnih delavnic, na katerih je okrog 800 stroko-vojakov obravnavalo teme, kot so vzdrževanje in sanacija cest, ' varnost v cestnem prometu, analiza nesreč na cestah, infrastrukturna varnost, prometna varnost otrok, pregled vozil in zavaro- i vanje, cestna politika in planiranje, okoljevarstveni vidiki idr. Sklepi teh delavnic naj bi odprli nova področja sodelovanja med pripravljale! politike, mednarodnimi bančnimi inštitucijami, upravami za ceste in agencijami za prometno varnost, ven- dar pa je pomembneje, da bo doseženo hitrejše odpravljanje problematike prometne varnosti v srednji in vzhodni Evropi. Tudi prometna varnost na pomurskih cestah je zaradi spre-memnjenih mednarodnih tokov kritična. Zaradi tega smo direktorju Direkcije Republike Slovenije za ceste in odgovorni osebi sklepne konference v Ljubljani že pred dnevi postavili pisna vprašanja, na katera žal do sklenitve redakcije nismo dobili odgovora. Čakamo odgovor na naslednja vprašanja: F severovzKodni Sloveniji Je prometna varnost na izredno nizki ravni, to dokazujejo tudi pogoste prometne nesreče; vzrok so tudi neprimerne ceste, saj poteka po preozkih cestah lokalnega značaja mednarodni tranzit; kdaj bodo obnovijeni še preostati odseki magistralne ceste Af 10-1 na primer Radenci-Mele-Radgona in Lenart; kdaj bosta obnovljena mosta čez reko Muro v Dokležovju in Radencih; kje bodo parkirati tovornjaki iz mednarodnega tranzita po l. januarju 1996. ko ne bo več parkirišča r Meleh; kdaj bo Pomurje razbremenjeno meetnardnega tovornega prometa? BBP I I MAJDA HORVAT Številna vprašanja in pobude ljutomerskih svetnikov - So preveč »delavni«? Nemca tudi v tretje niso »razrešili« Vzdržanih glasovalcev ne bi smelo biti? Rekli bi lahko, da so seje občinskega sveta v ljutomerski občini običajno dokaj napete, razgrete, polemične ... Ko pa imajo svetniki toliko vsega povedati! Zdi se, da so celo preveč »delavni«, da bi namreč lahko poiskali odgovore na določena vprašanja kje drugje, denimo v krajevnih skupnostih, kjer je kdo doma. Če se bo namreč občinski svet ukvarjal Čisto z vsem, potem ... Smo si upali biti preveč kritični ali pa je slika še »pestrejša«? Prvo »kost« za glodanje je na zadnji seji pri sprejemanju dnevnega reda vrgel FRANJO ŠTEBIH. ki je menil, da sta 49. in 50. člen poslovnika o delu občinskega sveta v neskladju, češ da pri odločanju ne bi smelo biti »vzdržanih glasov«. Tako po njegovem mnenju občinskega proračuna niso sprejeli z večino glasov navzočih članov občinskega sveta, ker so pri izidu upoštevali tudi »vzdržane«. Pobude. da bi uvrstili na dnevni red spremembe poslovnika, pa niso sprejeli, ampak je bilo rečeno, naj to prouči statutarnopravna komisija. JANEZ KUHAR pa si je kar nekaj časa prizadeval, da bi v zapisnik seje, na kateri so obravnavali in sprejeli občinski proračun, vnesel (»za nazaj«, ker seje takrat ni mogel udeležiti) mnenje oziroma stališče, da se s sprejetim proračunom ne strinja, in to podkrepil z nekaterimi pogledi. A tudi on ni uspel, da bi storili tako, kot je predlagal. »Za nazaj« pač ni možno vnašati v zapisnik tistega, kar se ni zgodilo oziroma ni bito povedano. VLADO POTOČNIK pa si vztrajno prizadeva, da bi v prenovljeni blja Fotoatelje Tivadar. Če naj bo prodajna galerija zares v Mestni hiši, pa je to najbrž stvar poslovnega interesa. Občina namreč ne more imeti trgovine. Mogoče pa nimam prav? Po vsej verjetnosti pa bi kazalo temeljiteje razmisliti o pobudi TOMIJA NEMCA, kakšno naj bo razmerje med občinskim svetom, ki Poleg lastninakopravnih razmerij in poročila o izvajanju programov v otroškem varstvu v Občini Ljutomer v minulem šolskem letu so obravnali tudi dokaj vročo politično temo. Šlo je namreč že za tretji poskus, da bi odvzeli mandat občinskemu svetniku TOMISLAVU NEMCU (član SKD-ja), ki je postal načelnik (državne) upravne enote v Ljutomeru. Njegova funkcija po zakonu o lokalni samoupravi ni združljiva s članstvom v občinskem svetu in tako so ravnali skoraj povsod drugod, g. Nemec pa je posredovat pobudo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, saj je mnenja, daje potrebno ustaviti izvajanje Jtl. a-člena Zakona o lokalni samoupravi, ki se nanaša na mandat v občinskem svetu. Ustavno sodišče mu Je odgovorilo, da je »to zadevo, kakor tudi Se nekaj drugih zadev, ki se nanašajo na iste oziroma povezane določbe zakona združilo v zadevo, v kateri je sodišče v zvezi s predlogom začasne odredbe že izdalo sklep, s katerim je zadržano izvajanje 4. alineje prvega odstavka 37. a-člena Zakona o lokalni samoupravi«, V sporočilu je tudi navedeno, da bodo dokončno odločili o združenih zadevah, ko bodo dobiti mnenje Dr- ■ žavnega zbora. Jn tudi večina ljutomerskih svetnikov seje odločila, daje potrebno z.odločanjem o odvzemu mandata Tomislavu Nemcu Še počakati. Mesini hiši v Ljutomeru zaživela tudi prodajna galerija s slikami. Avtorju tega poročila pa se zastavlja vprašanje, zakaj ne bi takšna »trgovinica« delovala v že urejeni Galeriji Anteja Trstenjaka, prostore v Mestni hiši, ki so predvideni v ta namen, pa bi prodali. Medtem jih že občasno upora- sprejema določene odločitve, in občinsko upravo, ki bi jih morala uresničevati. Sedaj ne kaže, da bi uprava dovolj učinkovito in uspešno delovala. Ali pa drži trditev župana LUDVIKA BRATUŠE, kije že na prejšnji seji dejal, da je sklepe lahko sprejemati, težko pa uresničevali? Ko so se ljutomerski svetniki seznanjali z odgovori na že postavljena vprašanja, so se najdlje zadržali okrog pojasnila o pobiranju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, V posebnem odloku, ki so ga svojčas sprejeli v ta namen, je med drugim tudi določilo, da so KS, ki že plačujejo samoprispevek ali druge dajatve za gradnjo infrastrukturnih objektov, lahko oproščene plačila nadomestila. Tajnik KS Raz-križje in tudi podžupan Občine Ljutomer STANKO IVANUŠIČ pa naj bi v imenu krajanov podprl uvedbo nadomestila tudi v njihovi krajevni skupnosti, čeprav imajo samoprispevek. Tako je namreč navedeno v odgovoru na vprašanje. »Z mojim imenom se manipulira. Tega nisem podprl,« je Ivanušič odločno zanikal. Sploh pa bi bilo nenavadno, če bi lahko kdo odločal v imenu krajanov. VLADO MESARIČ pa se nikakor ni strinjal, da bi bil protest iz KS Razkrižje, ki so ga naslovili občinskemu svetu zaradi neupoštevanje njihovih predlogov za člane občinskih odborov, neupravičen. Zato razmišljajo tudi o tem, da bi se na zborih občanov opredelili, ali naj svetniki iz KS Razkrižje še delujejo v občinskem svetu. Prav tako pa je vedno več pobud za ustanovitev lastne občine. S tem smo povzeli le nekatera mnenja, pobude in predloge članov občinskega sveta ljutomerske občine. JOŽE GRAJ 4 vestnik. 19- oktobra 1995 1 I t t I gospodarstvo Prekoršek vztraja pri nakupu Mesne industrije Pomurka Za uresničitev cilja zastavil vse svoje premoženje če bo onemogočen, bo iskal ustrezno sodno zaščito Zgodba o Mesni industriji Pomurka postaja v zadnjem času medijsko čedalje bolj zanimiva. Potem ko so doslej pripravili že več tiskovnih konferenc takšni ali drugačni lastniki in tisti, ki jim ni vseeno za usodo soboške Mesne industrije in posredno tudi za usodo pomurske živinoreje, je na včerajšnji tiskovni konferenci v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah svojo zgodbo povedal tudi mesar in podjetnik Ludvik Prekoršek iz Vojnika. Da je zgodba res medijsko zanimiva, potrjuje predvsem udeležba novinarjev na tej konferenci. Zgodba dolga leto in pol Prekoršek je z zgodbo o Pomurki povezan od 25, maja lani, ko je Sklad za razvoj objavil prodajo tega soboškega podjetja, že čez slab mesec pa so predstavniki lastnikov Prekorška tudi pisno obvestili, daje najugodnejši ponudnik, 15. septembra le- tos pa je bila s Prekorškom podpisana predpogodba o prodaji podjetja. Po besedah Ludvika Prekorška je bila odločitev za nakup Pomurke zanj izziv, saj se že 23 let ukvarja z mesarsko obrtjo, ki jo je podedoval od staršev, za ta poklic pa sta se odločila tudi sinova, ki obiskujeta živilsko šolo. gotovljenih še 15 milijonov mark za obratna sredstva in 4 milijone mark za nove naložbe. Predvidenih 100 milijonov mark prihodka 1 Podjetje DALI - od prodajalca do proizvajalca in izvoznika »Delavcem sem hvaležen « Kopalnice, čolni in silosi za evropski trg - DALI in AR CONT oziroma bivši in sedanji direktor Avtoradgone sodelujeta tudi poslovno Zadeva ni tak« enostavna, kot se zdi. Do sodelovanja ni prišlo zato, ker bi bila bivši in sedanji direktor eks-Avtoradgone velika prijatelja niti ne zaradi velike navezanosti bivšega direktorja na podjetje in delavce. Pravzaprav nas je začudilo, da se je Janez Rozman odločil izbrati prav halo AR CONT-a in tamkajšnje delavce za izvajanje svojega poliesterske-ga proizvodnega programa. Marsikdo drog po takem razočaranju, obtoževanju in grožnjah, ko je moral na zahtevo širajhajočih delavcev junija 1991 zapustiti Avtoradgono, sploh ne bi bolel več slišati za podjetje, kjer je bil direktor ne po svoji želji in brez glavne krivde za takratno stanje; spomnite se spomladanskih velikih stavk na dvorišču Avtora-dgone, ki so se razširili na magistralno cesto in celotno mesto Gornja Radgona, ko so šoferji prenočevati kar pred občinsko zgradbo ter mesto danjim izdelovalcem, npr. TVT Maribor, Veplas Velenje, Koper in Imgrad Ljutomer, W“* dela je po njegovem dovolj 2’ vse, določen del proizvodnje mora biti »zagotovljen in na n®" segu roke«, . Zakaj morajo prav delava Ak CONT-a delati v proizvodivj? pa je delovno orodje in ni program nov, torej bi podjetje DALI zaposlilo delavce? Takšen Je bil dogovor direktorjem AR CONT-a. SWI leto dni sta utcmIJevala in pn’ pogodbo o sodelovanju (tudi radi preteklih dogodkov); ž jih delala s poliestrom 20, » čas Jih bodo pri montaži kopa nic potrebovali še 20 do 30, I ! t Družinska tradicija dovolj za Pomurko Mesarsko dejavnost je Prekoršek v preteklosti že želel razširiti, vendar v domači občini ni naletel na razumevanje, zato je priložnost videt v nakupu Po-murku Da pri tem misli resno in se je zadeve lotil temeljito, potrjuje tudi dejstvo, da je za nakup 52-odstotnega deleža v Kalatransu pripravljen odšteti 3,64 milijona mark in je za to zastavil vse svoje premoženje. Ob sredstvih za nakup ima firma Prekoršek, d. o. o., za- Če bo nakup Pomurke uresničen, ima Prekoršek že pripravljeno ekipo za vodenje podjetja, vendar o imenih zaenkrat noče govoriti, že v letu 1997 pa naj bi podjetje ustvarilo 100 milijonov mark prihodkov, kar bo dovolj za uspešno poslovanje, obseg proizvodnje pa naj bi bil tak kot v letu 1993. Po besedah predstavnikov firme Prekoršek so bili doslej vsi postopki nakupa korektni in zakoniti, če bi prišlo do kakršnih koli zapletov, pa bodo za zaščito svojih interesov ubrali ustrezne sodne poti. LUDVIK KOVAČ poginoma izolirali s tovornjaki... t Tis ti delavci so še vedno tukaj, nekateri celo delajo pri meni..., vendar jaz pri vsem tem ne vidim nobenega problema. Jaz sem odšel takrat iz Avtoradgone čist, brez zamere. Danes, ko sem prišel nazaj s proizvodnjo, nimam prav nobenega slabega občutka. Rekel h!, da smo biti takrat, leta 1991, nekakšni »petelini, ki smo prehitro zapeli-r Danes se jim lahko samo zahvalim, da so to naredili. Glede podjetništva, novih poslov in partnerstva razmišljam danes enako, kakor sem razmišljal Že kot tamkajšnji direktor.« Tako je odgovoril eden od solastnikov družbe DALI Janez Rozman na vprašanje, kako da se je odločil iti nazaj v podjetje in sodelovati z njimi (pravzaprav tudi pomagati) pri proizvodnji poliestrskih izdelkov, ko pa so ga spomladi 1991 leta dobesedno postavili na cesto. Resda sta z avstrijskim partnerjem že 1990. leta ustanovila mešano družbo, ker je bilo to pač v tistih letih mogoče narediti za 2000 tolarjev, vendar Jo je aktiviral šele sredi leta 1991, ko Je moral nekako preživeti. Najprej seje ukvarjal izključno z uvozom in prodajo črne in barvne metalurgije v Sloveniji, pravzaprav Je bil posrednik avstrijskega partnerja, ki je bil že prej prisoten na sloven- skem in hrvaškem trgu. Podjetje DALI se poleg trženja ukvarja tudi 2 organizacijo prevozov s tremi šoferji in tovornjaki. Zavedal se je, da je goli izvoz lahko le kratkotrajna rešitev, zato je iskal tudi druge možnosti; začel je sodelovati pri izvoznih poslih in se 'X Pet takšnih čolnov iz poliestra je v zadnjih dveh mesecih iz G. že odpotovalo v tujino. 0" 4 I Modele je potrebno natančno »obložiti« in premazati, da končno nastane trpežen poliestrski izdelek. pri tem povezal s podjetjem IPKO iz Ljubljane (že prej jim je dobavljal repromate-rial), ki seje ukvarjalo s poliestrom in izdelovanjem hlevske opreme. In tako se je začel vse bolj zanimati za poli-esterski program: uTa program mi je nekako prirasel k srcu - seveda zaradi tržnih možnosti, ki sem jih videl - in odločil sem se, da se ho m začel z njim ukvarjati. To je tehnologija, ki se je na Zahodu že otepajo, saj je delovno intenzivna (brez delavčevih rok enostavno ne gre) in tudi ekološko problematič- skupno okrog 50 delavcev, podjetje DALI pristalo ria pogoje zato, da so skrili..j, vprašljivo proizvodnjo p staro halo? Nikakor, ško stra« v trjuje Janez Rozman, začetek proizvodnje so insP UUIJJV >1^ - • . torji zahtevali oo njm vanje enakih pogojev, kakor gradili delovne prostore po* na novo, saj prej tovrstneH® logije v industrijski coni bilo; menda so potreobah novo lokacijsko in volje nje. DALI in AR morala pred začetkom dnje investirali v halo 329 . p d*- I nemških mark za uredite” P [icfr mernega, predvsem pa delovnega okolja; tako so ua nanovo elektro inštalacije, M tske naprave oziroma dovnj svežega zraka in odsesavaitl ;Jili pov. no v Podjetje DALI želi bili poliestru v različnih L>' f „.....i^SlJ KVS so resda podpisali žah«. Kaj to pomeni; Urad za nadzor iger na srečo Zdaj še sreča na uzdi Nad igralnicami in igrami na srečo bo država prevzela ostro kontrolo, toda najprej se morajo največja podjetja - HIT Gorica in Loterija Slovenije - lastninsko preoblikovati Vlada je ustanovila urad za nadzor prirejanja Iger na srečo, ki deluje od 1. septembra. Njen direktor je Pavo Ivankovič, ki je bil pred tem zaposlen v kriminalistični službi policije. Osnovno delo urada bo nadzor nad delovaitlem igralnic in nadzor nad občasnimi in stalnimi igrami na srečo ter kontrola izvajanja zakona o igrah na srečo, ki velja od 3. junija. Po besedah Pava Ivankoviča bo imel urad velika pooblastila tako pri izdajanju koncesij za prirejanje iger kot pri njihovem odvzemanju. V formalnopravnem smislu koncesije d 700 kopalnic na leto, s tem ........... . ' normalna količina izvoza koplanic (sanitranih dar bodo kopalnice v IU pomenile le 50-odstotno no st proizvodnih zrnoglJ'*^, čas uvažajo še dodatnih j.l__________:l_____tO irt [ičnih delovnih orodij in opremo za »špricanje« P ske mase, tako da bodo letošnjega leta v Radgoni* ^j; vili celotno proizvodnjoi prej v Avstriji in ki so j® ppd-20 odstotkov proizvodni® jjic-goni bodo predstavljali si in cisterne za vinogr^^^joJ' in kemično industrijo,' jjh-stotkov pa razni izdelki mobilsko industrijo. To A- UllJUJIVAV nc pomeni, da bo v ,ar I DO V I’’- p5l» izdclko’'' I d* sira kol prej. To le P*’?’ okrog nas več i bil (I ikut I u kV jih odslej ne bo več uva^® jl In ekologija! Škodlj'^jW okolje Je tako velika ko* P , pJ drugi podobni proizvod v sosednji hali ali p3 n|ll' številni nenadzorovani^/^ čarji«). Njihovo zago*^ bo vse potekalo v okvia”^'^^ sov, je tudi vodja diplomirani inženir keffu Kunej. V proizvodne . do pač že na začelko odstrafA tudi stroške za ostankov in odpadkov. BERNARDA® vestnik, 19, oktobra 1995 5 I gospodarstvo ( J Upokojenci obremenjujejo ^avno blagajno Predlog proračuna vlade je odvisen od marsičesa - Med drugim le sedemodstotna inflacija prihodnjem letu - Realno 20 odstotkov več za subvencije v kmetijstvu - V prihodnjem letu nova davčna premoženjska zakonodaja - Papežev obisk v Slovenije se bo financiral iz proračunskih rezerv. Dražji železniški promet - »Verouk« kot izbirni predmet Do novega leta v Melehše »avtoport« Na voljo 27 parcel Bo drugo bencinsko črpalko zgradil OM\? I I I I Vlada je na zadnji seji soglasno sprejela predlog proračuna za pri-Mnje leto •er ga poslala v pada- ----------.v, pvo Mtntarno obravnavo in sprejem, vladni tiskovni konferenci je ™'mster za finance Mitja Gaspari ‘^rial. da je proračun v skladu s Pmiačunskirn memorandomum in aa bodo vsi porabniki proračun-sredstev prikrajšani. Ves pre-sežek, ki stih Dla pojavil v državni i.j^jni, bo šel v pokoj ni nsko-inva- lidsko zavarovanje. V to blagajno “O šlo Verjetno »Mbodla ___________ milijard, kar je za 12,1 od-’'otl(a več kot letos, odhodki pa v 'JI®*« 570,7 milijard tolarjev. Jav-fc:«!ihq bo v prihodnjem letu •^•aia 4t,5 odstotka bruto priho-□ka n 11 milijard tolarjev; su predvideni v znesku "ita S{. bruto priho- '■'Cdi je ob teh realističnih še nekaj vprašajev, ■"la je predvidela, da bo priho-leio največ 7-odslolna infla-|9®,da mora parlament sprejeti zakon o pokojninskem in ^VaildsltPm ------■■■ ' največ 7-odstotna infla- ntora parlament sprejeti zavarovanju, kot ga '^lada. Prav tako mora do marca .PJ« plač, pri ■ Dri>ai iviuiiBiv, -.VI [la vlad pričakuje. Prav tako veljati dogovor o do- ; vlada tudi upa, da o plačah v negospo- prinesli take rezultate, kot Predvideva, da bo v parla- - sprejet takšen zakon o po-^Vi krivic in žrtvah vojne, kot ga Predlaga. Višje odškodnine Povzročile finančni primanjkljaj ”’f^avni blagaji aJPomebnejša pr-oračujaska BilH^ ''•O’’ietni davek - 318,1 Uši'** 'olarjev in dohodnina -hln’ tolarjev. Prihodnje pa naj bi naša država »trdavčno zakonodajo, po besedah ministra Mi- sstna mi. Prometni davek - 318,1 IJ p ITI a- 5^'1” Ctonavadi pol do spre-'J**avčne zakonodaje dolga. Gre za zakon o premoženjskih davkih in zakon o dodani vrednosti. Razmišlja se tudi o ostrejši obdavčitvi cigaret, alkohola in bencina, o uvedbah takse za novoustanovljena podjetja. Če bo Slovenija v prihodnjem letu podpisala asociacijski sporazum z Evropsko zvezo, bo izgubila dohodke od carine v znesku 15 milijard tolarjev; takrat bodo dobrodošli novi davki na alkohol in tobak. Ustavljene številne naložbe - ne pa v ceste Minister Milja Gaspari je dejal, da je bila glavna naloga predlagateljev proračuna, kako zmanjšati proračunsko porabo, tako da bi bilo v pričakovanem prihodkov-nem znesku dovolj denarja za nove izdatke, kot so univerzalni otroški dodatek, dodatne subvencije za izvoznike in znižanje skupne prispevne stopnje na 0,5 odstotka. Zato so se pri financiranju odločili za prednostni vrstni red. V prihodnjem letu bodo prednostne naložbe v ministrstvih za promet in zveze, šolstvo, socialno varnost in tehnološki razvoj v podjetjih. Pri obrambi bomo ostali v letošnjih okvirih, čeprav to ministrstvo nakupuje jilemeljno orožje«, za katerega gre od 8 do 10 milijard tolarjev. Prvič bo Slovenija tudi plačevala obveznosti iz mednarodnih pogodb, in sicer predvsem državam Pariškega kluba - 4 milijarde tolarjev. Med večjimi subvencijami je pomoč železnici, ki naj bi bila v prihodnjem sanarana. Realno pa naj bi bile za 20 odstotkov večje tudi subvencije v kmetijstvu, predvsem zaradi približevanja Evropi. Za izvozne stimulacije pa bo šlo 11 milijard tolarjev. Na sploh pa je ustavljena večina naložb, razen gradnje avtocest in zapiranja treh rudnikov. Pri oblikovanju proračuna niso pozabili niti na papežev obisk v Sloveniji prihodnje leto. Financirali naj bi ga iz proračunske rezerve; med drugim bodo obnovili tudi mariborsko letališče, Vlada je na zadnji seji sprejela več sklepov o uporabi sredstev, pridobljenih s kupninami na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. V gospodarstvo je tako prerazporedila 5 milijard tolarjev, od tega dve milijardi v dokapitalizacijo Slovenske izvozne družbe. Tehnološkemu razvojnemu skladnje namenila 708 milijonov, skladu za razvoj malega gospodarstva 800 milijonov tolarjev, nekaj več kot milijardo za sanacijo podjetij in gospodarstva, slovenskemu odškodninskemu skladu pa 583 milijonov tolarjev za nadomestitev prostorov Viba filma, ki jih le-ta mora izprazniti in vrniti lastniku Cerkvi, Železarji zadovoljivo, v TAM-u le avtobuse Vlada seje seznanila z delom Slovenskih železarn in ugotovila, da se pozitivni trendi nadaljujejo. Prodaja se je povečala za 28, izvoz pa za 38 odstotkov. Slovenske železarne so plan dosegle 98-odstolno. Finačna izguba pa je nekoliko višja od načrtovane - 2 milijardi tolarjev. Zato je več objektivnih vzrokov, vendar je vlada menila, da doseženi rezultati zagotavljajo nadaljnjo sanacijo železarn. Vladaje sprejela tudi sanacijski program TAM-a in njegovih odvisnih družb. Sanacija predvideva opuščanje programov gospodarskih vozil in motorjev, glavni program naj bi postala proizvodnja avtobusov v sodelovanju z Avto-montažo. Število zaposlenih do leta 2003 naj bi bilo 2 tisoč. Vlada seje opredelila do vloženih dopolnil k šestim šolskim zakonom. Še vedno je mnenja, da naj se v osnovni šoli predmet religija in etika poučuje nekonfesionalno; starši in otroci bodo lahko v višjih razredih osemletke med šestimi izbirnimi predmeti izbrali tri, med katerimi je lahko tudi ta. Vlada je sprejela tudi podražitev železniškega prometa za 9,5 odstotka Marjan HORVAT Te dni naj bi družba AR AVTO prejela dokončen odgovor OMV-ja, če se strinja s pogoji odkupa zemljišča v bližini sedanjega počivališča v Meleh pri Gornji Radgoni. Edini zadržek, ki ga je doslej menda imela družba OMV, je bila velikost zemljišča: za novo črpalko bi potrebovali le 3 do 4 tisoč kvadratnih metrov, zemljišče, ki ga želi AR AVTU prodati v celoti (kjer je bil nekdaj sedež AR AVTA), pa meri tl tisoč kvadratnih metrov. Še vedno se o odkupu nadvse zanimive lokacije pogovarjajo tudi z drugimi večjimi interesenti, kakor sta Agip in Shell, Sedež AR AVTA je že nekaj časa na drugi lokaciji (nekdanji AR TRGO), zato i bi želeli prostor v bližini parkirišča za tovornjake v mednarodnem 1' prometu čim prej in čim ugodneje prodati. Poleg tega bodo v našle- ' dnjih mesecih prodaU tudi celotno asfaltirano parkirišče, saj je pogodba o najemu prostora za potrebe parkiranja tovornjakov podaljša-na le do novega leta, V zadnjih mesecih so uspeli le toliko, da je mesečna najemnina parkirišča zvišana na dva milijona tolarjev (polovica od tega odpade na stroške), s tem da se bo blagovno-transportni center po vladni odločitvi gradil v bližini Lendave. Zato AR AVTU ne preostane drugega, kakor da poskuša urejeno zemljišče v Meleh, ki je v neposredni bližini gradbišča nove Petrolove bencinske črpalke, prodati po čim višji ceni. Še prej bo morala občina sprejeti spremembo zazidalnega načrta, po kateri se bo zemljišče razdelilo na 27 manjših in primernejših parcel. Po spremembi zazidalnega načrta bo območje v Meleh namenjeno obrtno-indu-sirijski dejavnosti, edina omejitev pa bo, da bo morala biti dejavnost na občutljivem vrelčnem območju ekološko neoporečna, V Meleh pa sta tačas naprodaj še dva velika objekta - poslovna stavba in hala nekdanjega Ehada. Vrednost se nenehno znižuje, saj je z vsako ponovno dražbo (ki se organizira z dogovorom zainteresiranih) cena objektov nižja. V AR AVTU bodo zato zemljišče oziroma parcele prodali prvemu najugodnejšemu ponudniku. BBP I Creditanstalt bo kreditiral termalni center v Radencih Pogodba težka 4,6 milijona mark Radenska in CA-banka Ljubljana podpisali pogodbo o dolgoročnem posojilu V torek so v Radencih podpisali pomembno pogodbo o dolgorčnem posojilu za zgraditev sodobnega termalnega središča pri hotelu Radin v Radencih. Radenska je že nekaj časa iskala primernega partnerja, pri katerem bi najeli posojilo. Majugodnejše pogoje je ponudila banka CA-banka (Creditanstalt) Ljubljana. Celotna vrednost naložbe, ki jo že nekaj časa intenzivno izvajajo v bližini hotela Radin v Radencih, je 10,3 milijona nemških mark. Vrednost posojila, ki ga bodo najeli pri CA- banki (Čreditan-stalt) Ljubljana, je 4,6 milijona mark; to je dolgoročno posojilo (kar je v gospodarstvu Se redkost), saj ga morajo odplačati v 10 letih z enoletnim moratorijem. Drugi razlog, da so se odločili prav za to banko, so zelo ugodne obresti. Kakor je poudaril generalni direktor Herbert Šefer, to nikakor ne po- meni, da nimajo zaupanja v domačo Pomursko banko, saj so večino dosedanjih naložb financirali s pomočjo domačega kapitala, tako so na primer uspešno gradili v Banovcih, Žet inčih, Diani in Termah Lendava. Toda kot dober gospodar motajo iskati najugodnejša posojila in dobili so jih pri CA-banki Ljubljana. 4,6 milijona mark posojila pod ugodnimi obrestmi bo pripomoglo k hitrejšemu razvoju celotnega pomurskega gospodarstva. Preostali potreben znesek za uresničitev ene največjih naložb v pomurskem turizmu bodo najverjetneje pridobili z ugodnim posojilom Sklada za razvoj Republike Slovenije. Pogodbo o dolgoročnem posojilu za gradnjo termalnega centra v Radencih sta podpisala direktor CA-banke Ljubljana Marjan Kandus in generalni direktor Radenske Herbert Šefer. BBP Walter Prager o turizmu v Evropi v letu 1995 Evropejci radi preživljajo dopust v Evropi ^ilijPska zveza bo morala poskrbeti tudi za prerazporeditev časa dopustov •••ariborsltega sejma COST TUR je v sredo, 11. okfobra, T... iBdt L.I- Iz in cip^r 41 temi ^•trt^ '"t* avstrijski strokovnjak dr. Walter Pragel, in sicer o temi “•sirijbiti siruKuvnjaK ur. vranci ■ ibkci, ■» - ----- 1995, Pri tem je skromnemu številu prisotnih postre-podatki « ttiri.stičnetn prometu in značilnostmi v 'o H razočaranjem opazili - Slo- a* 1'čdn« označeni zgolj z nazivom Eks -Jugoslavija, že skor^ pet let samostojni in svetovni! priz-fSi ■ de takšno obravnavanje konkurenčnih držav del turistične-"^'''iiiahir^ birokratska malomarnost? Dvomimo, kajti dandanes p * tehnologija tako napredna, da lahko vsake napake hitro ' “f^^uiakem evropskim turističnim državam ustreza, da v tu-***^tSai predstavljajo Slovenijo in Hrvaško kot Eks-Jugo- «'■’ (uru ** * hkrati pridajo predznake nevarno, vojno območje •** pi^iporočitio, čeprav je Jadransko morK med evrop-k* i * priljubljeno. Se torej čudimo, če marsikdo v Evropi SevM u predavatelj dr. Wai-kit. 8er u, ____________________ «L «6 In- '“ver K, hTF^att/ ?‘^Sovoren za tak- Slr,/„\~'’',Prav dobro ve. ''“j ponuja. 77?8“^! z zares novimi D škoda da jc bilo na , 'ct DnJ ^''^‘lavanju kvečjemu ' ‘»'■ganizatorji '■- iiadJ , rtffm čiiit pflpra- h,,SeiAr.. ,; ---------------- ^^^^kakor pa bi s fVjTai; , /Ul evronskeoa liiriTma O pripravah na zi- tv"" ^^ropskega turizma liš;,.': redno seznanjeni vsi, ? ^'hlzn.u * *^®'takor »domovi-tisoč povsem manjših hote- lov in 40 tisoč gostinskih lokalov (brez slaščičarn). Z dvema milijonoma turističnih postelj spadajo v sam vrh seznama držav, ki imajo največ turističnih postelj glede na število prebivalstva; kar 70 % teh ležišč ni izkoriščenih čez vso leto. Pa vendar živijo v glavnem od turizma! Slovenija ima le dobrih 100 hotelov, njene naravne in kulturne znamenitosti, predvsem pa morje, Alpe in neokrnjena narava, še zdaleč niso dovolj izkoriščene v turistične namene. Skrivno,st je v organiza- nih rokah; največji investitorji v turizmu so zavarovalnice in banke. Manjši hoteli in drugi objekti se glede na vrst« turistične dejavnosti ali področja, ki ga pokriv;^, združujejo v verige. Trenutno deluje v Avstriji 20 takšnih verig (topla voda, jahanje, turizem na deželi, mesta ...). Največji problem, s katerim se srečujejo zadnja leta, je, da je Avstrija postala za evropskega turista predraga glede na to, kaj nudi. Temu je kriva tudi plača gostincev; če je na primer v Sloveniji povprečna plača gostinskih delavcev 600 nemških mark, je povprečna plača v Avstriji 2000 nemških mark Kar pa je še večji pro- blem v avstrijskem gostinstvu in nasploh turizmu: kar 25 odstotkov gostinskih delavcev v Avstriji je tujcev, v Švici pa kar 50 odstotkov. Vse to namreč močno vpliva ne le na kakovost ponudbe ampak tudi na celostno podobo turistične dežele. Je torej delo v gostinstvu manj vredno za domače ljudi? Prav nasprotno je v Sloveniji, s<\j je večina gostinsko-turističnih delavcev Slovencev (predvsem se je število tujcev zmanjšalo po osamosvojitvi), marsikje so to ljudje, ki so doma v razdalji največ 20 do 40 kilometrov. Slabo je le to, da je njihova plača v primerjavi z gostinci v tujini zares katastrofalno nizka. ' V zadnjih nekaj letih število zahodnoevrospkih turistov nekoliko upada, in sicer je v zadnjih treh letih njihovo število padlo z 200 da 193 milijonov; k temu je svoje prispevalo zagovarjanje domačega turizma (in domačega gospodarstva) in večje investiranje v vzhodnoevropskih državah. Turisti potujejo manj na počitnice in poslovna potovanja, zato pa njihova potovanja trajajo dlje; 27,4 odstotka od 153 milijonov evropskih turistov še vedno potuje najpogosteje v Španijo, 26,9 odstotka v Francijo , 16,2 odstotka v Italijo in 16 odstotkov v Avstrijo. Slovenija in Hrvaška ne prideta na seznam, saj prihaja k njima oziroma v Eks-Jugoslavijo, kakor sta označeni v statističnih ciji; tudi v Avstriji ima le kakih 100 hotelov pet zvezdic, prav vsi turistični objekti pa so v zaseb- Dr. Walter £, Frager je direktOT turistične šole Združenja štajerskih hotelskih poklicnih šol v Bad Oleichenbergu, kjer zelo uspešno usposabljajo mladinp za delo v različnih področjih turizma. Osnovni programa sta triletna hotelska poklicna šola s poudarkom v gar stronomiji, kjer usposabljajo jmiade za delo v hotelih. Zaradi tesne povezave z gospodarstvom je mladim omogočeno tudi praktično usposabljanje. Petletni višji program usposabljanja 23 turizem se zaključi z maturo, omogoča pa nadaljnje izobraževanje na fakultetah. Letos so pričeli z novim programom, Iri so ga imenovati KoUeg filr Tourismus und Frcizei-twirschaft in ki poteka v angleškem jeziku ter traja le štiri semetre, usposablja pa delavce za razne rekreacijske m prostočasne oz. turistične ustanove. V turistični šoli v Bad Gleichenbergu so dobrodošli tud) učenci iz sosednjih držav, nekaj slovenskih (pomurskih) turističnih delavcev pa je TJt obiskovalo to šolo. Informativni dan oaroma dan odprtih vrat bodo imeli 7, decembra od 9. do 14. ure. podatkih, le dobra dva ali tri odstotke turistov. Tudi povečanja števila vzhodnoevropskih turistov v prepoMedanem Zahodu ni več; če jih je v letu 1992 potovalo v zahodnoevropske države še 23,8 milijona, je njihovo število v letu 1993 upadlo na 22,9 milijona in lansko leto že na 21,1 milijona. Kakšna je skrivnost Francije, da še vedno ostaja v vrhu najbolj priljubljenih ciljev potovanja na svetu? Turistični strokovnjaki pojasnjujejo tako: gostje hodijo radi v Francijo zato, ker jim tam nudijo najboljše pogoje za denar, ki so ga dah. Po novih podatkih je letno na svetu 500 milijonov turistov, turizem pa ustvari 200 bitijonov dolarjev, V lanskem letu si je 60,1 milijona turistov z vsega svet izbralo kot cilj potovanja Francijo, 45,8 milijona Združene države Amerike. 40,1 milijona Španijo, 26,4 milijona Italijo, 22,8 milijona Madžarsko, 19,5 milijona Veliko Britanijo, 19 milijonov Kitajsko, 18,3 milijona Avstrijo in kar 17 milijonov Poljsko. Kak« b« Evropa v prihodnje obdržala več turistov v Evropi in jih pritegnila tudi iz oddaljenih držav? Razporediti bo potrebno čas počitnikovanja znotraj Evropske zveze, za vsako deželo poznati delovni čas glede na letni čas, izboljšati infrastrukturno varnost, skrbeti za čisto okolje in ohraniti trdno valuto. Predvsem pa: vsaka dežela mora razvijati svojo lastno strategijo! BERNARDA B PEČEK L 6 vestnik, 19- oktobra 1995 reportaža C ■g N (V Čaščenje vitkosti nad zdravjem J |Sf O Povprečje čedalje bolj bledi okrasek zlate sredine, novi čas ga neusmiljeno žigosa, zavrača, tolče ... Biti vse drugo, samo povprečnež ne, uspeti ali propasti, samo ne zastati v povprečju, ne misliti tako, kot mislijo vsi drugi, ne delati tako, kot jih dela večina. Biti svoj in biti edinstven, biti nad ... nad tistim, kar je čredniško povprečno. VITKE V POLETJE / Paidi ! I OBIIZEM Mi Sneti Patih Je zmernost povprečnost? Opredelitev, ki je tudi nota pričtOočega prispevka, se glasi: Zmernost ni povprečnost. »Biti zmeren ne pomeni čredniško delati tako kakor vsi drugi. Vaditi se zmernosti ne pomeni paziti na druge, da ne bi delal drugače od njih, delal več ali manj od njih. Človek z zrelo osebnostjo mora biti zmožen dosegati skrajne meje zmernega mišljenja, doživljanja, vedenja in ravnanja. Zmerno je torej smiselno - tako kakor je v tistem trenutku in v tistem položaju najboljše. Včasih je to lahko skrajno ali vrhunsko dejanje, včasih prav malo ali nič, največkrat nekaj srednjega.« (J. Ramovš,1994) Nezmernost je kot omama človekovemu telesu in duševnosti, ki jo dosega s pitjem, uživanjem tablet, gledanjem televizije, garanjem, hlepenjem po bogastvu, odpovedovanju s stradanjem. samodiscipliniranje s trpinčenjem... V tempu mrzličnega zapuščanja zlate sredine, ki ga neutrudno vcepljamo v glave tudi naših otrok, so močno pognala svoje kolesje tudi različna iskanja in drugačne poti v hranjenju. Razne lepotilne in shujševalne diete se vrstijo v ženskih revijah, odkar sojih začeli tiskati v barvah. Torej niso nekaj novega in ne od včeraj. Revije za lepoto sojih polne še sedaj, tiste torej, gradijo shujševalno dieto na zdravi in uravnoteženi prehrani, toda povsem jih zasenčijo morda na isti ali naslednji strani medija objavljene reklame industrijskih kemičnih pripravkov, ki obljubljajo uspeh brez odrekanja, brez gibanja v nekaj dnevih. Peresno lahke super ženske polnijo medije in ponujajo čudežne pripravke. Nov pa je tudi odnos do hrane, hranjenja, ki se kaže v propagiranju postenja, makrobiotič-nega prehranjevanja, hranjenja brez beljakovin ali vegetarijanstva. Ustvarjajo se gibanja, ki postajajo čedalje množičnejša, katerim se človek preda oziroma si ga popolnoma podvržejo vsega, njegovo telo, misel, duha. mamljivost in občutimo, kako korak za korakom stopamo za njimi, jim preprosto sledimo, jih ubogamo? Sledimo v čem, mar v dejanju in nakupu skujševal-nega preparata ali pripomočka? Najprej vsekakor v tem. Prodaja gre za med, ne samo da se povečuje prodaja tovrstnih preparatov na več načinov, po pošti na dom, po »strokovni« predsta- naj za svojo neumnost ali praz-noglavost pač plačajo. Toda zaradi grozljivega števila reklam, ki ponujajo nekaj in vse mogoče, da ženska lahko doseže pričakovan videz peresne lahkosti in vitkosti, so se ženske znašle pod neverjetnim pritiskom okolja. Torej ni samo njena volja in želja, da bi sledila postavljenemu idealu zunanjosti, ki so ga zgradile reklame, ampak je to postalo nuja zaradi drugih pritiskov. Da! Prav na to karto igrajo reklamarji, ki jo jasno lahko spoznamo v takihle reklamnih sporočilih; »Vaš uspeh je odvisen od vašega videza« ali časopisnem oglasu za delo, ki se glasi; Otroci pod pritiskom dvojnih sporočil - na kocko stavijo celo življeiije Otroci so kot iz plastelina, z reklamo se jih da gnesti z lahkoto, so prožni, daje vanje mogoče vtisniti način mišljenja in ravnanja. Ta pa se razteza od reklamiranje kokakole, čipsa, energijskih napitkov, sladkih tablic na eni strani, na drugi strani pa propagiranja žensk, ki s svojo lahkosto in videzom do- I^aietje Je tu, naredite nekaj ease RM ssnoi^iini obliž, ki vam pomada do tepie f^tave, Mbneff vsebuje koncentrifani uvleči futus veicictrtosus, Gre za skupek rwavreb aktivnih sestavin, ki učinkbk^to pomagajo pr' odpravljanju mast^rtth tefit - teiusHisa - m s tem kožo ponovno utrdijo in osvežijo. dečki tudi, vendar redkeje - v puberteti po trinajstem letu, lahko pa tudi že prej. Za tc deklice je značilno, da so zelo ambiciozne, imajo velike zahteve do sebe. so natančne, v šoli pn □M UOiailVMVl ’ ’ 'j dne, nikoli jim ni oo VflS CISPEH JE ODVISEN TUDI OD VAŠEGA IZGLEDA lU■ BfnvMBUHPIIMI^, ,| |1R**U| PcODhim ^!s -t* iMdi U B neg, Pitotanievt«ti.i6tMi li m* IIH !■ tdK. lOE F *l-IM iHBrin»w takerotoerant SkUKA hlače. k> diHTV to tonovnen hnitosp PHHS Hitre lAnfi pet*, teke de z eiHin uu f *lH itoto!« eti:^ CKtetni-iWia*WetB ■IL I I II Hao je dnbiti itv* mittjci: unoute DMptBiit ed pite to gletnjev, IMWpttokR*f UUi. 01 ji ittogei* v totAiiHvtpHgn Mo tdiiH pl mtlip ttoPtintitoitoMtot« rop FiW pit J* { k mOenm po para(kitit)itp«lp^lleO>-jo »itafc UH pc 2S UIk to »» Hju UUCtB ^hH iSiiVC ron RH* [> "rtrt EfZd iriBi rtvH m**« k n* jn E H Mtito volj dela, vse je na svo' jem mestu. Potem im shujšajo, jih hitro spo^' naš. Imajo značilni su hi videz. koža je suha in se lušči, lasje so kr hki, menstruacije m au izpade, Rade pripravljajo hrano same pa grižljaj ure in ure. Zelo težko je, da bi se sameozma Za žeijchi toMtrafHismo oMile neprekinjeno 60 tbs. POS^iek po ponovtrno feoio. I4e;po^i*itce, napredek meilnto v renumetiih, nevkiio^^trit. vile. V glavnem jitn magajo s skupinsko o ravnavo na kliniki. S skupinski"’ delom jim skušajo psihično dvigniti saiiio^ Peresno lahke super ženske Reklame za shujševalne pripomočke, tablete, čaje so preplavile naš svet. Udarjajo v ušesa ob poslušanju radia, polnijo strani časopisov in revij, so kot rdeča nit televizijskih sporedov. Povsod jih je dosti in preveč, tako da še prsta nimaš kam položiti, da v svetu sporočanja ne bi zadel na tovrstno reklamo. Pa se sploh zavedamo njihove moči in vplivnosti, zaznavamo vitvi prodajalca na domu, v drogerijah in trgovinah, ampak so le-ti zelo dragi. Na primer za kokosaj je treba odšteti okoli pet tisočakov, dietel line ni nič cenejši, v zadnjem času tako uspešno prodajan javorjev sirup stane štiri tisoč šeststo tolarjev. Prodaja skujševalnih izdelkov prinaša bajne zaslužke, zato je trgovina cvetoča in reklamiranje tako agresivno. Iz Primorske je tudi k nam prišla mesna dieta, ki ne vsebuje ne sadja in zelenjave ter nič o^jikovih hidratov. Ti. ki se odločajo za to di^o, začno zelo močno hujšati, kajti znano je, da se beljakovine in maščobe v telesu ne morejo izrabljati. Če ni ogljikovih hidratov. Zaradi tega ali vztrajanja pri tej shujševalni dieti lahko pride do ketoacidoze ah močno kislega Stanja v organizma, saj teio začne razgrajevati samo sebe, kar lahko povzroči motnje dihanja. zavesti, komo ah se konča z odpovedjo ledvic in smrtjo. Zaradi tovrstne shujševalne diete so v bolnišnicah zdravili že več bolnikov. Ženska zunanjost Je naprodaj Reklami torej lahko sledimo in ponujeno kupimo ali ne. Ampak reklamar je lahko zadovoljen tudi, če ničesar ne kupimo, ampak samo vztrajno poslušamo njegova sporočila. Prav dobro ve, da se z vsakim dnem vedno bolj vriva v naš način mišljenja, da postaja najodločilnej-ši oblikovalec naše predstave o tem, kakšna mora biti naša zunanjost. Tako temeljita in vztrajno gradi sociološki in kulturološki pritisk, ki mu moramo slediti z našo zunanjostjo. In kdo mora slediti temu modelu, ki nam ga kot vzor postavljajo reklamarji? Samo ženske ali predvsem ženske. Reklamarji ter proizvajalci preparatov in izdelkov za hujšanje vedo, da so ženske njihovi najpogostejši kupci in skrajno podcenjevalno ter ponižujoče je razmišljanje: češ naivne, kot so. i sežejo vse. V tej poplavi sporočil otroci in mladi slediju napotku. »Ful« moderno je piti energijski napitek, s katerim si poplakneš dober čips. Na drugi Znan preparat za hujšanje, ki so ga na veliko kupovali čez mejo, je ^op«x. 10« prepamt je učinkovit za hujšanje, saj vpliva na možganski center za lakoto. Lo4e človek ne ^tl. Čud pa ener^o ter nemir za delo, ustvaijanje, Zai^ jemanja adopesa so bolide zdasali že tudi v naši bolnišnici, kajti povzroči i^ko okvaro trombocitov ali tromboci-topenijo, ki je zelo resna bolezen, saj človek zaradi nje lahko izkrvavi. Povzroči lahko tudi pljučno hipertenzijo ali zvišan tlak v iHjučnem krvnem obtoku. Škodljivo vpliva tudi na jetta. »Zaposlimo dekle prijetne zunanjosti «ali »Glede na moj poklic, opravljam namreč delo s strankami, me je mož venomer rahlo zbadal, da se sedaj od tega poklica lahko poslovim, če ne bom pazila. Potem pa sem slišala za proizvod VOLDAFAR in odločila sem se, da poskusim shujšati z njim ...« Zenska zunanjost je postala pomembno blago, ki se prodaja tako ob pijači v gostilni pa vse tja do sklepanja pomembnih kupčij P*** slov. Zenska je uspešnejša pri ekonomski samostojnosti, če lahko dobro prodaja tudi svoj videz. Moški s povešenim trebuščkom in brez mišic pa naj bi bil prav tako lep kot takrat, ko je bil vitek, ženska pa mora paziti na vsak kilogram ali gubico. Ta kult vitkosti prav od ženske terja, da se mu uklanja, kar je znanka poimenovala kar moški šovinizem. Najpogostejši sprejemniki reklamnih sporočil nasploh, predvsem pa po televiziji so otroci. strani pa se z reklamami spodbuja kult vitkosti in močno dražena je želja po vitkosti. Med dekleti se tako najde vedno več takšnih, ki jih ogroža strah pred debelostjo, ki se sprevrže v bolezen, imenovano anoreksija nevroza. Anoreksija nervoza je težko ozdravljiva bolezen, ki utegne ogroziti življenje. Je sindrom, ki se najpogosteje pojavi pri adolescent-nih dekletih z namernim hujšanjem, amenorejo ali izpadom menstrualnega ciklusa ter specifično psihopatologijo. Zanjo sta značilna bolesten strah pred debelostjo in motena predstava o lastnem telesu; zaželjeno stanje je izjemna suhost, ki jo dosežejo z namernim stradanjem, preti- E V- IB Sl* r I It ■■ -Sk **»s rano telesno aktivnostjo, bruhanjem in uporabo odvajala ali diuretikov. »Vsako leto pride nekaj deklic tudi na bolnišnični oddelek, medtem ko je med populacijo tega dosti več, vendar se to prikriva. v glavnem so to deklice - dobo, saj mislijo, da bolj ko U«J unaiijk/i do suhe, bolj bodo cen.te okolju. To so zelo kompleks"® nje, ki so lahko življenjSK^^^ rTid> n«- nje, ki so lahko zivijv^“j-vame, saj lahko shujšajo _ ti « ie ['.-.v^jPhIii ncJiHthM 11*« JC |rv - ---1 J^taVcfVC'^* murskosoboškega zma ga doma dr. Zdenka K^n ■- rošec. NAJUCINKOVITEJSE SREDSTVO ZA HUJŠANJE UČINKUJE CELO LETO VOLD)tfAR - ko odpove vse ostalo, pokličite (8 75£ f/ftfriH ij Iigubfjdrtje t* UKA LUKI nvMltC 1' au' - - Sta fM»A l«JH*G*cvv Iv* I I I I tutjflutisnui ___________ »M***' evmtru nutftMT CS> H"™ ij I tBU«WniXiJ 0202 »•m: * a MAJDA HORVAT Fotografija; Jure Zauneker Turizem, kakršnega ne poznamo v naravovarstvenem pomenu je Slovenija ena najbogatejših in najzanimivejših držav Evrope - takšne biološke in pokrajinske pestrosti ne najdemo nikjer. Žal se tega ne zavedamo, ne poznamo svojih naravnih vrednot in nanje niti nismo dovolj ponosni. Naravovarstvenega turizma v pravem pomenu besede v Sloveniji še ne poznamo; kako bi. ko pa naravnih lepot niso ponujali (kaj šele prodajali) turistični prodajalci niti v okviru tradiconalne - vsakdanje in po vsem svetu enake ponudbe hrane, pijače in tople vode. Do sedaj smo poznali kot najstarejšo obliko turizma, povezanega z naravo, le planinarjenje. jamarstvo in lovni turizem, Toda to ni to. kar se razume kot »naravovarstveni turizem*, ki je pravzaprav opazovanje narave. Specifičnosti naravovarstvenega turizma so: naravna območja in objekti so trajna turistična privlačnost: poudarek ponudbe je na spoznavanju in doživljanju narave; razvoj turizma ne sme ogroziti obstoja naravnih območij; vsi udeleženci takega turizma se morajo dodatno usposobiti; infrastrukturni objekti morajo biti zunaj ati v obrobju naravnih območij; usmeritev v maloskupinski in individualni turizem s specializirano ponudbo v smislu naravi prijaznega turizma. Razlika v primerjavi s klasičnim turizmom je predvsem v tem, da pri naravovarstvenem turizmu ponujamo naravo samo, obiskovalcu pa dajemo priložnost, da naravo doživi takšno, kot je. Seveda ne moremo pričakovati, da bo imel neki hotel, ki je doslej tržil predvsem hrano, prenočišča in diskoteko, v prihodnje v svoji ponudbi tudi naravo; oni pač hočejo služiti v glavnem s prodajo postelj in hrane! Tudi gost, ki je navajen le na »lepoto betona« in udobje petih zvezdic, ne bo videl v naravi nič zanimivega. Naravo lahko ponudimo le tistim ljudem, ki so jo pripravljeni sprejeti in spoznati; ti gostje bodo z vseljem hodili po močvirnatem goščevju v gumijastih škornjih, se vozili s kolesi namesto z avtom, kajti njihov glavni cilj je vzgoja in izobraževanje. Naravo pa lahko ponujajo le tisti, ki imajo za to strokovne osnove ali vsaj primeren in spoštljiv odnos do naravnih lepot. Razvoj turizma v zaščiteni naravi je dvorezen meč Turizem na zavarovanih naravnih območjih (najsi bo lokalnega, regijskega ali nacionalnega značaja) je lahko dvorezen meč. Če je obiskovanje preveč množično, se naravnemu okolju povzroči ogromna nepopravljiva škoda - zavarovano območje izgubi osnovo, zaradi česar je zavarovano. V poštev pride le obisk posameznikov ali sku- pin velikosti enega šolskega razreda ali števila potnikov v enem avtobusu. Prav tako mora biti celotna turistična infrastruktura omejena na obrobni pas (hoteli, gostilne, parkirišča), od tam dalje pa gost potuje s kmečkim vozom, kolesom, čolnom ali peš. Zato je pri tovrstni ponudbi zelo pomembno povezovanje z lokalnim prebivala ho m, ki so hkrati nosilci varstva te pokrajine - posebej tam, kjer se predstavlja značilna pokrajina (npr. Goričko, Slovenske gorice), kije tudi poseljena. »Te povezave so lahko največja dragocenost in največja posebnost To je tudi tisto, česar se še moramo naučiti, kajti ta dejavnost v Sloveniji še zdaleč ni razvita. Potrebno jo je šele obuditi. To je rezerva Slovenije in ena od primerjalnih prednosti.* je povedal predavatelj in naravovar- Slovenski turizem ne mara kulture Jerneja Batič je na ministrstvu za kulturo odgovorna za popularizacijo in je v zadnjih letih s pomočjo strokovnjakov uspela izdati publikacije (pod okriljem Sveta Evrope) z naslovi Po poti baročnih . spomenikov v Sloveniji, Po poti rimskih vojakov v Sloveniji, Po poti ljudskega stavbarstva v Sloveniji (severovzhodna Slovenija žal ni vključena) in pred kratkim Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji (sodelovala je tudi kraj. arh. iz Murske Sobote Stanka Desni k). S predstavljenimi deli želijo spodbuditi k razmišljanju, da bi vsak kraj ali regije v Sloveniji pripravili program ogleda kulturnih spomenikov, tako da bi bila takšna ponudba sestavni del širše turistične ponudbe. Škoda, da med poslušalci ni bilo turističnih, zdraviliških in agencijskih delavcev, da bi slišali njene besede: »Dokler ni želje po spoznavanju kulturne dediščine, tako dolgo tudi ne bo primernih turističnih ponudb. Turizem Je področje, ki Je v Sloveniji (v primerjavi z drugimi po svetu) na izredno nizki ravni, zato ker kamorkoli v Sloveniji greš, je edina »kvaliteta« ponujajnje hotelskih storitev, hrane in pijače. Tudi jaz rada dobro jem, toda kot turist potrebujem še kaj več. Vsak se mora sam vprašati, zakaj potuje: najpogosteje zaradi re- X 1.* ...L kreacije, spoznavanja dežele, verskih, študijskih ati drugih razlogov. Čeprav polrebujemo na poči! niča h tudi hrano in pijačo, ostaja še veliko prostega časa - to pa je bistvo turistične ponudbe, česar v Sloveniji žal še nima mo !f iiii Da bi neko območje zavarovali, ne potrebujete zakona na državni ravni. Občina Vrhnika (Turi-stičnoinformatima pisarna in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika) je s pomočjo strokovnjakov in pokroviteljev razglasila za naravni spomenik Mali plač (območje od Vrhnike do Barja). stvenik prof. Matjaž Jež. In kdo je lahko organizator takšne turistične ponudbe? Po mnenju g. Ježa je to lahko tudi najbližji gostilničar, če ima za to posluh. Vsekakor se bo potrebno najprej dogovoriti z lastnikom zemljišča, se posvetovati s strokovnimi sodelavci zavoda za varstvo naravne dediščine in opraviti formalne obveznosti do občine. Velja si zapisati za uho še zadnje opozorilo ali prošnjo g. Ježa: »Če bomo čakali samo na možnosti, ki jih ima država prek zavodov, se bo to urejalo žeto počasi in v nedogled. Zato je zasebni kapital, ki vidi v tem urejanju svoj podjetniški interes, še kako zaželjen. Paleta možnosti je zelo široka, vendar moramo poznati pogoje. Strokovne stvari jim bomo pomagati rešiti mi na zavodu, zamisel ati idejni projekt pa mora imeti zainteresirani v svoji glavi.« Dokaz takšne trditve je Francija, ki je že vrsto desetletij na vrhu turističnih držav -zaradi ponujanja kulturne dediščine. Ker je pereči prav pretok informacij med kulturo - posredniki in turizmom, je Jerneja Batič upala, da bo uspela navezati stike vsaj na GOST TLIR-u, kamor so jo prvič povabili, Žal se zelje niso uresničile, saj se posveta niso udeležili niti organizatorji, kaj šele pred- stavniki ministrstva za gospodarstvo. Zato vsi upajo, da bo več rezultatov po vzpostavitvi nove oblike organiziranosti turizma. Seveda pa turizmu hihče ne bo mogel vsiliti kulture, če te potrebe ne bodo čutili sami turistični delavci. Prvi razlog, da tega ni, je slab pretok informacij - na primer agencije v mestih ne vedo, kakšne kulturne prireditve so ob koncu tedna v mestu in pokrajini, drugi razlog pa je nizka kulturna raven turističnih delavcev. Če njih osebno kulturne prireditve in kulturna dediščina ne zanimajo, ne morejo posredovati informacij drugim. Sicer pa je najboljši barometer njihovega »zanimanja* za kulturo že dejstvo, da skoraj nobeden ne obiskuje kulturnih prireditev. BERNARDA B. PEČEK 'I S vestnik, 1 9. oktobra Otroški parlament Čokolada z lešniki namesto mamil? Droga ni več samo tema v filmih, problem neke geneneracije nekje daleč, nekaj, kar se nas ne tiče. Postala je problem nase družbe in naše okolice, zato je to vprašanje osrednja tema letošnjega otroškega parlamenta. Skupaj so razmištjali o tem, kaj vse bi moralo biti drugače in boljše, da bi mla^ v sebi lahko našli dovolj moči, samozavesti in samospoštovanja ter da v kritičnem trenutku ne bi posegli po teh hudih razvadah, ki marsikdaj vodijo v zasvojenost. Da bi zmogli reči akobolu, drogam, cigaretam: »Ne, hvala!« Mladi se vedno bolj zavedajo, da droga, alkohol in cigarete obstajajo, da so škodljive in nevarne. Strinjajo se. da je potrebno problem drc^e preseči in da se je potrebno o tem pogovarjati. Razmišljanja učencev tretje osnovne Šole bi lahko povzeli takole: Monika, 6. razred, je med drugim poudarila, da bi morali starši več časa posvetiti otrokom, saj bi lahko le na takšen način odkrili otrokove težave. Otrokom je potrebno dati več dela in športa. Klara, 6. razred: »Starši naj se več časa ukvarjajo z otroki in naj se zavedajo svoje vloge. Ko vzameš prvič mamila, zasadiš prvo lopato v svoj grob.« Anja, 6. razred, je povedala, da so v razredu ugotovili, da se doma veliko pogovarjajo o težavah, ponekod v družinah pa ne najdejo skupnega jezika. Poti nazaj ni ali pa je pretežka. Pri takšnih težavah je potrebna pomoč staršev in širše družbe. Starši, ki ne spremljajo razvoja svojih otrok, so slabi starši, Martin, 6. razred, pa je dodat, da mlade iz različnih virov veliko opozarjajo o nevarnosti drog. »Nekaj že vemo o tem, vendar smo zaradi različnih virov informacij zbegani. Želimo pa tudi pravo podporo, kam bi se lahko zatekli, ko zaidemo v težave.« Ivo. 7. razred: »Večina Jih začne z uživanjem zaradi radovednosti. V obdobju odraščanja se srečujejo s težavami. Ko pa poskusijo enkrat, poskusijo tudi drugič in tako se odvisnost začne. Odrasli preveč površno poznajo svojega otroka. Poiskati je potrebno vzroke. Pravijo nam, da smo nehvaležni, da dobimo vse in da nam omogočijo vse, kar lahko. Ne zavedajo pa se, da si bolj kot vse drugo želimo ljubezni, sproščen pogovor... * Metka, 7. razred: »Obstajajo tudi druge radosti v življenju, kot je šport, dobra knjiga ..., ne samo droga. Dantejev pekel je imel devet krogov, narkomanija je deseti.« Tamara, 8. razred. Je dodala, da se je veliko učencev že srečalo z drogami in da skoraj vsakdo pozna nekoga, kije mamila že poskusil. Predstavnik osmega razreda Sebastjan pa je v nekaj stavkih opisal pot narkomana. »Toplina Je tista, kije najpomembnejša. Če te starši pretepajo, se počutiš zapuščenega, prevaranega ... Težave utapljaš v svetu alkohola, kasneje v svetu hašiša in počasi se to še stopnjuje, V svetu mamil pa postaneš zaslepljen, droga pa postane središče zanimanja. Nekaj časa dobivaš drogo zastonj, čez čas pa ti »prijatelji« povedo: »Ja, ta droga stane.« Ker nimaš dovolj denarja za drogo se začnejo kriminalna dejanja. Kmalu pa se začne tudi umiranje - na cestah, a straniščih, v parkih ... V veliko pomoč so ti lahko takrat dobri prijatelji, ki pozitivno vplivajo na naša dejanja.« Osnovnošolci veliko razmišljajo o dretah in o njih precej znajo. Vendar pa, kot so sami dejali, so glede tega precej zbegani in ne vedo natanko, kako in kaj. Zato Je še kako pomembno, da jim pri tem pomagajo odrasli, da Jim znajo pravilno razložiti, kaj je to droga in kakšne so posledice, ne pa samo govoriti in govoriti, da so droge škodljive in nevarne. Da so droge škodljive, Je znano vsem. Vendar Je obdobje odraščanja tudi obdobje radovednosti, spoznavanja, obdobje, ko se gre z glavo skozi zid. Zato se lahko kaj kmalu zgodi, da bodo mladi samo zaradi uporništva poskusili mamila. Več pozornosti Je torej potrebno posvetiti vzrokom in le te odpravljati. Da bodo mladi znali reči »Ne, hvala!« zaradi prepričanja, da to ni prava pot, ne pa zaradi tega, ker so mamila škodljiva. Aleksandra Nana Rituper sociala, šolstvo, zdravstvo Vrtec na Cvenu dobil prednost pred ljutomerskim Pritisk ali realna odločitev? Obrtniki oziroma samostojni podjetniki ne bodo plačevali polne oskrbne cene V Občini Ljutomer so svojčas sprejeli tudi prednostni vrstni red vlaganj v otroško varstvo (novogradnje, dograditve ali obnove vrtcev) do leta 2000. Vrtec na Cvenu naj bi bil na vrsti med zadnjimi, medtem pa se je pokazalo, da je ravno tamkaj prostorski problem najbolj pereč. Ali je bilo že to dovolj, da je občinski svet na zadaj! seji spremenil prednostni vrstni red, ali pa je odločil predvsem v zadnjem Času povečan pritisk na svet (pa še na koga) Krajevne skupnosti Cven? To pravzaprav zdaj ni več toliko pomembno, prevladalo pa je spoznanje, daje potrebno nekaj čim prej storiti za rešitev prostorske stiske predšolskih otrok in tudi učencev podružnične OŠ na Cvenu, četudi to pomeni pre- ložitev začetka gradnje prizidka vrtca v Ljutomeru in obnovitev pročelja vrtca na Stari Cesti. Na Cvenu delujeta vrtec in 4-razredna osnovna šola v dveh starih objektih. Šolska stavba razen učilnic nima drugih skupnih ( . i ne. Tako se seveda ne da dd®- zato so v osnovni šoli zafa*’’ uvedli dvoizmenski pouk, da lahko predšolski otrori dir dne uporabljajo za igralnico tu šolsko učilnico. In kakšna je torej odtoči« elanov ljutomerskega občinske«’ objektov in ne ustreznega prostora za telesno vzgojo. Vrtec pa so uredili v bližnji stanovanjski hiši, kjer je na voljo le 55 kvadratnih metrov uporabnih prostorov, tako da pride na enega otroka (skupaj jih je 53) le malo več kot kvadratni meter po vrš i- sveta? Podprli so predlog odseW družbene dejavnosti, davR 1996/97 zgradijo na Cvenu vrtec, v njem pa bo tudi vec menski prostor, ki bo za pouk telesne vzgoje cven šolarjev. JOŽE itidi I i Medtem ko so se svetniki strinjali, da bodo od I. novM^b^ vsi Starš! plačevali za celodnevno bivanje svojih otrok * 3.500,00 tolarjev kot minimalni znesek za enega otftM so po izračunu pod 70-odstotno ravnijo socialne niso podprli predloga odseka za družbene dejavnosti Ljutomer^ da bi obrtniki oziroma samostojni podjetniki plačev^ pot no .ekonomsko ceno, to Je lOO-odatejtrti prispevek ' i celodnevno bivanje otrok v vrtcu. To pa zato, ker njihova pd“" la o dohodku zaradi neustrezne davčne zakonodaje v veSte merov ne prikazujmo dejanskega premoženjskega stanja njihovih družin. Drugi starši pa nočejo razumeti pojaso^ o davčnih predpisih, ampak vidijo le, kako posameriJa živi in kakšne so razlike pri plačevanju oskrbnine v vrtdh. Ar mnenju svetnikov kaže toge predpise tudi togo izvajali 1 I I I VVZ v Prosenjakovcih Otroci v prenovljenih in sodobno opremljenih prostorih Otroci Prosenjakovce in okoliških vasi so v nedeljo dobili svoj vrtec. Do sedaj je bil vzgojno- varstveni zavod v sklopu tamkajšnje osnovne šole, po novem pa deluje v starih prostorih osnovne šole. Obiskovalo ga bo petindvajset otrok, starih od I do 7 let, zanje pa bosta srk beli dve vzgojiteljici, ki govorita slovenski in madžarski jezik. Ker je to obmejno območje dvojezično, je ta pridobitev toliko pomembnejša, saj se otrokom že od rane mladosti zagotavlja možnost vzgoje in izobraževalca v maternem jeziku. Otvoritve so se udeležili tudi gostje iz Madžarske, v programu pa so sodelovali učenci osnovne šole in folklorna sipina. Krajani, starši, vzgojiteji in otroci so z novo pridbitvijo zadovoljni, saj bo v prenovljenih prostorih in s sodobno opremo veliko laže delati kot v šolskih prostorih. Slabo vzdrževan objekt so obnovili predvsem zaradi dobre lokacije. Celotna obnova objekta in opre- ma sta stali 19,5 milijona tolarjev, od tega je država prispevala 43 odstotkov, in sicer 8,4 milijona tolarjev, delež stare občine je 6,5 milona tolarjev in delež sedanje Občine Moravske Toplice 4,6 milijona tolarjev. K sedanji podobi vrtca so veliko prispevali tudi KS Prosenjakovci, krajani in [(jihovo prostovoljno delo. »Oprema vrtca je takšna, da lahko zadovolji radovednost in velika pričakovanja mladih nadobudnežev,« je v svojem otvoritvenem govoru povedal župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot. Veliki prednosti tega obnovljenega objekta pa sta ravno okolica in njegova lega, saj se vključuje v tamkajšnji prostor ter je za počutje in varnost otrok izjemen. Če pa bodo zmogljivosti polne, naravni prirastek namreč kaže na to, in otroci zadovoljni, bo naložba upravičena. A. N. Rituper Ravnateljici OŠ Negova se je od srca odvalil velik kamen Nova šola bo! Dela naj bi končali do konca novembra, tako da bi se lahko do novega leta namestili v novih prostorih in prešli na enoizmenski pouk Z negovskega griča je že od daleč viden gradbeni žerjav, ki priča, da tamkaj gradijo nekaj večjega. In res je tako! Gradbinci podjetja Granit iz Slovenske Bistrice, ki so bili najcenejši ponudnik, so 3. maja začeli graditi novo šolo, in sicer na mestu, kjer je do tedaj stala več kot 2G0-letna stavba. Medtem so opravili že precej del in vse kaže, da jih bodo končali do roka - 30. novembra. Sledilo bo še opremljanje novih prostorov in preseljevanje, s čimer naj bi končali do novega leta ali že prej. Ravnateljica negovske osemletke DRAGICA STAROVASNIK nam je dejala, da se ji je že zdaj odvalil od srca velik kamen, kajti šolo vendar gradijo, in četudi vse ne bo končano po načrtih, je pomembno, da se bliža čas, ko se bodo lahko preselili v nove prostore in prešli na enoizmenski pouk. Imeli bodo tudi veliko boljše možnosti za zunajšolske dejavnosti (krožke) in še zaradi marsičesa drugega bodo na bo^šem. Pridobili bodo namreč 8 novih učilnic s kabineti, kuhinjo z jedilnico, knjižnico, medioteko, garderobe in upravne prostore. Sola bo skratka večja od sedanje za nekaj čez 1000 kvadratnih metrov. Zanimalo nas je. ali se pojavljajo pri izvajanju te naložbe kakšni večji problemi. Po besedah ravnateljice ni večjih težav. Velja celo pohvaliti gradbince in še posebej Janeza Brunčiča, ki opravlja nadzor, Neprijetno pa se sliši, da nekateri domačini nočejo prispevati svojega deleža, češ daje denarja dovolj. Takšne govorice je nekdo pač razširil, a so daleč od resnice. Nazadnje ga bo namreč še premalo za vse potrebe. Nekateri so najbrž res v stiski, ker so ostali brez službe, in te je seveda lahko razu- meti, toda plačila se otepajo tudi drugi. Krajevna skupnost pa se Je obvezala, da bo zagotovila 8,7 milijona tolarjev v dveh obrokih. Prvega je treba poravnati do konca tega meseca, drugega pa do konca februarja. Predračun vseh del pa znaša okrog 123 milijonov tolarjev, tako da bosta levji delež za to naložbo pokrili Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Občina Gornja Radgona. JOŽE GRAJ Na gradbišču nove stavbe OŠ Negova. Dela naj bi končali do konca novembra, vendar se je ravnateljici Dragici Starovasnik (na fotografiji), kot nam je dejala, že zdaj odvalil od srca velik kamen. (Fotografija: J. G.) »Zdrav duh v zdravem telesu« Pred večnamensko dvorano v Krogu so v nedeljo prerezali otvoritven i trak. Več let so čakali na ta objekt, ki bo namenjen športnim in tudi kulturnim dogodkom. Objekt ima 640 kvadratnih metrov uporabnih površin, od tega je dvorane 470 kvadratnih metrov. Dvorana je povezana s šolsko zgradbo, v prihodnje pa nameravajo urediti še prehod oziroma pokriti hodnik za otroke, ki bodo prihajali k telovadbi iz vrtca. Investicija je stala 53 milijonov tolarjev, sredstva pa sta prispevali Krajevna skupnost Krog s samoprispevkom krajanov in Mestna občina Murska Sobota. Na večnamensko dvorano oz. telovadnico so čakali dobrih deset let. Temelji so bili postavljeni s sprejetjem referendumskega programa oziroma krajevnega samoprispevka že leta 1985 in z organizacijo tombol. Etobiček od tombol so porabili za nakup montažne konstrukcije. V letih 1988 in 1990 je bila urejena vsa dokumentacija, z gradnjo pa so začeli leta 1991 in v letošnjem letu so dela končali. Dvorana je opremljena in pripravljena, v njej pa so že začeli s številnimi aktivnostmi, ki jih v tej vasi ne manjka. Telovadnica je poleg šolarjev in najmanjših iz vrtca namenjena tudi številnim tamkajšnjim društvom, klubom in rekreativcem. V Krogu že 35 let uspešno deluje Rokometni klub Krog, uspešni so tudi kajakaši in kanuisti Brodarskega društva Mura Krog, vedno več ljudi deluje v okviru upokojenskega društva in čedalje več je tudi posameznikov, ki proste ure namenijo športu in rekreaciji. Zelo aktivni so tudi lovci in Skrb za bolne Organizacij Ozara pomaga Pred letom J« ’ Mariboru začela del”’’ človekoljulma organiž^^ ZB kakovost ra. Gre za nestraalt^ nevladno in urganizacijo, ki b«^^ dvsem duševno obfl*«^'?’« se vrnejo iz bolnice. šari kakovost Njen program Ministrstvo za arij' žino in socialne Ozara je pred ij’ pripravila poseben i^^ ževaini tečaj, ki šegaN ležiio60 ljudi, med njimi le e^en iz \ ' rja. Predstavili »op . stvo te organizacije m šnje,kijih:imajoSP'**,jpV I I I I ribiči. Vsem tem bo nova dvorana omogočala še več aktivnosti in doseganje še boljših rezultatov. Kolikor bo objekt dopuščal, bodo v dvorani tudi kulturne prireditve, saj ima oder. Ludvik Nemec, ravnatelj OŠ II v Murski Soboti, h kateri spada podružniška šola Krog, pa je pojasnil, da dvorana ne bo namenjena veselicam. Izvzete so zabave mladih, plesi in koncerti, seveda brez alkoholnih pijač. Aleksandra Nana Rituper Človekoljubno -Marburgu v Želimo si, ds bi vekoljubno postan’ duševno bolne. U-tj’l^j, bufa Ozara. rj-Sin-na naše območje. oskrbo v domovih W no bolne se sicer pa ga za razne irsi**' aktivnosti, s kateri^3> dem pomagali po jaj-nem zdravljenju. mojim tudi mi in IN*” čujmo v svoje j BS T id V Mar^ancUl so prvi teden v oktobru dobili lekarno, |V tem kraju. Za ta korak se je odločila ter si pridobila konje potrebna soglasja diplomirana farmacevtka Vlasta Antonie ■ ; Za lekarno je preuredila prostore stanovanjske hiše ob j ; sodobno opremila ter na police postavila vsa zdravila pomožna zdravila, izdelke galenskega laboratorija Gal®^ J UVIliaUC ICKdl lic 111 Ul ugu. * Idld ItMlI lic UUUCI uupi -a ra I jjtri I vsako dopoldne, tudi ob sobotah, seveda z željo, da potrebam bolnikov ne samo okoliških vasi, ampak tudi z ki so doslej morali po zdravila v lekarno v Murski Sobo**- .. MH, Fotogf®J^ domače lekarne in drugo. Vrata lekarne bodo odprta 1 F ;■ r tw.( :d Ih'.«? kJr I 1' I i I Eggtnik. 19. oktohrA 1995 kmetijska panorama 9 Pospravili že skoraj polovico letošnjega pridelka sladkorne pese Letos 42 tisoč ton sladkorja Gladkoma pesa ostaja med dohodkovno najbolj zanimivi poljščina-JJjJtiJJrihodnje leto naj bi jo zasejali že na več kot 7 tisoč hektarjih t logi««"' ■ 'V je bilo vreme pridelovalcem vsaj do zdaj zelo nak- bili pridelovalci kar najbolj zadovoljni. Strojev za spravilo je ponekod morda celo nekoliko pre- , ■ žato spravil« jesenskih pridelkov poteka brez večjih težav, zadnje grozdje poznih sort, marsikje pa so pustili še za posebne trgatve, z obiranjem sadja končujejo 01 ^’*uieuo pa je tudi spravilo poljskih pridelkov. I^epo vre-det3 je kot nalašč za spravilo koruze, brez zastojev teče setev, težav s pobiranjem pa nimajo tudi pridelovalci sla-Slednji ne ponekod sicer srečujejo s težavami pri Mdelka, mt deponije polne, vendar v tovarni sladkorja v »rHTbJhO, da fc bo tudi pri spravilu potrebno navaditi na red, Sicer pa spravilo sladkorne ^poteka J3O načrtih, zatrjuje Stefančič,saj so pri' dotrCt 7^ celotnem območju -jizd.!,. .1’ tedna pospra-ousioiKov površin, i.. ™iri s to poljščino, na ne---1 območjih pa so pospra-iie polovico sladkor- tprauM^' pridelovalci hitijo s do ril eii . ‘^^5“ icujit rac odstotkov '^’lerih Vili žr ^rau'1 piiueiovaici nnijo s ^šni f^ekateri slabe iz-►. IZ preteklosti in se bojijo vremena, posledice “tresr ''icmena, posieaice n pa se najbolj ču-Prevzemnih mestih. Če-rilflh J letos vožila v ši- Ptsei precej sredstev, storg ^^^‘^'.Prirpanjkanja pro-sproti ^^^5ikje še ne morejo Prevzemati, kar pri neka- terih pridelovalcih povzroča nejevoljo. Kot zatrjuje dr. Šte-fančičeva, se v državah, kjer ima pridelava sladkorne pese dolgo tradicijo, s temi problemi ne srečujejo, saj se pridelovalci držijo dogovorjenih rokov za spravilo. Tega se bodo morali navaditi tudi slovenski pridelovalci, saj spravilo pri nas traja poldrugi mesec in čas bo potrebno zato ustrezno razporediti. Zaradi lepega vremena se s spravilom ne mudi, saj se kakovost sladkorne pese vsak dan povečuje. Do začetka tedna so v ormoško tovarno sladkorja pripeljali že okoli 100 tisoč ton sladkorne pese, deponije na celotnem pridelovalnem območju se Lenartu v Slovenskih goricah polja in hibridov pridelovanja koruze se nenehno izbolj-pa mora slediti tudi izbor hibridov koruze kaže pa, da vsaj zaenkrat problema še niso rešili. Kljub sanaciji nekaterih mostov namreč odgovorni še vedno niso zamenjali tabel, ki omejujejo nosilnost, zato niti prazni kamioni rne smejo voziti čez te mostove. Če bo teklo vse po načrtih, naj bi do 10. novembra pridelovalci pospravili ves letošnji pridelek, tovarni v Ormožu pa bodo oddali okoli 290 tisoč ton sladkorne pese. S temi količinami ter z nekaj 10 tisoč tonami storitvene predelave bodo predelovalne zmogljivosti tovarne izkoriščene, v Ormožu pa bodo tako naredili okoli 42 tisoč ton sladkorja. Ob predelavi sladkorne pese v tovarni sladkorja v Ormožu predelujejo še rjavi sladkor iz uvoza. Sladkorna pesa ostaja še naprej ena od dohodkovno zanimivejših poljščin, saj dobijo pridelovalci za kilogram pridelka s 15,5 odstotka sladkorja okoli 7 tolarjev, ob dobrem in kakovostnem pridelku pa je dohodek soliden. Tudi plačilo pridelka je ugodno, saj 60 odstotkov vrednosti sladkorne pese v tovarni izplačajo zdaj, preostalih 40 odstotkov plačila pa naj bi pridelovalci dobili še pred koncem decembra. Prav tem ugodnostim pa je pripisati tudi zanimanje za pridelavo sladkorne pese, saj imajo na območju ormoške tovarne letos registriranih čez 3.800 pridelovalcev, zanimanje za to poljščino pa se še povečuje, Ce letos ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, bodo prihodnje leto cilj uresničili in v severovzhodni Sloveniji bodo sladkorno peso zasejali na 7 tisoč hektarjih, največji optimisti pa celo napovedujejo, da se bodo približali 8 tisoč hektarjem. LUDVIK KOVAČ SOS 9 telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441903^07 82, od 18. do 23 ure. Pndj, Seme .■■"šilili * SOUCIU- ^^štitutom za ople- .evit, d. o. o., iz '■ (il se ukvarja s pridelavo semenske koruze in fiHrlc, je v sodelo- 'Henje 'P proizvodnjo rastlin BC-hibridov. Poskusni hibridi so zainteresiranim kmetom na voljo za ogled tudi na njivah v Porčiču, seveda tja do spravila. Tudi podjetje Semevit je letos v sodelovanju z zagrebškim inštitutom sproti polnijo, po analizi dosedanjih vzorcev pa je pesa vsebovala v povprečju 14,28 odstotka sladkorja. Ta stopnja se iz dneva v dan povečuje, zato je hitenje s spravilom toliko bolj neutemeljeno, pravijo v tovarni, kjer so letos vložili veliko naporov v to, da bi več, v tovarni pa imajo težave z odvozi na nekaterih območjih. Zaradi omejitve nosilnosti na nekaterih mostovih so potrebni dolgi obvozi, kar povečuje stroške prevozov, V tovarni so želeli problem sanirati, zato so v ureditev teh mostov vložili okoli milijon tolarjev lastnih sredstev, tfA! 1 S Pridelava hibridov na slovensko gori škem oomoeju je poiruiia I . ’ je tudi pri nas mogoče pridelati dobro seme. - Foto: A. L, tpa I m v sodelovanju z > ^.^'i^rt, KK Ptuj, KZ Le-^!li(l J f^tetijsko-svetovaino lil organizirala Dan th? posvetu r?'l iloj.,-? .^^^tianili z najnovej- I „ pridelovanju se- n ’'erin,-'^'^'‘^obv koruze ter z Sem' *’°®c'’riostmi »koruz-/.narsiva. Na njivah le-tudi ogledali slovensko gori škem območju je potrdila 'n v sodelovanju z posadilo na 20 hektarjih na^ji- vah pri Hrastovcu semensko koruzo sort BC-318 in ETA-272. IStlA Pridelovanje 14 sort Pridelovanje je uspelo, kar je dokaz, daje tudi v naših razmerah mogoča pridelava kakovostnih semen. Semenarji zagotavljajo, da bo spomladi semenskih hibridov dovolj in da bo prodaja bolj organizirana kot v prejšnjih sezonah- A. LIPKO 5 ki I 0* i 1 I I Spodbujanje kmetijske pridelave v Občini Turnišče Injekcije kmetijcem Regresi tudi za krmni ohrovt, repico, ogrščico in druge rastline Klasična pridelava ni več donosna, zato so tudi na območju turniške občine potrebne novosti. Vodja kmetijske pospeševalne službe Franc Režonja je povedal, da so se dogovorili za kreditiranje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, na primer za vinotoč in manjšo polnilnico vina, za ureditev malih obratov za predelavo mleka in mesa, za kmečko sušilnico zrnja, semena in rastlin ter še kaj. Tudi z regresiranjem nakupa plemenskih telic in s tem s pričakovanim povečanim staležem živine nameravajo prispevati k oživitvi kmetijstva oziroma živinoreje. Do konca septembra so za spodbujanje kmetijske pridelave porabili 7.000.000 tolarjev: 1.000.000 tolarjev za posojila, 1.500.000 za sofinanciranje nakupa plemesnkih telic, 4.500.000 tolarjev pa je šlo za regresiranje nakupa semenske pšenice in koruze ter sadik, zlasti trsnih cepljenk. Od 650 kmetij, kolikor jih je na območju štirih vasi Občine Turnišče, je regrese uveljavljalo 560 kmetij, kar kaže, da ljudje še naprej vztrajajo v tej panogi in si prizadevajo za ustrezen dohodek. Tega naj bi prinesle tudi nekatere nove dejavnosti. Kmetje tudi ne gnoje več vsevprek in ponekod preveč izdatno, ampak dajejo vzorce zemlje v analizo in šele potem poskrbe za obogatitev zemljišč z ustreznimi gnojili. Dobro je tudi, ker je čedalje aktivnejše vinogradniško in sadjarsko društvo pa tudi aktiv ‘ kmečkih zena so oživili. J. ZERDIN Cf /JA i|£lCrAKJp iA TlW TtlAtJeV Jhjfj pA- SLAPtO Najpogostejša jesenska vprašanja vinogradnikov Jesen je čas, ko si zemlja in človek izmenjujeta darove: zemlja daje pridelek, človek jo prepušča naravnemu počitka, a hkrati vanjo zaseje novo seme, novo življenje. Vinska trta se loči od grozdja, ki gre na dolgo pot do vina, to pa doživlja kratko ati tudi desetletja dolgo življenje. Kako dolgo življenje bo imet letošnji letnik vina, je v marsičem odvisno tudi od sedanjih ukrepov v kleti. Pa si poglejmo, kaj je treba storiti v tem času. Kontrola alkoholnega vrenja je potrebna vsaj dvakrat na teden, da ugotovimo, ali sladkor prevreva ali se je vrenje ustavilo. Letos ugotavljamo, da tam, kjer so pravilno dodali prej razmnoženi vrelni nastavek žlahtnih kvasovk, vrenje poteka normalno, vendar prehitro zaradi višje temperature mošta, saj so primeri, ko je v desetih dneh celoten sladkor že prevrel in je zdaj mošt v fazi tihega vrenja. Preostanek sladkorja najhitreje izmerimo z refraktormetrom in tam, kjer hočemo imeti suha vina (ostanek nepovretega sladkorja pod 4 g/1), morajo biti vrednosti odčitane na skali refraktometra pod 26 Oekslejevih stopinj ali pod 6 stopinj BriKa. Pri trgatvah posebnih kakovosti, ki so že za nami, predvsem pri sorti chardonnay, beli pinot, sauvignon ali v primerih, kjer smo imeli zaradi žlahtne gnilobe že pri normalnih trgatvah višje sladkorne stopnje, bi bile alkoholne stopnje previsoke - nad 12.5 vol% -, zato se moramo odločiti, pri kakšnem preostanku sladkorja vrenje »ustavimo*!. Odločamo se tudi na podlagi pokušanja in strukture porabnikov vina, Meja med polsuhimi in polsladkimi vini je pri 12 g/1 nepovretega sladkorja ali pri 31 Oekslejevih ali 7 stopinjah Brixa. Vrenje ustavimo z močno ohladitvijo vina in s pretokom, s sterilno filtracijo z EK- ploščami, kar je najdrajža možnost. Najhitrejša pot pa je z ultrafiltracijo s posebnim filtrom Romicon, Najslabša možnost, čeprav najbolj razširjena zaradi slabe tehnološke opremljenosti vinogradnikov, pa je pretok in močno žveplanje do 100 mg/1 SO2 ali 2,5-3 zveplenice na hi. Svetujemo uporabo trakov, saj le plinska oblika žvepla pride v stik s steno lesenega soda, da uniči kvasnice, kar je s lekbčo žveplasto kislino popolnoma nemogoče doseči. Kletarjenje vin s preostankom sladkorja je zahtevnejše, zato naj raje vinogradniki. kr si tega izziva ne upajo sprejeti, pustijo mošt prevreti do konca, čeprav bo imelo vino višjo alkoholno stopnjo. Tako vino potem lahko mešajo z manj alkoholnim, da je primerno za vsakodnevno pitje. Spontano alkoholno vrenje se ni začelo, ker je bil mošt močneje žveplan tudi po razsluzenju, verjetno pa smo kvasnice uničili s škropivi že na trsu. Nekateri so že, ne da bi prej razmnožili kvasnice in si pripravili 3- do 5-odstotni vrelni nastavek, vsipali v sod suhe kvasnice. V takih primerih je zdaj najbolje dodati mošt, ki močno vre, ki ga lahko dobimo pri sosedu, v mošt v sodu pa lahko še dodatno dovajamo kisik za razmnoževanje kvasnic. Kdaj dolivati in s čim v količinsko revnih letih, kot Je letošnje, je še posebno pomebno!? Dolivamo lahko že takoj po burnem alkoholnem vrenju, vendar vedno isto sorto, če hočemo imeti sortno vino, ali pa lahko k aromatičnim sortam dolijemo maksimalno do 20 % nearomatičnlh, nikoli pa obratno. K vinom od prvega stiskanja ne dolivamo prešaticev. Ce tiho vrenje še poteka, ne dolijemo do konca in pustimo še vrelno veho. Problem pa je tam, kjer je količina majhna ali imamo različne sorte, ki bi jih hoteli posebej donegovati. Za to se odločimo takoj, ko sladkor ne prevreva več in meritve kažejo, daje mošt prevrel do željenega preostanka sladkorja za prvi pretok v manjšo posodo. Proti koncu alkoholnega vrenja, posebej še če mošta nismo razsluzili, se pojavi vonj po gnilih jajcih (H2S, vodikov žveplec). Vzrok je žveplo, ki je prišlo v mošt s škropivi, s kapljanjem z zveplenice na dno soda, iz sten soda, ki je bil suho konzerviran in smo ga premalo namakali s svežo vodo ... V lakih primerih se takoj odločimo za zračni pretok, ki Je lahko že tudi prvi pretok, če je mošt prevrel do željene alkoholne stopnje ali preostanka nepovretega sladkorja. Ce ne, kljub temu zračno pretočimo, sod dobro operemo in ne žveplamo, da lahko vrenje poteka do konca. Ernest Novak, dipl. inž. agr. Kmetijska svetovalna služba 10 vestnik. 19. oktobra. 199^ intervju Intervju s predsednikom Združene liste socialnih demokratov Slovenije Janezom Kocijančičem »Zdaj ni čas za prepire in prerekanja, ampak za delo!« »Danes se ljudi redko sprašuje o politični karieri, toda jaz z veseljem povem, da se zelo dolgo ukvarjam s poUtiko. Začetki segajo v mladinska in študentska leta. Takrat sem bil predsednik CK Zveze mladine Slovenije, predsednik Zveze študentov ljubljanske univerze in kasneje tudi predsednik Zveze mladine Jugoslavije. Potem sem se vrnil v Slovenijo, kjer sem bil krajši čas član izvršnega sveta, ki ga je vodil Stane Kavčič. Po njegovem odstopu sem odšel iz politike in dobrih 26 let služboval v gospodarstvu. Nazadnje sem bil 11 let generalni direktor letalskega prevoznika Adria Ajrways. Zdaj sem poslanec državnega zbora. Po izobrazbi sem magister prava. Sojen sem 20. oktobra 1941 v Ljubljani, čeprav je pojem Ljubljančan tudi v mojem primeru relativen. Stari starši namreč izhajajo z Gorenjske,« nam je uvodoma razkril predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovenije Janez Kocijančič. - 4H pomeni novembrski kongres vaše stranke že del obsežnih priprav na državnozborske volitve v letu 1996? »Na kongresu, ki bo 25, in 26, novembra v Slovenj Gradcu, bomo ob določenih spremembah statuta predvsem sprejemali nov program stranke, To je dolgoročen program Združene liste socialnih demokratov, ki smo ga poimenovali Socialno-demokra-tski program za Slovenijo in ki naj bi dal idejne in politične smernice za delo organizacije na prelomu stoletja. Torej ne gre za aktualni politični program, ki bi bil namenjen konkretnim državnozborskim volitvam. Prav gotovo bo ta element tudi navzoč, čeprav je naše temeljno stališče, da moramo kot vladna stranka in članica vladne koalicije vsaj še leto dni trdo delati, pokazati rezultate, predvsem glede izpolnjenih predvolilnih obljub. Zato menimo v nasprotju z opozicijskimi strankami, ki zelo ostro odpirajo posamezne teme in se gredo soočanja, ki že spominjajo na predvolilna merjenja moči, da zdaj ni čas za prepire in prerekanja, ampak za delo. Vse predvolilne kampanje, ki trajajo več kot pol leta, so v bistvu jalove,« »Ne bežimo od pozitivnih dosežkov preteklosti« - Katere so najpomembnejše programske usmeritve vaše stranke? jiZdružena lista socialnih demokratov je stranka socialnodemokratske usmeritve, leva stranka, ki poskuša v naših razmerah uresničevati državo blaginje, torej gospodarski uspeh povezovati s socialno pravičnostjo. Pri tem v nasprotju z nekaterimi drugimi strankami ne bežimo od pozitivnih dosežkov in vrednot, ki so se razvijale v prejšnjem obdobju samoupravnega socializma. Ob odpravljanju napak in nadaljevanju tistega, kar je pozitivno, poskušamo graditi sodobno evropsko družbo, ki bi bila sposobna naj-normalnejše vključitve v zahodnoevropske politične, gospodarske in varnostne združbe,« • Kako razumete demokratični postopek pri določanju kandidatov za državnozborske volitve v prihodnjem letu? j>Dogovorili smo se, da glede na moč organizacije organiziramo nekaj, kar v drugih sistemih imenujejo preliminarne volitve v stranki. Mi namreč menimo, da je ena od večjih napak, ki jih lahko naredi politična organizacija, če je v svoji kadrovski politiki in ponudbi preveč enostranska in preveč enovito organizirana. Želeli bi, da bi povsod tam, kjer imamo močnejšo organizacijo, več tistih, ki so pripravljeni biti kandidirali Združene liste v demokratičnem izmenjavanju mnenj, predstavili svoj'e poglede ter bi člani in simpatizerji med njimi na notranjestrankarskih volitvah izbrali najprimernejšega kandidata za državnozborske volitve. To je gotovo zelo demokratičen pristop, za katerega je potrebno tudi veliko notranje strankarske moči, ker je treba zelo paziti, da se energija stranke v teh primarnih volitvah ne izživi do te mere, da je nič ne ostane za prave volitve, torej za soočanje z drugimi strankami.« - Zanima me odnos vaše stranke do predlaganih sprememb in dopolnitev zakona o poslancih, predvsem pa do predčasne upokojitve poslancev in drugih ugodnosti? »Zavedamo se, da na tem področju obstaja pravna praznina v zakonu o poslancih, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu. Sicer pa so že prej nehali veljati nekateri njegovi Členi, ki smo jim nasprotovali, ker jih je razveljavilo ustavno sodišče. Menili smo, da je predlog, ki ga je podpisala večina poslancev tega sklica, neprimeren. To pa zaradi tega, ker za poslance zahteva nesorazmerne privilegije v primerjavi s tistim. na kar lahko računajo drugi zaposleni, ki se srečujejo z bistveno večjimi človeškimi stiskami. Zato je naša stranka temu zakonu nasprotovala.« »Posvetno bogastvo pripada državi in ne Cerkvi« - Gre pa še za nekaj drugih aktualnih zadev, ki so se pojavile v parlamentarnih klopeh. Pri tem mislim zlasti na vračanje premoženja Cerkvi, za sklop vprašanj s področja šolstva, otroškega varstva in drugo. Kako bi jih opredelili? vKar se tiče vračanja premoženja Cerkvi, Združena lista ne -----1------------------------------------------------- »Združena lista ne nasprotuje, da se Cerkvi vrne vse tisto premoženje, kjer gre za sakralne objekte. Ker gre za prikrito uvajanje verouka v šole, bomo predlagali, da se o tem Slovenci izjasnijo na referendumu.« nasprotuje temu, da sc ji vrne vse tisto premoženje, kjer gre za sakralne objekte. Nismo pa za to, da bi Cerkev dobivala zemljo, gozdove, torej posvetno bogastvo, ker menimo, da bi to bogastvo načeloma moralo pripadati slovenski državi. Zato bi razpravo o financiranju Cerkve in vračanju premoženja morali ločiti. Poleg tega smo za začasno zamrznitev vračanja premoženja Cerkvi povsod tam, kjer gre za ne-sakralne objekte, da ne bi prišlo do nepopravljive škode. Pri tem smo upoštevali tudi argumente, daje prišel marsikateri del tega premoženja pravno sporno v roke Cerkve v procesu denacionali zacije. Zato je neupravičeno, da bi potekali takšni procesi denacionalizacije,« - V tej zvezi bi bilo zanimivo slišati, kakšen je vaš odnos do vladnega predloga, po katerem bi med izbirnimi predmeti v zadnjih treh razredih osnovne šole uvedli tudi nekonfesionalni pouk 0 religijah in etiki? »Temu predlogu smo nasprotovali, vendar smo bili z relativno majhnim številom glasov v drugem branju preglasovani. Pri tretjem branju bomo ponovno nastopili z amandmajem poslanske skupine tn zahtevali, da se o tem ponovno glasuje. Ce do tega ne bo prišlo, bomo predlagali, da se o tem Slovenci izjasnijo na referendumu. Po našem mnenju gre za prikrito uvajanje verouka v šole. Ker si prizadevajo. da bi ta predmet pretežno učili rimskokatoliški duhovniki, menimo, da bi šola izgubila svojo nevtralnost. Na ta način bi bilo tudi kršeno ustavno načelo delitve cerkve in države. Poleg tega menimo, da že sam naziv predmeta neupravičeno implicira neko razumevanje, kot da obstaja samo religiozna etika. Mi pa vemo, da je etik veliko in da etike ni možno V celoti poistovetiti samo z religijo in religijami. Menimo, da načelo verske svobode in načelo svobode vesti ne bi bito v ničemer kršeno, če bi se verouk in podobne oblike verske vzgoje organizirale v okviru verskih skupnosti, morebiti v zasebnih šolah. To pomeni, da bi ostali zunaj obveznih in fakultativnih programov v javnih šolah.« »Večine problemov se ne da odpraviti z zamahom roke« - Pri vsem tem pa ne moremo tudi mimo najnovejšega predloga proračuna za prihodnje leto. Tu se očitno dolgo Časa niste mogli zediniti glede skupne vsote, saj naj bi vsaka stranka zase zahtevala več denarja, kot je predlagal predsednik vlade! »No. to je neka zgodba, ki jo pripoveduje predvsem predsednik vlade, ki dokaj upravičeno poskuša narediti vtis zelo varčnega predsednika vlade. Večina teh problemov. o katerih se pogovarjamo tri vladne stranke, je objektivnega značaja in se jih ne da odpraviti enostavno 2 zamahom roke in trditvijo, da gre za zapravljivost. Gre namreč za temeljne poudarke, kaj bomo naredili z javnimi sredstvi, V tem trenutku gre skozi proračun ter blagajni zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja skoraj polovica celotnega družbenega proizvoda. Pri tem gre torej za vse, kar si ta družba lahko privošči. Zato ne gre le za razpravo o tem, kaj bolj potrebujemo: orožje, učinkovito javno upravo, učinkovito policijo, ceste, kulturo, znanost, šole in socialno varnost, ampak tudi o temeljnih vsebinskih poudarkih. Glede tega so si stranke vladajoče koalicije različ ne, zato ne mislimo, da bi se morali vnaprej upogniti, temveč prednostna področja med sabo primerjati. Prav gotovo pa je res, da je zgornji limit vseh seštevkov projektov, ki jih lahko država financira, omejen. Zato je lahko v tem trenutku kot zgornja meja postavljenih 570 milijard tolarjev, tega limita pa ne bi smeli preseči.* - Mnogi so napovedovali kratko Življenje vladajoče koalicije, zlasti zaradi krščanskih demokra tov, ki po svojih stališčih velikokrat odstopajo od Združene liste in Liberalne demokracije. Kako ste se uspeli tako dolgo obdržati skupaj? sem bil drugačnega mnenja. Menil sem namreč, da bo ta koalicija ostala do naslednjih volitev. Bilo bi zelo veliko presenečenje, če bi prišlo do kakršnih koli sprememb pred državnozborskimi volitvami konec prihodnjega leta, V svojih pristopih so te stranke zelo raznorodne in kot take v mnogočem nasprotnih stališč. vendar se je pokazalo, da se dajo njihovi interesi uravnotežiti. Konec koncev je ta vlada začela svoj mandat v trenutku, ko smo imeli gospodarsko krizo in stagnacijo, povečevala seje brezposelnost, imeli pa smo tudi relativno visoko inflacijo. V tem trenutku imamo nizko inflacijo, brezposelnost se zmanjšuje in že dalj časa traja obdobje gospodarske rasti, imamo relativno ugodne zunanjetrgovinske rezultate In vrsto stabilizacijskih procesov v gospodarstvu. To je dokaz, da je v taki raznorodni koaliciji možno vladati,« - Znani so zlasti vaši polemični toni z gospodoma Peterletom in Janšo. Glede na ostrino drugačnih stališč se zdi, da sta to vaša največja politična nasprotnika, *Oba gospoda vodita stranki, ki sta idejno in politično zelo različni od Združene liste socialnih demokratov. V tem smislu sem tudi jaz zelo kritičen do politik teh dveh strank in do stališč obeh predsednikov. Ne gre prezreti, da so tudi med njima precejšnje razlike tako v osebnih nastopih kot v tehtnosti njunih tez. Krščanska demokracija je desnosredinska stranka, relativno konservativnih vrednot in zelo oddaljena od razumevanja družbe, potrebnih sprememb in socialne varnosti, kot jo vidimo v Združeni listi. Medtem pa Socialdemokratska stranka, ki se postavlja na stališče, da bi združevala desne sile, poskuša biti zelo militantna in populistična. Na ta način je zelo daleč od razumevanja političnih in družbenih problemov, kot jih vidimo mi,« »Doseženega v preteklosti ni možno zavreči kot staro navlako« - v javnosti večkrat slišimo očitke, da so člani Združene liste v bistvu novi komunisti, ki nadaljujejo pot nekdanje Zveze komunistov. Kako bi odgovorili na te očitke? »To je način razumevanja, ki izhaja iz predpostavke, da je ta družba doživela radikalen, da ne rečem revolucionaren prelom, in daje vse, kar je do nekega trenutka veljalo, povsem slabo, in da je vse novo povsem dobro. Mi izhajamo iz drugačnih spoznanj. Ml smo tudi stranka sprememb. Tudi tisti, ki smo bili v Zvezi komunistov, kar je bil pomemben del članov, smo se v Združeni listi socialnih demokratov zavzemali za zelo hitre in temeljne spremembe, ki smo jih tudi dosegli. Zato tej stranki ni možno pripisati, da je stranka konservativne usmeritve, ki poskuša v celoti rehabilitirati politiko Zveze komunistov. Nasprotno! Mi smo to politiko spremfnjali in jo spreminjamo tudi danes. Smo pa zelo daleč od tega, da bi vse, kar je bilo v preteklih obdobjih doseženega, zavrgli kot staro navlako. Prav tako nismo pripravljeni pristajati na to, da bi vse nekdanje člane Zveze komunistov razglasili za ljudi, ki so nečesa krivi, ampak s ponosom nadaljujemo tiste tradicije, ki so pozitivne, in imamo dovolj moralne moči, da se odpovedujemo napakam in za- a na moč stranke smo se otžločili za preliminarne volitve, člani in simpatizerji bodo na notranje-strankarskih volitvah izbrali najprimernejšega kandidata za državnozborske volitve.« blodam, To nas predvsem loči od teh strank. Ml imamo kritičen odnos do preteklosti, v Združeni listi ne vidimo stranke, ki bi avtomatično nadaljevala politiko svojih predhodnic. Hkrati pa ne polivamo preteklosti z gnojnico, ker v tem ne vidimo nobenega smisla.« - Nekoč ste bili tesen sodelavec zdajšnjega predsednika države Milana Kučana. Kakšno je vaše sedanje sodelovanje z njim? »Tu lahko govorimo o dveh ravneh tega sodelovanja. Eno je sodelovanje stranke s predsednikom republike. ki seje odločil za relativno nevtralen in neodvisen odnos do strankarskega življenja. Meni pač. da je izvoljen z večino, ki presega moč katere koli stranke, in poskuša biti predsednik vseh Slovencev, ki so ga izbrali. Mi to njegovo odločitev spoštujemo in ga v osnovnih usmeritvah podpiramo. Midva sva sodelavca dolgo vrsto let. Sodelovati sva začela v tistih davnih letih v predsedstvu študentske organizacije v Ljubljani, neskaljeno prijateljsko in tovariško sodelovanje sva nadaljevala skozi čas. ko sva se znašla v različnih političnih usodah. In to delava tudi danes. Pogosto se posvetujeva, kar je v obojestransko korist,« »Nenehno mi zmanjkuje časa« - Politika se verjetno drala tudi v vaše zasebno Ijenje. Kako usklajujete štev«*' funkcije, ki jih imate? »Slabo, čeprav nimam kakih e* nih problemov. Imam odraste ’ ke, ki imajo Že vnuke, zaradin nimam hudih težav. Moja že” znanstvenica, zdravnica, tetna profesorica, ki ima prav zelo široko polje aktivnosti, vrstno dejavnost pa je tipičen P blem časa. Meni nenehno kuje časa; ne samo za zase’” ampak tudi za tiste stvari, ki ' rad temeljiteje postoril v .. svojih političnih in drugih nosti.« , - r marsičem ste politiko, marsikaj ste tiki. Se vam zdi, daje tifdtr tika dala kaj vam? jiTo je težko vprašanje. bil pretežni del svojega odtasi'^ ■ " « fe" življenja gospodarstvenic, me neposredneje vprašali, kaj j. rajši; gospodarstvenik ali ) I rajsi; gospocarstvems ju v--vam še težje odgovoril. res, da je politika na ravni s se ukvarjam, zelo zanimiva r ■ .| II y llS' lastnimi rezultati. prav ima človek zeločestc ■ . grenak okus, saj je nezadovM . h l-.,i.iimi rezultati. PredVSt; sem nezadovoljen s nijo političnih odnosov, z plehkostjo, zmerjanjem, j mi in z ravnijo razprav v s m । skem parlamentu, s ! reševanja problemov, z neo, ; vostjo pri nekaterih temeljm , j šanjih itd. Nikoli ne |l meti, kako to, da nas S naši bližini manj prizadene p J Vilne druge evropske ; neobčutljivost in samozavero j ter napihnjenost mi 8’’® „^(jiii f mojim jasnim izhodiščem v P -nem delu včasih zelo na živ^ ■ ■ I »Trudim se, da v športu ne bi bilo politik®^^ - če poseževa še na to da ste tudi predsednik sk> ga olimpijskega koaittčl^ tem po duši športnik, j« * laye premagati vse nošt« be? .0^ »To je vsekakor neko jj n* dročje dela, kjer se trudil"^ VllVVJV J J bi bilo politike. Mislim, -ji avtonomna sfera družbeP^^^jli Ijenja in da ne bi bilo pr® postal plen kakršne kolj^^ Zelo zaskrbljeno ugotavlja gre za prve poskuse P‘’“!||j(P* športa politiki. Ko sem sem se ukvarjal s športom, kot srednješolec in košarko. Dolga leta sem J košarko. Dolga leta sem clonar v slovenski in jugos' smučarski zvezi in kasnri® sedstvu mednarodne s'” federacije, kjer sem Tako sem prišel v te in sem pomagal P”'' j, jp’, Slovenije na mednarodn nih toriščih. Tako smo v dni športni areni doživel' ^,|||E prej kot v mednarodni 1;.^.,p r*,««: KJI-slIrVV rn VC f -...-v . areni. Mislim, da je to - □ , lAlfl aiUUI. IT11.JIIIII, MM JV - . , Šport je gotovo tudi ki je Slovencem blizd- jjn smo proporcionalno špO^^jgih ti narod tako glede vrho množičnih športnih Šport je v svoji veliko razvedrilo, ve^cH^.^fO . ... X.... . VI d" razsežnost življenja, veku veliko optimizma-' Hvala za pogovor in peha tufli v prihodnje! 1 yestnik, 19. oktobra 1995 11 I I I r I ! i 1 i > ) r ) J r r i i f I II t« A kulturna obzorja 2 □u c; Metek f čelo! V I' Vlaškaliča, ki je odlično odigral svojo vlogo od tradicionalnega očeta do transformacije v super-' ^9, pa smo dočakali gledališko premiero, ki so Jo domači igralci ustvarili na soboškem odru. Gledališka ekipa Kluba premurskih študentov Je že od ^Sodnje pomladi prašila po odru, v vročini in mrazu, podnevi in ponoči, in , . ^bltat iyihovega trdega dela Je gledališka komedija Metek f čelo. Original- . mana, ter sočnost prekmurščine ni naslov komedije Je Radovan Treci avtorja Dušana Kovačeviča, ki Je že žaslovel s svojimi komedijami Maratonci tečejo častni krog, Balkanski ^Pijon In drugimi, V prekmurščino Je delo priredil Gorazd Žilavec. Damjana Korpiča, kije komedijo še popestrila. Pohvale gredo tudi I Žilavcu,'ki seje poleg številnih Vlaškalič v vlogi odločne in samozavestne šoferke »šleperjev«, nič slabši pa nista bili Anita Čontala v vlogi matere, ki ji ni mar nič drugega kot njen videz, in da bi čim prej poročila svojo hčerko. ter Tii^ tur, noseča hčerka Pika, ki si najwj želi, da bi po petih le- tih končno lahko rodila. Lonec brez dna Komedija je zgodba o družini Itodonič, ki se iz Bodonec preseli '' ''Hjko mesto, na njihovo nesrečo enako storijo njihovi bo-l^hski sosedje, družina Bežan, ” to v isti blok, v isto nadstrop-1^1 družini si delita celo predelno ®'eno. Vendar to še ni najhuje, daje mlada Bodonička čseča z Bežanom. Vendar to ni Sodba o Romeu in Juliji, ampak Sčdba o navadni družini. Ce- prav se na prvi pogled zdi, da gre namišljeno družino, so prav ■'■og nas takšne družine. Je Kndba o nas samih. j® lo komedija, njihovo L . J* AVlkJC-Ulja, JJJlJlUVU ^9]emanje težav gledamo skozi ■enovitost in smeh. Čeprav je Xi riekoliko pomanjkljiva in f '®lučenih trenutkih nerazumlji-mladih igralcev tako Enovit, da prerase samo zgodbo in rdečo nit, ki naj bi vodila skozi zgodbo komedije. Tako je potrebno pohvaliti interpretacijo in individualnost vlog celotne ekipe, . ___ ___ .J morda pa posebej omeniti Vlada literarni kritik ali poet ~~ hr. Franc Zadravec Vas' J® '^'^^1 Stročji Pri Ljutomeru, 28. septembra je .'il-^nnrni zgodovinar, akade-vec '*^9rarni kritik Franc Zadra-uraznoval svoj visoki jubilej. V kas jn hodil v Murski Soboti, Zcf r profesor na Filo- fakulteti v Ljubljani, predaval tud* univerzah v tujini. Bil je 5 aktiven pri urejanju revij; ^““rednik revije Svet ob Muri, sou- Z" Jci/uc Jezik III slovstvo, ured-Po zbornika in podob- pobudo za ustanovitev ,j( in Študijske knjižice in lovji v ■ ustvarjalni poti, ki je zelo aktivna, je raziskoval ustanovitvi aktivno sode- če koledar obveznosti v režiji dobro odrezal v vlogi natakarja in pokojnega strica Armina, ter nenavadni vlogi Bena Horvata. V ženskem delu ekipe je nekoliko izstopala Maja Nastopajo: Vlada Vbšha-Ik km oče Stanko Bodonič, Anita Contaia kot mama Rozika Bodonrč, KtNtpič kot Rozi^ oče Geza Bunderla, Tlas Kur kot noseča hčerka, Ma|a Vl^ kaiič kot hčerka šoferka, Beno Hcmat kot ostmaženi sosed Darko Bežan, Gorazdi klavec kot »kelnat^r ter kot ttmril brat Geze ^mtn Bim-derla. Režirata sta Gorazd Starec in Vlado Vl^stUč, Tako kot smo na začetku vstopili v vsakdan družine, tako smo jo tudi zapustili. Ženske družine Bodonič so odšle, moški so ostali, vojna s sosedi pa se nadaljuje. Komedija Metek f čelo ponuja obilo pristnega in velikokrat nepredvidljivega humorja. In komedije. polne takšnega zdravega humorja, so tisto, kar potrebujemo! Aleksandra Nana Rituper predvsem novejšo slovensko književnost. Bil je prvi kritik in najpomembnejši interpretator del Miška Kranjca, o katerem so nastala njegova najpomembnejša dela, O njem je napisal številne članke in raz pave, ki so izšle tudi v tujem jeziku. Veliko pa seje ukvarjat tudi z Ivanom Cankarjem in njegovim razmerjem do družbene stvarnosti. Zanimali so ga tudi Alojz Gradnik, Josip Vidmar, France Bevk, proučeval je slovensko književnost med obema vojnama, po letu 1945 in drugo. Pomembnejše knjige, ki jih je izdal, so Elementi, slovenske moderne knjige. Umetnikov »črni piruh«, pred dvema letoma pa je izšla še knjiga Slovenska ekspresionistična umetnost. Na podrobnejši pregled ravnatelja soboške Pokrajinske in študijske knjižnice Jožeta Vugrinca je dr. Zadravec le skromno dejal, da je njegova želja samo ena, da bi lahko odpihnil pleve, katerih je veliko, in da bi znotraj ostalo kakšno zrno. Na slavnostnem večeru se je največ govorilo o Mišku Kranjcu in njegovem delu. Kot Prlek se je zgodaj srečal s prekmurskim človekom, saj je tu hodil v gimnazijo in v začetku tu tudi poučeval ter intenzivno sodeloval pri takratnem kulturnem uatvarjanju. Na vpašanje o pekmurski melanholiji je povedal, da je to melanholija, ki se razteza od Salzburga navzdol, ter dodal, daje kljub temu izredno razvita humoristična črta. In čeprav je Feri Lain-šček izrabil to priložnost in predlagal, naj se Miško Kranjec končno že prizna predvsem kot pisatelj, ne pa daje bolj v ospredju njegova politična funkcija. Voditelj pogovora Jože Ternar in dr. Franc Zadravec pa sta vseeno vztrajala, da Kranjčeve politične funkcije ne moremo ločevati od njegovih knjižnih del. Dr. Zadravec pa je na pripombo občinstva, da ni samo literarni zgodovinar, ampak predvsem poet in pisatelj, duhovito odgovoril: »Rad bi bil poet, vendar so okrog mene poeti, jaz pa sem le njihov parazit.« A.N.Rituper jJ^STAVE jurska SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate likovna dela, 'So nastala na letošnji poletni slikarski kolonijiv Lipovcih. ,..9žstavljena so dela: Irene Brunec, Sandija Červeka, Dušana ^'®9rja, Izidorja Horvata, Sama Pajka, Vojka Pogačarja, Mirka Stanka in Jožeta Tisnikarja. ■ tJRSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je na ogled raz, 3va Avari najugozahodnem Madžarskem. Razstavo je pripra-^91ske županije, na ogled pa bo do 20. novembra. nni®*^BOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko f^^stavo članov likovne skupine LIKOS. j^OENCL v galeriji hotela Radin so na ogled dela aka-Ri^^^^^Sa slikarja Aleksandra Beera. jig V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate raz-likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umet- ^IJTOMER: V galeriji si lahko ogledate razstavo Vil. slikarski Kjutomer '95. Razstava je odprta do 6. novembra. Sniii gr^riu razstavlja svoja dela Živko Brkič - Žiga, U^BOTEL: V galeriji Kčptar razstavljajo svoja dela člani umetnikov Prekmurja in Prlekije. Q -^EZNE DVERI: Na Beičevi domačiji je odprta razstava ~ odraslim, ki st jo lahko ogledate do 31. oktobra. "1 JJJRSKA SOBOTA: V četrtek. 19. oktobra, se začne srečanje > LJUDUin. v CClllCK, 1 7. Uliuria, i- -----j- '=ljtv Oko besede, v okviru tega bo v galeriji otvoritev raz-Pfi''^ del udeležencev pisateljskega srečanja, ki jo V Pokrajinska in študijska knjižnica. hi oktobra, bo javna prireditev Večer vtisov v kavar- Zvezda, predstavitev avtorjev in nastop etnoglasbene ČRpiof! ^9''ko banda. Se h' Od peteka, 20, oktobra, do nedelje, 22. oktobra, o v okviru Kleklovih dnevov zvrstilo kar nekaj kulturnih 'godkov. Novice iz kulture Slovenska kronika XX. stoletja V čast slovenstva je nastala knjiga Slovenska kronika XX, stoletja in kot otrok čaka, da jo vzamete v naročje. V knjigi Slovenska kronika XX, stoletja so zajeta leta od 1900 do 1941, druga knjiga, ki bo izšla novembra letos, pa bo obsegala čas od leta 1941 do danes. O vsebini knjige in o tem, kdo smo, kje smo in kam gremo, je spregovoril strokovni urednik dr. Marjan Drnovšek, na zabavnejši način pa nam je zgodovino približal igralec Roman Končar. Na prireditvi sta sodelovala tudi pisatelj Feri Lainšček in režiser Andrej Mlakar. Mlakarje na tej predstavitvi povedal nekako takole: »Slovenski prostorje sestavljen iz regij in je naš skupni prostor in brez Premurja se ne bi počuti) Slovenca.« Feri Lainšček pa je pojasnil, zakaj se počuti pol Slovenec in pol Prekmurec ter poudaril, da bi moralo biti Prekmurje v slovenskem prostoru enakopravneje obravnavano. Program so popestrili še violinist Evgen Jeni Voroš, saksofonist Simon Lupšina in še nekateri odlični mladi glasbeniki. V naši po-krajni že dolgo ni bilo tako zanimive in predvsem drugačne predstavitve nove knjige, kot je bila predstvaitev Slovenske kronike XX. stoletja. (A.N.R.) Film Halgato v svet Film Halgato, čeprav je dobil kar nekaj sLtbih kritik in so rekli, da je to prekmurski film, je kljub vsemu najprej uspel v preostali Sloveniji, sedaj pa je začel uspešno pot v tujino. Pred kratkim so film z angleškimi podnapisi z navdušenjem sprejeli v Kanadi, 17. oktobra je bila premiera Halgata v Nemčiji. V Nemčiji filma niso sinfhronizirali, ampak je opremljen z nemškimi podnapisi. Konec novembra bo film predvajan v glavnem mestu Egipta v Kairu, januarja v New Delhiju v Indiji, potem pa še v Parizu. (A.N.R.) Pesem je moč, ki različnost spaja Letos ustanovljen pevski zbor Zrelo klasje iz Doma oskrbovancev Rakičan je pred kratkim gostoval v Domu oskrbovancev Lendava. Pesem je ogrela mnoga srca in marsikatero oko seje orosilo. Kako lepa je jesen življenja, če veš, da lahko še ti kaj prispevaš k pestrosti življenja. Skozi narodno pesem ob spremljavi harmonike so se spomini' vračali v otroštvo, mladost, v trenutke, ki so minili. Aplavz, stiski rok, besede, daje bilo lepo, so bili nagrada za delo z željo, da bi bilo takšnih druženj še več. Da, druženj naj bo čim več in nihče naj ne bi bil sam, še manj osamljen. Leta niso pomembna, pomembno je tisto, kar daješ, kar čutiš. Pevci iz doma v Rakičanu so ponosni na to, kar so že dosegli, in z veliko upanja zrejo naprej, na nadaljnja gostovanja, nastopanja. (R.R.) Kulturni ataše oziroma kulturni urednik Vestnika Štefan Smej se pod člankom »LONEC IZOBILJ A e sicer ni podpisal, a ne povsem, kajti prepričiji'^ ga zastopa g. Robert Inhof. V prvi vrsti sem avtorju (avtorjem?) omenjenega članka dolžan nekaj pojasnil predvsem zaradi dejstva, ker je njegovo pisanje tendenciozni »deja VUK (seveda v smislu žp videnih interpretacij umetnosti partijskih kulturoficirjev)- , < Zlivanje gnojnice kar tako, vsevprek, ž rahlim dodatkom kozmetike v obliki sramežljivih komplimentov, po katerih stvar samo še bolj zaudarja, pa tudi obilica navzočih in odsotnih (zavedno ati nezavedno) misli (ki imajo v strukturi »govorice« g. Inhofa isto di-siinktivno vlogo) me silijo, da g. Inhofu pa tudi cenjenim bralcem pojasnim in ovržem nekatere trditve. Pojasnilo vetja predvsem tistim bralcem, ki jim je bilo o razstavi Lipovci '95 dano izvedeti zgolj iz inkriminiranega članka. Hkrati se mu za nekatere napake, ki sem jih zakrivil, blagovolim opravičiti. Pa pojdimo kar po vrsti. »Panirane, marinirane in fosilizirane slikarje« naše regije (mednje sodim verjetno tudi sam?) poznam zelo dobro. Sodijo prav r vrh slovenske likovne »scene«. Mnogi so bili deležni številnih priznanj in nagrad doma in v tujini in pričakovali bi bilo vsaj malce prizanesljivosti, če že ne spoštovanja do njih. Prav tako si lahko avtor članka ogleda programski koledar soboške Galerije. Hitro mu bo jasno, da DLUPP razstavlja v Galeriji enkrat letno, zalo ne vem, od kod g. Inhofu informacija, da si občinstvo lahko ogleduje skorajda izključno njihova dela. Bil sem udeleženec na vsaj dvajsetih likovnih kolonijah po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji pa tudi r tujini. Sam najbolje poznam prednosti in pomanjkljivosti takšnih slikarskih srečanj. Zelo dobro tudi vem, kaj vse lahko tam nastane (tako v smislu kakovosti kot količine). Kot organizator lipovske kolonije si upam trditi, da sem na podlagi dolgoletnih izkušenj »ekstrahiral« in organiziral kolonijo, ki sodi med take, da se Jih da prešteti na prste ene roke. Tukaj imam v mislih predvsem slovenske likovne kolonije. Ako želi g. Inhof informacije o lipovski likovni koloniji, somu tudi te na voljo (programska shema, statut društva AQU!LA in drugo...), da se ne bo pisalo o kolonijah kar tako, na pamet. Preseneča me, s kakšno vehemenco se g. Inhof loteva pričujoče razstave. Temeljni problem, ki je več kot očiten, je; - da se gospod kritik Robert Inhof ukvarja z deli, ne pa s produkcijo pomena, da sestavlja različno selekcionirane liste materialnih produktov, očitno pa se le s težavo loteva analize njihovih po-menjenj, - PREDMET kritike ni nič drugega kot produkcija pomenjenja, izdelava pomenskih mrež, ki so nujno kontekstualne, heterogene, večplastne, ki pomenijo transakcije v označevalnih postopkih morfologije in ikonografije in se zaradi tega nujno dotikajo zunajumet-nostnozgodovinskih panog. Vse to pa v povratni smeri razbija tako nedotakljivost in avtarkijo same stroke kot tudi umetniškega dela in Ju zapleta r nize konoiatlvnih struktur (kot se ml Je zapisalo na predavanjih umetnostne teorije pred petnajstimi teti na ALU). Skratka, srčno si žeiim izvedeti, kaj pomeni; »Cervek se predstavlja z dobro sliko ,., Tisto, kar je na razstavi najboljše ... Ena od redkih svetlih točk te razstave so dela Mirka Rajnarja ... Izidor Horvat,. če te ne zaslepijo, vidiš marsikaj... Tisnikarja se človek ne more in ne more dovolj nagledati« pa čuden opis Fišerja, kt sem ga na prav tako »čuden« način parafraziral na začetku tega teksta, »Tlsnikarjevo slikarstvo ni naivno, slikar sam tudi ne«, večini poznavalcev je to jasno že najmanj četrt stoletja, razen morebiti mlajšim rodovom. In ne nazadnje, kje so avtorji, ki sploh niso omenjeni? Pri postavitvi razstave so poleg mene sodelovali tudi Samo Pajek, Mirko Rajnar, mojster Jože Tisnikar, zadnji žegen pa Je dodal še ravnatelj Galerije g, Franc Obal. Za »slabo« postavitev razstave se g. Inhofu opravičujem. Pričakujem, da bodo to storili tudi drugi, so pomagali pri postavici. Odveč bi bilo na dolgo in široko razlagati o likovnoteoretskih problemih postavitve tako heterogene razstave. Raje se aktualistično vprašam, mar se ni »farbanje« občinstva zgodilo nekomu drugemu, pač v malce drugačni - verbalni obliki. Laudator Zlatko Gnezda Slikarski dogodek v Ljutomeru 7. slikarski Ex-tempore v' . oktobra, ob 19. uri bo v osnovni šoli Črenšovci Kleklov simpozij v Rimu. Moderatorja Karel Bedernjak in Štefan Ptičar. V kulturnem ^o*1sloval tudi komorni pevski zbor Gloria iz t deluje pod vodstvom Jožeta Gerenčerja. letnjrt '-^ pu ho slovesna prireditev ob 75- ” šolskih coct,..-1, '7,'5t.;k rik la uri hr.ap. nri kaneli sestre *odiie dolskih sester v Žižkih, Ob 14. uri bodo pri kapeli sestre fožnovensko pobožnost. Ob 14,45 sledi kulturni pro- IStini . ^*=nsKo pobožnost, ud sieoi kuhuhh piv-vašk nekdanjem samostanu, ob 15,45 pa se bo nadaljeval v . ^'RSSlIcVaPrt ___________A iSlirllrtrtiii Trt rla1 hI čaK slfjL °’8®silskem domu. Razstava o življenju in delovanju šol-®ster bo odprta do nedelje, 22, oktobra, od 8, do 20. ure. Oko besede Danes, v četrtek, 19. oktobra se je v Murski Soboti začelo pisateljsko srečanje Oko besede. Sedaj, ko je Murska Sobota že znana po različnih kulturnih dogodkih, predvsem slikarskih, je prav, da v našo pokrajino pripeljejo tudi znane slovenske literate. Tudi zato, ker tukaj deluje kar nekaj znanih in uspešnih pisateljev in pesnikov, morda celo najboljših. Župan Murske Sobote Andrej Gerenčer je ob tem povedal, da to ni samo pisateljsko srečanje, ampak da gre tudi za promocijo samega mesta Murska Sobota in vsega Prekmurja, da spoznajo naše ljudi in našo pokrajino ter da se promovira tudi takšna kultura. S tem srečanjem pa bomo tudi sami spoznali nove slovenske pisatelje, kajti mi imamo dobre pisatelje, dober potencial, zato je zelo pomembno, da takšna srečanje pripeljemo v naše mestu. Pisateljska srečanja bo mestna občina v sodelovanju s Podjetjem za promocijo kulture Franc-Franc odslej prirejala vsako leto. (A.N.R.) Dvainosemdeset umetnikov je poslalo sto osemnajst slik na sedmi slikarski Ex-tempore Ljutomer ’95, Komisija, ki so jo sestavljali Mitja Visočnik, Judita Krivec - Dragan in dr. Miiček Komel j, likovni kritiki in umetnostni zgodovinarji, so povedali, da so imeli letos še posebno težko delo, saj so se je likovni umetniki udeležili zelo množično, kakovost njihovih del pa Je vedno boljša. Izbrali so šestintrideset del, ki so prišla v ožji izbor. Komisija pa Je podelila osem nagrad pokroviteljev in veliko nagrado pokrovitelja, male nagrade pa letos niso podeliti, saj so želeli poudariti pomen velike nagrade. To pa je letos komisija dodelila mlademu umetniku Dušanu Fišerju za delo Mur z razlago, da njegovo delo temelji na nadgradnji tradicije slovenskega krajinarstva. V sliki ne obnavlja samo vizualne podobe krajine, marveč povzema njeno globino, duhovne razsežnosti. Na sliki tako združuje vizualno podobo krajine, ki sovpada s kontekstom današnje senzibilnosti, in arhetipsko dojemanje konkretne krajinske podobe kot univerzalne metafore za človekov izvorni bivanjski prostor, Pri tem izhaja iz značilnega lokalnega kolorita sivih okrasnih tonov panonskih predelov in v njem utemeljenega horizontalnega pla-stenja slike, ki ustvarja likovno in vsebinsko sugestivno podobo. Nagrade pokroviteljev so dobili Endre Gonter za svoje delo Jata, Mira Narobe za Tihožitje, Oto Jurgec za Pašo, Barbara Čižmek za Mline, Jože Šubic za Mali most, Mojca Vilar za Trgatev, Ana Cajnko za Od zgoraj in Stojan Grauf za Tromejo, Nagrajena dela in dela, ki so prišla v ožji izbor, st lahko ogledate do 6, novembra v ljutomerski galeriji. Ljutomerski slikarski Ex-tempore pa postaja pomeben kulturni dogodek za ves slovenski slikarski prostor. ANR a 12 vestnik, 19. oktobra 1995 nasveti Inflacija stagnira, proizvodnja narašča, izvozni primanjkljaj se povečuje Dogajanja na ljubljanski borzi Sedanja gospodarska gibanja imajo naslednje značilnosti: povpraševanje po investicijskem blagu narašča, manj pa narašča povpraševanje po blagu splošne porabe, povpraševanju sledi industrijska proizvodnja, tečaj tolarja je realnejši, toda še precenjen, izvoz zaostaja za uvozom, kmetijska proizvodnja je ugodna, zaposlenost še vedno upada, plače se gibljejo v začrtani smeri, naložbe v osnovna sredstva naraščajo, konkurenčnost gospodarstva ne upada, javnofuiančni prihodki naraščajo počasneje od domačega bruto proizvoda, tolarske vloge stagnir^o, devizne vloge prebivalstva naraščajo, likvidnost se ne izboljšuje, dolgoročna in kratkoročna posojila podjetjem realno naraščajo, znižujejo se obresti za najeta bančna posojila, toda še vedno so previsoke. USD). Na pritok tujih naložb vpliva poleg privatizacije tudi depreciacija tolarja. Avgusta je bila tako ustavljena leto in pol trajajoča precenjenost tolarja. Ugotavlja se, da depreciacija tolarja še ni vplivala na porast inflacije, Cenovno prosti sektor je septembra prispeval k inflaciji 0.5-odstotnih točk, od tega največ storitveni sektor, 2,3 %, bla- Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 10. 10. in ponedeljkom 16, 10. 1995, Mesečna proizvodnja gospodarstva je po prvih osmih mesecih letos na višji ravni, kot je bila lanska. Aprila in maja so bila nihanja v proizvodnji zaradi drugačne razporeditve praznikov. Po julijskem trendu, ko je bila proizvodnja največja v zadnjih 20 mesecih, je avgusta padla zaradi dopustov. Glede na skokovito naraščanje proizvodnje po letu 1993 lahko pričakujemo do konca tega leta izboljšanje medletnih kazalcev gospodarske rasti. Rast proizvodnje se je upočasnila zaradi umirjanja dinamike proizvodnje dobrin za splošno porabo. Proizvajalci blaga za splošno porabo, živilske, tobačne. kemičnopredelovalne, obutvene in tekstilne industrije imajo težave zaradi precenjenosti tolarja in kratkoročne'odzivne konkurence, ki se ji prilagajajo. V primerjavi s sedmimi meseci preteklega leta se je delež izvoza blaga znižal bolj kot uvoz blaga. Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je povečal predvsem zaradi rasti uvoza opreme, ki je najhitrejša. Uvoz opreme kaže na močan porast tehnološkega opremljanja proizvodnje, ki bo moralo dajati ustrezne rezultate v izvozu in produktivnosti. V prvih osmih mesecih je proizvodnja blaga za splošno porabo komaj presegla lansko, zaloge na enoto proizvoda pa so se v enakem obdobju povečale za 1,2 %. Po zadnjih tečajnih spremembah lahko pričakujemo povečanje industrijske proizvodnje blaga za splošno porabo. Po napovedih ZMAR-a bo do konca leta rasla tudi proiz- Realne stopnje rasti industrijske proizvodnje in gradbeništva v L 1993 -1996 (v %) 7,00 -1 6,50% 6.00 ■ 5,00 ■ 4.00 - 3.00 - 2,00 - 1.00 - 0,00 - -1,00 - -2,00 - -3,00 ' 5,10% 5.70% 1994 ocena 1995 napoved -^2,60% vodnja investicijskega blaga, kar je značilno prav ob koncu leta. Plačila za naložbe v industriji so rasla po 40 % stopnji. Najhitrejša rast plačil je pri naložbah v gradbeništvu, kjer gre pretežno za naložbe v rekonstrukcijo, posodobitev in dograditve, ne pa toliko za novogradnje. V osmih mesecih letošnjega leta je bilo za naložbe realno namenjeno za 38,6 % več kot v.istem obdobju preteklega leta. V strukturi vseh naložb dosega gradnja avtocest 27,8 % delež. Tudi tuje neposredne naložbe so letos po sedmih mesecih nominalno trikrat višje kot lani v istem obdobju. Letošnje povečanje neposrednih naložb na prebivalca bo predvidoma preseglo lanskoletne za 20 s čemer se bomo močno približali ravni naložb na prebivalca na 'Češkem v preteklem letu (319 Rok za vpis certifikatov se počasi izteka; Krona Senior jih bo sprejemala le Še do 20. oktobra Krona Senior odšteva dneve Na Kroni, pooblaščeni družbi za upravljaiije investicijskih skladov in družb, te dni zopet opažajo povečan vpis certifikatov, ki je posledica skorajšnjega izteka roka za vpis delnic sklada Krona Senior. Povečan je tudi interes s strani dosedanjih vlagateljev,- ki jih zanimajo predvsem Kronini dosedanji nakupi delnic. Za Krono je bilo to poletje v znamenju intenzivnega trgovanja s privatizacijskimi delnicami. Družba seje najprej udeležila tretje dražbe Sklada Republike Slovenije za razvoj. Delnicam Iskraemeca, sedmega naj večjega proizvajalca električnih števcev na svetu, ki svoj prihodek Že od leta 1991 povečuje za kar 20% letno, Minerve Žalec, ki bo letos dosegla 10-odstotno povečanje proizvodnje cevi, za drugo leto pa ima v načrtu tudi donosne posle na področju gradnje cest in plin- . skih omrežij. Hotela Slon, najbolje zasedenega hotela v slovenskem glavnem mestu, ter Arhitektnega biroja Kranj je Krona na zadnji dražbi dodala še delnice Pivovarne Laško, ki se kot ena večjih evropskih pivovarn uvršča med najbolj dobičkonosna slovenska podjetja. Manjši del nakupa pa so predstavljale delnice podjetij Varnost Mengeš in Final Nova Gorica. Ker je bila ponudba delnic na zadnji dražbi precej majhna, je Krona pristopila tudi k nekaterim ugodnim javnim prodajam delnic olastninjenih podjetij, nekaj dobrih nakupov pa je opravila tudi pri drugih investicijskih družbah. Poleg delnic nekatenh manjših podjetij, ki se uspešno uveljavljajo predvsem na regijskih trgih, so v premoženju delničarjev zdaj tako tudi delnice Kolinske, vodilnega slovenskega proizvajalca prehrambenih izdelkov. Tekstilne tovarne Prebold, ki kar 80 odstotkov svojih kakovostnih tkanin izvozi v Nemčijo, Anglijo in Ameriko, Svilanita Kamnik, ki je eno redkih slovenskih tekstilnih podjetij, ki mu tudi na tujih trgih uspeva nastopati pod lastno blagovno znamko. Cementarne Trbovlje, ki je v svoji panogi vodilno podjetje pri nas, ter Kompas hotelov Kranjska gora, ki se jim v prihodnjih letih obeta povečanje prometa na račun porasta zanimanja za alpski turizem pri nas in drugod po Evropi. Etelnice sklada Krona Senior bo še do 20. oktobra mogoče vpisovati na vseh Kroninih pooblaščenih vpisnih mestih vključno z enotami PTT podjetja Slovenije in UBK banke. el; EUROrN FOND KRONA BI ■+ t 1996 napoved Vir: ZMAR, S-9 IS« 1 go pa 1,1 %. Po ocenjeni napovedi ZMAR-a bo letna inflacija dosegla namesto napovedanih 10 le 8,5 %, kar je zelo spodbudno. BOGDAN VUNJAK Nova lantra se na ogled postavi Pred attosakmom Hyun-dai Avtobusnega prometa v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti je bila slovesnost ob predstavitvi najnovejšega modela lantre, ki se je Je udeležil tudi župan mestne občine Andrej Gerenčer. Kot Je poudaril referent prodaje Štefan Horvat, je nova lantra, ki naj bi se prodajala že v 160 državah po vsem svetu, Hyundaijev svetovni izziv. Novi model lantre je namreč plod velikih vlaganj v vrhunsko tehnologijo, aerodinamično karoserijo in zagotavljanje največje varnosti ob upoštevanju najstrožjih meril varovanja okolja. Upura-bljeno je veliko novih materialov, ki so zmanjšali težo avtomobila in povečali njegovo ekonomičnost. Tako računalnik uravnava natančno vbrizgavanje goriva, zato je odlično izgorevanje in minimalna onesnaženost. Nov mehanizem vzmetenja pa omogoča izredno lego vozila. Nova lantra ima prtljažnik s 364 litri prostornine in ekonomičen 16-ventilski motor z dvojno odmično greio, ki omogoča hitrost čez 200 kilometrov na uro. Poskrbljeno pa je tudi za večjo varnost voznika in potnikov. Urejen je namreč najsodobnejši varnostni sistem z zračno blazino. In še cena: osnovni model brez opreme stane 24.700 nemških mark, s celotno opremo pa 29.000 DEM. Dobavni rok je do 45 dni. MJ Borzna kotacija A - redne delnice Nespremenjen enotni tečaj 11300 je ohranila v sredo delnica LEKA, ko je bilo za 11 3 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je njen enotni tečaj porasel na 1 1 600 ob prometu 116 tisoč tolarjev. V torek je padel enotni tečaj delnice Probanke s 17496 na 17230, ko je bilo za 8,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 17519 ob 4,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 17309 (31,6 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 17154, ko je bilo za 21,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 17103 (2,9 mio tolarjev). Enotni tečaj Slausove delnice je rahlo porasel v sredo z 19468 na 19501, ko je bilo za 14,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 19454 ob 4,9 mio tolarjev prometa, V petek je njen enotni tečaj padel na 19327, ko je bilo za 10 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 19318 ob 1,5 mio tolarjev prometa. 10. oktobra je padel enotni tečaj delnice SKBR s 36043 na 35776, ko je bilo za 12,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 36064 ob 26,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa rahlo padel na 36001 (26 mio tolarjev prometa). V petek Je njen enotni tečaj ponovno rahlo padel, tokrat na 35990, ko je bilo za 31,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 36161 ob 15,3 mio tolarjv prometa. tolarjev prometa, naslednjega dne na 98,2 ob 4,4 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 98,5 ter se na istem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za 7 mio tolarjev prometa. Za (J,5-odstotne točke na 101,4 je porasel v torek enotni tečaj RSOl z Izkoriščeno davčno olajšavo, ko Je bilo za 268 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 101,5 ob 1,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 101,6, prometa pa je bilo za 748 tisoč tolarjev. V sredo se je zadržal na ponedeljkovem nivoju 110,5 enotni tečaj obveznice RSL2 z izkoriščeno davčno olajšavo pa tudi promet je bil enak ponedeljkovemu (93 tisoč tolarjev). Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 111,0. ko je bilo za 3,8 mio tolarjev prometa, v petek pa se je vrnil na 110,5 (93 tisoč tolarjev prometa). S 102,5 na 103,0 je porasel v sredo enotni tečaj obveznice SKBl, ko je bilo za 3,1 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal vse do ponedeljka (v četrtek je bil v vrednosti 202 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel, v petek je bilo za 10,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa za 447 tisoč tolarjev). V petek Je porasel enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKRi) z 81,0 na 81,1, prometa pa je bilo za 1,1 mio tolarjev. rasel na 23000, prometa pa je bilo za kar 122 mio tolarjev. Enotni tečaj delnice Hmfli'-da je porasel v sredo s 1450« n.* na 14603, ko je bilo za mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 1 5000 ob skromnem prometu 75 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel na 14702 ( 15,2 mio tolarjev pro- meta). 10. oktobra je poskočil enotni tečaj delnice MK Založbe zs 9,57 odstotka na 12221. ko J® bilo za kar 21,9 mio tolarje'' prometa, naslednjega dne na 13291 ob 36,9 mio tolarjo^ prometa, v četrtek pa na 133’ (24,5 mio tolarjev prometa). V torek Je padel enotni tečaj delnice Nike s 4204 na 405 . ko je bilo za 653 tisoč tolaijc prometa, naslednjega dne P porasel na 4225 ob 2,5 mio tO" larjev prometa. V četrtek je nje enotni tečaj rahlo padel na 427 ko je biio za 1,2 mio tolatj«’^ protneta, v petek je bil priJ“ vljen aplikacijski posel v vre nosti 13,5 mio tolarjev po čaju 4230, v ponedeljek pa J^ njen enotni tečaj padel na 41 ob 3,9 mio tolarjev prometa- te- V torek je porasel enotni čaj delnice Term Čatež z J. na 836,7, ko je bilo za 6,4 nii tolarjev prometa, naslednje? dne pa na 874,6 ob 42,3 tolarjev prometa. V četrte njen enotni tečaj porasel 25,5 mio 894,4. ko je bilo za tolarjev prometa, na I 830.1 slednjega ob 21-11 dne padel na 886,3 mio tolarjev prometa, v po 882.0 (7.4 mi« Borzna kotacija A - obveznice Veliko zanimanje je bilo v sredo za obveznico Banke Celje (BCEl), saj je bilo za kar 161,2 mio tolarjev prometa, njen enotni tečaj pa je poskočil s 102,1 na 103,4 ter se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek ob prometu 209 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj porasel na 103,5. ko je bilo za 4,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 103.7 (28,4 mio tolarjev), S 101,6 na 101.8 je porasel v torek enotni tečaj obveznice RSLl, ko je bilo za 258 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 102,0 ob 1,1 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 102,2, ko je bilo za 3,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 101,4 ob mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 102,3 (288 tisoč tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice RSL 1 je poskočil v torek s 111,3 na 112,1, ko je bilo za 15 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo padel na 112,0 ob 53.3 mio tolarjev prometa. Njen enotni tečaj je padel tudi v četrtek, in sicer na 1 11,6, ko je bilo za 2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 1 1 1,8 ob 17 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek (3.6 mio tolarjev prometa). Nespremenjen enotni tečaj je zadržala v sredo obveznica RSL 8, ko je bilo za 1.3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil na 93.8 ob 7,4 mio to- Borzna kotacija B - redne delnice Enotni tečaj delnice BTBR je porasel v sredo s 13801 na 13905, ko Je bilo za 14,7 mio tolarjev prometa, nas’ednjega dne na 14000 (42 tisoč tolarjev prometa), v ponedeljek pa na 14 199 ob 15,1 mio tolarjev prometa. V torek je padel enotni tečaj Dadasove delnice, in sicer s 122512 na 120440. ko je bilo za 10 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 122067 ob 83,4 mio tolarjev prometa, V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 123674, ko Je bilo za 21,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 121942 ob 14,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 121307 (66,1 mio tolarjev prometa). S 15393 na 15034 je padel v torek enotni tečaj delnice Finmedie, ko je bilo za 1.2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 16266 ob 10 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 16732, ko je bilo za 7,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 17044 ob 4,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 17989 (7 mio). Z delnico Gradbenega podjetja Grosuplje je bil prijavljen v sredo aplikacijski posel v vrednosti 252 tisoč tolarjev po tečaju 22950, naslednjega dne pa v vrednosti 58,4 mio tolarjev po tečaju 23000. V ponedeljek je njen enotni tečaj po- deljek pa na tolarjev). Borzna kotacija B - prednostne delnice v torek je rahlo porajal ni tečaj delnice KBTP s -na 34947, ko je bilo 4,3 m tolarjev prometa, naslcdnj dne na 35429 ob 4,6 niio to- larjev prometa, v četrtek pa na liljjcv piuiiicm, » vvva.- -35611 (2,6 mio tolarjev p meta). V petek je njen^"^ je tečaj porasel na 35/zj. tolarj« p«®’. bilo za 1,1 mio • . .... ta, v ponedeljek pa P, ® 35620 ob 4,6 mio tolarjev p meta. Enotni tečaj delnice na je padel v torek s 1 arjev prometa, v petek pa na 94,0 (2,7 mio tolarjev prometa). V torek je porasel enotni tečaj obveznice RSL 11 s 97,9 na 98,0, ko je bilo za 2,8 mio t p-; irtiok 'lorck i bilozal.e/^ 33031, ko jel,- - . larjev prometa, naslednjes^ pa poskočil na 34748 ob V - ■del 4,a mio tolarjev prometa, je njen enotni tečaj 33783, ko Je bilo za 2.4 «^ petek J® I larjev prometa. v 1? le bil ■1 S IdlJCV piUUltlCL, • r-. prijavljen aplikacijski P flnirrt Infnm nn ponedeljek pa je njen eh tečaj padel na 34731 ob 0. enim lotom po tečaju v 4 ica’"' buežice Trg Ijgnancsv la. tal. 0606 62-238 LJU8LMHA Dunajski 20, tal 061 133-11-65 UMfBOH C£UE PertlzaniRa 3S Ljubljartili« 3i Ut 062 29-«60 Ml. 063 28-936 fCMMJ FTUJ Komika 2 Žnidar Ičevo n. n to! 064 211-644 tol 062 772-531 Firrarska 12. tel 066 38-290 mio tolarjev prometa. Z 12600 na j® sredo enotni tečaj i^^c r, TJ _ 1. _ : . KJI J. v T J. ------- - UBK-a, ko je bilo za tolarjev prometa, nas ^jii 13099 oh pf'"* dne pa na 616 tisoč tolarjev. bil s;- Aplikacijski posc*.J_® lenjen v torek z in sicer v vrednosti sh |QO,Of Jarjev po tečaju 42850 c tolarjev). Borzna kotacija B - obveznice Z obveznico torek sklenjen larj^* ...1 .. .,,.„,1 dft tlSO^ . n/t sel v vrednosti 46 pfl po tečaju 99,4, vrednosti I 9 tisoč to tečaju 99.5. Tudi z obveznico gorje je bil sklenjen m I Obč^ap- sic^f ;d- likacijski posel, nosti 536 tisoč tolafj dnjega dne pa tisoč tolarjev po (+0,6-očstotne It" v irL-dno^oi.J 30 tečnJ^. piKC točke); . , pos'’; lek I je bit sklenjen J ^fje’' V vrednosti 1.9 a- tečaju 101,5. v P«f\^ pfoni-bilo 73 1 fi tiiioč tola J bilo za 16 tiioč ta po tečaju 102.0- . tanČKA TONČKA r vestnik, 19. oktobra 1995 13 7 občine Mestna občina Murska Sobota praznuje Pomursko prestolnico moraš preprosto ljubiti! ^Pestuj, popotnik, ki prihajaš morda iz daljnega sveta, mogoče iz sedstva, in ki si na svoji poti videl že toliko vsega, morje, gore, ve- Wera: naša zemlja je majhna, v ničemer se ne more kosati z ve-hn svetom. In vendar - vredna je, da se vsaj enkrat sprehodiš po p j; po dolgem in počez«, je nekoč zapisal pisatelj Miško Kranjec, ^ocletno življenje na mejnem prepihu med evropskim vzhodom in ^Wom je nedvomno zapustilo sledove v govorici, folklori, naseljih in ^^Inosti ljudi; tako značilnih za ta kraj, ki jih vedno znova in znova 'Skrivamo. spomin preteklost I 4 Murska Sobota, že od nekdaj fdišče Pomurja, se je obliko® sredi lahko prehodne rav-Kraj je prvič omenjen leta ■ J kol Belmura, leta 1348 . Muraszombath. Staro ''^nsko ime Jelšnica je ohra-16110 v redko uporabljenem hiskem nazivu Olsnitz, Zna-Je, daje 10, marca 1476 ro- Szechy naselju Belmura ' mina današnji Murski Sobo- J Podelila mestne pravice. 6. ^Rusta 1479 • ^atija Korvin _ Szechyja pa je ogrski kralj na prošnjo Niko- I I govarjamo s slovensko vojsko, o preselitvi vojašnice iz tega dela mesta pri kopališču. Prav tu namreč želimo razvijati turizem visokega tipa, ki bo drugačen od turizma v Moravskih Toplicah, Banovcih, Lendavi in Radencih. Mislimo na turizem, ki bo dopolnitev vse dosedanje ponudbe. Ne smemo zanemariti, da imamo geotermalno vodo, ki je polna mineralov, kar moramo pametno izkoristiti tudi za potrebe športa in kmetijstva«, pravi župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, Pri vsem tem pa ne pozablja tudi na paradnega konja, to je tovarno Mura, ki omogoča zaposlitev in zaslužek številnim družinam. »Želel bi, da bi tranzicija lastništva potekala mirno, saj tovarna Mura daje pomemben kos kruha našim somešča- namreč v Murski Soboti priča pravemu prometnemu infarktu. To se dogaja zlasti v zgodnjih jutranjih urah, ko ljudje od vsepovsod hitijo v službo, ali pa ob odhodu iz službe, ko se po mestnih ulicah naberejo pravcate kolone najrazličnejših vozil. In to navzlic novemu semaforju, ki je postavljen v križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice, »Te dni čakamo na dokončen odgovor, kje bo potekala trasa avtoceste, s čimer je povezana naša resna zahteva po gradnji obvoznic. Smo v stiku z ministrstvom za promet in zveze, da bi prihodnje leto začeli s posodobitvijo Cankarjeve ulice v Murski Soboti, Ob znani trasi avtoceste se navezujejo vsi naši zazidalni načrti in prometne navezave na omrežje slovenskih cest,« Letošnje leto je gotovo nekaj posebnega, saj se vse naokrog veliko gradi, kar bo prispevalo k še lepši podobi mestne občine, »Pomembna je vsekakor posodobitev ceste Murska Sobota-Bakovci, končujejo pa se tudi Največji problem bo, kako urediti nekatere stare zadeve, predvsem to, ali kaže avtobusno postajo preseliti drugam, kaj narediti s tržnico in kako uravnati prometne tokove v mesto in zunaj njega. Omeniti velja, da so medtem končana tudi nekatera manjša dela v primestnih krajevnih skupnostih, pripravljajo pa tudi projekte za prihodnje leto, »Tako smo že začeli s pripravami za izdelavo razvojnega načrta mestne občine v naslednjih štirih letih, v okviru katerega bomo opredelili glavne naložbe v družbeni sferi in podjetništvu, predvsem pa na področju infrastrukture. Pred nami je velika naloga, to je delitvena bilanca bivše soboške občine. V kratkem bodo potekala pogajanja in dogovori, Mislim, da bi se morali sporazumeti, ker bomo na tem prostoru tudi v prihodnje sodelovali, Zato je pomembno, da v korist vseh pošteno rešimo vprašanje delitvene bilance«, nam je povedal mestni župan Andrej Gerenčer, Ker še ni sprejet odlok o prazniku mestne oheme, so se na seji me, stnega sveta odločili, da bodo letos še praznovali ' 17, oktobra, s čimer se bodo prefctniii kontinuitete praznovanja. Slavnostna seja mestnega sveta s krajšim nagovorom in kultu tnim programom je bita na sam praznik. Prireditve ob letošnjem praznika se bodo nadaljeva-I le danes ob 15.T& s tra-dietonainim tekom po soboških ulicah, ob 20. Urš pa bodo v Galeriji Murska Sobota odprli razstavo literarnih del udeležencev pisateljskega srečanja. V soboto ob 20, uri pa bo v kavarni hotela Zvezda javna pri' reditev Večer vtisov s predstavitvijo in pogovorom z avioiji literarnih del ter nastop Marko banke z stno glasbo. večuje tudi njihova udeležba v številu zaposlenih ter v plačanih davkih in prispevkih. 'F $ I I 1 I - ^^6chyja odločil, da jim trške pravice. Tisoč-(iii; PBtnejna lega je onemo-( 7'p- da bi !te razvilo večje DlI naselje. Kraj se je okre- 1907 z železniško po-1^ s fevdalnim vzhodom. Pital' ^^ueli porajati prvi ka-"hstični prvenci. Osamljen ’®^niški krak je bil leta 1924 P^ct»n. , ;________.. ______ jugoslovanskim omre-„ • Iz večje panonske vasi je ''astal, p po drugi svetovni vojni J^tno mesto. Razen srednje- ''ešv ,p sga Szaparyjevega gradu iz bkrog katerega je - mesto, nas spominja na •'jo poselitev gotska ce-vjid? iz 14, stoletja v u. ."'fi riinakim nagrobni- tkev; > Iz 2. stoletja. Med obema 'loieija. iviea ooema "iSi naselje obrt- ' iTl tfrtAIrrI,; Pa ‘f’ trgovski značaj, danes Polno sanjskih načrtov Občina Murska Sobota je tudi v zadnjih letih veliko vlagala v izboljšanje življenjskega standarda občanov v raznih koncih občine in v sami Murski Soboti, kije po mnogih funkcijah še vedno pomurska prestolnica, čeprav ji sosedje to neradi priznavajo, posebno takrat, ko bi morali kaj prispevati za izboljšanje ali ohranitev tudi svojih regionalnih ustanov. »V otroškem varstvu smo dosegli zavidljivo raven, pri čemer smo začeli tudi z izvajanjem programa Socos, V šolstvu se pripravljamo na prehod na devetletno šolanje. V programu je gradnja telovadnice pri prvi osemletki, nato pa še telovadnici pri drugi osemletki in v Bakovcih, sočasno pa potekajo tudi priprave za razširitev prostorov tretje osemletke, ki je postala že pretesna, Vse te naložbe povezujemo z analizo potreb v naslednjih desetih letih, da prostori ne bi bili neracionalno izkoriščeni«, meni soboški župan. Mnoge naložbe ravno izvajajo, nekaj nujnih naložb pa jih še čaka, na primer reševanje prostorskega problema študijske knjižnice in na prvi pogled tako banalna stvar, kot je razširitev mestnega pokopališča. Posebno mesto pa si zasluži turizem, Pri promociji Murske Sobote je bilo veliko narejenega. precej nalog pa jih še čaka. Turistični obisk in izkupiček ra-steta,'turizem pa je vlaganje na daljše obdobje in rezultatov ni moč pričakovati kar jutri. Tudi tu je veliko nalog že zastavljenih. tako da je treba z njimi nadaljevati. Ozaljšana pročelja pomembnih stavb v središču mesta in postopno urejanje pločnikov dajejo svojevrsten pečat mestni podobi, V ranogočem seje mestna občina že spremenila, čeprav bi bilo trapasto pričakovati, da se bo sproletarizirani podeželski živelj spremenil, če se je doslej uspešno upiral navadam in običajem urbanega vedenja. Veliko ljudi se namreč v Mursko Soboto zgrinja vsako jutro navsezgodaj, saj so ravno tu našli zaposlitev. Ne samo iz bližnjih krajev, ampak tudi iz drugih občin prihajajo delat v pomursko metropolo. In ta je samozavestna v svoji lepoti. Vedno sta dve možnosti: Mursko Soboto lahko imaš rad, zanjo kaj narediš ali pa se izseliš. MESTNI ŽUPAN - Andrej Gerenčer, dipl, ekonomist, ki je bil prej predsednik Skupščine občine Murska Sobota, ima gotovo veliko političnih in drugih izkušenj, muzej za Pomurje, obdaja znameniti ambientni park z izrednimi primerki 300-letnih hrastov. Park krasi tudi vrsta drugih znanih dreves, kot so javorji, lipe, jeseni, tulipanovci, tropske magnolije itd. V mestu pa nas poleti presenetijo lepi nasadi bujno cvetočih vrtnic, ki obrobljajo Trg zmage in ulice sredi mesta. Murska Sobota leži na nadmorski višini 190 metrov in se ponaša z vrsto znamenitosti. Omenimo samo spomenik prekmurskim protestantskim piscem v parku, judovsko pokopališče in na mavzolejni obelisk na Trgu zmage v spomin na skupno borbo in zmago jugoslovanskih in sovjetskih narodov med drugo svetovno vojno, Grobišče 516 rdečearmejcev je na mestnem pokopališču, spome- 1, 5 j« «4%: sv :ii^: •5L u p ■■ J z 5| K ' r d -ClvitfJkJ J m v UJ g U M1Z V U jj® ^likuje predvsem indu-trgovsko središče mil J Ul nakupovalnim sre- s djgA Jirtjkupuvairiiiii aic- domom specializiranimi trgo-- * je zadnje čase moč- 2vilo. Mesto je podedova- Po v . opomin na 17. oktober 1944, ko so madžarski vojaki ■ *I' presenetiti in zajeti skupino borcev in aktivistov, ki je . Brumnovi hiši v Murski Soboti in je snovala akcije za '‘'Mio madžarskih okupacijskih sil, praznuje soboška obči-praznik. Takrat je ob umiku nedaleč od Murske So-'ILnii k.L' II na/lol Iii3 rn*Vi*i rtnl rta tiilj bh' ba ,. itniiitko padel Jože Kramar - JuS. nekaj dni zatem pa ’'3neči tudi Dane Šumenjak - Miran, i«";*"! način zazidave in kar velikost preširoko, dobj)} posebne težave so-Mni '^^Banističnim in komu-"m »atn---------- TJ*;______j; Zasnovam. Zdaj se zdi, Elttjg doseglo velikost, ki bi smela naraščati. tli,; ' me«D bi se moralo str- judro. v srednjee- ■ J^OVoj, „ Bre/ Arhitekturno tam. kjer ®^dde to mogoče, pre-Pu življenjsko. Pojmovani city, mu bovo, zahtevnejšo ka- * H. ^*’Boti je posebno ^^fija - gozd Faza- \16t>i10 hektarov ''Jcrtl in drugim dre- ® “rekreacijski« gozd s i^in .r^ngometnim igriš-ugi n. ®^nim kopališčem se z '«ri ob potoku Leda- soboški grad, v ka- ttbnes tudi Pokrajinski nik narodnemu heroju Štefanu Kovaču - Marku pa stoji pred kinodvorano Park. Namesto vojašnice visoki turizem Ne gre prezreti, da je Murska Sobota pomembno politično, gospodarsko in kulturno središče Pomurja, Pri tem je zelo pomembno, da je nadaljnji razvoj povezan z regijskim, obmejnim in trgovskim značajem tega območja, »Za to imamo veliko pogojev. Pri nas sc oglaša mnogo podjetnikov, ki bi radi odpirali obrate, Žal so v glavnem zainteresirani za trgovine, premalo pa za proizvodne obrate. Prizadevamo si za pozidavo obrtne cone pri BTC-ju, kjer so pred kratkim odprli pomembno naložbo s številnimi trgovskimi objekti. Pripravljajo pa se tudi načrti za komunalno ureditev obrtne cone pri Agroservisu. Poleg tega resno razmišljamo, o čemer se že do- nom. Zato smo zainteresirani za njen nadaljnji obstoj, saj predstavlja vodilno gospodarsko panogo. Imamo še nekaj dobrih firm, ki so se znale organizirati. Največji problem pa predstavlja Mesna industrija Pomurka, za katero bi resnično želeli, da bi čimprej prišla do novih lastniških odnosov, da ostane Pomurka v prekmurski lasti. Z našimi podjetji pa se moramo dogovoriti, kaj pomeni za vse nas Pomurka, pri čemer ne mislim le na kmetijsko proizvodnjo, ampak tudi za druga področja v občini in regiji.« Znebiti se prometnih zagat Poseben problem je ureditev prometa. Iz dneva v dan smo dela pri kanalizaciji v Rakičanu. Poleg tega pospešeno pripravljamo projekt za gradnjo nove telovadnice pri prvi osemletki v Murski Soboti in ob njej še atletskega stadiona. Javna razprava o tej naložbi se je končala, zato pričakujemo, da bomo še letos začeli z omenjeno gradnjo. Hkrati namenjamo posebno pozornost ureditvi mestnega jedra. Gre za to, da bi se (z javnim natečajem) dokopali do enega pravega zazidalnega načrta, v katerem bi opredelili vse tisto, kar želimo v našem mestnem jedru popraviti. Zato pričakujemo prijavo čim večjega števila natečajnikov, ki bi s svojimi pogledi in strokovnostjo prispevali, da bi Murska Sobota zares dobila mestno jedro, ki bi bilo v ponos,« Za prihodnost se ni bati Mestni svet Murska Sobota sestavljajo: Predsednik Rudolf Horvat (LDS) ia podpredsednik Alojz Sraka (Zeleni) ter člani Ernest Ebenšpanger (ZLSD), dr. Jože Felkar (LDS). Vladimir GoIdmskiJ (LDS), Marjeta Gomboc (SKD), Miran Gvbrek (SDSS), Anton Inbof (SLS), Nadja Ivanc - Miloševič (ZLSD). Ivan Karoli (LDS), Josip Keie-men (LDS), Franc Meolic (Zeleni), Ludvik Nemec (LDS), Alojz Smodiš (SKD), Ludvik Sukič (SDSS), Janez Šarkezi (Romska skupnost), dr, Štefan Ščap (SLS),_Aleksander Šeruga (LDS). Drago Šiftar (SDSS), Ludvik Škaper (Neodvisni). Franc Zver (SKD), Martin Žižek (ZLSD), Jože Meolic (SLS), dr. Anton Trček (LDS), Štefan Kuplen (SDSS) in Stefan Bunderia (Zeleni). Po številu prebivalcev je Mestna občina Murska Sobota na 10, mestu v Republiki Sloveniji, Po zadnjih podatkih šteje 21,265 prebivalcev in se razprostira na 6.443 hektarjih površin. Zdaj je podpisanih že toliko pogodb in zastavljenih toliko programov, zato jih je treba sproti izpolnjevati, kajti Mestna občina Murska Sobota je prevzela številne obveznosti. Brez dobro razvitega gospodarstva bi bili vsi ti načrti neuresničljivi. Zato je vsako novo delovno mesto zanje dragocenost. Na srečo se kažejo pozitivni trendi v največjih podjetjih. Mestna občina Murska Sobota naj ne bi bila v skrbeh za svojo prihodnost, V nasprotju s prenekaterim slovenskim mestom in regijo jo je stečajni val doslej le oplazil. Ponaša se s tovarno Mura, ki velja za eno najboljših slovenskih podjetij. Ima še nekaj tradicionalnih, bolj ali manj dobro stoječih podjetij, kot so Pomurske mlekarne, Mlinopek in vse več mladih ter uspešnih zasebnih podjetij, katerih delež je posebej opazen v bruto dobičku in akumulaciji občinskega gospodarstva, počasi pa se po- MILAN JERŠE Fotografiji: JURE ZAUNEKER 14 vestnik, 19. oktobra 1_9?5 Murska Sobota Zelena cona za urejeno parkiranje Parkiranje vozil predstavlja v Murski Soboti že dalj časa poseben problem, saj ni dovolj parkirnih mest. Podobno velja tudi za tovornjake. Njihovi vozniki puščajo jeklene konjičke vsepovsod; tudi na pločnikih in zelenih površinah. Zato je skrajni čas, da se določi parkirišče za tovornjake. V tej zvezi se je vodstvo mestne občine z ZEV -družbo za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote, ki pripravlja zazidalni načrt za drugi del industrijsko-obrtne cone, dogovorilo, da v svojih načrtih predvidi parkirišča na zemljiščih, ki so pod daljnovodi. Tam namreč ni dovoljena visoka gradnja. Sicer pa naj bi parkiranje v Murski Soboti uredili tako, kot je urejeno v Mariboru, torej z zeleno cono in avtomatom za nakup parkirnih listkov. Vsekakor velja omeniti tudi pobudo, da se v mestu pripravi odlok, ki bo celovito urejal odvoz zapuščenih vozil. Podoben odlok ima že Mestna občina Ljubljana. Kot smo zvedeli, se že pripravlja odlok o prometni ureditvi mesta, ki bo urejal tudi ta vprašanja. Poleg tega naj bi prepovedali parkiranje tovornjakov na parkiriščih v Lendavski ulici, zlasti pa še pred samopostrežno trgovino Dom. V križišču Lendavske ulice z železniško progo pa bodo zapornice opremili s svetlobno si- gnalizacijo. M, JERSE I I I Izkušnje z Lendavske so jih izučile 1. oktobra letos je začel delovati Stanovanjski sklad Mestne । občine Murska Sobota. Njegova prva naloga bo priprava odloka o hišnem redu v večstanovanjskih hišah. Pri tem je mestni svet Upravni enoti Murska Sobota naročil, da ne sme dajati nobenih dovoljenj za preureditev stanovanjskih prostorov v poslovne brez njihovega predhodnega soglasja. Ugotavljajo namreč, da so jih dosedanje izkušnje z Lendavske ulice dovolj izučile. Na njihovo pobudo je spremenjena barva na fasadi v Lendavski ulici, kjer je bil stanovanjski prostor preurejen v poslovni. Medtem so imenovali tudi upravni odbor stanovanjskega sklada - predlog je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mestnega sveta. V naslednjih dveh letih bo predsednica upravnega odbora Nadja Ivanc - Miloševič, člani pa Štefan Bunderla, Marjeta Gomboc, Ludvik Sukič, Jože Sadi in Nada Cvetko - Tbrbk, ki je predstojnica upravnega organa, pristojnega za stanovanjsko gospodarstvo. Enega člana upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada pa bo imenoval še svet za varstvo pravic najemnikov. Imenovan je tudi nadzorni odbor stanovanjskega sklada, ki ga bo naslednji dve leti vodil Anton Inhof, člana pa sta Rudolf Horvat in Jože Horvat. M. JERŠE , Ko smo se pred dnevi mudili v Števanovcih v Porabju, smo opazili, da.so začeli obnavljati ^pnij-sko cerkev. Duhovnik Štefan Toth sc je s skupino delavcev ravnokar odpravljal na opoldanski prigrizek, zato nas je le na kratko seznanil, da so z deli začeli septembra in da jih nameravajo do srede oktobra končati. Domačini se dokaj množično udeležujejo prostovoljnih delovnih akcij in zbirajo tudi denarne prispevke. Kljub vsemu ne gre tudi brez dotacij višjih cerkvenih in drugih ustanov. Fotografija: J. G. iz naših krajev Prekmurci po svetu Ko se po otoku La Reunion razlega Akacos ut Prekmurci so se selili na vse strani sveta. Tako lahko danes skoraj v vsaki državi, v vsaki pokrajini, na vsakem otoku ... srečaš kakšnega Prekmurca. Tudi na majhnem vulkanskem otoku La Reunion v Indijskem oceanu, ki leži poleg Mauritiusa in Madagaskarja, ki meri 2510 kvadratnih kilometrov in je 97. francoski department. Tam živi in ustvarja Štefan Bencak. Na otoku je vsega skupaj 700 tisoč prebivalcev, pretežno so kreoli, nekaj Jc Indijancev, prebivalcev Madagaskarja, Kitajcev, Francozov in Arabcev, Na otoku pa poleg Prekmurca živi še en Slovenec, ki je iz Vipave. Tamkajšnji ljudje živijo predvsem od turizma in sladkornega trsa. Štefan Bencak se je rodil v Renkovcih, Nižjo glasbeno šolo je končal v Murski Soboti, pri Josipu Nadaju in Jožetu Grlecu seje učil violine in »trompete«. Vpisal se je na srednjo glasbeno šolo, kjer se je učil violino, violo, klavir in saksofon. Hkrati s srednjo glasbeno šolo je opravil maturo, Potem se ga je lotila potovalna mrzlica in eno leto se je potepal po Nemčiji, Vrnil se je v Slovenijo in se vpisal na glasbeno akademijo. Na akademiji je študiral violino in violo kot glavna predmeta. Kmalu po vpisu pa so ga sprejeli v Slovensko filharmonijo, kjer je štiri leta igral drugo violino. »Ko sem-diplomiral, sem vedel, da sedaj lahko počnem to, kar želim, in grem, kamor hočem.« V tistem času je še igral v Filharmoniji in nekega dne sta prišla k njemu vaščana iz Renko-vec. s katerima je imel Trio Ciga-no - violina, bas, sam pa je igral klavir. Prišla sta s pogodbo, če bi šli igrat na Slonokoščeno obalo. Povabil Ju je italijanski menedžer, ki skrbi za glasbo v najboljših hotelih v tej daljni državi, njiju pa je slišal v neki restavraciji v Kopru. Štefan, ki si je že od nekdaj želel potovati, jima je dejal: »Gremo, fantje!« In so šli. Tam so šest mesecev igrali v ve- let živela na Slonokoščeni obali. Tudi ona je glasbenica, saj zelo dobro obvlada klavir in petje. Prišel je tudi v tamkajšnji konzerva-torij. V mestu Abidjan sta z ženo odprla madžarsko restavracijo z dvema zaposlenima kuharjema. Vsak mesec enkrat pa sta v svoji restavraciji prirejala madžarske večere z glasbo. Po šestnajstih letih življenja na Slonokoščeni obali sta poletela v Francijo v Toulon, kjer je bil šest let prvi altist opere v Toulo-nu. Od tam pa so šli z opero nastopat na otok La Reuninon. Ostali so deset dni in v tem času si je Štefan že iskal delo, kerri želel ostati, kajti otok, kamor so prispeli, mu je bil takoj všeM« posebno, ker je bil spet v Afriki Poiskal je direktorja konzer''_3tO' rija, ki mu je povedal, naj počaka kakšen mesec, da mu poišče pU' merno službo. Tako je tudi bilo, po telefonu sta sklenila pogodbo, Z ženo sta spakirala kovčke, kupila letalsko vozovnico in kaj kmalu se je zn®’ šel v tamkajšnji glasbeni šoK- Šola je bila zelo siromašna, ni« sar ni bilo. Najprej so kupili vir in s tem je začel, Septei"'’^ je bilo pet let, odkar živi ta® Ima dva orkestra, malega, kjP sodelujejo otroci, ki se dve m učijo kakšnega inštrumenta, m velikega, kjer so otroci z najiua® štiriletno glasbeno izobrazu® Poleg tega vodi še harmonikat sko društvo in skupino saksofo®' stov. Poučuje petdeset utro*^ enajst različnih inštrumentov, i I" Štefan s svojim orkestrom na enem od koncertov na otoku La Reuni®** Štefan z ženo Arlette like m hotelu Intercontlnental. V tem hotelu so imeli madžarsko restavracijo in da bi bilo ozračje pristnejše, so želeli poskrbeti tudi za originalno madžarsko glasbo. »V Filharmoniji sem imel tistega časa 72 tisoč dinarjev plače, na Slonokoščeni obali pa kar 460 tisoč. Pa še v hotelu smo bili in samo zvečer smo malo igrali.« Ta dva muzikanta sta se po šestih mesecih naveličala in odšla domov. Štefan pa je ostal in igral harmoniko. Takrat je spoznal svojo bodočo ženo Arlette. To je bil še razlog več, da je ostal v Afriki. Njegova zena Arlette je doma iz Francije, vendar je 30 Bodo Cankarjevo ulico zopet zaprli? Stanovalci Cankarjeve ulice v Murski Soboti so ogorčeni, saj se v javnosti ne govori več o gradnji avtoceste mimo mesta, čeprav bi že do 1. oktobra morali dobiti konkreten odgovor o tej naložbi. Brez nje bo namreč nemogoče rešiti problem razbremenitve Cankarjeve in Tišinske ulice v Murski Soboti. Zato od mestnega župana zahtevajo, da se posebej angažira in dobi od pristojnih inštitucij jasna pojasnila. Če ne bodo nakazane ustrezne rešitve, stanovalci obeh omenjenih mestnih ulic grozijo, da bodo okrog 20. oktobra znova zaprli cesto. Kaže, da se nikomur posebej ne mudi z določitvijo lokacije avtoceste, zato od ministrstva za okolje in prostor terjajo čimprejšnji odgovor. Kot pravi župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, so od ministrstva za promet in zveze dobili odgovor glede reševanja prometne problematike na cesti M-10 skozi Mursko Soboto. Glede izraženih zahtev za izboljšanje prometnih razmer na omenjeni cesti, ki vodttudi po zelo prometni Cankarjevi ulici, so navedli, daje bil postavljen semafor v križišču Gregorčičeve in Cankarjeve ulice. Prav tako so poskrbeli za obnovo vozišča in popravilo kanalizacijskih jaškov pa tudi za meritve tresljajev, ki so na meji sprejemljivega. Pri tem ugotavljajo, da so se razmere po obnovi vozišča zelo izboljšale, Si- tega jih šest odlično obvlada- H' sicer skupino godal (violino, v*’’ lo, bas, čelo); skupino nov (sopran, alt, tenor, barit^ in potem se klavir, ki jc na t malem otoku naJpopularnsP' Poučuje tudi violino, tronibn^’ klarinet, flavto, kitaro, Klarinet, iiavto, Kiiaiv, niko in trobento. Na leto , , . ,____: Al ie 0" več koncertov, glavni koncu Šolskega leta. Za vse stre tudi sam aranžira gl*’ sam dirigira. Ima pa tudi dip d ■ MURSKA SOBOTA - Na osnovi zakona o javnih glasilih in sklepa skupščine delničarjev CATV-Jaje bil imenovan 5-članski programski svet. Na njego- Več stanovanj in kanalizacija na Pušči Država je za pripravo prostorskih načrtov za ureditev romskega naselja Pušča pri Murski Soboti namenila 750 tisoč tolarjev. Ta denar bodo porabili za pripravo zazidalnega načrta na Pušči, kjer načrtujejo prihodnje leto gradnjo več stanovanj. Prav tako predvidevajo tudi ureditev kanalizacije, ki jo bo sofinancirala država. To naložbo bodo vključili tudi v program dela soboške občine za naslednje leto. MJ vi prvi seji so za predsednico izvolili Rozso Keresmar, Ob tej priložnosti so obravnavali problematiko TV-programov in se zavzeli za dosledno spoštovanje zakonskih določil. Zato bodo iz CATV-siste-ma Murska Sobota najprej izločili predvajanje nelegalnih programov, namesto njih pa naj bi uvedli kakovostnejše programe. Govor je bil tudi o anketi med naročniki kabelskega TV-sisiema, ki jo je vrnilo le 374 gledalcev, MJ ■ MORAVSKE TOPLICE - Občinski svet je dal soglasje za podaljšanje pridobitve raziskovalne pravice za nafto in plin na območju njihove občine, ki jo izvaja proizvodnja naftnih derivatov Nafta iz Lendave. To je edino slovensko podjetje, ki se že več let ukvarja z raziskavami ter proizvo- cer pa za obnovo celotne Cankarjeve ulice pripravljajo ustrezen projekt. Zvedeli smo tudi, da so bile opravljene meritve hrupa, rezultati pa kažejo, daje ponoči hrup premočan. Zato ministrstvo za promet in zveze razmišlja o prepovedi nočnega tovornega prometa. Rešitev tega problema pa je povezana z možnostjo preusmeritve tovornega prometa zunaj Murske Sobote, in sicer po regionalnih cestah R 353 in R 351. Na tem cestnem odseku bi morali prej opraviti nekatera nujna obnovitvena dela, ki bi stala okrog 75 milijonov tolarjev. Vse pa bo seveda odvisno od proračunskega denarja, namenjenega ministrstvu za promet in zveze v letu 1996, M. JERŠE dnjo nafte in plina. Lokacijsko dovoljenje potrebujejo za podaljšanje pridobitve raziskovalnega dovoljenja v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, M J ■ MURSKA SOBOTA - V petih od šestih mestnih kra- jevnih skupnosti - danes zvečer Še KS Park - so opravili javno raz- mo za popravljanje klavirje^-'aLa SP ip vSivel V . In kako seje vživel v in KaKO seje vzivti - -»Takšen sem po duši, donio 'jj nikoli nisem imel,« pravi. starši so bili tega navajeni.» po služenju vojaškega roka nikoli doma, tako da so ■ kmalu navadili na njegova^^ potovanja. Kot pravi Pte* pa ne pozabi premurske ku rike, saj doma pogosto > prekmurske specialitete dela klobase in šunko- Ze o« 1973 se leto za letom vrš Prekmurje, kjer ima staro N Predvsem takrat, ko velike počitnice. V La ji bo ostal še pet let, za nap f [ ne ve, kam ga bo popca Nekaj pa je prekmurska pa le pustila Stefanu Bencaku^ kot štorklje, se tudi on vsa ' vrača v Prekmurje. Besedilo in Aleksandra Nana s I f I ! 1 ( 1 t i I i t I pravo o predlogu za ostano^go-dmih mestnih četrti v Muf' . .. iirt’' Po predlogu komisije i dene nasledpje mestne ceuf.? ter. Partizan, Turopolj®- f , oZ dava oz. Ledavska, Indus Industrijska in Prešeren oZ- nova. MJ 9 Kakšna bosta mestni grb in zastav^' Da v Murski Soboti izbiro grba in zastave ne puščajo kazuje tudi županova pobuda, ki je mestnemu svetu predlaga' vanje ustrezne komisije, Ta naj bi pripravila javni natečaj mestnega grba in zastave ter izbrala najboljši predlog. Kot J. i vorjeno, bo obliko in vsebino grba ter zastave določil * odlokom. V 8-članski komisiji so številni priznani stroko', različnih področji - od zgodovinarjev, slikarjev, arhitektov nostnlh zgodovinarjev in poznavalcev širših razmer. 1! tl n tl K t 19. oktobra 1995 15 ^i^bnjakova iz Logarovec sta si zgradila dom Kože in urejena okolica ^obiskom smo odlašali tako dolgo, daje medtem ' rož odcvetelo, a vseeno je bilo kramljanje prijetno. družina '"f''"’ je tričlanska: Slavica, ki ni v službi, je ’<4mii^**' Anton je zaposlen kot b LI ’J'I™ je izšolal za delavca organov za notranje zadeve sdHI f Ljubljani, a se rad vrača v domači kraj. Lepo bo, I 3 o □v J Tl«* uviiiav ■■'kmalu v službi bliže domu - v Mariboru. 31011' I ' delala a sj nasledila posest, sva oh tako. Potem , "J* hišo p,; načela graditi sitiftiJ\8radnji skorajda ni-strokovne pn-ne le zidal in '“di ifpr'' ^.mpak je polagal onpava'-'aiične ploščice in pleskarska dela, jaz je pripovedovala; v Avstriji in kupila ii*|E Strokovne pn- ■ srnpak je polagal pa sem mu pri tem pomagala oziroma stregla. Splačalo se je, saj imamo zdaj svoj dom,« Ob hiši je 28 arov zemlje, katere sleherna ped je obdelana, za kar skrbi predvsem Slavica. Domačijo smo obiskali predvsem zaradi njenijh rož in urejenosti okolice. Čeprav je jesen, je (bilo) kaj videti. Povsod same rože, urejenost, čistoča, Človek skorajda ne I I si- II 4 4 1;, :l ■ I iz naših krajev opazi, da imajo pri hiši tudi hlev in v njem dva 200-kilo-gramska pujsa. O gojenju rož je zgovorna sogovornica povedala, da je kupila le prve vrtnice, sedaj pa vzgaja podtak-njence. Rože, urejen dom vse to ji je v veliko zadovoljstvo. Z rožami je zlasti tedaj, ko je mož v službi. L. KRAMBERGER Prleški fiičkec p. ■r IV: .-a..- .':2 Si« ■.li: s 19 Slavica Vrbnjak ob domači hiši, ki jo krasi množica različni rož. - Foto; L, Kr, IM H ^^5-j* !*• W ; «( p 3 iS' 1*-' Šefi kot le kaj - Franc in Cilika Kraus iz Veščice pri Ljutomeru sta lahko zares ponosna na šefe (natege), ki visijo z brajde pri hiši. V zemljo sta vložila le eno seme in kazalo je, da obrodilo blizu 50 novih »sadežev«. No, do pred kratkim jih je :iS<^S ra ostalo ! 1, kar je prav tako "J lepo število. Franc nam je povedal, da je bil nekoč v I I neki kleti, kjer je moral pom tegniti s takšnim šefom vino H in ga potem tudi spiti, To je . ''If bilo seveda preveč, zato so ;| bile posledice znane. Tudi v J njihovi kleti so svojčas upo-I rahljali šefe za izvlečenje I pijače iz sodov, zdaj pa jih bodo imeli ie za okras. Besedilo in posnetek: J. GRAJ M Ort se še vedno dogaja Vetke iz telefonskega imenika slovenskega telefonskega imenika, razdeljenega na I cena znaša 1.900 tolarjev, kar je dokaj poce- in it veliko pričakovali. Predvsem zato, ker je izšel tako izidom doživel zares ogromno publiciteto. Resda tQj'"^**''®itih naročnikov pregledneje napisana na mehkem r je, kako dolgo bodo platnice vzdržale listaoje imeniku. Podrobnejše brskanje po telefonskih števi-opozori na številne pomanjkljivosti, ki jih seveda i^PriSfl zgolj Telekomu, ampak predvsem telefonskim na-pravočasno sporočili sprememb svojih naslovov ali .'■vr itr-i. ■■■' pravočasno sporočili sprememb svojih naslovov ali ustanov. kitj^t sloven-imenika so skupino 069 nave- (Ih deni naslovi telefonskih naročnikov iz sveta ob Muri. Kot se, spodobi, je na prvem mestu ‘p težak 20,5 kilograma a l^-ski pgp y'=acnecenje je doživel Franc Kajnar, ko seje na 11^ ^jela plovec in je kmalu za tem ugotovil, da seje na ■’ :______je mučil, daje iz velike gra- 'kli na piano potegnil 20,5 kilograma težkega krapa, ki Presenečenje je doživel Franc Rajnar, ko se je na njego- nekaj časa se -rsiCSgf omenjena Murska Sobota kot središče širšega pomurskega območja. Toda, glej ga zlomka! V oči bodejo nekateri izstopajoči primeri. Naj si še tako prizadevate, na strani 400 tega imenika ne boste mogli poiskati bolnišnice. Z malo iznajdljivosti boste morda pogledali na notranjo stran platnice, kjer so navedene pomembne klicne številke in med njimi tudi soboška bolnišnica. Tam boste našli med drugim tudi številko dežurne službe plinarne in celo Železniško postajo Murska Sobota. Slednjo bi lahko v rednem delu telefonskega imenika označili vsaj s pripombo, kje je možno dobiti njeno številko. Žal pa je v tem imeniku tudi nekaj dezinformacij, ki vnašajo med ljudi neprijeten občutek. Najbolj bode v oči, da imajo v Murski Soboti še vedno skupščino občine, čeprav je ta že zdavnaj ukinjena in jo je zamenjala mestna občina. Tam zasledimo tudi številke »pokojnega« izvršnega sveta in raznih sekretariatov. ki so se medtem preimenovali. To se zdi nerazumljivo, saj so v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru pravočasno sporočili nov naziv občine in upra- vne enote s telefonskimi številkami. Prav tako smo prebrali to, da se v Ljutomeru še vedno niso poslovili od občinske konference SZDL in ZKS!? Po telefonskem imeniku sodeč je »pri življenju« še vedno tudi Oprava za inšpekcijske službe občin Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Med tiskanjem telefonskega imenika pa so se očitno pripetile tudi nekatere spremembe v telefonskih številkah. Zato boste morali še vedno klicati informacije in izgubljati dragoceni čas, čeprav je pred vami nov slovensO telefonski imenik. Pač se bomo morali sprijazniti z resnico. da telefonski imenik ni popoln in da si bomo morali vanj vpisati tudi nekatere novejše telefonske številke. Vse to pa seveda zmanjšuje vrednost imenika za našo boljšo obveščenost. MILAN JERŠE STIGMA 9 droge, aids 061 97 89 J?)* centimetrov in je imel 79 centimetrov prsnega bt Bik I težko potegniti iz vode, in ker nikogar ni .J* pri teob vneto pomagal njegov šestletni sin Matjaž, rek’' sedaj ujeli pri nas, je bil tri klograme težji, be« J j® popravil za dobrih pet kilogramov. Foto: Jure 'sedilo ANR b, OD PONESEUKA DO PETKA OD 10.30 00 14.30 fNCD 1S.00 DO 20.00 Zaj, gda se je viin zlelo, pa so Prleki grozdje pobrali, zaj je pje suftce razdevičilo megle, le pa je groialo tak vroče, ka je e rt in Pr-iekon krf zavrela. Te pa so hieli abgeblati dvo cigana pred rogašo-fsko oslarijo na Goričken. Lotmerški Čehi so se pred oštarijoj zrezali s cigoni kak mo bili. To je bilo tradicionalno obtijane štorih prleških abičojov. Samo da Prleki zaj nemajo več nožof, pač pa direktno strelajo, 'u.di s plinskimi patroni, pje' Policisti pa pre nemajo nič razume vaja za to te store tradicije. Negda na sveti so se prleški Čehi skoro fsoko nedelo po meši pred cirkvijo zrezali za dikline. To je bilo fčisa drgači, kak blo Je f soboto, gda se je v Gomilicah eden vročekrvneš z avton zaleta po levoj stroni v drugi avto - pa obleža v gomilicah. Gomilice f čoji pa so pje tudi dobre, če se preveč napiješ ta norega mošta. He, to še je ne nif! Gda smo bili enok na Lunofci nad Vekoj Ned loj, ie so za kunec ijedna pje tan po goricah pa mejicah tak torpederali aslendarski auti, ka se bok usmili. Pa najnč eden se je ne zaleta v prešo ali v klopotec. Kaj pri hudiči se je te eden lipan zaleta z auton Marijo v Dornavi na Ptujskem polji!? Ja, pa ne fsosidovo Miciko, pač pa ta pro-vo .Marijo Brezmadežno. Zaj p>a so te toto Brezmadežno stručno gor postavili bliizik meje Prlekije no Lukarije. Toti klipan bi naj rajši ribe tovija, bi meje škode napravljal Ali pa več; ka pa veš! Tak dober že nebi bija, kak ti radgonski športni ribiči, keri so ovi den grotali državni prvaki. Najtabojši pa je pre Gustek. Se bale hitro kak sladkovodne ribe pa Koti čeki pre vlovijo ta prave ribe na dveh lepih nogicah. Samo tak kak lovijo dvonožne ribe Ormožonci, tak dobri pa so Radgončani ne, Toti jih pre vlovijo še pret kak vržejo trnek. Te pa so prle rekli radgonski ribiči, ka pre Ormožonci trnekof sploh nemajo. Ja, krucinol, te pa so jih venda ne jkopili tan na granici, gda so se pričkali s Hrvati, kera je Mitra, prleška ali hrvačka. Eh, pa se je /se en drek! Glovno Je, ka Hrvati gverajo Prlekon tistih dvonodvojsti zaselkov, keri so bili naši že f cajti Drovfske banovine. Leta 1947 - to so bili cajti bratstva no edinstva - pa so jih pje demokratično na prost ovalni mus prikiučili k hrvačkoj republiki. Tan so še gnešji den brez slovenske šole pa brez slovenskega Župnika. To van je demokracija, ja! Kiira naj kliikne loko demokracijo, gda moreš tiho biti pa pozabiti, kdo si pa otkot. Ptiči frdamanl! Pa ne tisti pernati, bognedaj, ka se nebi zgražalo društvo proti mučeji živoli. Ja, vete, Prleki so v kitičen i tiidi v gromo-zajnski projekt, kak se reče vtiče no, društva za paskomevaje prleških fiičof s perjon. Toti projekt so šli pretstavit v Lendavo, ka so ga r Prlekiji ne vujpali zmonteraii. Zoioma pa so fPtujifkiiper zmonteraii pre političen proces na sodniji. Ovi den so meli na ptujske n okraj ne n sodišči pre nezgrun-tano miškulanco, ka so ne prišle na sodnijo fse rožene babe, kere so delale v podjetji Cevlarstvo. Ka bi te to zaj gor pogrevali, ka se je godilo negda pa ka je gdo ge kra ali ne kra! Glavna obravnava de venda v tretje n tisočletji, ka so po ne prišli fsi. Miini, pred sodnijoj, pa so pje glamoterili Neodvisni sindikati Slovenije z Marproga, Ptuja no Slovenskih Konjic pa so v luft potegnili odrešilno zastavo Zveza komunistof Slovenije! Pa vete, kak Je bilo to lepo vidili! Se je že cajt, ka naprovi red štora avantgarda pret kak do fsefarovške Šume gverali župnikon. Eh, kline, pa toka veselica, van rečeni Tele- vizor pa radija daj pošrajfajte pa ite rajši f pivniro! M! ROS RIBIČI - Radgonski ribiči v postavi: Miro Matjašec. Danilo Hladen, Gusti Prelog in Željko Mavrič so pod vodstvom Boža Irgoliča tekmovali na štirih tekmah. Na Ptuju so zasedli šesto mesto, uvrstitev pa so še izboljšali v Pernici, kjer so pristali na drugem mestu. Še bolje so se odrezali na tekmovanjih v Novem mestu in Šoštanju, saj so bili obakrat prvi, kar je zadoščalo za skupno prvo mesto, s čimer so si zagotovili nastop na svetovnem ribiškem klubskem prvenstvu prihodnje leto v Franciji. - Fotografija: O. Bakal Človek in njegov prijatelj Spoštljivo z živahni vek plemenito, človeško in pošteno srce, vzgaja psa v pleme- nitega čuvaja in prijatelja. L. NEDELJKOVIČ Nekateri imajo domače živali radi - eni bolj, drugi manj. Pravijo, daje pes najboljši človekov prijatelj. No, vsi psi pa le niso taki, O njih je napisanih več knjig. Pametni imajo možgane in sedem čutil, zato lahko zavohajo tudi strup ali mamila. Psov naj bi bilo okrog 100 vrst. So različno inteligentni in tudi različno veliki. Zgodilo seje, da so psa odpeljali 50 kilometrov od njego-. vega doma, a se je za dva dni vrnil. Takole menim: Če ima člo- L “■u.; s Tudi naš črenšovski občasni dopisnik dr. Lado je velik prijatelj psov. 16 vestnik, 12. oktobra podlistki Osem pogledov Opis sveta na pragu tretjega tisočletja Drago Pintarič j Mag. Miran Puconja Po drugi strani pa znotraj humanističnih ved npr, strukturalna veja lingvistike, veliko preveč navdušena nad postopki eksaktnih znanosti, jeziku ne more več kratiti njegove metafizične in estetske dimenzije. Danes prav sodobna znanost priznava, da lahko resnico samo opiše, kajti mimo zakonov in definicij mora zajeti tudi celostno izkustvo (opazovalca), v ta namen pa potrebuje jezik, ki je upodobitven. R. D. Laing: »To naj bi bil jezik, soroden poeziji ali celo glasbi«, ki bi lahko neposredno prenesel kvalitativni značaj izkustva. Jeziku bomo torej morali vrniti njegovo skoraj mitično lastnost (kakršno pa je imel satro-grški jezik), zaradi katere o prispodobah rn metaforah govorimo kot o soobstoječem svetu, ki edini ubeseduje resnico s tem, da jo upodablja. Razkrili smo nekaj skoraj »privatnih* skrivnosti nekaterih vodilnih strok in znanosti. Razkrili smo razpoko v matematični teoriji, ki dovoljuje, da sta lahko resnični tudi dve izključujoči se trditvi hkrati. Matematiki so se s tem sprijaznili in včasih se celo ponorčujejo iz zagate v syoji teoriji, ki dovoljuje, da ima - kot pravijo - vsak od njih svoj osebni pogled na matematično teorijo, V naših glavah pa t. i, Rus-sellov paradoks čudno odmeva, saj smo bili vajeni v matematiki videti absolutno kraljestvo logike. Naenkrat pa vidiki in možnosti logike ter sistem deduktivnih znanosti, ki zaupajo logičnemu sklepu, dobivajo novo dimenzijo. Russellov paradoks seveda ni razveljavil nobene matematične operacije, celo niti same teorije množic ne, kakor se tudi v srednjem veku, ko je Zemlja »postala« okrogla, nobeden Zemljan ni skotalil v vesolje. Le sebe je videl na nov način. In tako tudi paradoks regularnih množic prinaša sicer ne preveč očitno, a globljo posledico: najsi človek izumi še tako popoln in izčiščen logični sistem ali model, karkoli, zmeraj bo ta terjal od nas. da mu v dimenzijah našega lastnega imaginarnega in iracionalnega sveta zgradimo neviden most (ščepca butalske soli pa našim prizadevanjem tudi ne smemo odreči). 20, stol, je morda res neopazno, a vendar je pripeljalo do točke preobrata, ko se vsebine razlivajo čez rob, in zato nobena preprosta definicija ne more biti dokončen odgovor. Le-teh niti ne iščemo več: znanost in sodobna tehnologija sta do te mere razširila človekovo vednost o lastnem planetu, njegovem nastanku ter o vesolju in njegovih zakonitostih, da smo primorani kritično pretresti stare teorije. Za zahodno civilizacijo pa je po svoje paradoksalno, da ji je prav znanost, ki jo je prvotno oddaljila od duhovnih vprašanj, konec tega stoletja most, prek katerega se vrača k temeljnim ekcistenčnim in ontološkim vprašanjem. Kako pa nam brezmejno prostranstvo odgo-vatja? Priznajmo, da nas je prizadelo, ker nam na vprašanje o globljem smislu vesolje odgovarja kot popol- noma nezainteresirano za človeka ter njegovo potrebo po trdnih stališčih. Preden pa se v užaljenosti odločimo za kakšno prezirljivo stališče do tega dejstva, o njem raje premishmo. R. Boškovič je našo stisko po svoje predvidel že v 18. stoj. Njegova misel v interpretaciji P. Weibla za današnji čas pomeni pred slutnjo kvantno mehanske interpretacije mnogoterih svetov, kjer je prostor dejansko neskončen, dojeti pa gaje mogoče le kot končnega, R. Boškovič: »Ne moremo absolutno spoznati niti lokalnih načinov obstajanja kot tudi ne moremo absolutno spoznati oddaljenosti in velikosti. Kar pa smo povedali o meri prostora, lahko prenesemo tudi na čas.« To z drugimi besedami pomeni, da bi se univerzum lahko naekrat skrčil ali razširil ali pa bi se lahko začel vrteti v drugo smer - mi tega niti opazili ne bi. Naše uboge »tipalke* so omejene in Boškovič je že takrat uvidel, da univerzum obstaja v razmerju do opazovalca. Takšnemu prestrašenemu omejenemu opazovalcu, kakor je človek, pa vesolje najbrž nima veliko »povedati«, Le »prisluškuje« mu in v tišino »radira« najprej umirjen vzdih fizikov, ki pravijo, da ima vesolje vedno manj smisla, potem pa še togotno in sebično cepetanje razvajenih otrok - atomskih in zvezdnih bojevnikov -, ki so pričakovali novo igračko, pa nič: nobenih fantastičnih bitij na eksotičnih planetih, nič tujih svetov, časovnih strojev in nič planetov, ki bi jih mogli poseliti. Sam dolgčas, pravimo, samo neskončna in nedoumljiva praznina, veliki mir, čudovita skladnost snovi in energije, ki druga drugo oplajata, ter neskončni svetovi - večna domovanja naše domišljije. Malce osramočeni moramo vendarle priznati, da nam vesolje ničesar ne »pove«, ker ne razumemo »govorice« njegove spokojne umirjenosti. Še veliko teže pa bi bilo doseči kakršen koli dialog z njegovo monumentalno vsebino. Vesoljni načrt teče svojo nedoumljivo pot in ni videti, da bi bilo z njim kaj narobe, Pogledati bo torej treba vase in priznati, da naša zavest pozna le redke trenutke pravega samozavedanja, skozi katere bi se mogla (resnično) soočiti z vesoljem. Že omenjeno spoznanje nove fizike, ki ne govori več o resnici, temveč o njenih opisih (ki so delujoči, niso pa absolutni), mora biti upoštevano tudi v sferi humanističnih ved. Navsezadnje se specializiranost in fragmentarnost sodobnega življenja kažeta pravna polju zavesti: gre za takšno oženje zavesti, ki dopušča izjemne aktivnosti v določenih smereh, v celoti vzeto pa je vedno bolj nesenzitivna in otopela. Človek, to sicer miselno bitje, je najbolj izgubil prav tisto možnost duha, ki si zastavlja bistvena in osnovna vprašanja o smislu bivanja, o svetu in svojem mestu v njem. Ob vsem tem pa svojo samozavest črpa prav iz prepričanja, da neizmerno napreduje v prido- bivanju novih znanj. (Nadaljevanje prihodnjič) ^vaL jih naši lovci nato odločno kaznovali za kršenje slovenskega zračnega prostora. Drugič pa je Šlo za nesporazum. Otroci so v prekrasnem vetrovnem sončnem jutru spuščali glinaste Komunistična politika in njene posledice 5. Od ugotovljenega tržnega presežka seje pustilo KDZ 10 do 20 odstotkov tržnih presežkov glede na velikost zadruge. Leta 1950 je izšla uredba o obveznem odkupu živine in prašičev, ki jo je prek ministrstev prav tako izdala vlada FLRJ. Obvezna oddaja je bila naložena tudi individualnim kmetijskim gospodarstvom in zadrugam, V poštev za oddajo so prišli biki, voli, krave, teleta, bivoli, prašiči. silnih odborov po sporazumnem predlogu poverjenikov za državne nabave, predsednikov planskih komisij in poverjenikov za kmetijstvo na ravni od republiškega ministrstva prek oblastnega okrajnega ljudskega odbora. Omenjeni resorji pri okrajnem ljudskem odboru so razdelili plan odkupa na krajevne ljudske odbore. Ti so morali narediti plan odkupa živine in prašičev po zahtevah okrajnega ljudskega odbora in zapisati ob- la plana odkupa Živine in prašijo* je potekala vse do vlade FL^J- Vlada je predpisala tudi not me. po katerih se je odreju obvezna oddaja živine in šičev. Skupine gospodatst*’' določili po velikosti obdeloval’’’ površine in pašnikov: Skupina Velikost Pogled na zorano »zadružno« zemljo pri cvenu. ovce in koze. Lahko pa so kmetijska gospodarstva nadomestila obvezno količino živine in prašičev s pitanimi gosmi in purani, seveda v ustrezni protivrednosti. Odkup živine, prašičev oziroma perutnine je potekal po določenih državnih cenah. Za prodane živali so kmetje in kmetijske zadruge poleg kupnine prejeli tudi bone za nakup industrijskih izdelkov po nižjih cenah. S tistim delom živine in prašičev, ki ni bil zajet vobvezno prodajo, so lahko prosto razpolagali. Splošni državni pian odkupa živine in prašičev je sprejela zvezna vlada in ga realizirala prek izvr- veznosti posameznih gospodarstev v posebne sezname, v katerih sta bili določeni količina in vrsta Živine oziroma svinj, ki so jih morala gospodarstva po skupinah, v katere so bila razvrščena, obvezno oddati. Krajevni ljudski odbor je moral torej delovati strogo po direktivah in navodilih, ki jih je dobil od okrajnega ljudskega odbora, ta pa je bil zopet voden, kot smo videli, vse od vlade FLRJ. Seveda je okrajni ljudski odbor pri tem igral tudi kontrolno vlogo: seznam krajevnega ljudskega odbora o obvezni oddaji je po potrebi potrdil ali spremenil. Ta kontro- L 2, 3. 4. 5. 6. 7, obdelane površin* in pašnikov do 3 ha od 3 do 5 ha od 5 do 8 ha od 8 do 10 ha od 10 do 15 ha od 15 do 20 ha od 20 ha Višina letne obveznosti kmetije se je določala v okvir^ ločenih dejavnikov. Naj jid nimo samo nekaj: dejansko živine, gospodarska moč ali je gospodarstvo edini, ali stranski vir dohodkov, šts'"' članov gospodinjstva. Krajevni ljudski na podlagi svojega plana oak živine in prašičev vsakemu dinjstvu pisno določilo obveznosti. To je moralo vs^^ vati število in težo živin® število in povprečno skupn” *, pociiAair Li ilK iC ■ pitanih prašičev, ki jih je pUdJUJl pjiiaiLCT, MJIJIJ'' I gospodarstvo oddati v enem । Oddaja pitanih prašičev obvezna v svinjerejskih rajon' vsa kmečka gospodarstva, imela obdelovalno površino V 3 ha; r [13 ' a) gospodarstvo od 3 do najriianj enega in najve* prašiča b) gospodarstvo od 5 do najmanj enega in naj''* P’ prašiče c) gospodarstvo od 8 do If^ najmanj dva in največ štm šiče ji, (Nadaljevanje prihodm liif) Kujski val - globoko iskreno opravičilo Moramo se opravičiti ljutomerskim lovcem za grobo dezinformacijo, ko smo jih obtožili pokola rac v Kumerski grabi. Upravičeno so užaljeni zaradi neresničnega prikaza dogodka v oddaji »Jutranja gimnastika« dne 31. 8. 95. V resnici je bilo popolnoma drugače. Tiste dni je ormoški lovski družini pobegnila večja jata glinastih golobov. Organizirali so več iskalnih akcij, vendar brez uspeha. Golobi so medtem kmetom delali gromozansko škodo. Po neverjetnem naključju je jata ravno tisto jutro nizko letala nad ljutomerskimi lovci, ki sojo potem sestrelili in kolegom iz Ormoža naredili veliko uslugo. Tako! Proti našemu novinarju, ki je dal nepreverjene vesti v javnost, je sprožen kazenski postopek. Grozi mu smrt z ustrelitvijo. P.S.: Kasneje seje podobno zgodilo še dvakrat, tudi zjutraj in v nedeljo. Vendar tokrat nismo nasedli brezvestnemu novinarju. Oba dogodka smo temeljito raziskali. Enkrat so glinasti golobi pobegnili čakovskim lovcem in so zmaje, ki so jih lovci zamenjali za nevarne glinaste golobe. Škodo so že nadomestili. Kujski val - nevarna razmerja Mnogo poslušalcev nas sprašuje, kdo je avtor oziroma avtorji prispevkov Kujskega vala. Naj vas razočaramo. To bi tudi mi resnično radi izvedeli. Prispevki prihajajo v naše uredništvo prek Interneta. Vse, kar smo s pomočjo naših elektronskih agentov in vohunov uspeli izvedeti, je, da prihajajo signali na satelit naravnost iz Himalaje. Točneje iz baznega tabora na višini 6150 m izpod Anapurne. Kdo so ljudje, ki živijo tam v težkih in nevarnih razmerah in so povrh pripravljeni delati ta nehvaležni posel, ni znano. Postavlja se vprašanje, kako so tako dobro obveščeni o dogodkih na prekmursko-prleških gričih in ravnicah. Odgovor je na moč preprost. Življenje in delo prebivalcev naših krajev ima veliko večji odmev v svetu, kot si nasploh predstavljamo. Naš planet je postal po zaslugi elektronskih medijev ena sama orjaška Srednja Bistrica, se pravi globalna vas. ■^7 '1 7 I II 'V S’ i ! I Izredna vest Izvedeli smo, da je inkvizicijsko sodišče obsodilo zoprnega novinarja na smrt z ustrelitvijo. Pozneje so mu kazen spremenili iz ustrelitve v grmado. Obredni sežig na grmadi »bode se izvršil« na zato primernem prostoru v Babjem Rožiču. Soboška televizija pripravlja prenos v Živo za vse dosegljive kabelske TV-siste-me. Kujski val - reklame - Ljutomersko pogrebno podjetje odkupuje drva vseh vrst. Cene so solidne, izplačilo je takojšnje. Odkup poteka na deponiji v Babjem Rožiču. - Združenje pomurskih zbiralnic mleka objavlja prosto delovno mesto distributerja zadnjih novic. Prav tako išče zgornje združenje ponudnika za večjo količino radijskih postaj voki-toki zaradi hitrejše izmenjave informacij med posameznimi zbiralnicami. Seznanjajte se z našimi informacijami, kajti mi smo obveščeni veliko bolje kakor CIA ali SOVA. AMUR - Boštjan Granf®'J f Murskih Črnec je metaš in vnet ribič. Že d” imel veliko ribiških trof*h .i ujel več 10-kilogramskihk‘^ pred kratkim pa je imel š* srečo: v nedeljskem Jutrj' [t kar 20 kilogramov tež*®^r 117 centimetrov dolgega rja! Iz vode ga je ieiT pomoči Marjana Gajžip'^ štjan je mlad ribič, saj J* leta končal osnovno šolOi obiskuje prvi letnik šole Rakičan. Na prvi z desne na levo. - “ f^a: F. Kuhar M I J Ji* IZLET - Oskrbovanci Doma starejših Rakičan smo -- .j|i izletu v Mariboru in v Koreni. V Mariboru smo si JLji akvarij, starodavni Lent in se sprehodili še do Treh V Koreni smo prisostvovali sv. maši, ogledli smo si okolico z vinorodnimi griči; izlet, ki se gaje udeležilo -bovancev in spremljevalcev, pa smo sklenili s kosilom^.0 stični kmetiji. Bilo je lepo. OSKRBOVANCI pjr J J f yestnik, 12 oktobra 1995 17 I I I 1 i ) ) ) ) J ) ) > i i I I I ♦ vestnik 4 Vroče cene veljajo do prodaje zalog, od 12, oktobra do 4, novembra 1995. za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo. I I ] I nakupu z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % in največ 8 % ceneje! Biaktrični radiator, PHILIPS, HD3445. moč: 2,0 kW 14.73436 'b C . = - * F L , K e ■ t- I. t r tl . I I ,1 •:i ! I*j I Hr I V-■ Si ( /i 0^' glasbeni stolp, PHILIPS, FW 26,2 x 25 W. digitalni radio, CO gramofon, dvojni kasetofon, petstopenjski egualizer, dva zvočnika, karaoke, daljinski upravljal«; 58.888,30 t h ! f I I 'r .lUl Ul ‘T ,1X' I' f g",; Aj' ■ a' 'f* ■Ji L*! itj električni radiator, PHILIPS, HD 3444, moč: 1,4 kW električni radiator, PHILIPS, HD 3446, moč: 2,5 kW 12.814,60 17.913,80 anrajvaina omara, IBERNA, ^CV2S,pt03)()rnin3;25O i, i''ere:143xeDK60cm, predala iaditro zamrzovanje 66.4^,20 1 i S walni stroj, GORENJEGA, PS711. “programov, nastavljiva centrifuga: '^^O.Odano.OobrZmin, '®'tevaini program 72.884,00 “^fitnlkaiorifer.CORDNA, ^^^sbai STl moč: 2000 W, Ti stopenjsko preklopno stikalo. '^'■'^ostat 4.675.40 iMbilt' KOLPA, Tango, So tat t; 80 i—n* cm 10,942,20 Sonata, 160 cm X 70 cm 21.868,30 '^^skl kit, TERMO, KITtransnarenten 425,00 peč na olje, VVAMSLER, OU 4/5 Vario, moč: 4 do 6 kW, poraba: min: 0,22 l/h. fflax. 0,69 l/h, ogreva prostor do 40 m’ 36.564.19 plinska peč. CORONA, F130, moč: 1700-4500 W.elektfični vžig, tri stopnje gretja prenosni kasetofon, PHILIPS, AZ 8040, CD gramofon, analogni radio. Sinhronizirano presnemavanje, bas refleks zvočniki 18.802,50 I petna petrolej,KEROSUN 3000, s termostatom, moč: 3 kW, poraba: 0,291/ti, elektronski vžig, ogreva 30 do 40 m’, darilo: 201 petroleja 78246,1» ti J — - - posoda za mleko, LOGAR, prostornina 501. iz nerjavnega jekla |J"' k t' r-; d 4 r .U^ HK F ’ t 4 V- stiropor, IZOLIRKA, SGP12 A, debelina 4 em 1* ■i: mjmivf stiropor, IZOLIRKA, SGP12A, debelina 3 cm 207,70/m‘ '^1 8 10.746,70 motoma žaga, huSOVAHNA, eiFF, gibna prostornina 62 cem, moč motorja 2,9 kW, teža 6,7 kg, meč 18745 cm 20.881,00 kompresor, OARI, Super Jet, 25-200, meč motorja 1,125 kW, najvišji tlak: 8 bar, sesalni pretok 200 l/min 58.805,70 nabiralnik, ZiBERT, rjave barve 2J80A8 .auTii- - videorekorder, PHILIPS, VR 451, pogonski mehanizem Turbo Drive, počasno predvajanje, 4 glave, samodejno čiščenje glav VPS, dvascarta 55.898.00 7 < f. ■ I ■ nrTS:^. kljuka za vrata. LINE A, F4-9100, navadna ali F4-9300, cilindrična, eloksiran aluminij 888,50 26.86B^ motoma Žaga, JONSARED, 2045, gibna prostornina 44,3 CCm, moč motorja 2,2 kW, teža 4,8 kg. m«; 15738 cm 54.04130 11 lir J žarnica, TUNGSRAM, E 27, 25 W, 40 W, 60 W ali 100 W 6“ zffi' S I garnitura za kompresor. COBAFER KIT, petdeina 5.434,40 kljuka za vrata, PREMAR, Antares, navadna ali cilindrična, medeninasta 1.827.90 plafoniera. IEMCateŽ, artikel 17223 ali 17226 predalnik, KOVINOPLASTIKA, Rega, TIP 60,15-8-2 3 kljuka za vrata, ZECE, Europa, navadna ali cilindrična, eloksiran aluminij P I t »! ■jfj-vi 3.746,70 predalnik, KOVINOPLASTIKA, Rega, TIP 60,15-2-1 ■ 888jn 888,00 2426,00 1 MOŽNOST VEČ ZA UOODNEJil NAKUP: VVCkJeSka, uvoz IZ Italije, lesena in plastrficirana, bele barve 3S32jn * na posojila na 5,6,9 ali 12 mesecev, • na tri čeke, • štiri čeke z odloženim plačilom (prvi Ček zapade v plačilo naslednji mesec). Z Merkurjevo kartico zaupanja velja osnovni 4 % pt^ust. Hajmanjš! znesek na (eku je '4.000,00 SIT. Otitščite Merhttrif^v trgovski center v MURSKI SOBOTI: TC Mer kut ter prodajalno pridobitelja Merkurjevega franšizlnga v CAHKOUl: KZ Zadružni center. I I Bkobetjnk, SKIL, 1506 HA, mo4:450 W. Širina reail. 82 mm, 150C0 »rt/mln 14488,00 akumulator^ vrtalnik - lijačnJk, SKIL, 2272, napetost 7,2 V, vrtalna glave: 010 mm, levo-desno vrtenje 8.888,10 I I I odstranjevalec iparve, BLACK&OECkEfi, KX 1665, moč: 1600 tv, segrevanje: 560’C 8.485,55 vbodna žaga, BLACK&OECKEfl, KS 531, moč: 370 W, globina: do 55 mm 8.883,00 I IS vestnik, 19. oktobra 1995 1 d I Ji’ zvezde vam kažejo K OVEN Ona: Zbegana boš, ker se ne boš mogla odločiti, ei Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlač-J nejša od druge. Na koncu se boš sicer odločila povsem po intuiciji, a učinek ne bo nič manjši. On; Proti koncu tečna se ti obeta vesela zabava, s katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi... BIK Ona: Preživela boš prav prijetno avanturo, vendar se nikar ne zanašaj na trenutno razmerje. Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, tebi pa bo ostal prijeten spomin na predvsem dobrega in iskrenega prija- telja. On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen z malim, zato nikar ne zidaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, da je trenutna pot popolnoma napačna. Saj vendar ' obstajajo tudi dnige možnosti. DVOJČKA Ona; Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skupaj je potrebno pogledali z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej »vroča« avantura, ki te bo dodobra izčrpala. On; S prijatelji se boš odpravil na veselo ponočevanje, ki bo imelo drugačne posledice kot boste predvidevali. Drugič pa raje dvakrat premisli, preden se boš ponovno spustil v neodgovorna dejanja. I RAK Ona; Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čakaj ugodnejši trenu- tek I On: Prišel boš v obdobje, ko boš kvasil takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali le gola naivnost. , Prevelika odkritost se ti lahko še maščuje, zato raje popazi na I svoje besede. LEV , Ona; Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav pri tvojih ljubezenskih načrtih, a bo bolje, če boš obdržala bistro glavo - prevroča čustva lahko vse . skupaj samo pokvarijo. .|l On; Tista, ki te je že popolnoma omrežila, ti enostavno ne da 11' miru. Sicer ti bo malo nagajala, vendar so ji tvoji nameni zelo ll všeč. Nikar se ne obotavljaj, saj lahko zamudiš veliko več, kot si I misliš. I I I ll DEVICA Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna le, dokler ne bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo podtaknil- In čeprav si boš na vse kriplje prizadevala izvedeti njegovo ime. ti tega ne bo uspelo, On: Nikar ne nasedaj na navidezno hladnost določene osebe, saj je vse skupaj le dobra in premišljena igra. Odlično boš investiral. vendar boš z rezultati le delno zadovoljen. Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo. TEHTNICA Ona; Obeta se ti zelo razburljiv in po svoje tudi prijeten konec tedna. Sicer ne bo vse tako, kot si si I predstavljala na začetku, vendar se boš kaj hitro j znašla in na neki način tudi izkoristila nastali I položaj. 11' On; Ne skušaj narediti vsega popolnoma sam, ampak sprejmi IL ponujeno pomoč, še posebej, če je oseba prijetno dekle, ki pre-'I cej obeta. Obetajo se ti prav zanimivi časi, tako poslovno kot i tudi popolnoma zasebno. ŠKORPIJON Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu prav ti ujela v nastavljene mreže. In takrat ti ne bosta pomagali niti tvoja samozavest niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo otresti nastale zmede. On: Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi na svoje prijatelje, saj te lahko le-ti kaj hitro pozabijo. Pozabil boš na dano obljubo, ki pa se je bodo drugi prav dobro spominjali. Predvsem pa tvoj trenutni partner. , * l STRELEC ' Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben pomagal. Kar si si skuha-la, boš morala tudi pojesti, pa naj bo še tako vroče. & Prijetno presenečenje pa te čaka prav tara, kjer ga najraanj pričakuješ. On: Znašel se boš v prav komičnem položaju in še najbolje bo, da vse skupaj pustiš, še preden se ti bo celotna zadeva zrušila na glavo. Poskusi raje na kakšnem drugem področju - na primer v ljubezni... । KOZOROG Oni: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel preveč mamljiv nasmeh. da bi se mu lahko uprla. Tako ne boš niti opazila, kdaj se boš ujela v zanko, ki si jo pripravili la nekomu drugemu. | . On: Lepo je. da si se povsem posvetil novim dolžnostim, toda ni . ti treba pretiravati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel I življenja še v čem drugem, ne samo v trenutnih zaposlitvah. VODNAR .f.7% Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma, v tvojem t primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo veliko prispevala tvoja trma. Nikar se ne daj zave-sti, ampak zaupaj vase in v svoje sposobnosti. On: Tako kot vedno, ti bo tudi tokrat uspelo najti kompromis ■ med poslovnostjo in ljubeznijo. Drugi se bodo sicer čudili, kako ti to uspeva, ti pa si boš mislil svoje in se še naprej prav imenit-I no zabaval. RIBI Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v zelo ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, kar bo zelo povečalo krog prijateljev. In kdo ve, mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več. I On; Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra l' volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, da narediš eno stvar dobro kot dve polovično. ne zgodi se vsak dan -... . .i J ■ Ji Pri nas poznamo jaslice za malčke, v nizozemskem Pieterburnu pa imajo tudi Jaslice za mlade tjulnje. Zaradi divjega lova na tovrstne sesalce namreč ostane veliko mladičev brez staršev. Zanje poskrbijo v jaslicah, kjer na varnem odrastejo, potem pa jih vrnejo v njihovo naravno okolje. Polleke, dvanajst kilogramov težak sivi tjulenj, pa v nasprotju z vrstniki v jaslicah ni sirota. Skotil se je kar tam in takoj postal ljubljenec vseh, V Pieterburnu bo verjetno tudi ostal. Že zdaj je namreč tako razvajen, da je težko verjeti, da bi mu v divjini uspelo preživeti. Radio na navijanje Neki britanski iznajditelj seje domislil in naredil radio, ki ne potrebuje ne baterij in ne elektrike, temveč ga je mogoče naviti kot žepno uro ali igračko. Po 20 sekundah navijanja radio deluje 40 minut. Radio so začeli izdelovati v neki južnoafriški tovarni. Zanimivo je, daje britanska vlada med prvimi naročila take radijske aparate tudi za Bosno. Policijski psi z videokamero — britanska policija opremlja svoje nemške ovčarje z videokamerami, ki naj bile zelo učinkovite pri odkrivanju žrtev potresa, požarov in drugih katastrof. Pes ima infrardečo kamero pritrjeno na glavi ali na prsih, policist pa na monitorju spremlja njegovo pot. Navodila svojega vodiča pes dobiva po majhnem zvočniku. Psi so zelo spretni snemalci, ker med tekom in iskanjem le malo premikajo glavo. v^uuvutniuvnnfuvVvi Naj van nede žmetno, či smo aprijali proračun, ka akoro nišče nika ne j doubo. nekaj talij, pa sigdar de vaen neka talilo, bi eSČe telko pejnez v trezori bilou, Tou takSi Sakomi pa či je od prilike tak, kak pri Belekovoj zdavanjakoj: Več ma, vee bi rada mej la. No, pa kelko na n je znano so skoro vse zdavanjske takSe, Pa tudi ne ton, ka bi sakdi rad eSče več mSu tista gonilna sila štera na a naprej sila nema nika skupnoga a sousidovoi se na sak^i telko časa guni. Santo vse drUjgo je kak ma, Tou je trlica. Ho, ta praaicof Stara v tun vslkon zagoni ka bi v najkrajšon časi radi kelko se <)>- največ meli, dostakrat takSoga baka štrlimo, kd Boug pomagaj, Kakši so tej baki ne j trbej ekstra tolmačiti, samo malo okoli sebe poglednite, pa te ji vidli. No, ovak pa najmočnejši največ dobi. Tak najbo le klipUjemo eroplane, helikoptere, pa vse felč drli j go orodje za miroljubne namene < Boug vari. ka bi kUpUvali kakše orožje. Vej pa za nas vala embargo« Vse tj.sto ka mamo je Skčr za miroljubne namsne. Policijski hajouf na morji mamo zatoUr ka sa fčimo popravlati, podmornico pa tildi mamOr samo je nikdi radar nemre odkriti. Una proučuj® razvoj bejli pa zelenci algr pa cvetenje tisti litrof morja šteroga mamo, ka souaidje ne vejo g® tak granica po njen ide. Ob vsej tojvojno strateškoj brigi kak mo ščitili sami sebč, pa pozablamo, ka nemo meli skoro kaj Ščititi, či nan zavolo premalo pejnez ide k vragi naša kulturat pa šolstvo, pa zdravstvo, pa verstvor pa vse drlijgor štero je živlenjakoga pomena za naS obstoj, je pravo Bela jako vUČeno pa modro, pa j« na tuuma doj sprekuno nad srmaški proračun, šteroga davlemo sigdar vekše davke. Brat Džouži SOS za francoske pleše Plešasti Francozi, bolje rečeno tisti, ki so svojo naravno plešo prekrili z vsajenimi sintetičnimi lasmi, so v hudih skrbeh. Francoski zdravstveni časopis Le Medicin quotidien navaja, da ljudje z umetnimi lasmi lahko drago plačajo svojo nečimrnost. Vse večje namreč vnetij lasišč zaradi posegov presajanja, Najbolj grozljiv je primer nekega nesrečnika, ki se mu je vnela-prav vsaka luknjica, v katero so mu vsadili 2?00 sintetičnih las. V uglednem britanskem časopisu Lancet navajajo, da v v večini primerov lasišče ne sprej me tujka in da so torej vnet] reden pojav. 1 t 7^ r* X iQ ih e 2), Boharjeva 2, :2).(FM, BG) I I I I I ! 1 I 1 Hokej na travi Vodi Triglav rje ; Železničar 0:0"' Svoboda 1 :0(ŠkrileW- Odigrano je bilo drugo kolo prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi. Rezultata: Pomu- Triglav Lek Pomurje Železničar Svoboda 2 2 0 0 1 10 0 10 10 2 o 1 ‘ 2 0 0 * X' . i r I 1 it? ( 0:- I t I > i r .I 21 j!ggtni_k, 1 9 oktnhra 1 995 Sl _ - Šport •konjske dirke v Ljutomeru Ljutomerčanom kar sedem pokalov 'a sklepni prireditvi kasaške ^one v Ljutomeru se je zbralo 15D1) gledalcev, ki so osem točk sporeda. reš) in Vikom (Kos), V tako imenovani hitri dirki Je slavil Benja- min C Lee (J. Makoter) z odličnim kilometrskim časom 1:17,2, drugi je bil Charly Somolli (M. Slavič st,), Albatros (M. Slavič ml.) je bil četrti, Duras {J. Sagaj) pa peti. Omeniti velja tudi zmago Liliyja Hanovra (S. Jureš) v četrti dirki, Aanabei (D. Šonaja) pa je bil drugi. Tretji mesti sta zasedla Larizona (V. Žnidarič) v tretji in Dirli Hill (A. Antolin) v peti dirki. N. Šoštarič 1 i u I i I « if 1* J 7 i iS*' u* '>v |f i I a i' tl (r'l f f f f I f Stotin' zmage so bile odmev- 'dobitnikov in podelitve pokroviteljev dirk. Letos >1^'^ ^‘^^''■ovali vsako dirko J ^iit sedem pokalov od laVL l" '' '''drine Konjeniške-uT, ^LMomer: Ira (2-letna, liilvH "'•“j®')’ I’«" Lobell in imj;--?”*’**’’ (3'letna, M. Slavič Jureš), AJbaiius (4-Ki' ■5h(vl^ mlajši), Leona II Mi,, ■j' ) Ita Charly So- jj] 14]i konji. M. Slavič starej- . 'v Tu.' "fel 177^ lo Mlajši), Dori Lobell in (3-letna, M. Slavič Albatros (4- in d s ' ^•ntilturenci konjev iz Sl) zmagali LJutome- M (DP «1'■Plet-UUii' Ak starejši). Dori miajg 1 d tl letni ko v, M. Slavič iičiJi''.^*batros (derbi, M. Sla-'^taton.i ei šampionatu in Dura,, ? _loveni]e pa Je zmagal Sagajem, Isiniti ' jo med dve-‘gagala ha MS (M, Sla-J’'i pred Amito (F, Ju- 1 t t?) ¥1 riF ■ J. Hi N, tenis Preteklo nedeljo so v Ljutomeru sklenili letošnjo zelo bogato kasaško sezono in najzaslužnejšim podelili pokale. Fotografija: Jure Zauneker Atletika Sobočani na sedmem mestu Na zadnjem krosu atletske sezone na Ravnah je sodelovala tudi reprezenatnea Murske Sobote. Skupaj Je na tekmovanju sodelovalo 57 občinskih reprezentanc, ki so tekmovale v 13 kategorijah. Pokrovitelj tekmovanja je bil časopis Delo. Letošnji kros Delaje bil 30. po vrsti, na vseh pa Je sodelovala reprezenatnea Murske Sobote, Zanimivo je, daje ekipa mlajših mladink Murske Sobote zmagala na prvem krosu v Ljubljani (Suzana Zelko in Genovefa Gjerek), zmagala pa je tudi na letošnjem krosu na Ravnah (Sonja Roman in Mojca Meglič). Romanova je bila med posameznicami prva, Megličeva pa druga, Borut Novak je bil pri mlajših dečkih tretji, Polonca Horvat pri mlajših deklicah druga, Marija Stevanec pa pri članicah šesta. Ekipno je bila Murska Sobota pri ml. deklicah druga (Horvat, Farkaš), pri članicah pa tretja (Stevanec, Šiftar). Letošnjo tekmovalno sezono bodo domači atleti sklenili v četrtek, 19. oktobra, s tradicionalnim tekom okrog spomenika zmage v poča- stitev praznika soboške občine. r Šah -------------------- M, Šeruga Radgona zmaguje, zopet poraz Sobočanov prve državne ''«4 S.LI igralci z Radljami. Za 'fvejjj, je bila usodna igra nizu VM^ gostitelja v prvem ^zliljfi pa izgubila »na ’ Veti. ’ tilz gladko dobila, bil.?'-- ■■ II. SRL moški Sobi Sobote nepri- gostitelja v prvem ''nto pa izgubila »na Povedla z 9 : 3, a izgu- Mzlilco«. Tudi Unger je z nekdanjim soigralcem Kusom izgubil tretji niz »na razliko«. Solar v sedmi partiji ni bil kos svojemu vrstniku Petarju, medtem ko je Horvat zanesljivo dobil svoji dve partiji. Moravske Toplice Sobota : Radlje 3 : 4 (Unger: Krive 21:13, Solar : Kus 15 : 21, 16 : 21, Horvat : Petar 21 ; 12, 21 : II, Un- , - 1. B ženske Pomurskem derbiju lagale Ljutomerčanke □ toki prvenstva v l. odbojkarski S-ligi za ženske Je Maribor Ljutomer v pomurskem derbiju : s J^lii ekipo MTC SL ROTO iz Murske Sobote s 3 ; 0 (15 1 s. b} Gostiteljice so z odlično igro in prepričljivo številne gledalce. Zavarovalnica Maribor IJu-"if T , . Kosi, Šoštarič, Novak. Senčar, Vrbnjak, Sogo- tj V-l____IbirfV' £?T DATA ft), Kolar, Vahen, Pirher, MTC SL BOTO Sobota; BŠoj . Drevenšek, Zver, šlebinger, Kuhar, Moteč, I Ul' Cipot. Pred okrog 250 gledalci sta sodila Ple-!nOšloynik(SoŠJHl). N. š. ^Port od tu in tam le H Mn«?.' ■' Na Radizlu je Motokrosu, ki jo Oreh za državno .^razredu 80 ccm Koro-"»leatu Ur I h| skupni uvrsti-^Hies(y ^ooltami na četr- ............ Premto' ? iz Lenin Dravo s Ptuja lih>82V: ^adakovič,830, .'/kmovali so se: ■^^binLe-lit) Podrtih kegljev, (M. ova razredu 80 ccm V V drugem kolu Prvi mariborski kolu pr. rilo, •''^šarkar-Pomurje 'S 1 'jše s s 43 : 22. I V i^drrje : 14, Feferjeva 7. I drugem mestu. ; v slovenI ’'Si /11 kade- premagalo ^1 Najboljše J '^'^oanova 11. (zt). tekmovanje v Judu, Med 6 ekipami iz Hrvaške in Slovenije je zmagala Gorišnica pred Šiško, Lendavo, ekipo Iva Reje iz Celja, Likom iz Zagreba in Velenjem. (JK) Badminton - V Lendavi je bil prvi državni turnir v badmintonu za dečke in deklice do 14 let. Sodelovalo je 3 ! dečkov in 21 deklic iz 8 klubov. Od Lendavčanov so bili najboljši; Horvat, ki Je bil pri dečkih drugi, in Novak, kije zasedel tretje mesto. Med deklicami Je Koncutova zasedla peto, GJurkačeva pa Šesto mesto, (V. SekereŠ). Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote Je bilo organizator mesečnega hitropteznega turnirja. Med 12 šahisti je zmagal Robi Radosavljevič z 9,5 točke pred Igorjem Kosom in Borisom Kovačem, po 8, Štefanom Režonjo, 7,5, Danilom Ha-rijem, Bogdanom Harijem in Alojzom Kosom, po 6,5 točke. je bilo Pokalno ekipno Atletika - Na Ulovki pn Vrhniki je bil 16. gorski tek. Med okrog sto tekmovalci so sodelovali tudi tekači Radenske. V teku na 14 km Je Slavko Kumek v svoji kategoriji zasedel 4. mesto, Maja Perme pa je bila pri dekletih do 15 ger-Horvat; Kus-Petar 20 ; 22, 21 : 8, 19 : 21, Unger: Kus 16 : 21,21: 19, 19 : 21, Horvat: Krive 21 : 3, 21: H, Solar: Petar 12 : 21, 21 : 18, 17 : 21). Radgončani so v Križah premagali enega od favoritov za prvo mesto predvsem po izvrstni igri Rihtariča. Benkovič Je izgubil z mladim Po-lanškom, Brumec pa tako ni imel nobenih možnosti za zmago. Na srečanju s slabo ekipo Merkurja sta Rihtarič in Benkovič zanesljivo zmagoval a. Križe : Radgona 3 : 4 (Smrekar: Brumec 2 : 0, Snedle : Rihtarič 0 : 3, Polan-šek : Benkovič 2:1, Smrekar -Polanšek : Rihtarič - Benkovič 0 : 2, Smrekar : Rihtarič 0 : 2, Po-lamšek : Brumec 2 : 0, Snedle : Benkovič 0 : 2); Merkur: Radgona 2 : 5 (Ošlaj: Benkovič 0 : 2, Robida : Rihtarič 0 : 2, Maček : Brumec 2 : 0, Porenta-Ošlaj : Rihtarič-Benkovič 0 : 2, Ošlaj: Rihtarič 0 : 2, Maček : Benkovič 1 ■ 2. Porenta : Brumec 2 : 0), M. U. let na 7 km druga. (GG) Pikado - Na Ptuju Je bilo državno prvenstvo invalidov v pikadu. Med 14 tekmovalci je bilo kar 5 članov DRSI Murska Sobota. Najbolje se je odrezala Angela Marinič, kije z 264 točkami zasedla prvo mesto in postala državna prvakinja. Marjan Pertoci je bil s 197 točkami tretji, Franc Go-moc pa s 176 točkami četrti. Badminton - Na Madžarskem je bilo mednarodno pokalno tekmovanje v badmintonu. Med dečki do 12 let Je bil Tomaž Skledar drugi, Marko Ketler (oba Lendava) pa tretji. (VS) Šah - Na mladinskem hitropoteznem šahovskem turnirju Radenske Pomgrada za oktober Je med 6 tekmovalci zmagala Lea Stevanec s 4,5 točke pred Jožetom Sedonjo, 4, in Miho Gombocem, 3 točke. V konkurenci dečkov in deklic do 16 let pa Je med 10 tekmovalci zmagala Maja Vučko s 5 točkami pred Samuelom Hodoščkom, 4, ter Majo Hočevar, Borutom Kor-pičem in Denisom GJuranom, po 3 točke. Preskakovanje ovir - V Novi Gorici Je bilo tekmovanje v preskakovanju ovir. Udeležila se ga Je tudi Jahalka KK Murska Sobota grad Rakičan Maja Vohar in zopet dosegla lep us- Zmagala le Pomurka V drugem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi Je Pomurka iz Bakovec v Murski Soboti premagala Ormož s 30 : 27 (16 ; 15). Pomurka Bakovci: Božič, A. Vereš 3, R. Vereš, B. Kavaš 3, Škraban 7. Bedekovič 7, J. Buzeti 3, S, Buzeti. B. Vereš, Okreša 7, M. Kavaš. Rokometaši Brežic pa so premagali Polet iz Murske Sobote s 24 ; 22 (10 : 9). Polet Murska Sobota; Maje, Kuhar, Kreft 3, Žugelj 3, Čemela 2, Lovenjak 7, Sečko 1, Horvat 3, Slamar 1, Murgelj 2, Osterc, Lainščak, Pivovarna Celje B pa je premagala Krog s 35 : 30 (17 : 13), Krog: Hanc, D. Kol-manko 2, A. Kolm'anko 7, L. Sapač 2, A, Sapač 9, Grah, Meolic 3, Kovačič 2, Babič 4, Gomboc 1, Kosed-nar, Roškar. peh. V parkurju A2 (1,10 m) je s konjem Black Barry Beltrans med 36 jalialci osvojila drugo mesto. Druga pa Je bila tudi v parkurju L (1,20 m) in v dveh baražih z višine 1,30 in 1,40 m med 38 Jahalci, Šah - V drugem kolu tekmovanja v drugi državni šahovski ligi je Lendava igrala z Impolom v Slovenski Bistrici s 3 : 3. Za Lendavo sta zmagala Gaber in Vučko, remizirala pa Žilavec in Lazar.V tretjem kolu so Slovenske Konjice premagale Lendavo s 4 : 2. Za Lendavo Sta zmagala Toplak in Lazar. (FB) VESTNIK 1. B DOL Krim Tabor LLUTOMER Mislinja ŠOU MTC ROTO Ženske 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 2 6:0 5:3 3:3 3:3 3:5 0:6 4 2 2 2 2 0 SKL ženske Ježica Celje Maribor Odeja Mibex Unior POMURJE Ježica ml. 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 2 1 1 1 0 0 1 1 1 2 2 2 3 224:1576 221:1785 203:201 5 198:205 5 198:192 4 209:213 4 180:192 4 150:264 3 Jesenska šahovska liga šahovsko društvo Radenska in vodja tekmovanja Borut Ta-lian sta razpisala tekmovanje vjesenski ligi za šah is te nižjih kategorij. Pravico do nastopa imajo ekipe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: v ekipi, ki šteje 4 člane ali članice, lahko pri moških nastopajo tekmovalci druge ali nižje kategorije, ki so starejši od 55 let; pri ženskah pa mojstrske kandidatke In tekmovalke iz nižjih kategorij ter mladinke ne glede na kategorijo. Predvideni čas igranja je ob petkih od 3. novembra do 15. decembra 1995 ob 18. uri. Po tekmi bo nekdo iz društva odigral še simultanko. Ekipe morajo ob prijavi vplačati 2000 SIT pristojbine in 5000 SIT kavcije, ki jim jo po tekmovanju vrnejo, če bodo odigrali vse partije. Ekipa mora prinesti na tekmo 4 garniture figur in 3 ure. Rok za prijavo je do 23. oktobra 1995. Podrobnejše informacije dobite pri Igorju Kosu (21 630) ali Borutu Talianu (48 372). 4 ‘ -iJ 11 J ' a it B J. t _ Ji' d r ' Ib ‘ Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote, nove članice prve državne lige. Stojijo od leve: Gabor (teh. vodja), Pušenjak (predsednik), Glišičeva, Boharjeva, Zotova, Kazminova, Brunec (fizioterapevt), Tibaut (trener); čepijo: Pušenjakova, Jocičeva, Horvatova, Cerova, Karova in Drožinova. Fotografija; Jure Zauneker Odbojkarice ekipe MTC SL ROTO iz Murske Sobote -nove članice 1. državne B-lige. I. Hochstater (pom. trenerja), Mdrečeva, Zverova, Šlebingerjeva, Cipotova, Drevenškova, J. Hochstater (trener). Kuharjeva in D. Cipot (predsednica); čepijo: Novakova, Posavčeva, Časarjeva, Čemelova in Forjanova, Manjka Osojnikova. 1 u II. DRL ženske Na prekmurskem derbiju zmagale Bakovčanke V petem kolu prvenstva v drugi državni zenski rokometni ligi so igralke Bakovec v prekmurskem derbiju premagale Črenšo-vce z 29 : 21 (15 : 7). Pred okrog 100 gledalci stav Murski Soboti sodila Kretner in Muzlovič iz Maribora, Bakovci: Ščap, T. Bu-zeti, Horvat, Majerič, Cajnko 2, Hozjan 12, Forjan l, Jakšič 4, M, Buzeti 3, Kovač, Kolbl 7, Belec, Črenšovci: Žalik, Tibaut 4, Tornar, K. Smej 5, M. Pintarič, D. Pintarič 4, Horvat, P. Smej 1, K. Pintarič 3, A. Pintarič 4, Je-neš, Jakopina. Keglju^ - V četrtem kolu prvenstva v drugi državmi ke» gljaški ligi je Radenska s 5 : 3 premagala Adrio Conven-to iz Ankarana, Za Radensko so zm^ali; Steržaj. 963, Mavser, S81, Kos, 849, in Šalamun, 821 podrtih kegljev. Tekmovala sta še Drvarič, 822, in Mundjar, 818 podrtih kegljev, (M. Š,) 22 vfistnik, 19. oktobra odsevi mladosti Skrb zu bralno kulturo v Osnovni šoli Gornja Radgona se nenehno dogajajo zanimive stvari. Miadi novinarji jih seveda sproti beležimo. V četrek, 14. 9. 3 995, je v lepo prenovljeni knjižnici potekala podelitev nagrad izžrebanim udeležencem mednarodnega kviza z naslovom Zemlja je naš dotn. Mentorica Janja M. Lonener nam je povedala, da je bilo v kviz vključenih 312 učencev višje stopnje, ki so delali individualno. Učenci nižje stopnje S9..d,cJaii v razredu z učiteljicami. Knjižne nagrade in čokoladice je prejelo 13 učencev, ena učenka višje stopnje pa se bo skupaj s knjižničarko udeležila sklepne prireditve v Ljubljani. Učencem nižje stopnje je bila priznana ena prebrana knjiga tudi za bralno značko, vsakemu učencu višje stopnje, ki je sodeloval v kvizu, pa je bila v celoti priznana bralna značka. Omenjeni kviz poteka že tretje leto, a smo ga na naši šoli izvedli prvič. Napovedan pa je že za ■ to šolsko leto. JANJA ŠAJNOVIČ in KATJA KOLARIČ, 7, raz, OŠ G. Radgona t k ■ J Na izletu Lansko šolsko leto smo sodej^ vali v nagradni igri pokrovček. Zbrali snio 60 čkov paštete JA-BA-DU in 1'P slali podjetju 13 M '•'ržepje v_ bljano. Tik pred koncem sol leta nas je razredničarka rai^ z novico, da smo bili v nagmd izžrebani in za nagrado dobili 1\ vanje na Dunaj. Komai kali 4. oktober, ko smo s potovat« ' Ali veste? [ 7 e I agencijo Stop krenili na P*_ f . ...____i ntfiri™'- Il»< najpomembnejše spzari nam je povedala našavod^ ■ ka Lipič. Dunaj je jsko mesto. Ima tiefcaj ČM m CWl- (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DO- . BRA KNJIGA M. Sobota) Najprej odgovor na 4. vprašanje: Kolaž jc slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem (papirja^koščkov lesa idr.). Nagrado za pravilen odgovor pa sije tokrat zaslužila (izžrebana dopisnica) MANICA GOMBOŠI, Trg svobode 11, Gornja Radgona. Čestitamo! J KLPON št. 6-ALI VESTE? Ali veste, v kateri Cankarjevi drami so osebe Gornik, Grad in Grozd? Odgovore pričakujem« najpozneje do 25. oktobra, naš . naslov je: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, I 69000 M. Sobota. Pripišite še Ali veste. Na trgatvi tr^rvijo lepo, bffn klopotci papt, grozt^e jeota itadko. Ko tmai trelfith »opek ds ne moreš več sedet, tralala, tralala, fsp! Čeprav je doltro ss Jesti, se gs ne snses prenajesti. Tralala, tnils ok, uh, kako holi trebuhi SPEU VEBERlč OŠ Videm oh Ščavtdei r tednu otroka V tednu otroka smo risali na cesti. Najprej smo dobili krede, ki so bile različnih barv. Nato smo risali vse o prometu. Jaz sem risala avtomobile, cesto, hiše in drevesa. To smo delali zato, da bi vozniki bolj pazili, ker seje zgodilo že zelo veliko prometnih nesreč. KLAUDIJA TRATNJEK ’ 2. a OŠ Bakovci Novice od tu... ... in tam •fS lil •w*.; Kranjska skupina Californija je pred kratkim objavila kaseto s svojimi že znanimi skladbami, vendar tokrat v bolj akustični izvedbi. Naslov kasete je Goloba, na njej pa sta tudi dve skladbi v angleščini. Od svojega zadnjega hita Blo- «d, Sugar, Serc^ Magic je imela iŠ’ skupina Red Hw Chtlie Penters sa- *** Vedno bolj jc v slovenskem prostoru popularna skupina A je to! iz Brežic, ki jc sodelovala tudi na Novem Rocku. V svoji glasbi pa povezujejo punk',z lokalno folkloro. V svoji karieri so imeli največ samostojnih koncertov, igrali pa so kot predskupina Pol-ske Malice, Demolition group in drugih. Posneli pa so že glasbo s svojo kompaktno ploščo z naslovom Juriš v svobodo. me težave. Kitarist John Fruscina-to je odšel iz skupine, frontman Anthona Kiedis seje predal heroinu in še kakšne majhne težavice so prišle na dan. Sedaj pa Čhad, Flea, Dave in Anth«ny trdijo, da so ponovno v polni formi in da se bodo že oktobra pokazali Evropi. *** Po naravi nagajivi fantje iz ameriškega rap trta Naughty B) Nature so se s svojimi besedili in nastopom uspeli prebiti prav v vrh raperskih glasbnih lestvic, Treach, Vinie in K. G. prihajajo iz West Orangea, njihov najnovejši singl pa nosi naslov Feel Me Flow, nekateri pa jih imajo za misijonarje rapa. S. jSiSi O 1^' 's?' Čeprav so mnogi verjetno že pozabili na avstralsko skupino AC/DC ali morda celo pomislili, da so glasbeniki že odšli v pokoj, se kljub vsemu vračajo na sceno. Že nekaj let je minilo od izdaje njihovega zadnjega albuma The razor’$ edge in največjega uspeha s tega albuma Tunder štručk. Naslov njihovega novega že eno leto pričakovanega albuma je Bailbre-aker. Upamo lahko, da so stari mački pri tem ostali zvesti svojemu stilu in svoji glasbi. Takšno zvrst glasbe pa sedanja gla- sbena scena potrebuje bolj kot kdaj prej. V skupini že pripravljajo scenarij za videospot, verjetno za skladbo Hard As A Rock, katerega bi posneli za promocijo svojega novega albuma. Seveda pa se odpravljajo tudi na svetovno turnejo, saj so na svoji prejšnji dosegli odlične rezultate. Po zanesljivih virih smo izvedeli, da bo njihova nova turneja še atraktivnejša od prejšnje z močnim ozvočenjem, solidnim light sho-wom, specialnimi efekti in An- Nase želje in misli Učenci dopisniškega krožka iz Apač so napisali: - Želim si, da bi dozidali Solo! (ANDREJ PLOHL) - Želim si, da bi imeli tetovadnico.{NINA KOCBEK) _ - Jeseni pobiramo gobe. (TADEJA ISTENIČ) - Če imamo prijatelje, nam pomagajo v stiski. (SILVIJA MULEC) - Prijaznost je zame velika in pomembna stvar. Srečna sem, če sem prijazna do drugih in drugi do mene.(TINA KOLER) - Vesela sem, če so ljudje hvaležni, pošteni in prijazni. Prijazni so tisti, ki odgovorijo, če jih vprašamo za pravo pot. (PETRA LORBEK) - Ko je bila babica bolna, sem ji pomagala. Prinašala sem ji tablete, čaje in hrano. Ko je bila spet zdrava, pa je babica pomagala nam. (BETINA SENEKOVIČ) - Srečna sem, ko je kdo z menoj prijazen.(SIMONA SRT) ' Jesen je čas pripravljanja na zimske dni. Topleje se oblačimo, pripravljamo si kurjavo. (NUŠA VRŠIČ) - Nekateri ljudje so neprijazni in nesramni. Moja sestrična je bila zelo prijazna. Pokazala mi je nalo- go in mi razložila snov, ker je nisem razumela. (MANJA ZEMLJIČ) - Ljudje smo večinoma nesramni in nehvaležni. Zdaj, ko hodi moj brat v prvi letnik gimnazije, je mama do njega doma prijazna. Tolaži ga in mu , govori, naj ne obupa, če bo dobil slabo oceno. Do mene pa so bili prijazni, ko sem bila bolna. Mama mi je takrat govorila »Miška«.(JELKA KOLER) - Jesen je moj najljubši mesec, ker takrat nabiramo kostanj. (NINA) - Prijazni smo lahko tako, da pomagamo ljudem. (SANDI VOGRINČIČ) - Prijazna beseda je kot sonce v megli. Osvetli pot, vzbudi veselje v žalosti. Prijazna beseda ima velik pomen, toda nekateri ljudje razumejo le jezik nasilja in neprijaznosti. (NATAŠA ŠTUMBERGER) - Nekoč sva s sestrično pomagali babici, ki soji otroci med igro iz rok zbili posodo s kosilom. Babica je rekla, da sva dobrega srca, in ta beseda mi je ostala še dolgo v srcu. (SIMONA VINKOVIČ) - Jeseni so noči daljše, dnevi pa krajši, (ANDREJ) - Zelo sem srečna, če je z menoj kdo prijazen. Ko sem babici s tal pobrala krožnik, mi je rekla: »Hvala, Janja, Ti si pa res dobrega srca.« Nato me je poljubila. Zelo sem bila srečna.(JANJA) Učenci OŠ Apače Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITVPER ^Ojjceee k . . 2000101^^ *59 cerkva. Najprej smo palačo Schonbrun.Vnjej aa^j^ živela Marija Terezija in r žef Ta grad je zelo velik saJ kar 1400 soban. Okrog sezen park, ki ga občudujejo obiskovalci. Nato smo s' ^-^41 katedralo sv. Štefana. in dolga 140 m. Ima Potem smo si o?'" Habsburžanov. V njej je ' ■■.le-fagov, med drugimi pl režije, Franca Jožefa in nas je vodila daljevsafanpi^ . sendorf. Videl sem lamo.^“ soroga, žirafo, kamelo, papige ... Tam smo si cirkuško predstavo. Viue- pol prebivalcev, čez jr : <**' ta- ci FKUSKO p reti btdvu. ^LpS’f robatske skoke v vodo, t« čarni in morskimi levi. N nakupili spominčke. zeio všeč in upam, da f krat kam Sli. ROBlOJt- krat kam šli. _ ‘'nš 4. raz. Podružnična - Na športneio dnevu Na Športnem dnevu mi zelo lepo. Vozili smo sc ganu in skakali z pjr* smo igrale odbojko, im et. Vsi smo navijat.-^ gomet. Vsi smo navijau/-zred. Fantje so 3 *1 JC su";fiT7FiU' I JANJA BVZE^Kčv^; Glasbena uganka Tiskarski škrat, ki je odgovoren za glasbeno je tokrat malo zagodel. Novo glasbeno vprašanje ..-■ more biti isto, kot je bilo pred dvema tednoma, zato S katero skladbo se je Magiitfico vrnil iia glasbeno Odgovor: Kupon št. 21 pi*l' scen**' F*’’ Svoje odgovore pošljite do 28. oktobra na 1^’ djetje za informiranje. Vestnik, Ulica arhitekta N 69000 Murska Sobota, s pripisom: Za pop pozabite svojega naslova! rock N<»>« Cmor je ob daje tako seveda prt jim ljubi iti, kar du prav vsi nimajo ve-najbolj srečni, če lahko Predsed- n.' sera Zaslužkov. Seveda V nedeljo v Dobrovniku Jubileja in umestitev Novoumeščen župnik v Dobrovniku je g. Franc Režonja V letih 1322-1335 je bil Dobrovnik že trg. Cerkev apostola sv, Jakoba v tem kraju pisni viri omenjajo 1334. leta. Tedaj so v župnijo spadali; Dobrovnik, Genterovci, Kantove), Radmožanci, Žitkovci in še pet vasi, ki so sedaj v okviru Republike Madžarske. Zdaj se župnija razsteza na območje prvih petih krajev, k božji službi v Dobrovnik pa hodijo tudi iz Strehovec, ki uradno spadajo v bogojinsko župnijo. Župnija Dobrovnik je torej stara 660 let. Prvotna cerkev v Dobrovniku je bila seveda preprosta. V opisu cerkve (kdove katere po vrsti) iz 1649. leta pa beremo, daje bila (že) zidana. V ladji je bil tesen strop, svetišče in zakristija pa sta bila obokana, medtem ko je bil stolp lesen in ločen od cerkve... V letih 1794-1796 pa so v Dobrovniku (z)gradili novo cerkev. Vsaj tako je zapisano v vizitacijskem zapisniku iz leta 1811, Tam je mogoče tudi prebrati, da sta si stroške gradnje »razdelila* župnija in »cerkveni patron, ve-likaš Eszterhazv«, Postopoma sojo povsem uredili in opremili. Gre za sedanjo cerkev, zgrajeno torej pred 200 leti, zato so ta ljubile] vključili v nedeljsko slovesnost. V več kot šeststoletni zgodovini naj bi v dobrovniški župniji uradno delovalo 21 dušnih pastirjev. Prvi župnik, čigar ime je znano, je bil nek Laurentius, ki je župnikoval 1501. leta. V letih 1596-1618 je bil Tak pa je apaški kulturni dom, ki je tik ob glavni cesti. »Slika« žal ni ravno za na steno! - Fotografija: Š. S. naložbe j^45.000.000 tolarjev. Denar so združili občina in gospodinjstva, ki jim bodo napeljali vodovod, Voda, ki iz zajetja v Sego-vcih priteka v Apače in druge kraje. pa žal ni neoporečna. Zadnja analiza je pokazala, da vsebuje veliko preveč nitratov. To je vodstvo sna od dobre volje občinskih svetnikov oziroma od občinskega proračuna. V letošnjem letu so KS Apače odobrili 1.195.420 tolarjev za »delovanje KS«, na račun traktorske takse so oziroma Še bodo zbrali okrog 490.000 tolarjev, za gramoziranje cest (ne pa tudi za Banka naj bi rešila dom v Apačah kulturno življenje k sreči ni zamrlo, žal pa je v klavrnem stanju tamkajšji kulturni dom. Vzrok: ni denarja za vzdrževanje oziroma ga od radgonske ZKO ne dobe dovolj. Odpovedala je tudi peč za centralno ogrevanje ,., Ideja, da bi del prostorov odstopili Ljubljanski banki - Pomurski banki Murska Sobota, ki bi tja preselila svojo bančno enoto, ni slaba, saj bi prej uredila prostore in tako tudi vsaj del najbolj izpostavljenega pročelja. Kdo pa je zdaj na potezi? Banka ali KS? Obe, kajti lahko se zgodi, da se bo banka morala izseliti iz sedanjih prostorov in če jih v KS ne bodo ponudili nadomestnih, se utegne zgoditi, da bodo ob banko. Prav gotovo pa je po drugi strani tudi v interesu banke, da velikega apaškega območja, ki utegne kdaj postati celo občinsko središče, ne zapusti. Kdaj se bodo torej sešli, dogovorili? S. SOBOČAN Zgodilo se je Ena se je le vrnila V prejšnjem Vestniku smo poročali o treh najstnicah iz Gornje Radgone in zapisali, da so odpotovale v Gradec. Na tihem smo tudi izrazil) upanje, da se bodo deklice prej ali slej vrnile, saj niso nič drugačne kot druge, ki v letih odraščanja to in ono »ušpičijo«, Ena od njih (Aleksandra L.) je v četrtek iz Gradca poklicala starše in ti so brž pohiteli ponjo. Še vedno pa sta zdoma Leonida Š. in B. S. Tudi oni naj ne bi odšli v Nemčijo, kakor so domnevah, ampak ostali bliže doma - v Avstriji. Ta, ki seje vrnila, naj bi bila pri prijatelju, za kolegici pa menda ne ve, kje sta, saj naj bi se v tujem svetu »ločile«. Usodna doza heroina Zaradi čezmernega uživanja mamil sta letos v Pomurju ugasnili dve mladi življenji. Malo je manjkalo pa bi bila ena žrtev več! Predzadnji torek so v sobo- Ško bolnišnico še ob pravem času prepeljali 25-letnega K, L, iz Murske Sobote in mu tako rešili življenje. Tistega dne si je v svoji sobi v domačem stanovanju pripravil in vbrizgal v podlaket heroin, nato pa se naslonil na rob odprtega okna. Zaradi prvelike doze se je onesvetil in obvisel čez polico. Mati, ki ga je pogrešala, gaje k sreči našla, potegnila v sobo in poskrbela za prevoz v bolnico. Prizadeti ni bil znan kot uživalec mamil, kar kaže, da je narkomanov dejansko več kot mislimo. Požar v garaži v Bodislavcih Predzadnji petek v večernih urah je v garaži stanovanjske hiše Marjana V. v Bodislavcih izbruhnil požar. Ugotovili so, da ga je povzročil kratek stik na električni napeljavi traktorja. Le-ta je potem zgorel, ogenj pa je uničil še nekaj orodja. Vse škode je za 1,500,000 tolarjev. Policist se ni dal podkupiti v torek, 10. oktobra, sta na mednarodni mejni prehod Dolga vas pripotovala zakonca iz Beograda. Ker žena ni imela v potnem listu veljavnega vizuma, ki je za državljane ZRJ pogoj za vstop v Slovenijo, je mož Radovan D, skušal podkupiti mejnega policista s 400.000 italijanskimi lirami, da naj bi žensko spustil v Slovenijo. Pa iz te moke ni bilo kruha: policist ni nasedel! Ponujen denarje zasegel in o dogodku obvestil nadrejene. Potem so prišli kriminalisti in zoper Radovana D. uvedli ustrezen postopek, njegovo ženo pa so zavrnili in seje vrnila na madžarsko stran, kjer si je lahko na konzularnem predstavništvu uredila dokumente. Zgorela počitniška hišica v petek v jutranjih urah je ogenj zajel leseno počitniško hišico v Lendavskih Goricah, katere lastnik je Ladislav F. Požar so pogasili gasilci podjetja Nafta in člani lendavskega gasilske- Prejšnji dobravniški župnik Franc Krampač je dal obnoviti cerkev tako znotraj kot zunaj in pripra-vljal večjo slovesnost ob 660-lehuci župnije in 200-letnici sedanje cerkve, a je nenadoma umrl. Na nedeljski popoldanski slovesnosti so mu izrekli vse prizanje in izrazili upanje, da bo z enako vnetno nadaljeval novi župnik Franc Režonja. O tem ne kaže dvomiti, saj se je že potrdil z delovanjem v veliki župniji Murska Sobota. - Fotografija: Š. S. Dobrovniku kal-vinski duhovnik, ki ga je nasledil evangeličanski duhovnik, kije župnijo upravljal do 1640. leta. Potem je prišel jezuit Jurij Dobrovniški ... V novejšem času sta v Dobrovniku župnikova la Ivan Camplin (1945-1977)in Franc Krampač (1978-1995). Slednji je letos zaradi neozdravljive bolezni umrl. To je bil velik udarec za župnijo, saj je župnik Krampač pripravljal veliko slavje ob 660-letni-ci župnije in 200-letnlci sedanje cerkve. Usoda se je poigrala z življenjem in načrti, saj je župnija ostala brez duhovnika. Za nedoločen čas so potem versko oskrbo prevzeli duhovniki lendavske in turniške župnije, kar pa je bil le izhod v sili; najti je bilo treba rednega župnika. To poslanstvo je sprejel g. Franc Režonja, ki ga je škof Kramberger imenoval s i. avgustom tega leta, v nedeljo pa ga je škof Smej v slavnostnem obredu uradno umestil. Obred je bil izmenično v slovenskem oziroma madžarskem jeziku, ravno tako tudi petje. Novi dobrovniški župnik je prisegel v veroizpovedi, škof Smej pa mu je izročil knjigo evangelijev, ključe cerkve, ključe tabernaklja, brevir, zlato vrtnico .,, Nedeljske umestitve in jubilejev župnije in cerkve se je udeležila množica vernikov od blizu in daleč. Med gosti sta bila tudi župana občin Lendava in Kobilje ter poslanka državnega zbora. Slovesnost v cerkvi so začeli in sklenili mladi dobrovniški citrarji. Š. SOBOČAN ga društva. Oboji so prišli hitro, a ker je les hitro gorljiv material, je medtem že veliko zgorelo, tako daje škode za 1.500,000 tolarjev, Vzrok požara še ugotavljajo. VlomiJec v otroškem vrtcu Ob koncu prejšnjega tedna, najverjetneje v petek, je nekdo vlomil v prostore otroškega vrtca v Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti, preiskal prostore in se odločil, da bo vzel s seboj 323.800 tolarjev. Toliko denarja je bilo v predalu pisalne mize vodje enote vrtca. Kar lepa vsota, ki ne sodi v pisalno mizo, ampak v blagajno, še bolje pa bi bilo, ko bi denar položili v banko. Zdaj pa je, kar je, za vlomilcem in zmikavtom pa poizvedujejo. Raketa pod kombajnom Streljanje raket v oblake, da bi tako preprečili točo, menda ni ravno učinkovito, povrh pa se zgodi, da katera od njih ne eksplodira in potem taka pade na tla. Ravno to se je zgodilo pri Logarovcih, Marjan K, je v ponedeljek s kombajnom žel koru- zo za siliranje in s strojem zapeljal na neeksplodirano protitočno raketo, ki jo je potem razneslo. Sreča v nesreči je, da se ni zgodilo nič hujšega. Torej le manjša materialna škoda, Kaj pa strah ob ekploziji? Tudi mopede še kradejo Na krajo avtomobilov smo sc že nekako »navadili«, zato jih ne puščamo kjerkoli, vsekakor pa jih zaklepamo, nekateri pa imajo v njih protivlomne naprave. Kaj pa dvokolesni jekleni konjički? Zanje nismo ravno v skrbeh, kajneda? Pa vendarle se zgodi, da tu in tam katerega ukradejo, denimo v ponedeljek okrog 19.30 v Radencih. Približno ob zapisani uri je neznanec ukradel kolo z motorjem Tomos APN 6 in Draga V. oškodoval za 40.000 tolarjev. Š. S. SOS S telefon za ženske In otroke, žrtve nasilja 061441993^19782, od 1 s. do 23. ure. 24 _ vestnik, 19. oktobra PETEK 20. OKTOBRA TV SLOVD^MA 1 9.15 9.30 9.55 10,55 11.45 12,10 13,00 15,20 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.45 19,30 20,05 21.40 22.00 22,20 22,40 0.00 Greste z nami v živalski vrt Otroci širnega sveta, ameriška nanizanka Roka rocka Boj za obstanek Znanje za znanje Aliča, evropski kulturni magazin Poročila Ljubezenske izjave, italijanski film Dnevnik Učimo se ročnSi ustvarjalnosti Heatbciiff, risar« serija Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Umetniki za svet Hugo, tvegrica Dnevnik Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik Žarišče Sova Frasier, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Tetoviranje, kanadski film TV SLOVENIJA 2 12.05 12.15 12.30 13.20 15.20 16.10 16,40 18.00 18.45 19.15 20.05 21,05 21,50 23.10 0,50 Umetniki za svet Forum Učitelj, francoska nadaljevanka Omizje Osmi dan Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Sova, ponovitev Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizankia Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja SPIN Arijska magistrata, japonska serija Zadnja mafijska poroka, 3. del ameriške nadaljevanke Pot v Damask, Iv-priredba gledališke predstave Vtdeo na Slovenskem Umetniki za svet TTLC59-MMTV 7.00 Weostrani-panorama- 14.55 Santa Barbara, ponovitev - 15,40 Triperesna deteljica, ponovitev - 16,10 Proces, ameriška drama - 18,10 Kuhajmo skupaj - 18.40 Santa Barbara- 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Smrtonosni rop, akcijski film -21.35 Spot tedna Žive scene - 21.40 Radio F. M., nanizanka - 22,10 Trda pot, srhljivka - 23,45 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev - 0,15 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle TVHRVASKA1 7.55 Poročila - 8,00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Sedmi planet - 11,45 Risanka - 12,00 Dnevnik - 12.15 Ljubezen, nanizanka - 12.45 Sledge Hainer, amer, nanizanka - 13,10 Dokumentarna serija - 14,00 Princesa, britanski film - 15,35 Izobraževalni program - 16,30 Hrvaška danes 17.30 Sarrta Barbara- 16.15 Kolo sreče - 16.50 Alpe-Donava-Ja-dian - 19.30 Dnevnfe - 20.15 Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja - 21.05 Zabavnoglasbena oddaja - 22.00 Preteklost v sedanjosti -22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na stiko - 23.35 Driving Force, ameriški film TV riRVASKA 2 16.35 S sliko na stiko - 17.20 Resna glasba -18.25 Serijski film - 19,30 Dnevnik - 20,15 Little Donit II, britanski film - 22.20 CRO POP ROCK -23,1SZadarfest‘9S TV AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe, nanizanka - 6.25 Otroški spored - 9.05 Kriminalko je rjapisala - 9.45 6aywa-tch - 10.35 Vesoljska ladja Enterprise - 11.20 Zabava se nadaljuje, komedija -13.00 Otroški spored -14.05 Tenis - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise -16.25Bavwatch- 17.10PrijaznadFužina- 17,35 Zlata dekleta - 16.05 Nič o štabih starših - 19.00 Pri Huxtabtovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Osvojitev paradiža, pustolovski tilm - 22.45 Nogomet - 22.55 Agent Cjborg, detektivska srhljivka - 0,20 čas v sliki - 0.40 Morilec v senci, kriminalka - 2.10 Prijazna družina - 2.35 Dobrodošli v Avsti^i - 3.35 DobrodOšS v Avstriji TVAVST1MJA2 9.00 čas v siki-9,05 Schiejock vsak dan- 10.05 Dvojica v Avstriji - 10.50 Devetdesetminutni postanek, kriminalka - 12.20 šiling - 12.50 Vreme -13.00 Čas v sliki - 13.10 Vera - 14,00 Pravica do ljubezni - 14,25 Pnmarii Tiapper John - 15,10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Lokalne novice - 19.30 Čas vsiiki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.15 Or. Stefan Frank, zdravnik, ki mu zenske zaupajo - televizijski spored od 20, oktobra do 26. oktobra 22.05 čas vsiiki - 22.30 Modemi časi - 23,00 Li-terami kvartet - 0.15 Obljuba v mraku, tilm - 1.55 Pogledi s strani - 2.00 Videonoč - 4.55 Formula 1 TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6,00 Sončni vzhod - 9,00 Poročila - 9.05 Družina Faller - 9,35 Dopoldne, magazin, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda - 15.00 Matematika za šolarje -15.40 Spored Judite Halasz - 16.00 Poročila -16,10 Posel, gospodarske informacije - 16,25 Top model - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.40 15 minut - 18.00 Okno, magazin - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Dallas, serija - 21,15 Da se ti zmeša! - 21,50 Terasa, ital.-franc. film - 0,25 Legendarni kitaristi TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta- 15.30 Novi Reflektor - 16.00 Madžarska danes - 16.30 Pomagač, za prizadete -17,00 Za otroke - 17,30 Rin-Tirr-Tin, serija -18,00 Regiortalni program- 18,20 Muta, sobota!, serija - 18.40 Narodopisna zakladnica - 18.15 Bršljan, set^a - 19.45 Klipmix - 20.00 Stoletnica filma, dokumentarna serija - 21.00 Resna glasba -21.30 Policijska poročila - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22.35 Košarkarski turnir McDonald s RTL 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Potočila - 9.05 Kaliforniji klan - 10.00 Bogati in lepi - 10,30 Čas hrepenenja - 11,00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček- 14.00BarbelSchafer, šov- 15.OOIIona Cristine - 16,00 Hans Melser - 17.00 Tvegano -17,30 Med nami- 18.00 Prijazna družina - 18,30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19,40 Dobri časi, slabi časi - 20,15 Otroci oponašajo znane pevce, šov - 2lfl 5 Komisar Beck, film - 23.15 Nočni šov - 0.00 Dnevnik - 0,30 Che-ers - 0,55 Prijazna družina SOBOTA 21. OKTOBRA TVSLOVMIA1 7,55 8.10 8.25 9.25 9.50 10.35 11.05 12,10 13.00 13.05 14.20 14.35 15.20 17,00 17,10 18.00 18.50 19.10 19,30 20.10 21,00 21,30 22,00 22,25 22,50 0.20 Radovedni Taček; Kopa Učimo se ročnih ustvarjalnosti Pod klobukom Oglejmo st!, angleška serija Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Deček s kamelami, avstralski risani film Gore in ljudje Poročila Večerni gost Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni Dnevnik Majken, zadnji del švedske nadaljevanke Boj za obstanek, angleška serija Hugo, tv-igrica Risanka Dnevnik Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, francoska nanizanka Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija Zatv-kamero Dnevnik Grace na udaru, ameriška nanizanka Mož, ki je ljubil rdečelaske, arrgleški film Tiček vražiček, angleška animirana ser^ TVSLOVENUA2 9.40 10.30 11.35 11.50 12.20 13.40 14,25 14.55 15,55 16. 55 19,30 20.30 21,20 23,15 23.35 Človek sveta filma in glasbe; LaI Sc-hiFrin Primer za dva, nemška nanizanka Turistična oddaja Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Sova, ponovitev Frasier, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Videošpon Alpe - Donava- Jad ran Mojstri, 7. oddaja Športna sobota Mediteranski pokal v vaterpolu, posnetek iz Kranja Košarkarski turnir McDonaIds, finale, prenos iz Londona Karaoke Resnični zahod, ameriška dokumentarna serija Vincent, Francois, Paul in drugi, francoski Mm Kronika Borštnikovega srečanja Sobotna noč Novice iz sveta razvedrila Dokumentarec: Stevie Wonder Angleška glasbena lestvica TLLC59-MMTV 7.00 Videostrani - 15,10 Smrtonosni rop, akcijski film - 16.45 Radio F. M., ponovitev - 17.15 Med prijatelji, porrovitev narodnozabavne oddaje - 16.15 M MTV-šport, ponovitev - 19,00 Kuhajmo skupaj - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Bevert/tttb Buntz, nanizanka - 20.30 Spot tedna Žive scene - 20.35 Sosed, srhljivka - 22,10 Odprti ogenj, akcijski film -23,45 Tv-prodaja - 0,00 Videostrani -1.00 Deutsche Welle TVnRVASKAl 10.30 Briljanteen - 11.10 Novograjska pomlad -11.30 Maksim, risana serija - 12.00 Dnevnik -12.1SLjubezen,serija- 12.45Dokumentamaod-daja - 13.25 Mali kaznjenec, risani film - 14.45 Poročila - 14.55 Brazilska trilogija - 15.55 30 sekund - 17.25 Poirot, angleška nanizanka -18.15 Prizma - 19.30 Dnevnik - 20,15 Couch Trip, ameriški film - 21.50 Maj zvenijo tamburice -22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko TV r»VAŠKA 2 15.40 s sliko na sliko - 16.25 Ekran brez okvirja - 17,25 DP v košarki - 19,30Dnevnik - 20.15 Korak za korakom, ameriška nanizanka - 20.40 Rezerviran čas - 22.05 Šport - 22.15 Nočna izmena: Življenje na severu. Črni gad - 23.45 Za-darfest '95 - 1.05 Film TVAVSTPMAl 6.05 Farrtastične zgodbe - 6.30 Otroški spored -7.55 Tmjuičica, prav^ičnr film - 9.05 Vroča Sled -10.10 Alfred J. Kwak, risana nanizanka - f 0.35 Sobotnaigra- 12,f5HarryinHende»soncM,razvedrilna nanizanka - 12.35 Kalifornijski klic v sili -13.20 Mačka in pes - 13.45 čudovita leta, razvedrilna nanizanka - 14.10 Tenis - 16.00 Blossom -16,25 Melrose Plače - 17,10 Beverly Mills -18,OOMogomet- 19,00Prijaznadružina-19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Uspešnice iz Klo-stertala - 21.50 Šport - 22.55 Skrita kamera -23.25 Nore kokoši - 23.50 Čas v sliki - 23.55 Jerrv Cotton: Ob uri nič se ujame past, kriminalka -1,20 Kalifornijski klic v sili - 3.05 Melrose Plače -2.50 Beverfv Mills - 3.35 Mictreki. srhljivka - 5.10 Ravno Chicago, nanizanka TVAVSTRUA2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Dvojica, nanizanka - 9.55 Avanti, avanti!, komedija -12.30 Mak), Avstrija -13.00 ČasvsMci-13.10 Bančni trezor, kriminalka -14.35 Nepopolno ž^jenje, film -16.15 Afpe-Do-nava-Jadran, rcpcMtaže -16.45 Živali iščejo dom -17,00 Čas v sfiki -17.05 Pogled v deželo -17.35 Verstva sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Sporna vprašanja -19.00 Avslr^ danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Sreča na obroke, film - 21.45 čas vsiiki - 21.50 Beg v nič, srhljivjka - 23.25 Mindfield, srhljivka - 0.50 Pogledi s strani - 0.55 Šport - 2.00 Videonoč -4.15 Šport; Formula 1 TVMAOZARSKA1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Jantarska cesta, 2. del - 11.25 Skrivnosti naših možgan - 12.00 Zvon - 12.02 Sobotni portret - 12.35 Orkester, serija - 13,00 Volitve, tv-igra - 14,15 Bon Voyage, Disneyiev tilm - 16,35 ČasX - 17,25 Kdo je kdo - 18,15 Štorije - 18.30 Kdo sreče- 19.10 Pravljica- 19,30 Dnevnik, šport - 20,10 Roza - 20,25 Druga ženska, kanadski ftn -22.00 Parabola - 22.35 Silkwood, ameriški film TV MADŽARSKA 2 11.30 Narodna glasba - 1235Amazonija, poljudnoznanstveni film - 12.55 Matura magazin - 13.300lh pijci - 13.45 Tri želje - 14.35 Musicbox - 15.10 BledoJičniki z rumeno kožo - 15.55 Dandanes -16.05 Avtomagazin - 16.30 Za otroke - 17,00 Nogometno prvenstvo - 19,05 Farnih, zabavna serija -19.45 Svet knjige - 20.05Telebingo - 20.55 Operni gala - 22.55 Košarka RTL 10.00 Risanke - 11.30 KaHotn|ske sanje - 11.55 Princ iz Bet-Aira - 12.25 Polna hiša - 12.55 Formula 1 - 14.25 Stvor iz močvirja - 14.50 Čas maščevanja-15.45 Ekipa A - 16.45 Bevedy Mills -17.45 Melrose Plače - 18,45 Poročila - 19,10 Eksplozivno - 20,15 Bo storit ali ne?, šov - 22,00 Kako, prosim? - 23,00 RTL v soboto ponoči - 0,15 Dva supertipa v Miamiju - 2.00 Namig v kino NEDELJA 22. OKTOBRA VTSLOVDMMAI 8,45 9,30 9.55 10.25 11.05 11.30 12,00 12.30 13.00 13.05 14.05 14.20 15.10 17.00 17.10 18.50 19.18 19.30 20.10 21.15 22.10 Živžav Čebelica Maja Samo za punce, ameri^ nanizanka Majken, zadnji del švedske nadaljevanke Grace na udaru, ameriška nanizanka Obzorja duha , Svet divjih žrvalt, angleška sefrija Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja Poročila Karaoke Zatv-kamero Policisti s srcem, avstralska nanizanka Bedrca ali perutničke, francoski film Dnevnik Po domače Hugo, tv-igrica Loto Dnevnik NedeHshih 60 Kavbojke, angleška dokumentarna oddaja Dnevnik 22,25 Sova Moški z masko, 3. del nemške nadaljevanke Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka TVSLOVENUA2 8.30 9.15 10,00 10,55 11.40 16.30 17.30 19.30 20.10 20.40 22.20 SPIN V vrtincu, oddaja o filmu Ob 30-letnici umetniškega dela Vojka Vidmarja Zadnja mafijska poroka, 3. del ameriške nadaljevanke Vesele zgodbe iz zakonskega zi-vijenja, francoska nanizanka Športna nedelja Badminton, mednarodno prvenstvo Formula 1 za VN Pacifik Dnevnik Biblija: Pavlovi pismi Koričanom Plen, angleški film Športni pregled TELE5»-M^fTV 7.00 Videostrani - panorama - 10.00 Skrinjica želja, otroška oddaja - 10.30 Sando kan, risanka -11.00 Cirkuške točke - 12,00 Bad Influence, raču-nalršške igrice - 12.30 Reke Evrope: Mozela, dokumentarna oddaja - 13.00 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom - 13,30 Zabavajmo se s fiziko -14.00 Capital Cit/, ponovitev - 15,00 ViedOStrani -15,50 Sosed, srhljivka - 16.00 Avtodrom M MTV. ponovitev - 19.00 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja, ponovitev - 19,30 Glasbeni spoti -20.00 St. Elsewhere, nanizanka - 20,50 Spot tedna Žive scene - 20.55 Rezerva v igri, komedija -22.30 xrRO 2, znastvenofantastični film - 0.05 Tv-prodja - 0.30 Videostrani - 1.00 Deutsche Wele TV HRVAŠKA 1 9.30 Poročila - 9.35 Risanka - 10.00 Sezamova ulica - 11.00 Poročila - 11.05 Taza, ameriški film za mlade - 12.45 Risani film - 13.00 Folklorna oddaja- 13,30 Mirin dobro - 14.05 Poročila-14,15 Kmetijska oddaja - 15,05 Festival tambu-raških orkestrov - 16.10 Potovanja: Turčija -16.35 Opera Box - 17.05 Poročila - 17,15 Apartma v Plazi, ameriški film - 18,50 Risarjka -19.30 Dnevnik - 20.15 Zadarfest '95 - 22.20 Dr, □uinn, ameriška nanizanka - 23.05 Dnevnik -23.25 S sliko na sliko TV HRVAŠKA 2 15.20 S sliko na sliko - 16.05 Reševalna 911, serija - 16.55 CRO POP ROCK - 17.55 Tenis -16.25 Odbojka - 18.45 športna reportaža - 19.30 Dnevnik - 20.15 Črno-belo v barvah: Mestece Peyton, Lify - ljubljenka občinstva, ameriški film TV AVSTRIJA 1 - 8.05 Vroča sled ~ 6.30 In kaj misliš ti? - 8.35 Otroški spored - 12.00 Ljubezen itd., mladinski kuF turni magazin - 13.00 Športno popoldne - 16.40 Rdeča Sorjja, film - 18.05 Srečni otrok - 18.30 Srček - 19.00 Prijazna dnizina -19.30 Čas v sliki -20.1500 Avstrija in hladna vojna - 21.45 Avtovizija -21.55 K stvari - 23.10 čas vsiiki - 23.15 Vizije -23.20 Movo v avstrijskem filmu - 0.15 Vienrale 1995 - 0,30 Zadnja predstava, film - 2.25 Točka za Zabriskiega, film - 4.10Panika v Needle Parku, tilm TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Avstrija in hladrta vojna -10.35 Tedni kulture - 11,00 T(skwna konfererjpa -12,00 Iz parlamenta - 12,30 Orientacija - 13.00 Čas v sfti -13.05 Terfoik - 13.30 Tuja domovina -14.00 Pogledis strani - 14.45 Vznamenju čebelje boginte, reportaža - 15.30 Kmet z Brucknertmfa, lilm - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše -17.55 Lipova cesta - 18,25 Kristjan in čas -18,30 Avstrija v stiki - 19,00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 James Bond - 22.20 Čas v sliki - 0.00 Sedem kilogramov v sedmih dneh, komedija - 1.50 Pogledi s strani - 2.00 Tv-namig: Tedni kulture - 2.25 Videonoč TV MADŽARSKA 1 11,00 Dirigent se obrne k nam - 12,00 Zvon -12.05 Tujci na tujem - 13.00 Top model - 15.00 Delta, znanstveni poročevalec - 15.25 Nujna pomoč ' 15.35 Veroizpoved - 16.00 Disneyjevl filmi - 17.05 Ne dolgočasi sevPetztji! - 17.35 Okusne jedi - 18,25 Kolo sreče -19.00 Teden, vmes poročila - 20.05 Gtk Zorica, ametiško-grški (čb) film -22,30 Žrtev, dokumentarni film TVMADZARSKA2 10.30 Iz zakladnice Biblije - 11.00 Košarkarsko prvenstvo - 12.30 Pesem doni - 13,00 Tv-magister -14,00 Iščemo izginule odraste - 14.40 Za otroke - 15.10 Gimi, serija - 16.00 Turistični magazin -16.45 Dandanes - 17.05 Korziški Škol, serija -18.00 Za t»ljši jezik - 18.15 Baywatch, serija-19.05 Pravljica - 19.20 Nogometni pregled -20.00 Glasbena ura - 21.00 Enominulne novele -21.20 Stari madžarski nakit - 22.05 Telešport- 23.00 Resna glasba RTL 5.25 Formula 1 - 7.30 Risanke -10.05 Vroče poletje ... in kaj potem, fi&n - 11,00 Eerie, Indiana -11.50 Super možgani v teniških copatih, komedija-13.30 Fonnula 1-16,05 Moj prijatelj Bud, komedija- 17,45 Mighiander -18.45 Poročila -19.10 Highiander - 20.15 Vražje težave nikdar ne pridejo same, komedija, 1. del - 21.55 Spieglovtv-magazin - 22.35 Prime Time - 22.55 Raj - 23.25 Rayboy pozno ponoči PONEDELJEK 23. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 10.00 10,15 10.40 11.05 13.00 13.05 14.30 14.50 15,50 16.20 17,00 17,10 17,25 18,05 18,30 18.45 19.10 19.18 19.30 21.00 22.00 22.20 22.40 Malo angleščine, prosim Kapitan Povver, ameriška Svetovni poslovni utrip, amerisw®' -J ■ mn. Vincent, Ftaneois, Paul in drugi, coski film Poročila __ Športni pregled , Kronika Borštnikovega Umetniški večer Portret Mire Sare Obzorja duha Dober dan. Koroška Dnevnik Radovedni Taček: Rog Oglejmo si!, angleška seaja Simpsonovi, ameriška nancam® Umetniki in svet ABC-ITD., tv-igrica Risanka Žrebanje 3x3 A 19.30 Dnevnik 20.05, Karel Veliki. 3, del francoSK®' daljevanke Prawčnost na preizkušnji Dnevnik Žarišče Sova v. Seinfeld, ameriška nanizani« Poročevalka s sodišča, ns nanizanka TV SLOVENIJA 2 14,45 14.55 15.20 16.20 17.10 18.00 18,45 19.00 20.05 20.55 22.25 23,35 Umetniki za svet Utrip Nedeljskih 60 Rdeči alarm, 3, del francosk® daljevanke Sova, ponovitev ijf Poročevalka s sodišča> n® nanizarrka Regionalni studi Maribor Že veste . Sedma steza, športna oddap Mladost brez odvisnosti Ellington, angleška drama Studio City Brane Rončel izza odra: Dav® land TUSO-MMTV 7.00 Videostrani - 15.05 Santa Barbaf®^‘^(( tev - 15.50 St. Elsewhwere, ponovit®*; '^^1 Rezerva v igri, komedija - 18,10 Domao -18,40 Santa Barbara -19.30 G’aari® 20.00 Capital City, nadaljevanka -scena, glasbena oddaja - 22.35 r liu. srhliivka - 0.05 Tv-orodaia - 0.30 Vi I Ijii, srhljivka - 0.05 Tv-prodaja - 0. - 1,00 Deutsche WeH e TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8,00 Dobro jutro- - 10,05 Izobraževalni program - 11.3“^ 17 b 12.00 Dnevnik - 12.15 Ljubezen, senp . h' iz.ouunevniK- iz.ioLjucezen.f-"--Dokumentarna serija - 13,35 Henrik vit vaška (tanes - 17.30 Santa Barbara L/vnuiii7i iiai na i fitm - 15,35 Izobraževalni program jg kM*’ vaška danes - 17.30 Santa Baibara ' , Di«" sreče - 18.50 Dokumentarna oddaia' I vnik - 20,15 Prijaletji, drama - X1-^ ''jp) svet - 22,20 Dnevnik - 22,40 Ssfiho na:* TVHRVASKAZ 17,45 S Sliko na sliko - 18.30 rti*’ riška nanizanka - 19.30 Dnevnik - 2“- ' iRiiiv9 ikir 11401 irv» - - gjjT Brown, fflneriška nanizanka - 20.45 ^^26 4*4 I AB.FABAh.r ** 21.35 Lovejoy. ameriška nanizanka lijev muzej, dokumentarni tihn TVAVSTlMJAt 6.25 Otroški spored - 9.10 Kriminalko i®’ A ee in lAdld družina - 17.35 Zlata dekleta - 9.55 Baywalch - 10.40 Vesoljska 1**)®^ (JF* 11.25 Rdeča Sonja, ponovitev filma' spored - 14,30 Knjiga o rižimgli ' menčkovi -15,30 Mini čas v sliki -15. ladja Enterprise - 16.25 Ba)watch - \ 19.30 18.05 starših - 19.00 Pri Huxlablovih - 20.00 Šport - 20,15SamsstricemBri^ IfA dija - 21.55 Cabobtooo, avanturističrii^ Čas v sliki - 23.2 5 Zlomljena sulica, . 2^ Prijazna družina- 1.20 4 Dobrodošli v Avstriji - 4.10 Sedem mih dneh, ponovitev komedije TVAVST1BUA2 II 'JT*? 16.00 Schiejok vsak dan - 9.00 Čas v sliki - 9,05 Schiejok Avstrija in hladna vojna -11.35 K peupg ™ me - 13,00 Čas v sliki - 13-18 reportaža - 13.55 Orientacija - 14. vljena dvojica - 15.10 Kriminallml® i/.U5LTOt>nxK>siivflvsinM- 19.00 Lokalne novice - 19.30 Čas Pogledi s strani - 20.15 r^ - 21.10 Tema, aktualna oddaja -- 22.30 Kulturni magazirr - 23.35 Roth 1995 - 0.40 Veliki režiser^: 17.05 OobrodošlivAvslriii- 18' ni; Geometrija ljubezni, tilm TVMADZARSKA1 6.00 Sončni vzhod, lutranji informat^i^ ^^5-8,00 Za otroke - 9.05 Ričja cirk^'^'^ nik Reoublike Madžarske - 11(k> nik Republike Madžarske - I jjggtnik, 19. oktobra 1995 25 televizijski spored od 20. oktobra do 26. oktobra ■F J K !2-00Poročila - 12,05 Filmski program - 13.25 ^Stilov kino - 13.55 Narodni park Avstralije -vedno vrnejo, madžarski film - ' J® 16,35 Nagrajeni animirani filmi -T35 Overi za otroke - 17,15 Okusne jedi -«'00 Kolo sreče - 18.30 Obtožene besede -!’O5 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20,00 Proza -‘0-l5Zenska,filnj - 21.40 Spomin na leto 1955-'A25 Serijski film - 23.20 Koncert Serijski film - 21.35 Dokumentarni film - 22.05 Civilke, serija TV madžarska 2 ^^koča strica Toma, ameriški film - 11,00 Di-filmi - 13,30 Lakota v Etiopiji - 13,35 Kra-Ira' 14.06 Rock - 15.00 Nogometno prven-- iTfiS Stoletnica filma - 18,00 Dandanes -' .»BirtHi Osein madžarskih narodnih - 18,40 is ljubezen še nova, film - 20,15 Bartok: ^^ri - 21.05 Panorama Donau - 23.10 Vsepovsod je najiepše je doma, nemški dokumentarni film TV AVSTRIJA 1 9.00 Kriminalko je napisala - 9.45 Baywatch -10,30 Vesoljska ladje Enterprise - 11.15 Sam s stricem Suckom, komedija - 13,00 Otroški spored -14.30 Knjiga o džungli - 15.05 Kremenčkovi -15.30 Mini Čas v sliki -15,40 Vesoljska ladja Enterprise - 16,25 Bavvvateh - 17.10 Prijazna družina -17,35 Zlata dekleta - 18,05 Nič o slabih starših -19.00 Pri Huxtablovih-19.30 Čas v sliki - 20,00 Šport - 20,15 Univerzum: Onstran puščave, reportaža - Z 1,10 Hunter - 22.00 Coma, srhljivka -23.45 Čas v sliki - 23.50 Črni šerif, film - 1.20 Prijazna družina - 1.45 Schiejok vsak dan TOJCSD-MMTV 7,00 Videostrani- 15,2OSantaBarbara, ponovitev - 16.05 Jeklena slava, akcijski film - 17.40 Kamera na potepu, dokumentarni film -18.10 Kuhamo skupaj - 18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 21.00 Spot tedna Žive, scen e - 21,05 Vzrok za prepir, komedija - 22.35 Živa scena, ponovitev -0.20 Videostrani - 1,00 Deutsche VVelle Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka TV SLOVDSlUA 2 16.10 16.40 - 21.35 Vse ali nič, RTL nami - g.oo Poročila - 8.05 Spriingfiel-Ha? ■ 9-00 Poročila - 9,05 Kalifornijski f ■ t»*uu rorociia - PnainornijSKi ' * 10.30 čas hrepenenja *11 fST. '■*vyoi,i IE1 iCpl “ lUivv Vflj I IfijptJHcI ijd I jeoiČDČii rugirtdi - 11.30 Družinski dvoboj - ler 1 konjiček - 14.00 Babel Scha- ]j J 8*^ llSni. Christen - 16.00 Hans Meiser -narif kil®™' 19 ’n s 3'80 Zvezde - 10.45 Poročila -201 j^i^lezivno - 19,40 Dobri časi, slabi časi -'22 nikdar ne pridejo same, 2. del sto E’’*'" Magazin - 23.00 Deset pred enaj- magazin - 12.30 Zlata dekleta - TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.OS Sc h iej o k vsak dan - 10,05 kmet z Bruckenhofa, film - 11,30 Razdvojen zaradi ljubezni, ljubezenska melodrama - 13.00 Čas v sliki - 13,10 Tema - 14,00 Avstrija v sliki - 14,25 Blagoslovljena dvojica - 15.10 Kriminalko je napisala - 16,00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17,05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Lokalne novice - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X, skrivnostni primeri FBI - 21,10 Re-port, magazin - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna - 23,00 Delavci zapuščajo tovarno, film izpred 100 let - 23.40 Sto let kina -23.45 Abstraktni kino TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 3,00 Dobro jutro - 10,00 Poročila - 10,05 Izobraževalni program -11.30 Otroški program - 12,00 Dnevnik - 12,15 Ljubezen, serija - 12,45 Dokumentarna serija - 13.35 Film -15.20 Izobraževalni prognam - 16.30 Hnraška danes - 17.30 Santa Barbara - 18.15 Kolo sreče -18.50 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.50 Poslovni klub -22,35 Dnevnik - 22,55 S sliko na sliko TVnRVASKA2 15,20 S sliko na sliko - 16,05 Dokumentarni film - 16.35 Serijski film - 17,2SDPv košarki - 19,30 Dnevnik - 20,10 Evropska nogometna liga, Juventus: Glasgow - 22.ZS Serijski film - 23.15 Evropska nogometna liga sto- tn “•30 Nočni šoif, odlomki JORCK 24. OKTOBRA SLOVENIJA 1 10.25 ’0.45 ’1.OS 12.45 13.00 13.05 1^,05 I6.io p,oo 37,10 ’8.Oo 8.30 8.45 n'” ^8.05 JŽ40 Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka 18.00 18.45 19.05 19.15 20.05 21,05 22.25 23.00 Sova, ponovitev Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Regionalni program Znanje za znanje, Učite se z nami Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike intervju Povečava Pier Paolo Pasolini, portret La Ricota, italijanski film Jazz naravo -11,40 Lasse se vrača, otroški film -13,05 Zmešnjava v grči, komedija -14,20 Divjina Beverly Hilisa, tlim -15.00 Old Shatterhand, avanturistični film - 18.00 Pomagajmo športu - 13.00 Krepka družina 19,30 čas v sliki -19,54 Nagoivor zveznega predsednika ob državnem prazniku - 20,00 Šport -20,15 Komisar Rex, film - 21,10 Gasilec Karli, začetek nanizanke - 22,25 Beli pesek, film - 0,00 Čas v sliki -0.05 Izbira orožja, kriminalka- 2.15 Beli pesek, srtiljivka, ponoviteiv - 3.50 Srečanje na mostu smrti TV AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ešnapuraki tiger, avanturistični film - 14.45 Ko bi bila vsak dan nedelja, komedija -16.15 To je ostalo od dvoglavega orla, film -17.00 Čas v sliki - 17.10 Nasmejte se • 16.00 Vinska kultura - 18,25 Kristjan in čas -18,30 Avstrija v sliki -19.00 Lokalne novice - 19,30 Čas v sT^j - 20.00 Pogledi sstrani - 20,15 Obdobje predsednika Kreiskega - 21,55 čas v sliki - 22.00 Dopust na Karibih, reportaža -23,25 Vse najboljše za rojstni dan, Vanda, komedija Volk in kozlički, lutkovna igrica AmeJinini šolski prazniki, oddaja TV Sarajevo f’lsn, angleški film veste Poročila Sedma steza Sobotna noč Mostovi Dnevnik Samo za punce, kanadska nanizanka L^hko noč, ljubica, angleška nani-žanka imetniki in svet Kolo sreče, tv-igrica Risanka Dnevnik Dčitelj, 4, del francoske nadaljevanke OSntiflfln ■^•'Ovrik Roslovna borza Sova se srca vnamejo, ameriška na-nižanka Poročevalka s sodišča, nemška 'lanizarika ^Jo^OVtNljA Hi5 ^6.45 e.oo 13.16 ^3-05 ^0.25 ^O.Ss ^2-45 2 Mrib angleščine, prosim Kavbojke, angleška dokumentarna Odamja ^'hipsonovi, ameriška nanizanka ^°ya, ponovitev Seinfeld, ameriška nanizanka oročevalka s sodišča, nemška ^rtizanka Regionalni program , /ieiuhnimo tišini ^iOeošpon iR želena ura ^oka rocka Kronika Borštnikovega srečanja ^''et poroča f^Omrak stoletja, angleška dokumen-’®ma serija ij ** 13'55 Santa Barbara - 16.40 srhljivka -18,10 Vrtnarjenje za Barbara - 19.30 Glasbeni “bot icj_ le ljubezen, nanizanka - 20.30 1 BCnne - 20.35 Jeklena stava. . . - —. -rfn I ijl T nu - I v 1 » V V ■ S' 19' J rv I t** ISanta Barbara - 19.30 Glasbeni «Dat I.S-. ■ ___________________________________________ '3^.10 Beveriy Hilis Ben:, nanizanka “ 23.00 Videostrani - 1,00 Weiie Iv ^.Oo 1 ' "'O.OO Poročila - 10.05 !zo-- 11,30 Otroški. y -2^96 bil ' 12,15 Ljubezen, serija - 12.45 »^^^hška nanizanka - 13,1ODoku-1^'00 Film- i'6J program - fi 1« '''►vvnun- 10,j; danes - SKnb sreče - 10.5( 15J5 Izobraževalni 17.30 Santa ti'^' 19 3nn ■ TO.SO Besede, be- ,^1«' Ip^evaik - 20,15 Dokumentarna od- , 'S' Ji ; tv. -parlament - 22.40 Dnevnik - Tv na sliko 1? jTftVASiu 40; 2 . - 10,25 Serijski film -' 20,15 Šaljivi hišni video - 20.45 TV MADŽARSKA 1 ' 9.35 Dopoldne, magazin, vmes serijski film -12.00 Poročila - 12,05 Gospodarska abeceda -12,15 Telepakk - 14.25 Ultramaraton Dunaj-Bu-dimpešta- 14.50 Sotrpini - 15.05 Naravno zdravilstvo - 15.20 Biologija za šolarje - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena Zemlja - 16.25 Top model, serija - 17.00 Dimenzije - 17.40 Dandanes - 17,50 Iščemo izginule odrasle - 17,55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19,00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport -20,15 Jalna - 21;10 Studio’95 - 2Z.00 Križarka Potemkin, sovjetski nemi film TVMADZARSKA2 8,00 Zasedanje parlamenta - 16.35 Za otroke -16.45 Nazaj k naravi -17,05 Klinika za živali, serija - 18.00 Regionalhi program - 18,45 Mreža -19,20 Magnum, kriminalka - 20,15 Novinarski klub -21.00 Okolje - 21.10 Vse ali nič, kviz - 21,45 Dnevnik - 22.00 0bjektiv - 22.40 Čar športa RTL 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Scbafer -1 S.OO llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17,00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Prijazna družina - 18.30 Zvezde- 18.45 Poročila- 19.10 Eksplozivno-19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojni napor, nanizanka - Z1,15 Detektiv Hanks, nanizanka SREDA 25. OKTOBRA TV SLOVENUA1 10,15 10,40 11,40 12,05 12.30 13.00 14.45 15.05 15.35 17,00 17,10 18.00 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 20.30 22.05 22.25 22.45 Cobi in prijatelji, risana serija Azijska magistrala, japonska serija Prisluhnimo tišini Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija Alpe-Donava-Jadran Poročila Kronika Borštnikovega srečanja Biblija: Pavlovi pismi Končanom Pot v Dartias, tv-priredba gledališke predstave Dnevnik Male sive celice, kviz Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Risanka Dnevnik Forum Slovenske novele Dnevnik Žarišče Sova Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka TV SLOVENUA 2 15.25 16.15 16.45 18.00 18.45 19.15 20.05 21.30 22.10 Karel Veliki, 3. del francoske nadaljevanke Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Sova, ponoiritev _ Ko se šrca vnameio, ameriška nanizanka poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Regionalni studio Ljubljana Odkrivanje Zemlje, ameriška izobraževalna serija V vrtincu Športna sreda Košarka za pokal R, Korača, BWC Maribor; Asvel PEP v košarki (z), Ježica : Galatasa- ray Omizje TV AVSTRIJA 1 9.00 Kriminalko je napisala - 9.45 Baywatch -10.30 Vesoljska ladja Enletprise -11.ISColumbo -13.00 Otroški spored - 14,30 Knjiga 0 džungli -15,05 Kremenčkovi -15,30 Mini Čas v sliki -15,40 Vesdjska ladja Enterprise - 16,25 Bapivatch - 17,10 Prijazna družina - 17.35 Zlata dekleta - 18.05 Nič o slabih starših -19,00 Pri Huxtablovih -19,30 Čas v sliki - 20,00 Šport - 20,15 Pretty Woman, film -2Z.1 S Šport - 22,35 Faust, začetek nanizanke v petih deUh- 23,35 Čas v sliki - 23,40 Moje najlepše leto v Nevv Votku. film -1,05 Schiejok vsak dan TTLCSB-MMTV 7.00 Videostrani - 15,55 Santa Barbara - 16.40 Kamera na potepu, ponovitev - 17.10 Vzrok za prepir, komedija - 10.40'Santa Barbara -19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Camei Gallen ge - Velika avantura na vodi, reportaža s svetovnega prvenstva v raftin-gu na reki Zambeziji v Zimbabveju - 20,50 Triperesna deteljica, nanizanka - 21.20 Spot tedna Žive scene - 21.25 Turistično okno Kompas Holdays -21,35 Predmet lepote - 23.10 MMTV-šport -23.30 To je ljubezen, ponovitev - 0.00 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja - 0,30 Videostrani - 1.00 Deutsche Wel le TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.0S Družina Faller - 9,35 Dopoldne, magazin, vmes serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda - 15,20 Književnost za šolarje -16,00 Poročila - 16.05 Zavozlano - 16,30 Top model, serija - 17.05 šestilo - 17.50 Zamejski Madžari - 18.15 Posel - 18.30 Igraš slikami, kviz - 19,00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20,15 Sosedje, tv-roman - 20,50 Zabavni program -22,20 Gospodarski tnagazin TV AVSTRIJA 2 12,25 Alpe-Donava-Jadran, ponovitev reportaže -12,55 Vreme - 13.00 Čas v stiki - 13,10 Univerzum: Onstran puščave, ponovitev - 14.00 Pravica do ljubezni - 14.25 Blagoslovljena dvojica - 1S.10 Kriminalko je napisala - 16,00 Schiejok vsak dan -17.00 čas v sliki - 17.OS Dobrodošli v Avstriji -19,00 Lokalne novice - 19,30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi sstrani - 20.15 Cerkev Miklavža, film -21.55 Pogledi S Strani - 22.00 Časvsllhj - 22.30 Bratomorna vojna: Boj za Titovo dediščino, reportaža - 23.20 Hčerka CeHaali premaganec, film - 1,00 Borim se za svoje sinove, film TVklADZARSKAl 12,00 Poročila -12,05 Gospodarska abeceda -12,1 S Welcome to Hungary - 12.45 Telepakk -15.20 Zgodovina za šolarje - 16.00 Poročila -16.05 Folkfestival Kalaka - 16.30 Top model, serija - 17,00 Za otroke - 17,45 Duhovna obhodnica -J8.15Posel - 18,30 Dnjžabna igra - 19,00 Za otroke - 19.30 Dnevnih, šport - 20.15 Arthur I., ameriški film - 21.55 Rokopis - 22.25 Klip mix - 22,40 Pajčevina, 2. del filma TV MADŽARSKA 2 15.30 Civilna korajža - 16.00 Utica - 16.20 Risanka - 16.30 Kratki filmi: Otroci savane. Iznajdbe živlienja. Carstvo ruskega medveda - 18,00 Regionalni program - 18,50 Stoletnica filma - 19,20 Don Ouijote, serija - 20,15 Klip mix - 20,30 Po poti -Z1.00 Policijska poročila -21.10 Vse ali nič, kviz -21,45 Dnevnik - 22,00 Objektiv - 22,35 Stalno omizje, okrogla miza RTL 12,00 Opoldanski magazin - 12,30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Sdia-fer - 15,00 llona Christen - 16,00 Hans Meiser -17,00 Tvegano - 17,30 Med nami - 18,00 Dober večer, magazin zveznih dežel - 13,30 Zvezde -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19,40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Morilska dvojčka - 22,15 Sternov hunagazin - 23.15 Nočni šov ČETRTEK 26. OKTOBRA TVSLOVDOJAI 10,00 10,15 10,45 11.15 13.00 13.05 14.55 16.25 17.00 17.10 18.00 18,30 18.45 19.10 19.30 20.05 21.10 22.05 22.25 22,45 Kapa nevidnica Batman, ameriška nanizanka ', Odkrivanje Zemlje, ameriška serija Po domače Poročila Pisave Ellington, angleška drama SlcMenski utrinki, oddaja madžarske TV Dnevnik Živžav Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Risanka Dnevnik Primer za dva, nemška nanizanka Tednik Dnevnik Žarišče Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10,00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11,30 Otroški program -12.00 Dnevnik - 20,15 Ljubezen, serija - 12.45 Sledge Hamer, ameriška nanizanka - 13.10 Ooku-mentarna serija - 14,00 Zgodilo se je v Rimu, britanski film - 15,35 Izobraževalni program - 16,30 Hrvaška danes - 17.30 Santa Barbara - 18,15 Kolo sreče - 18,50 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja -21,10 Kultura - 22,30 Dnevnik - 22.50 S sliko na sliko TV HRVAŠKA 2 15,50 S sliko na sliko - 16,35 Kitajska, dokumentarna serija - 17,25 Evropska nogometna liga -10,25 Serijski film - 19.30 Dnevnik - 20.1 S Družina Churchill, dokumentarna serija - 21.30 Humoristična serija - 21,35 Serijski film - 22,25 Reševalna 911, serija - 23,05 Fluid expo TV AVSTRIJA 1 10,35 Poletje s tjulnjevim mladičem -11,00 Čas za TVMADZARSKA2 15.45 Koliko je vreden podeželan - 16.00 Književnost za šolarje in obvezno čtivo, vmes Vihar, tv-prire-dba Shakespearove igre - 17.30 Čakajoč na vlado - 18.00 Regionalni program - 18,50 Kriminalistični magazin - 19.25 Kojak, kriminalka - 20.20 Malo Juga, serija - 20.45 Okolje - 20,50 Trk, politični debatni program - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22.35 Fantozzi, italijanski film RTL 8,00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10,30 Čas hrepenenja - 11,00 Vroča nagrada - 11,30 Družinski dvoboj - 12,00 Opoldanski magazin - 12,30 Zlata dekleta -13,00 Umori so njen konjiček - 14,00 Barbel Schafer - 15,00 llona Christen - 16,00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami -18.00 Prijazna družina - 10.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi slabi časi - 20.15 April, april, vodi Frank Elstner -21.15 Mestna klinika - 22.15 Preganjana ženska - 23.15 Nočni šov - 0.00 Dnevnik - 0,30 Cheers - 1,00 Prijazna družina - 1,30 Zlata dekleta -2,00 Barbel Schafer RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MUZ (DOPOLDAN TUDI SV 646 KUZ) PCItK: 3.45 Prebujajte se Z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - *5 Obvestila - 6.30 'Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Dnjga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 3.05 Obvestila - 8 10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.1SZamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kihcveniilator -11.15 Od petka do petka -12 .0(1 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne naMV- 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik - 19,30 Večerni program MV -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč S0A0T4:5.45 Prebujaite se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6,25 Obvestila*- 6,30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopisa - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 InlMJiac^ v treh jezikih - 8.00 Dojooidne na MV - 8.00 Poročfia -* 8,10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - S-ISPradstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - lOJO Menjalniški t^i agencij- 10.30 Potepajte se znatni - 11 OOSobOtrii gost - 12 00 Poročila BBC-ia -12.05 Glwessiila -12,15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v l.oesbiedniFie: -13:00 Popoldne naMV -13.10 Pomlrav in napovednik - 13 30 Poročita - 13.35 Obvešfila - 14 30 Evropav enem tednu, BBC -15.30 Dogodki odmevi -1'6.25 ■ Obvestila -16.30 Poročila - 17 OOttijIturm koledar-17.05 Radijski kr^sejmi-17.30Mati oglasi -18.00 Najiepše želje s cevkami iri popravi - 19 00 Radijski dnevnik - 19.30 Ife^rni prograrniitV -19 30 Dober večer, Benol - 22 00 Želimo vam fahko^ NCKLJ4; 8.00 Začc^mo nov dan “ 8.05 Horskop -8.15 Panonski odmevi - 8. SO Zamurjenci, ponovitev -9.1 S Misel in čas - 9.80 Srečanje na MV - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljslakahinia-12.00 Poročita -12.05 Obvestila -12.30 Miaileza kmetovalce -13.00 Najlepše želje s čestitkami irrpoaravi (vmes javljanja s športnih igrišči - 19.00 Radijski dnevnik PONCDCLIOfc 5.45 Pretkjjajteseznami - 5.45 Pozdrav, in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 iniormacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/ Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik -8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9,15 Župan na obisku - 10.00 Porodila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaii agencij - 10.15 Minute za zdravje - 11 .00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik -13 30 Poročita -13.35 Obvestila - 14.00 Ponedeljska tema -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč... - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOitOb 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6,10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6,45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časdpise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Infontiacije v treh jezikih - 7.45 Lfubljan-sko zvočno pismo - S.OO Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 3.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednih - 8.30 Oaj, kak san zlufto ...nogomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank- 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - lO.IOMe-njalniški tečaji agenc^ - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali ogt^i- 12.00 PoroSSa.BBC-ja - 12.05 Obvestila-12.1'5 Kronika UNZ-ia -12.30 Dežurni nomarv 1.osebi ednkie - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in na-povedeSk-13,30 Poroffla- 13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno -15.30 DogotSuin odmevi -16.25 Obvestn la -16.30 Poro^ -17.00 Pokušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na naednifanni - 19.00 Radijski dnevnik 719.3Qlteeemi programMV- 19.30 Da in ne - 22.00 Želimo lahko noč SmvL S.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6 10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Hor(Bk«t - 8 40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 3.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mal; oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Iščemo za vas -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 NST- SNMV - glasbena lestvica -11.00 V žrvo o - 12.00 Poročila BBOia - 12.05 Obvesfila -12.1 S Kronika UNZ-la -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne naMV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najieoše zelje s čestitkami in pozdravi -19.00 Radiiski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19.30 Mursko-morski val - 22,00 Želimo vam lahko noč CmiTUj 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in naporvednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Dnjga jutranja kronika - 7.30 Iniormacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 3 00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik-9.00 Menjalniški tečaii bank - 9 15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10 05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaii agendi -10.30 Reportaža tedna -11.15 Mali oglasi- 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne naMV -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vreče teme -15.30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila -16 30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Naj lepše zelje s čestitkami in pozdravi -19.00 Radijski .dnevni k - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Gezasezeza - 22.00 Želimo vam lahke noč 26 vestnik, 19. oktobra 1^ II Tri leta po zločinu v Jurovskem Dolu vestnik Moj sin ni streljal Marija Rotar je v pogovoru z našim novinarjem odločno zavrnila možnost, da bi na Ivana Krambergerja streljal njen sin - Je Petra Rotarja ovadil vinski bratec? V nedeljo, 7. junija 1992. leta, je Slovenijo pretresla novica o atentatu na negovskega dobrotnika in kandidata za predsednika Slovenije Ivana Krambergerja. Tistega dne okrog 18.45 je zadet s kroglo iz strelnega orožja omagal na trgu pred cerkvijo v Jurovskem Dolu nedaleč od Lenarta v Slovenskih goricah. Ljudje so se upravičeno zdrznili in se spraševali, komu je bil v napoto mož, ki je na predsedniških volitvah zbral več kot 20 odstotkov glasov. Odgovor na to vprašanje je bila aretacija domnevnega storilca kmeta Petra Rotarja iz Jurovskega Dola, ki se je tedaj približeval 42, letu starosti. Je res streljal on? torka je tozd, da je bolan, zato je samo pil in nič jedel. Tisto nedeljo (7, junija 1992) je navsezgodaj odšel na lov, da bi ustrelil srnjaka, ki ga je večkrat videl. Menda je bila ura osem, ko se je vrnil in materi potožil, da divjadi ni zadel, ker da je puška narobe Pomislila je na petardo Marija Rotarje v nadaljevanju povedala, daje tudi tisto nedeljo, ko je bil v Jurovskem Dolu politični shod, sedela pred svojo hišo. pozneje pa je odšla na vrt, da bi bolje slišala govornika. Slišala je pok in pomislila, da je počila petarda. Potem je videla, da ljudje tekajo sem ter tja in da mnogi nenadoma vžigajo avtomobile, Sele od sina Branka, ki stanuje v drugem kraju, a je prišel ponjo, da bi jo odpeljal na svoj dom (da bi jo pripravil za obisk pri zdravniku naslednji dan), je zvedela, daje nekdo streljal na Krambergerja. Nato naj bi prišel domov še Peter in brata Branka poprosil, da bi bi v petek pomagal pe- more verjeti, da bi streljal. Ni mogel, ker je bil »okajen«, bilje zdoma, osumili in obsodili pa so ga, češ da je streljal iz svoje nove hiše. »svinjski« kuhinji umrl. No, h® Rotar o svojem pivskem brak’ nima ravno slabega mnenja Torej ne verjame, da bi ga P^ vem zatožil, in tudi ne verjame da bi streljal on (Štefan 2"“' t Priznanje v alkoholiziranem stanju deri), kajti pravi:' j. »Tega ne verjamem, saj ni tehtnega razloga. Vse skupaj) bilo nastavljeno, storilcem P^)‘ ustrezal .zabiti’ Rotar, pijance^ Ji t Obtožba: sprostil naj bi svoj gnev Temeljno sodišče. Enota Maribor je po večdnevnih obravnavah 31. avgusta 1992. leta, torej po manj kot dveh mesecih pripora oziroma preiskave, kar je za tak primer nenavadno hitro, obsodilo Petra Rotarja na 9 let zapora. Sodbo je bila utemeljena z obtožbo, češ daje streljal zato, da bi »na tak način sprostil svoj gnev, ki gaje navdajal do Ivana Krambergerja«. Obdolženec naj bi preiskovalnemu sodniku dejanje celo priznal (v kakšnih okoliščinah, to je seveda' vprašanje), pozneje pa je to zanikal oziroma sam sebi ni mogel verjeti, da bi streljal. Zdaj, ko je že odslužil precej kazni in ko se je otresel alkohola, ki ga je spremljal lep čas iyegovega življenja, je Srečku Logarju, piscu knjige Iskanje resnice, na vprašanje, zakaj je uboj priznal, zdaj pa trdi, da ni streljal, odgovoril: »Prvič, jaz takrat sploh nisem streljal. V moji hiši so odkrili puško, krogle, ki je zadela Krambergerja, pa ne’ Tudi mnenje izvedenca sloni na šibkih dejstvih. Že dalj časa sem lovec, pa sem doslej še vedno našel kroglo, ko sem streljal divjad. Veste kaj, kroglo so kriminalisti našli, vendar so jo skrili, ker z njo ne bi mogli dokazati, da je prišla iz moje puške. Prav smešne so trditve kriminalista, ki trdi, da seje krogla v Krambergerju odbila v drugo smer in se razletela; zdravnik pa je lepo povedal, da je krogla šla naravnost in potem končala v vršičkih smrek. Rekonstrukcija dan po umoru je bila opravljena, ko sem bil pijan, v priporu pa so me vztrajno učili, kako sem to naredil, in še papir so mi dali, da bi vse narisal. Zakaj me takrat ni pregledal psihiater ali specialist; ugotovil bi, da govorim neumnosti in da se stvari sploh ne zavedam...« Zdrznila se je, ko je slišala radio Tako Peter Rotar, ki je zdaj zaprt v zaporih v Dobu pri Ljubljani. In kaj je Vestnikovemu novinarju pripovedovala Petrova mama Marija Rotar? Našel sem jo na klopi pred staro hišio, na kateri v lepem vremenu tako rada posedi, saj seji od tam ponuja pogled po dvorišču in na cesto, ki vodi k cerkvi. Ko je zunaj, nekako pozabi, da je njena hiša, četudi je imela več otrok, pravzaprav prazna, še zlasti pa odtlej, odkar so ji odpeljali sina Petra, Vedno je ve. fjela, da bo ob njej vse do smrti. Nekje na tihem je celo upala, da se bo poročil in na grunt pripeljal nevesto oziroma snaho. Morda pri iskanju dekleta ni bil dovolj vzrajen? Morda pa ga nežni spol sploh ni zanimal, ker ga je bolj privlačila narava. Bil je lovec. Mati Marija je tudi povedala, da je rad pil. fn bolan je bil! Vse od Mati Marija Rotar pozna sinove dobre in slabe lastnosti, zato je mogoče verjeti njenemu prepričanju, da ni streljal. Pa četudi bi, ga ne bi zadel, saj je pel dni popival, skoraj nič jedel in se zvijal od želodčnih bolečin. Peter Rotar, ki se je med prestajanjem kazni otresel alkohola, je zdaj bistrejših misli. Na vprašanje pisca knjige Iskanje resnice: Kako ste lahko ves uboj tako prepričljivo opisali pri rekonsiruk-eiji in potem pa Se na sodišču, je odgovoril; »Naj vam povem Še enkrat: oni (preiskovalci) so mi natančno povedaU, kako sem to naredil, in v stanju, v kakršnem sem bil, sem jih tudi ubogal. Rekel sem jim, da sem bil nekaj dni pred ubojem na lovu na srnjaka, pokazal sem, kam sem ustrelil in zgrešil, nato sem odnesel puško v hišo. V žepu sem imel pokrovčka daljnogleda in ju pozabil dati na puško. Nekaj ur potem sem šel v hišo po ječmen za svinje, in ko sem se sklonil nad košaro, sem začutil v žepu nekaj trdega. Vzel sem pokrovčka iz žepa in ju odložil na okensko polico. Pri rekonstrukciji so me prepričali, da naj bi ju bil tja položil po streljanju na Krambergerja. Vse sem delal pod močnim vplivom alkohola, in če bi mi takrat ukazali, da še kaj priznam, bi bil to očitno tudi storil. Res da sem ob neki priložnosti dejal, da tega čudaka (Krambergerja) ne bi šel nikoli volit in bi ga raje ustrelil, vendar je bilo to izrečeno v za-frkanciji. Le zakaj bi ga ravno jaz ustrelil, ko pa je ime) dovolj sovražnikov. Spomnite se incidenta na avtocesti ...* in naivnež; prav jim je prišla ja lovska puška in umor Kri bergerja, ki je bil nekomu Ko sem prišel v Dob bi misliU' sojence, ga ni, ki ne bi sem bil nastavljen; bolj,težka e sojenci pa pravijo, da jaz tegaW sem bil zmožen storiti.« Sin v zaporu, kmetija stagnira Rotarjevi iz Jurovskegu^^^ so imeli veliko posestvo, rem so redili več deset Vine. Za napredek gre sinu Petru, ki je ostal jsiai u-. - , kmetoval. kar ga ni več, saj prestaja no kazen za dejanje, trdi sam, kot trdijo mati ib gi drugi, tudi »strokovnjak'*)' storil, domačija ne napri gruntu in uspešno siuni, uunjavjjii irc več. Saj ne da bi bilo BoaP” stvo zdaj opuščeno, to dejo pomagat bratje in toda eno je tuja pomoč, - - , 1 tl . . je stalno delo na kmetij', banje« z njo. Najhuje je -materi, ki je tako osamljena je ure, minute ... ko ne bi ' kateteja. ■ -jst«lJ’ mislimi pri sinu, za m«' povsem prepričana, da m s Zato ne, ker tega ni moB«}’ -di bi hotel, saj je bil ves čl ", f*i »J lil . ■ iz self zaradi bolečin v praznem cu, nekajdnevnega ■ ■ , sin m ,. Hudo ji j« ne sp* tudi zato ne, ker se varjal s politiko. s I t 1 t d k t h, t k I b d d bi t ‘i k ‘ 6 t It la k li tj It h J til k Oktober - mesec požarne varnosti Aktivnosti v Ljutomeru in Beltincih »nesla«, zato naj bi dejal, da si bo sposodil boljšo. Tudi ni vedel, kateri dan je bil: z mamo se je celo »prepiral«, češ da je sobota. Bruhal je in tožil, da ga boli želodec. Zajtrka ni maral. Potem je šel ležat. Od kosila (»kuretine«) pa je srknil le nekaj juhe. Ko se je zbudil, je odšel na domačijo sosedov Roškarjevih, ki so bili na morju, da bi nakrmil svinje. Od tam je potem odšel s koso na ramenih na travnik. Ijati svinje na sejem. Potem so vsi šli na dvorišče. Prišla sta policista in vprašala po ključih Ro-škarjeve hiše in nove hiše Rotarjevih. Peter ju je »odprljal« tja, njegova mati, naša sogovornica, Marija Rotar pa seje potem s sinom Brankom odpeljala v Maribor in se zgrozila, ko je v poznih večernih urah po radiu slišala, da je streljanja osumljen njenega sin Peter. Potem ko so ga obsodili, seje zgrozila še bolj, saj ne Je Petra zatožil hlapec Štefan? Marija Rotar mi je zaupala možnost, da je sina Petra morda zatožil Štefan Žnuderl, ki je bil pri Rotarjevih neke vrste »hlapec«. Tudi popival je rad. Po atentatu na Krambergerja je Štefan za nekaj časa izgini! z Rotarjevega grunta. Je imel slabo vest? Vrnil se je po nekaj tednih in tedaj prosil, alt bi lahko še ostal na kmetiji. Petrov brat Branko se ga je usmilil in sprejel, A kake koristi od »prišleka« ni bilo, ko pa je še naprej le pil in pil in skoraj nič jedel. Nekega dne je obležal in odpeljali so ga k zdravniku, ki ga je napotil v bolnico, a tja ni šel. Vrnil se je k Rotarjevim, se preoblekel in v zato, ker ga iz zapora i-. na tedenski počitek, J" omogočajo drugim J----J1—tedaj m to le za nekaj unc. ra ’ . o*?;. na tedenski počitek ampak je doslej prišel v spremstvu paznika. mati, ki je hudo bolna, ■ ■ ■ ne, želi, da seji sin čimprej jn bosta vsaj še nekaj časa 7’ gospodarila. rtUf* Ji bo sina vrnil rezultat vljenega sodnega ir IJVHV^U JVM or /J Pilj,. ta odkril pravega krivca ■ vrstic pa se boji, da se t k? uiilio. flji Zgled z^tojopdlib zgodilo. v svetu, denimo Johna j a.,i„ „ A____H<.r še dyja v Ameriki, kjer še več kot 30 letih, nisooo jj vega morilca. Vsi »morilci« so njeni. bili namišljef”’ ŠTEFAN 11 K I d 1 t H I i, h t k 1} »k ki 111 Na posvetu poveljnikov in predsednikov gasilskih društev Občine Ljutomer, ki ga je sklicala Gasilska zveza Ljutomer, so se dogovorili za določene aktivnosti v oktobru, mesecu varstva pred požari. Sklenili so, da bodo v tem času še posebej opozarjali na možne vzroke za požar in druge nesreče, pri tem pa naj bi »odigrala« pomebno vlogo tudi sredstva informiranja in druge oblike obveščanja (plakati na primer). Ker pa gasilci ne sodelujejo le v požarih, ampak rešujejo tudi drugod, bodo z vajo prikazali uspešnost reševanja na vodi oziroma iz vode. Vaja bo 21. oktobra na Gajševskem jezeru. V tem mesecu bodo na stežaj odprta tudi vrata marsikaterega gasilskega doma, da bi se tako s poslanstvom in opremo sezanili otroci iz vrtcev in osnovnih šol. Po gasilskih sektorjih in na območju posameznih gasilskih društev bodo izvedli taktične vaje, pregledali hidrante in občanom pokazali, kako je napje mogoče priključiti cevi. V oktobru bodo še pregledali marsikateri gasilni aparat, in če ni več uporaben, bodo poskrbeli, da ga znova napolnijo z gasilnim sredstvom. Koristni bodo tudi preventivni pregledi v požarno najbolj ogroženih podjetjih, na primer v lesnopredelovalnih. Za prve dni prihodnjega meseca pa v Ljutomeru napovedujejo tiskovno konferenco, na kateri bodo spregovorili o problematiki požarnega varstva. V gasilskem poveljstvu Občine Beltinci so že poskrbeli za določene aktivnosti, še preden seje začel mesec požarnega variva. V oktobru bo beltinsko gasilsko vodstvo še posebej sodelovalo z osnovnima šolama v Beltincih in Melincih ter otroškimi vrtci in populariziralo gasilstvo. Večji prikaz reševanja iz ognja, ki ga povzročajo vnetljive snovi, načrtujejo za učence beltinske šole. Gasilska vaja bo potem še v ob-murskih vaseh, kjer bodo prikazali predvsem reševanje na vodi. Naslednja vaja pa bo za območje Beltince, Lipe, Gančan, Lipovec in Bratonec, torej vasi, ki so oddaljene od Mure, zato bodo prikazali, kako se je mogoče zoperstaviti ognjenim zubljem, četudi niso v bližini potočni in rečni vodni viri. Gre za prikaz črpanja iz gramoznic, vodnjakov in vodnih bazenov, K uspešnemu protipožarnemu varstvu bo prispevala tudi vaja na radijskem UKW-omrežju, s katero bodo povezali vse postaje v sistem območne Gasilske zveze Murska Sobota, D. KOSI J. ŽERDIN Ornitologija Mi, ptice Opazovanje ptic je gosposko opravilo - kaže na obilje duha. 7. in 8. oktober sta svetovna dneva opazovanja ptic. V pticah opazujemo sebe. Ne samo svojo ekološko osveščenost, tudi svojega duha opazujemo. Ornitologija (nauk o pticah) je tudi dušeslovje. Dobro je imeti daljnogled, fotografski aparat, magnetofon, primerno obleko in obutev. Jasno. Ni pa vse to neobhodno, lahko jih opazujemo tudi kar tako, s prostimi očmi in ušesi, po sledeh, po izbljuvkih, po sledeh na skubišču, po letu, po gnezdih, pod njimi. Oh, za vsako dušo je nekaj. Za tiste, ki ljubijo žalost: opazili so, da lisice in klateške mačke sistematično preiskujejo območja pod električnimi daljnovodi ob robu cest. Pod njimi najdejo mrtve ptice, ki so se zapletle v žice ali sojih zbili avtomobili. Ljudje zračnega duha jih najraje opazujejo v letu. Ptice letijo premočrtno (dobri letalci: pob- režniki. race, golobi, sokoli, lastovke škorci, pegami); v loku (pastirice, srakoperji, žolne); valovito (ščinkavci in cipe); padajoče, a ne padejo, samo zdi se , kot da bi zastajali v letu (čižki in sinice); včasih samo frčijo, če so premočene ali če so slabi letalci (mokož, progasta tukalica, stržek); jadrajo in se predajajo vetru (ujede, galebi, viharniki); letijo plavajoče, brez zamaha, kot da bi se se zamislili (skobci); križarijo, šivajo dolge loke z enakomernimi zamahi kril (postovke in čigre); lebdijo, kot bi se z utripanjem peruti obesile pod nebesni svod, ob krošnje, cvetove (postovke, kanje, srše-narji pa tudi vrabec, kadar lovi majske hrošče); strmoglavljajo na zemljo ali vodo (ujede, vodomci, čigre). Sanjavi ljudje jih lahko opazujejo z zaprtimi očmi. Poslušajo žgolenje, če poslušajo mešano petje pevk. Lahko razločujejo med cvrčanjem, čivkanjem. kričanjem, ščebetanjem, cviljenjem, žvižganjem, klepanjem, brušenje, trkanjem. Hm, slabo poimenovanje, slabo. Ptičje klicanje je lahko tem zvokom samo podobno, včasih zelo zelo. Včasih tako zelo, da se sunkovito obrnemo ob kobilarjevem požvižgavanju. Kdo mi žvižga? Kaj mi žvižga? Nekatere ptice imajo skop besednjak, bela štorklja, prekmurska grbna ptica, naj bi poznala samo tri različne klice, ^ice pevke so glede tega, kaj bodo rekle, bolj nepredvidljive, tja do dvajset različnih klicev zmorejo. In pomislite, domača kokoš, ta kura med pticami, lahko spregovori s šestindvajsetimi različnimi besedami! Kdor je videl vodomca, našega najbolj pisanega ptiča, ga ne bo pozabil. Tudi če ga je videl samo v letu, pjegovo modrozele-no zračno črto, ki leti skupaj Z ■ m !)■ rumenordečim žarenje govih prsih! Lišček je sije barve, zamudnez. ^^jeja Stvarniška zgodba pP' potikal naokrog in N ' šel do boga, ko je barvah lončkih je ostalo do dve potezi s čop' več, ej, nič več. , Kdo je nabode) el^■ rii^ ici o” ....... iaraK'’j;> počne..to najpogoat®)^piiid' so celo opazili, da na fi' majhne ptice. Omenih kaj ne bi. Tudi to je P tudi to je življenje, f J pBrfll' rečeh je sorodnost nae trn? Najbrž rjavi pticami. Za boljše prep' Za boljše pr«P"*”7i rodstva je dandan^J dobiti mnoge njamo pred kratkuh -venski ornitološk' ■li napisal Iztok Geistet- ijtrtn' Leta 1980je knjiga Slovenske f J Evrope so izčrpno P meljnem ornitološk ; z naslovom Die kate'';:a krajše »v Peterson avtorji so Peterson. ' in Hollom, ŠTEf*'' 1« tj »t »i H k k! t*, Ol ki ki kt * h h d tiJ V »ti iti; ! i n h, I i5! v i! j, tilnik, 19. oktobra 1995 27 vestnik r I I ( i Pater Pavel Berden ^Q~letnici rojstva in prvem prazniku Občine Kobilje ^'praše/, če ostane sled za nami, J ^^la je brazda bo zorana, 'risflc nas v objem bforana iw( kropil nas bo s solzami. ril til pozaba 'M M" pOZGtjG “ bo zasipal veter časa. , ta nami tod več niti glasa, se bo zaiedila Raba. hi bilo ve vedeti« ah prav poznajo pa- svojega zname-lotojaka. Večina ga prav go-pozna. Večina jih dobro ve, .'®!ii! njih ožji rojak duhovnik 'S ’ 1 redovnik jezuit, ki seje . VIHA JPAUJLj A-J . Jtoji sorazmerno kratki ži ^Koraj pretirano raz-. ™ ''umikom in vsem ljudem do-^tolje v domačem kraju, v do-pokrajini in širom po sioven- L topnije v župnijo, iz enega V druspioji h! nri ^val ®iin V- potoval iz kraja v Kot ra drugega, da bi pri ljudeh poglabljal vero, jih spod- vrednemu, k pošte-^sdsebojni ljubezni. kot duhovnika mi-torej, ga potemtakem niso le Kobiljčani, temveč mno-ljuujt ns Slovenskem. A le vedel, da je pokojni k,,’'!! nosil v sebi poleg daru do-govorca, dobrega pridigarja, bživspjojpio znano in skoraj Potrebno zaradi poslanstva, w U m—! I ■ ■ M ea lA n,-j ,. 'Jitdmi tako še VflL 1,.....^:^v: namreč tudi do- zvesto 1’ ^e kak umetniški dar, še vzoren slikar, skrben ii^^POpisec svojega rojstnega yzzglečan publicist, žal itjji.'" imel na pretek časa, da bi dodobra razdajal. ■ ..... I’'' ' mogoče raz- Sili,, Pr®j povedanega - na ■ ■ "'l'u ■'t . --- ■'J-januarja 1915. leta. Je obiskoval doma, pa v Murski Soboti in maturi se je vpisal na .UM. INO leto je stopil ''^iskj~ odločil se je za ' to se vpisal na študij .kk,;* 1' Zagrebu. V tem mestu pravno fakulteto, na začetku leta 1940 tudi ■Hiri ’ »-„6icuu. v iciii lueslU 1)^^ J'*tčen v duhovnika poleti I^h9 je postal prvi pro-'t(t)^’!''*enske jezuitske provin-^^žusove), Kot duhov-1 '"hi I,/"'k je živel največ v Mari- 1 Si';'-'' 2i decembra )9gl “JI umrl. Berdenu sta nam Slo-duhovnika, kije odlič-i j*' ljudskega misijo-duhovnih vaj in 2 našimi človeškimi ne bo nikoli niko-izmeriti, koliko do-i’’ potrebnega (in * m. I' je ta naš prekmurski lic je postoril in sploh duhovni 'in;.. -• ?*'*! vernikov. Na 1 I IITSADE EKPORT . IMPOBT ST AMSUN USOlžAJ« ZASTCS4^ ZASMiffišJNG '4 tn tbic-' včrniKOV, [^a '^'^^skih postajah se je ljudi in jih spodbuja-"a r^f ■ in lepe- t- iš siaf,";” župnišča v cerkev,* 'tl uiimogrede poučil o otroke pa poba-V^Povm'" pridnosti, po- lil*l''ici, kjer je tolažil in "• pretil m stra- ^C''lj5n' ® svojimi odlično j'"’'* Pagovori med služ-ali po njej. Bil je ih postajah se je ■ poštenemu in lepe- 'd naši pridnosti, po- I ffli nagovori med služ- , *fi in dober govorec, i® resnice Jin jih približevati Iju-rtu preprost način. V In pridige je vpletal ik^ . ij®oja svetnikov ali tr-® preprostimi L fri tfj.?®^danjega življenja, kar iSb^dšalcih še posebej učin-j''i- .puščalo v njih globoke /''sti fc moraliziral, čeprav r--»ijvilju JV tVUlvV v nekem kn-npr. tt preprost način, V svetnikov ali tr- n dobrem in zlem v 1 m pesnjenju je veliko 11 \ u pesnici začetnici takole: »Pesem ni . pesem je bister vodo in globo-*■ ki jim ne vidiš do dna.* In še. »Pesem je zelo tankočutna stvar, melodija s fine violine. Zato uporablja izbrane besede, skuša izraziti zelo fino občutje srca, globoko misel, izzvati močan odmev v duši tistega, ki jo čita.< Takih in podobnih svojih dognanj o poeziji se je skušal držati tudi sam, ko je začutil, da mora svoja čustva in misli izliti na papir, jih zapisati kot »bister potok s čisto vodo«. Veliko jih je zapisal v pesemski obliki; vse seveda niso take, kakršne naj bi bile po prej zapisani njegovi čudoviti primeri za dobre pesmi v umetniškem in izpovednem pogledu, saj za dobršen del njih ni imel dovolj časa, da bi jih izbrusil, tako »kot se brusi kristal«, a mnoge med njimi so podobne »kristalu, ki je posebno lepo in izredno oblikovan« (spet njegovi primeri), tako da jih lahko štejemo za prave pesemske dragocenosti (npr. uvajalni sonet v ta spis in druge pesmi v zbirki Himne belih jagne-dov). Med njegovimi pesniškimi stvaritvami jih je nekaj osebnoizpovednih (take so npr. Molitev, Nered. Prošnje. Rad bi bil... itd.), veliko priložnostnih ali takih, ki jih je posvetil svojim prijateljem, znancem ali pomembnim osebnostim iz prekmurske zgodovine (tako poznamo npr. cikel pesmi z naslovom Ivanocj, kije posvečen dr, Francu lvanocyju, enemu najznamenitejših prekmurskih mož vere in nar^ dnoobrambnega dela), odličen je njegov cikel Tožbe in tolažbe, v katerem daje družinski materi izo-braženki nasvete, kako živeti, da bo lažje premagovala vsakodnevne obremenitve in težave, precej pesmi je napisal o svojem rojstnem kraju Kobilju in njegovi okolici, pokrajini, ki mu je bila tako zelo pri srcu in v katero se je vedno znova vračal (npr. Moj rojstni kraj, Bog v naravi idr., med njimi jih je dosti ostalo v rokopisih), pisal je o zemlji, ki daje rast, srečo in življenje (npr. Ženi -pšenici, Veter in pšenica idr ), o letnih časih (npr. Konec maja), o sezonstvu (Slovo sezonske delavke) in drugem, pri čemer pa je potrebno posebej poudariti. da so mnoge med njimi vzgojno naravnane, mnoge religiozno obarvane ali take, ki kar naravnost nagovarjajo Boga. Kristusa in Marijo, a to prvo neprisiljeno in s pravo mero, drugo pa - vsaj v estetsko najboljših primerkih take vrste -nujno potrebno, ko gre za pesnikove refleksije, torej razmišljanja o duhovnem, nadnaravnem itd. V vsebinskem in estetskem pogledu najboljše Berdenove pesmi so izšle štiri leta po njegovi smrti v že prej omenjeni zbirki Himne belih jagne-dov (Maribor 1985. ponatis 1995). Pater Pavel Berden pa v trenutkih navdiha ni le pesni!, temveč tudi slikal, največ s svinčnikom ali prosojnimi vodenimi barvami. V tej »umetnosti podob« je bil prav tako začuda dober, lahko bi ga imenovali kar vzornega slikarja -portretista in akvarelista. Najraje jj namreč slikal portrete (odlično je upodobil npr. mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja, ko je bii ta Še stolni kanonik, in Ivana Zelka, župnika v Špitaliču m slovenskega zgodovinarja) ter akvarele, med katerimi sta najbolj znana nekakšna dva njegova slikarska cikla - Marija in Mlini oa Muri. poleg tega pa so zanimive in prisrčne tudi prekmurske kmečke hiše, naša pokrajina in še nekaj slik z drugimi motivi. Največ patrovih slikarskih izdelkov hrani njegova sestra, ki fivi na domačiji Berdeno-vih na Kobilju. Že ob Berdenovih pesmih smo ugotovili, da je njih avtor veliko razmišljal o najrazličnejših stvareh, ki uravnavajo človekovo duhovno in materialno življeiaje. Taka razmišljanja o ljudeh, veri, svetnikih, službi božji in drugem je potem tudi zapisoval v člankih in najrazličnejših spisih, objavljenih največ v zborniku Stopinje, katerega soustanovitelj je bil 1971. leta tudi on in v katerem je priobčil tudi največ svojih pesmi (če seveda ne upošte- vamo pesniške zbirke). Kot publicist je veliko razglabljal in pisal o verskih vprašanjih, o znamenitih osebnostih, duhovnih poklicih in drugem, napravil kako recenzijo, kak intervju ipd., pri čemer je bil prodoren izpraševalec, kakor je bi! sicer tvorec prodornih misli o vsem, česar se je kot zapisovalec lotil. Rezulut tega je bila tudi brošura v tipkopisu Kobilje nekdaj in danes (Župnijski urad Kobilje, 1968), ki prikazuje zgodovino njegovega rojstnega kraja skozi tisoč in več let do srede 60. let tega, našega stoletja, hkrati pa pomeni dobro osnovo za nadaljnje raziskovanje te zgodovine, kar se je pokazalo pred kratkim, ko je izšla obširnejša in vsebinsko bogatejša knjižica od Berdenove, to je delo Franca Halasa z naslovom Kobilje od nekdaj do danes (Župnijski urad Kobilje, 1995). Avtor to svojo vas na skrajnem vzhodnem delu Prekmurja, ki pa je z letošnjim letom postala tudi samostojna občina (menda druga najmanjša v Sloveniji), imenuje »otok v madžarskem morju« (str, 13). saj je naselje tik ob madžarski meji, a tudi sicer je obdano z vasmi, v katerih prevladuje prebivalstvo madžarske narodnosti (Dobrovnik in Motvarjev-ci). Je tako rekoč edino čisto slovensko naselje Ob državni meji z Madžarsko. Zato je pravi čudež, da se je na tem kraju ob Kobiljan-skem potoku in pod vinorodnim Martin bregom dolga stoletja ohranjal slovenski živelj in se ohranil do danes, to toliko bolj zategadelj, ker je bilo Kobilje v zgodovini že zaradi svoje odročne zemljepisne lege veliko bolj izpostavljeno mad-žarizaciji in asimilaciji kot drugi prekmurski kraji s slovenskim prebivalstvom. Tudi pater Pavel Berden se je -predvsem med drugo svetovno vojno - bal za slovenstvo svojega kraja, na katerega je bil močno čustveno navezan, kasneje pa se je zbal celo za njegov obstoj, saj so mladi ljudje iz njega množično odhajali, odhajali za delom, za kruhom, in se potem le redki vračali. Danes se njegovim živečim so-krajanom ni treba bali ne enega ne drugega, Kruh si sicer mnogi med njimi še služijo v Murski Soboti. Lendavi, Turnišču in v drugih od Kobilja večjih krajih, a se več tako množično, kot so se nekdaj, ne odseljujejo, ampak ostajajo doma. To je dober znak, kakor je dobro tudi to, da so Kobiljčani pred kratkim, to je avgusta ob 1. prazniku svoje občine, izkazali vso pozornost in čast svojemu pomembnemu so-rojaku, ko so mu postavili in odkrili doprsni kip, ki stoji na prelepem mestu sredi Kobilja - v trikotu med župnijsko cerkvijo sv. Martina, patrovo rojstno hišo in župniščem, v manjšem parku, katerega pravi znamenitosti sta mogočni breki (Sorbus torminalis), menda najstarejši tovrstni drevesi na Slovenskem. Na podstavek so zapisali Berdenove besede, ki nam pričajo o njegovi navezanosti na domačo pokrajino in njene ljudi, njegovi vzhičenosti nad njo in njimi, besede, ki prinašajo njegovo prošnjo, molitev, da bi ta pokrajina in ljudje v njej ostali njegovi ... Napis se namreč glasi; širom krajine te bnajo moji ljudje vsenaokoti. Sredi ravnine nekje utripa moje srce, poje in moli. s postavitvijo spomenika patru Pavlu Berdenu Kobiljčani nam drugim dokazujejo, da znajo ceniti, kar je duhovno, plemenito in lepo, vse tisto, za kar je živel jezuit Berden. Če bodo tako ravnali še naprej in se po njem zgledovali, potem se ne bo bati ne za njih duhovni in ne za materialni blagor. In če bomo tako ravnali tudi vsi drugi v pokrajini, potem se nam vsem skupaj ni ničesar bati Jože Vugrinec I I I SbMa. Sa..2278 ao. 22 42^ Spoštovani kupci in posiovnipartnerji! Za vaša iaupaaje vas WTRA£i!^ MMibar ^ in SAMSUNG t SERVISNE KAMPANJE. ’ ■' '1 h Od 23. do 25. oktobra 1995 vam bodo V naštetih servisih brezplačno popravili vse aparate SAMSUNG, ki nisi stari veČ kot pet let. (Popravila TV-ekranov, VCR-glav, CD-deckov, mehansko poškodovanih aparatov ter aparatov z garancijo niso zajeta v to akcijo.) F S ^eni TV-video Hi-Fi Servis Mitja PRESKER Ulica Čebelarja Močnoka 7, 62204 MIKLAVŽ Tet.: (062) 69 18 68 I I VABLJENI! iS! Ur DAST, d, o, o, Ziherlova ul. 10, 61000 LJUBLJANA TeL:(061}22 10 15 ORBITER ELECTRONICS, A o. o. Jez^5hae.22 64000 KRANJ I TeL: (064) 24 14 93 ' 331184 I I RTV'Servis TRATNJEK Štefana Kovača 19. 69224 TTIRNIŠČE Tel.-. (069) 72 080 Moja domača banka i /O Pomurska banka d.d. '______ Murska Sobota NOV BANKOMAT v murski soboti? Prek 200 bankomatom mreže v Sloveniji, od tega jih je sedem v Pomurju (M. Sobota: Trg zmage 7, Slovenska ulica 15, Lendavska ; 43; Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Radenci, Beltinci), se je V OKTOBRU - MESECU VARČEVANJA pridružil še bankomat v Kocljevi ulici v M. Soboti Zakaj se vedno več imetnikov tekočih računov I I I odloča za poslovanje prek bankomata? J J I' - Zato, ker lahko dvignejo gotovino 24 ur na dan (ob petkih in Svetkih), ne da bi se po nepotrebnem drenjali V vrsti pred okencem. • Zato, ker so bankomati mreže.SČ^sm ® V vseh večjih krajih Slovenije. * Zato, ker bankomat poleg dviga gotovine omogoča tudi polog denarja na tekoči račun in plačilo plačilnih nalogov (kako boste to naredili, vam bodo povedali v vaši enoti). a: 1 ,wt— 2S vestnik, 19. oktobra vestnik I POMURSKA ZALOŽBA, d. d. Murska Sobota Lendavska 1 Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto prodajni retmnt na terenu Pogt^i: - ekonOTtšS« tehnik ali ek<»iomtst - 3 leta ctelpvnih izkušenj pri podobnih delih - voznih izpit B-4ategbrije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas 8 3-mesečnim poskusnim delom, Pf^ave z dokazili o izpoSrtjevanju pogpjev pošljite v 8 dneh na naslov: POMURSKA ZALOŽBA, d, d. Mtfiska Sobota Lendavska 1,69GD0 Murska Sobota zavarovalnica triglav območna enota M. Sobota Lendavska 5, tel.: 069/31-650 d.d. I Zavarovalnica TRIGLAV, d, d., OE Murska Sobota objavlja dražbo poslovnega prostora, ki je v pritličju posiovno-stanovanjskega objekta v Ljutomeru, Ormoška ul. 12, z 27,90 m^ neto uporabne površine. V Sloveniji je NISSAN zdaj cenejši kot drugje I Nižja cena ne pomeni stare zaloge ali I manj oprem el • Uradni zastopnik NISSAN ADRIA je uspel zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, kot veljajo za bistveno večje evropske trge. Izklicna cena je 5.890.000,00 SIT, Javna dražba bo 25. 10. 1995 ob 10,00 na sedežu Zavarovalnice Triglav, Lendavska 5. v IV. nadstropu. Cenjeni ponudniki morajo predložiti potrdilo o vplačilu 10-odstotnega zneska od izklicne cene, ki mora biti vplačan nažiroračun Zavarovalnice Triglav, d, d., OE Murska Sobota številka 51900-665-21. Hukl I Najsodobnejša B tehnologija, ■ edini v tem razredu L s 16-ventitskim A motorjem. Micra 1.0 L 16V 3vrat Dražba bo v skladu z določili ZlP-a. f>EM Micra 1.0 L LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor • Lenart), tel.: 062/640 540 ODPRTO: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12- E 1 r Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4vrMa Sunny 1.6 $LX 4¥f3ta Sunny 1.4 SLX 5 vrat Uradni »ttopplk tA NISSAN ADRIA d.».p. 54. Ljubljana tetefoni (OSlj 301 355 NAJVECJI SALON VOZIL LADA V SLOVENIŠ AVTOMOBILI V ZALOGI * OBRESTNA MERA ŽE OD B + Suflny 1.6 SLX 5 vrat I Sunny 16 SLX WAG0N SU.S.5O DEM S5.6D0 DEM 3U.56DDEM S5.71O DEM 39.870 DEM Obiščite pooblaščenega prodajalca: AVTOHIŠA, Murska Sobota, Mikluša Kuzmiča 19. telefon: (069) 32 209 * NAJUGODNEJŠA POSOJILA, BREZ POLOGA, TUDI ZA RABLJENA VOZILA DO 5 LET * STARO ZA NOVO * NAJUGODNEJŠI LIZING - tudi za PODJETNIKE In KMETOVALCE LADASAIttJUU f3OO/3V samo »SUIDO SIT. Mesečni obrok samo S6.OOO SIT. I 4 r NISSAN OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IH SERVISER 1 f-LETNA TRADICIJA Borut Jagodic • rezerni deli * avtomehanike • avtokieparstvo • vulkanizorotvo I I ŽIVLJENJSKE RADOSTI f f CLIO BE BO k Clio Be Bop je mladostno razposajen - kot tisti jazz, ki je v štiridesetih navduševal staro in mlado. Življenjske radosti so na voljo po ugodnih kreditih: za Petko je obrestni mera R+5% '5 za Clk) pa R+7%. LAGUNA at Družinski karavan. Bodite med prvimi v Sloveniji, ki bodo spoznali novo lepotico iz družine Laguna. Avtoservis Škafar Bratonci 94, 69231 Beltinci telefon: 42 283 Avtocenter Škafar 69220 Lendava, Industrijka 4b tel,: 77-556 AGROSERVIS ^DUZALEM ■ Murska Sobota o D m o ž O Kroška ul.: 58, 69000 MS telefon: 21-630 062 70M06 OP 19. PO 22. OKTOBRA REMULT _ AVtO^..,- ŽIVLJENJ^ - RENAULT priporoča elf )95 19. oktobra 1995 29 I Z, I I l vestnik MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, obvešča, da je v Ur, listu R Slovenije št. 58/95 dne 13, 10.1995 objavljen naslednji natečaj: JAVNI, ANONIMNI, URDANISTIČNO-ANKETNI IN URBANISTIČNO-ARHITEKTONSKI NATEČAJ za širše območje mesta M. Sobota in oblikovanje mestnega jedra v M. Soboti 01 nosilci avtorske skupine imajo pravico do udeležbe na na-I *s» arhitekti državljani Republike Slovenije s stalnim biva-'Stem na območju Republike Slovenije. Razpisovalec vabi k ^ečaju vse, ki želijo ustvarjalno prispevati k čim boljši rešitvi ečajne naloge. Pravice do udeležbe nimajo člani ocenjevalne ■''"sije, namestniki, poročevalec, skrbnik in konsultanti ter pri-Malct natečajnih podlag ter njihovi bližnji sorodniki in sodela-delovne skupine. .. ®čaj je razpisan v skladu s Pravilnikom o izvajanju natečajev ^dročju arhitektonske in urbanistične ustvarjalnosti (ZDAS "a Natečajna naloga; 'Ahanistični anketni del za zasnovo mesta M, Sobota in idejna 'ešilev urbanistično- arhitektonskega oblikovanja ter programska ^novo mestnega jedra za območje med Ulico Stefana Kovača. °cljevo, Slomškovo in Slovensko ulico. p Ocenjevalna komisija: ^fedsednik: Andrej GERENČER, dipl. oec., župan Mesine občn p^ Sobota, investitor .odpredsednik: mag. Miran GAJŠEK, dipl, inž arh. Vladimir GOLDINSKU, dipl, inž, arh. Marjan BEŽAN, dipl, inž, arh, Aleksander ŠMIDLEHNER, dipl, inž. arh. Matjaž BERTONCELJ, dipl, inž arh. Stalna stilor namestnica: Nada CVETKO - TOROK, dipl, inž, gr., inwe- ^fočevalec: Jana KOVAČ, dipl. inž. arh. *^ik: Anton ŠTIHEC, dipl. inž. gr., investitor I'l91era, Aok; 13. niejo Se začne z dnevom objave v Ur. listu R Slovenije št. 58/ 10. 1995. Natečajniki lahko natečajno gradivo prevza-* 15 dneh po objavi v Ur. listu R Slovenije oziroma do k t'":™*" SANrrAflNiH caic " 0 A V A doo *-*'*Java, Industrijska 4b VARIŠ, ^odnjaSanitarnih celic Lendava, d. o. o., razpisuje JAVNO DRAŽBO poslovnih prostorov VARISA (prostor If^J^nfega podjetja GORENJE IMO - »bela hiša«), ^^'Iska 4b, Lendava, velikost 313 m2, izklicna "a 78.250 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 'l^vri^ Hill bo v petek, 27, 10, 1995, ob 11. uri v poslov-sttjflh VARISA LENDAVA d. o. o. lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Republiki Sloveniji ali so državljani Republike pravnih oseb se morajo na javni dražbi izkazali z ri&b.' DOnhIdctil/sm nrotmo Vi lA in OVG“ '^nirri pooblastilom pravne osebe, ki jo zastopajo, in ov^ it sodnega registra, fizične osebe pa z origi- Potnlllom o državljanstvu Republike Slovenije, najkasneje 3 dni pred javno dražbo vplačati Višini 1 o % izklicne cene na žiroračun; VARIŠ Len- d. S riM- I “ I / o plačani varščini se mora ponudnik izkazati pred '’i®je mora skleniti kupoprodajno pogodbo najka- li„ ' ■ ............ 0-, št. 51920-601-17239. po končani javni dražbi. ri„ '^•'^elj poravna kupnino z upoštevanjem že plača-, poravna Kupnino z uposievonjcm ^^Dešni n/ Kasneje v 15 dneh po podpisu pogodbe. Če '*siQ^gPi^'’rjdn»k ne bo sklenil pogodbe in plačal kopnine v ^ržapg bo pogodba razveljavljena, varščina pa dražiteljem bo varščina brezobrestno vrnjena v Pn tavni dražbi. in. J0 naprodaj po sistemu videno - kupljeno. s vse dajatve v zvezi s prenosom lastništva in stroške v zvezi s pogodbo plača kupec, lahko pred javno dražbo seznanijo s podrob- i^^iaviin dražbe in si ogledajo nepremičnine, ce se sr..: . to rifl ■__.J.«,.™ .4 ^riisi^a P? sedežu podjetja VARIŠ Lendava, d. o. o., Indu-’0. ozirnma lAiniA«.. ronoi zR 111 ml .398, ' oziroma po telefonu (069) 76 111. int. 398, fparles SiBi^SPOHIŠTVO ^Rifo^rt’ d.o.o. ž**iwon vključno 30. 10. 1995 do 12. ure na Mestni občini M. Sobota, Kardoševa 2, pri g. Antonu ŠTIHECU ali prejmejo po pošli ob plačilu 15.000 SIT kavcije, ki jo nakažejo na žiroračun Mestne občine M. Sobota št. 51900-630-76001. Vprašanja v zvezi z natečajem lahko natečajniki pošljejo Mestni občini M. Sobota, Kardoševa 2, v 35 dneh po objavi natečaja v Ur. listu R Slovenije oziroma do vključno 17. 11, 1995, Ocenjevalna komisija bo odgovorila na vprašanja v 10 dneh od roka vložitve vprašanja oziroma do vključno 27. 11. 1995, Razpisovalec bo ob začetku natečaja predvidoma organiziral pogovor s potencialnimi udeleženci. Rok za oddajo natečajnih del je 90 dni od objave v Ur. listu R Slovenije oziroma do vključno 11. 1, 1996. Za dela, ki bodo poslana po pošti ali železnici, sta veljavna datum in ura poštnega žiga. Udeleženci natečaja, ki bodo dela poslali po pošti ali železnici, morajo hkrati s telegramom obvestiti mestno občino o oddaji natečajnega dela. Natečajna dela je treba oddati ali poslati na naslov: MESTNA OBČINA M. SOBOTA, Kardoševa 2, Murska Sobota, z oznako »NATEČAJ - MESTNO JEDRO«. Ocenjevalna komisija bo delo končala v 30 dneh po koncu natečaja oziroma do 12. 2. 1996, Izidi natečaja bodo objavljeni v časopisih Delo in Vestnik po končanem delu ocenjevalne komisije. Nagrade bodo izplačane najkasneje 30 dni po objavi izidov natečaja. Kraj in čas razstave bosta objavljena hkrati z izidi na- OBČINA HODOŠ - ŠALOVCI UBK UNIVERZALNA Šalovci 163 69204 ŠALOVCI BANKA, d. d., Ljubljana PE MURSKA SOBOTA Slomškova 25 69000 Murska Sobota objavljata NATEČAJ za dodelitev posojil s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje razvoja občine Hodoš -Šalovci, in sicer: za kreditiranje projektov malega gospodarstva v Občini Hodoš - Šalovci v kmetijstvu in turizmu ter naložb v proizvodne in storitvene dejavnosti zaradi širitve obstoječe in uvajanja nove dejavnosti. Kreditna vsota znaša 15.000.000,00 tolarjev, ki so sredstva UBK-banke. 1. Merila in pogoji Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim bivališčem na območju Občine Hodoš - Šalovci, in sicer: - gospodarske družbe, - samostojni podjetniki posamezniki, - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. tečaja. Nagrade: 1. nagrada; 2. nagrada; 3, nagrada; 2 odkupa po 750,000 SIT 550,000 SIT 300.000 SIT 150.000 SIT Udeležencem, katerih delo bo izdelano skladno z natečajnimi pogoji, bodo povrnjene odškodnine v skupnem znesku 300.000 SIT. Ocenjevalna komisija ima pravico, da celoten nagradni sklad odškodnin razdeli tudi v drugačnem razmerju. Prvonagrajeni avtorji bodo vključeni v sodelovanje pri nadaljnji obdelavi obravnavanega območja. Prednost pri dodeljevanju posojil bodo imeli prosilci, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka, namenjajo sredstva za naslednje namene; - turistični projekti. - kmetijski projekti, - projekti domače obrti, - industrijski projekti, - projekti v drugih storitvenih dejavnostih. Mestna občina M. Sobota STIGMA S droge, AIDS 061 97 89 od ponedeljka do petka od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20,00. Od 2. novembra PRODAJAMO SADIKE SADNEGA DREVJA, OKRASNEGA GRMIČEVJA, VRTNIC IN IGLAVCEV I DREVESNICA Stanko ŠPUR Satahovci 52 69000 M.Sobota Tel./faks: 069/22 557 KMETIJSTVO ČRNCI, p. o., črnci 2 - grad, 69253 APAČE Objavljamo javno zbiranje ponudb: Prodajamo gospodarsko poslopje s pripadajočim zemljiščem in dvoriščem na parcelni štev. 1012/3 v k. o. Droblinci, p. Apače, velikosti 17,24 ara, cena 1.796.300,00 SIT. Ponudbe pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi. Matek h krmi za prepfečevanje drisk pri živalih Dobile ga v lekarnah, kmetijskih prodajalnah in veterinarskih postajah Pogoji za dodelitev posojil: - višina za posamezni projekt znaša maksimalno do 3.000.000,00 tolarjev. - obrestna mera: - za komitente UBK BANKE: TOM + 5 %, - za nekomitente UBK BANKE: TOM + 7 %, - doba vračanja 3 leta, - način zavarovanja posojil: hipoteka ali zavarovanje pri zavarovalnici. 2 .Vloge za pridobitev posojila se naslovijo na: UBK UNIVERZALNA BANKA, d. d,, Ljubljana. PE Murska Sobota, Slomškova ul. 25, 69000 Murska Sobota. Vse informacije o razpisu, pogojih in zahtevani dokumentaciji lahko dobijo interesenti na sedežu občine ali v banki. 3.Rok za prijavo Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave razpisa. O izbiri bodo prosilci obveščeni najpozneje v 60 dneh od dneva objave tega razpisa. SPLOSNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p. o. LENDAVA razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev izklicna cena 1. KAMP prikolica ADRIA, inv. št. 42783? 106,441,00 SIT 2. KAMP prikolica ADRIA, inv. št. 427845 3, KAMP prikolica ADRIA, inv, št. 427853 80.740,00 SIT 95.280,00 SIT 4. KAMP prikolica ADRIA, inv. št. 427810 149,100,00 SIT 5. KAMP prikolica ADRIA, inv. št. 427829 134.550,00 SIT 6. KAMP prikolica ADRIA, inv. št. 431265 220.200,00 SIT 7. KAMP prikolica ADRIA, inv. št. 428/52 197.400,00 SIT Navedene cene so brez prometnega davka, ki ga v celoti plača kupec. Javna dražba bo v četrtek, 26. 10. 1995, ob 13.00 v prostorih podjetja Petišovci - gramoznica. Javna dražba poteka po načelu videno - kupljeno. Ogled navedenih osnovnih sredstev je na dan dražbe. Varščina v višini 10 % izklicne cene se vplača uro pred začetkom javne dražbe. Najmanjši dvig cene je 5.000,00 SIT. Dodatne informacije dajejo po tel,, št. je 75 117. KUHINJE m' KUHINJE NOVE GENERACIJE NOVE, raža CENE u Bmjsia peociun V TRGOVINAH S POHIŠTVENIM PROGRAMOM! rit»A •■»Si 30 vestnik, 19. oktobra 130«' Prve izkušnje narodnostnih (občinskih) samouprav v Porabju Za materni jezik, kulturno izročilo... motorna vozila PURANE, 4 do 5. kg, samo 1^" i kos. brezplačna dostava na Na Madžarskem je skoraj vsaka vas samostojna občina in povsod so izvolili tudi svoje župane. To velja tudi za Andovce v Porabju, ki štejejo le okrog 150 ljudi, kakor za Gornji Senik, kjer živi blizu 900 prebivalcev, Pristojnosti občin pa so dokaj razUčne in ponekod le nunimalne. Vse pa dobijo določen del denaija iz državnega proračuna, o porabi katerega v glavnem samostojno odločajo. Poleg lokalne samouprave so na območjih, kjer živijo pripadniki narodnosti, lahko ustanovili tudi državne (skupne) mai|jšinske samouprave. Pravzaprav so v posameznih krajih lahko to eni in isti predstavniki (v Porabju je že tako). Forabski Slovenci so se odločili, da bo sedež takšne skupne narodnostne samouprave, ki je začela delovati 1. maja letos, na Gornjem Seniku. .Manjšinskih uprav doslej še niso izvolili (ustanovili) v Sakalovcih in na Verici, obstaja pa možnost, da bi jih imeli tudi Slovenci, ki živijo v Sombotelu, Budimpešti 1996 in pričakujemo, da bomo dobili 30 milijonov forintov. Vlada je naš predlog že sprejela. Denar nujno potrebujemo predvsem za sofinanciranje narodnostnega šolstva v Porabju, saj je zaradi premajhnega števila učencev ogrožen njegov obstoj. Še posebej nameravamo spodbujati skrb za slovenski jezik oziroma in še kje drugje. Prvi predsednik skupne državne samouprave v Porabju, ki ima 21 članov, je gomjeseniški župan MARTIN ROPOŠ, ki nas je seznanil s prvimi izkušnjami, »Doslej smo se največ ukvarjali z vprašanji, ki so povezana z ustanovitvijo takšne samouprave. Odločili smo se, da bo sedež na Gornjem Seniku, kjer živi največ Slovencev, svojega predstavnika pa imamo tudi v Budimpešti, da nam ni potrebno potovati tja, kadar državni organi razpravljajo in odločajo o naših zadevah. Medtem smo Že dobili okrog 4,5 milijona forintov, lokalne manjšinske samopu-prave pa so prejele po 100.000 forintov in pričakujemo, da bodo toliko kmalu še dobile. To je sicer premalo denaija za vse potrebe, upamo pa, da bo sčasoma bolje. Imeli smo tudi že dve seji in se odločili, da bomo na skupni samoupravi zaposlili referenta m/ Gomjeseniški župan Martin Ropoš je tudi prvi predsednik skupne manjšinske samouprave v Porabju. V tej hiši bodo kmalu uredili prostore za njeno delovanje. za finančna in administrativna dela ter sekretarja ali sekretarko, v Budimpešti pa nas bo zastopala Irena Pavlič. Kupili smo tudi že hišo na Gornjem Seniku, v kateri bomo uredili pisarne in sejno sobo. Vladi pa smo posredovali tudi naš proračun za leto Na podlagi 20. člena Statuta Občine Puconci (Uradni list RS, št. 34/95) in v skladu z določili 37. in 43. člena Zakona o urejanjih naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 8/84) je Občinski svet Občine Puconci na svoji seji dne 28. septembra 1995 sprejel naslednji SKLEP 1. člen Javno se razgrneta kartografsko gradivo in osnutek odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota, ki se nanaša na območje nove Občine Puconci. 2. člen Gradivo iz 1, člena tega sklepa se razgrne za 30 dni v prostorih sedeža Občine Puconci ter na sedežih KS Bodonci in KS Mačkovci. 3. člen Podjetja, društva, civilnopravne osebe in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pisne pripombe na sedežu občine v Puconcih, Puconci 80, 69201 Puconci, in pri predsednikih posameznih krajevnih skupnostih. 4. člen Ob javni razgrnitvi bodo organizirane javne razprave. Datum in kraj javnih razprav bosta objavljena pozneje v krajevnih skupnostih na krajevno običajen način. 5. Člen Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Vestnika. Puconci, 28, 9. 1995 Branko Drvarič, dipl, oec, I. r., predsednik sveta SGP POMGRAD VISOKOGRADNJE MURSKA SOBOTA Stefana kovača 10 BAKOVCI - Nogometaši ljubljanskga nogometHega kluba SCT OBmp^ so bUi gostje bakovskega tretjehgaša v pokalni tekmi osimne pokala, Ni jim bito lahko, saj so se morati pošteno potruditi, da sO z 2:0 premagali izredno borbene in motivirane domače igralce. Le-te je po tekmi pohvalil odo tieser, slosi-ti Brane Oblak. Za nogometaše Bakovec In njihove navijače je bila tekma pravcati praznik nogometa in priložnost, da se dokažejo. kar jim je tudi uspelo. F. B. KS LOGaROVCI - Brez samoprispevka ni napredka, ugotavlja tajnica KS Loga-rovci Pavla Bohanec. No, v tamkajšnji KS ga imajo, zalo tudi nove pridobitve. Nazadnje so sor financirali ureditev električna zvonjenja v vaški kapelici, Ta sakralni objekt so sicer zgradili krajani s svojim delom in denarjem, potem pa gaje blagosloiril škof dr. Franc Kramberger, Lepo so uredili tudi okolico in posadili okrasno grmičevje in rože.L, Kr. dvojezični pouk. De! denarja pa bomo namenili tudi lokalnim manjšinskim samupravam, za delovanje Zveze Slovencev na Madžarskem, nekatere sklade, ki delujejo v korist narodnosti, kulturne skupine idr.«: Zanimalo nas je tudi, kakšno je razmerje med manjšinsko samoupravo s sedežem na Gornjem Seniku in Zvezo Slovencev na Madžarskem s sedežem v Monoštru (Szentgot-thardu), Ali ne gre morebiti za podvajanje? »Zveza Slovencev je bila tista organizacija, ki je bila pravzaprav pobudnik za ustanovitev manjšinske samouprave na Gornjem Seniku in nam je pri tem veliko pomagala. Zdaj moramo dobro sodelovati in delati za skupno korist. Mislim, da srna takšno stališče tudi predsedstvo Zveze. Nekatere narodnostne skupnosti na Madžarskem so podobne zveze ukinile, potem ko so ustanovili manjšinske samouprave, mi pa smo bili mnenja, da je dobro, če jo ohranimo, ker dokaj uspešno spodbuja delo kulturnih skupin, skrbi za informiranje, sodeluje z matičnim narodom v Sloveniji idr. Državna samouprava pa si bo prizadevala uresničevati tisto, kar je zapisano v manjšinskem zakonu, in to v kar najtesnejšem sodelovanju z Zvezo Slovencev. Zdaj, ko imamo neke vrste dve manjšinski organizaciji, smo vključili še več ljudi, ki bodo delali v našo skupno korist - za ohranjanje kulturnega izročita in obstoj ma- AVTO TAVRIA, star 2,5 leta, prevoženih 22.000 km, garažiran. ugodno prodam. Tel.: 23 683. m4477 MOTOR ZA MOTOCROSS, 125 cem, prodam. Lipa 93. ni4494 GOLF GT, letnik 87. dodatno opremljen, s katalizatorjem, registriran do avgusta 96, in audi 80. na bencin. letnik 86. registriran do 2, 96, prodamo. Tel.: 81910 ali 0609 629 561. m4502 OPEL CORSA 1,2, letnik 1990, rdeče barve, pet vrat, centralno zaklepanje. prodam. Tel.. 68 520. m4511 RENAULT 4 GTL, letnik 1985, na novo registriran, prodam za 2.400 DEM. Tei.: 22 805, m4524 R 5 FIVE, letnik 1994, in R 5 cam-pus, letnik 1990, prodam. Tel.: 61 623. m4530 JUGO 45, letnik 90, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 76 037 ali Hotiza 61, m4533 glede na naročeno količiraj^^ gieoe na naročeno kuii',"--'■■ daljenost kraja naročila, I®* - ”' ali naslov Damjan Tibaut. 49 b. p Ljutomer. m4555 posesti PIL L POSREDNIŠKO Ih AGENCIJSKO PODJ^f KUPUJETE, PHODAJ^‘' ODDAJETE, najemaj^' : IŠČETE... SVE VRSTt NE nepremičnin IZGUBLJAJTE ČASA«* denarjai TEL. (069) 32 32^ FAX-TEL. (0691 32 32^ A. NOVAKA 4 M. SOgOj;, LOKAL, 120 m-(lahko so manjši) dajemo v najem Ljutomera, Tel.: 81 560, inl temega jezika.«! JOŽE GRAJ PROJEKTIVNI BIRO INŽENIRING d.o.o. MURSKA SOBOTA Štefana Kovača 28 AEHITEKTE -PROJEKTANTE s strokovnim izpitom oz. začetnike tehnike - projektante s strokovnimi izkušnjami in poznavanjem tehničnega risanja VABIMO k sodelovanju na osnovi pogodbenega razmerja oz. redne zaposlitve. Rok za prijavo 1 mesec. Informacije v zvezi z prijavo dobite na sedežu podjetja. Tel.: 21 498 I r I I I POLOVICO HIŠE v M Sobolj , ProdRio avtomobila RENAULT 5, letnik 1992 in 1993, cena od 9.700 do 11.000 DEM. preračunanih v SIT CLIORN L2/3V. letnik 1993/ 11. cena 13.500 DEM. Informacije od 7.00 do 17.00: RENAULT ORMOŽ, 062/701 106, 701 023, T rHijCz v .y.i 4 1 njaui za stanovanje v bloka i J 096 tn4489 POSLOVNI prostor cih. 16 my prodamo. Tel j po 19. uri. m4490 , NJIVO, 47 arov v rinilrfa‘J^i; dam. Vinko Lopert. 0*^^ Dokležovje. m45 16 ZASTAVO 101 GTL 5S. letnik 1986. registriran do februarja 96. prodam. Tel,; 22 435. m4543 R 4 GTL, letnik 83. registriran do 3. marca 96, prodam. Križevci 134 pri Ljutomeru. m4558 HIŠO z gospodarskim Ej na 40 arih zemljišča na 54 prodamo. Tel.: 4l 542- ■»■ RADENCI - TURJANCI: ]1 no urejeno gradbeno arov, elektrika, voda, parceli, prodamo. Tel.: 069 • m4531 vi •r a « živali GARSONJERO v Mariboru “ -ji študentki. Tel-! 4 najem m4541 I Zaradi konjukture v grdbeništvu VABIMO k sodelovaniu -gradbene inženirje oz. tehnike -izkušene zidarje in tesarje -gradbene delavce Po preizkusni dobi nudimo možnost redne zaposlitve za delo doma in v tujini (Nemčija) Informacije v zvezi s prijavami in pogoji dela dobite no sedežu podjetja. Rok za prijavo je mesec dni od objave oglase, vendar samo do zasedbe prostih mest. www.eu I/ yeIJow p^c''yenowpage.html ycHowpagc(®eunci.si JaMico d,(KO. 069 32 027 NESNICE, MLADE JARČICE, pa sme hisex novi in golden komet super braun (rjave), tik pred nesno-stjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih lOjarčic lO-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarci-ce imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070. Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044,in Bistro Huber, Grad, tei.: 53 168. MLADE NESNICE. pasme hisex, tik pred nesnostjo lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m396 NEMŠKE BOKSERJE, mladiče, čistokrvne, prodam. Ivan Kučan, Jerovec 129, pošta Ivanec. tel,: 00 385 42781 070. m4020 SVINJO za zakol, 160 kg, prodamo. Nedelica 145a, tel.: 72 150. m4473 PUJSKE in zelje prodamo. Gradišče 4. m4474 ŠKOTSKI OVCAR po imenu Lesi, star 6 mesecev, naprodaj. Ogled med 18. in (9. uro, cena po dogovoru. Franc Krane, Boračeva 46a, Radenci. m4479 KRAVE prodamo zaradi preusmeritve kmetije. Možna dostava na dom. Angela Pozderec, Žepovci 94, tel.: 0609 630 773. m4498 BELO-RJAVEGA psička, dobrega čuvaja, podarimo. Tel.: 41 714. m45I3 PUJSKE prodam. Markišavci 23. m4515 BREJO KRAVO, kravo s teletom in brejo telico, vse kontrola A, pro-datn. Ignac Skledar, Sr. Bistrica 77, p. Crenšovci. m4545 MLADIČE NOVOFURLANDCE odličnih staršev z rodovnikom prodam. Tel.: 062 775 779. m4553 . ji-Lu. T STAREJŠO II Gornji Radgoni ugodno P ii Tel.: 061 59 519. m4547 VSELJIVO STAREJŠO KMEČKO HIŠ«,’' manjši parceli na Gorickein ■ ,i Ponudbe pošljite v kuveto n* .( lista pod: PRIBLIŽNA fl-" m4548 I ■ VINOGRAD z vinsko ! vskih goricah prodani, o 137. m4557 Slop*''* NJIVO. 51 arov, pri prodam. Tel,: 41 767. m4> HIŠO aIi 3-sobno stanov^^i j: zvlrnli£( -pel Soboti ali bližnji okolici ■najem. Kasneje možen oa 23 26I.m4564 NA GORIČKEM sprejnierV"j^j* vejso hišo stanovalce Z* čas. Naslov v upravi lista TROSOBNO STANO -hišo v Murski Soboti ali N* lici kupim. Tel,: 26 35*’ m4568 (h SAJKAJr? Sloveniji v NIAJBOIJ olvl^kane www strani! v RUMENI INTERNET - SLOVENIA kmetijska mehanizaciM ZETOH 70-11, trosilnik vektro, 1. 1989. in kadej'’-^ prodam. Tel.: 57 193, m TRAKTOR IMT 567 menjam za avto ali maPJ Tel,: 41 369. m4534 KOMBAJN ZMAJ adapterjem prodam. m4538 tel ■ ■iii* kč'' ZETOR t? ' TRAKTOR L_____ 1988, s kabino, pfodarh 17.1. ni4551 razno VARAŽDINSKO zelje , iel.. ozimnico. Verban, Oli ali 46 280, po 17.'-' ■i. 1“ ijri. “ UJ J dll ^0 2oU» A ' Preklicujem veljavnost 1^ ga spričevala, izdanega 1 | CPS M. Sobota. snieray‘ Janez Klemenčič, Ivai'J' 24. m4485 KOMPLETNO OPREMO I I I lOO OBISKOV / URO IZ VSEGA SVET 24 UH/DAN MULTIMEDIALNA PREOSTAVITEV - BARVNE SUKE, ANIMACIJA, ZVOK, OGROMNO ŠTEVILO STRANI TEKSTA CENA/KORIST - ZELO UGODNO t v-k -r POKUČm, PIŠITE, TAKOJ! INTERNET JE UM Nemčavci d. o. o. vrtjiarstvo, proizvodnja, trgovina in s' ' NEMČAVCI 10a, 69000 Murska So^io Ob 1. NOVEMBRU vam ponujamo: - velikocvetne mačehe - ikebane iz svežega - sveče lUBlJA - vence za in suhega cvetja pokopališke križe Delovni čas: vsak dan od 9. do 17. ure, iJ-^ ob sobotah od 8. do 13. ure in ob nedeljah ob 9« d^ ' Informacije in naročila tudi zunaj delovnega časa. in faksa; (069} 24 716. PripOfoC^ 35 vestnik, 19. oktobra 1995 31 X 9(1 IJS »n I (t K P S «■ (i l t l 1 * i ( t i p. H k J ! t' i: I t postrežno trgovino prodamo. Tel.. 4» 463 ali v Moravskih Toplicah, Levstikova 47. m4496 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1982 na srednji ekonomsko-družboslovni soli, smer trgovec. Marica Kauter, kapelski Vrh 61, Radenci, m45O8 Preklicujem veljavnost maturitetne-84spričevala Srednje kmetijske šo-e, izdanega v šol, letu 1964 na ime 0'ojan Bajalo, Sturkovci 55, m4510 bukova, suha, prodam, Dosta-« na dom, Te!,: 063 772 517. m4512 televizor, barvni, ORION, «'reo. ekran 63 cm, in HI-FI Notd-uT,'’ CD-ja prodam. Zorana Omarja 19, M, Sobota. m4514 ^eklicujem veljavnost hranilne knji-‘loejt. 2139-9, izdane pri HKS Pa-"onka na ime Rudolf Benkič. Bez-"“''o 20. m45l7 ^I^Rjlt Po konkurenčnih cenah . oltijerno in prodajamo lesnoobdelo-mizarske kombinirke s 5. P reoijami, skobeljnike (debelinka, mize rezka rje, flpafntcE in samostojne vrtal-r™.. .5^ O'-. Strojegradnja Če- sa ^®333 Semič, tel,: faks,: 068 ” 3’1.068 59 392. m4525 ^^Lehovskem bregu aanTf J- sit rog 450 kg. pro-Tel,: 26 164.m4542 GROZDJE z brajd pro-Tei,: il 156, po 16, uri, m4549 neškropljena, na dreve-. poceni prodam. Korošak, Bore-''^■W.:87 792.m4550 ritve, pomoč v kuhinji v gostinstvu, varstvo otrok, pomoč starejšim osebam...) Tel.: 21 579.m4501 SPREJMEMO dva KV- in dva pol-kvalificirana zidarja. Stanovanje in prevoz na delo brezplačna. Tel.: 062 24 994. m4561 storitve ■ ■ ■ gospodinjei če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel,: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, izdelava, montaža in servis. Te!.: 0609 616 170. m43g3 IZDELUJEMO in montiramo lamelne in plise zavese, žaluzije in rolete. V zalogi tudi vsi sestavni deli za senčila. Tel,: 061 651 247. m4537 pri HKS Kmetovalec Hnir^mcr, i|' 2938, na ime Janko ^■Sprinc 2. m4552 ^1 1-li flrst, bele barve, I '•«. registriran do aprila dan ' Tel.: 31 988, dopol-' 0609 621 297, popoldan, mtu Peč STim L^ritralno ogrevanje TAM EW, novo, ŠTEDIU T 1 kosa, nro- ^^ntralno ogrevanje TAM (ležišče), 2 kosa, pro- : 31 209, m4565 delo zaslužiti? Postanite ^^^^^•opnik. Te).:061 137 65 98. . m4472 r R2■4-i KV, zaposlim, tel.: '^178l.m4487 pJ^MEM kakršnokoli delo v po- času (knjigovodske sto- W2ERskj salom Nataša *TkAJNA. 2,600-3.000 SIT ®^ŽENJE 800 SIT 600 SIT 86 070 ^»41(1 mesto SEGIUP,. UUTOMER Glavni trg 13/I bemito me&ževalca I ■h , "''«acije v gramoznici ••»mraclll J^jl- ...... „„ z najmanj 5 leti strojni ključavničar ali "-I izkušenj in morebit-p "^Matnimi znanji, hiave f dokazili o izpolnje-pošljite v 8 dneh i^aui na naslov: »Seg-Ljutomer. Glavni trg 13. Prit vanju bo tat). Iti *’"*"ICI, v »‘ibodo šČ6||i| ” “Odo o izbiri obve-‘^oeh po poteku ^garažna. *^ELAVNIŠKA in •DVORIŠČNA VRATA z «Aloniatiko in 4a; STA-GR 40 KS (« vinogradnike); Gradbeniki! V lalofll novi In rabljeni novo KO PAČ h MF ice; C AT; SKIR SAGERJI in MINI SAGERJt VAUARJI ( rabljeni); medici ža beton EMER prodaja po sistemu STARO 2A NOVO informacije po tei. ; 72036(od 8.00 do 16.00 ) 21 6l6 (zvečer) J.A.L. LOP -.a CBI preprost način. Mali varovanci bodo seveda grozdje tudi kaj pozobali. Pogostili jih bodo še z jedmi, ki so značilne Rejenci pa napovedujejo primeren kulturni program-srečanja - Center za socialno delo Gornja Radgona - pričalf-r p udeležbo. ___ _______ Moja domača banka___- /O Pomurska banka Murska Sob®*^ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 17. oktobra 1995, lO-od 18, 10, 1995 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja o« 1995 od 00.00, Država Enota I Aviliiia Ftapclja Nerodi Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1.195.4711 2.410,9635 8.412,2940 7.4575 10.397,5954 119,5892 T Nakup 1,192,00, 2,406,00 8.482,00 , 7.36, ,0» r 10.375,00 ■!* ■1.70- J^ottobra 1995 »t obrestne M kreditiranje drobnega gospodara**® f Mercedes 190D Fiat Tipo 1,4 Renault 4GTL VW Jetta Opel Vectra l,6i Opel Kadett 1,61 Jugo Florida 1,4 Golf J Ford Escort 1,6 Mitsubishi Lancer 1,2 Jugo 45 Koral Golf L Jugo 45 Koral Renault 9 Campus Skoda Favorit i36L Lada Samara 1300 1985 1988 1986 1982 1989 1989 1990 1984 1985 1987 1990 1980 1989 1990 1991 1987 142,000 92.000 104.000 116.000 85,000 71.000 68.000 126.000 99,000 76.000 43.000 174.000 60.000 73.000 49.000 93.000 15.000 DEM 10,000 DEM 1,500 DEM 3.000 DEM 15,800 DEM 13.800 DEM 6.300 DEM 5.100 DEM 6.500 DEM 7,200 DEM 4.000 DEM 3.000 DEM 3.500 DEM 8.500 DEM 7.300 DEM 3.500 DEM Tumišče: cene pujskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je bila minuli četrtek nekoliko bogatejša. so rejci ponujali le 76 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 d,o 20 kilogramov. Lastnike je tokrat zamenjalo 34 pujskov, novi lastniki pa so morali za par živali odšteti od 10.000 do 15.000 tolarjev. in podjetij izhodiščna obrestna kratkoročni krediti za tekoče poslovanje - nakup reprodukcijskega materiala, polproizvodov. financiranje zalog, priprava blaga za izvoz in za druge namene dolgoročni krediti za investicijsko poslovanje - nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov, nakup opreme in strojev 4. ter druge dolgoročne naložbe ’ Temeljna obrestna mera - TOM - za oktober Je 0,7 ■'' oz. 8,56 % letno. TOM lil 13^ Vse informacije o kreditiranju in spremljanju darstva dobite v Sektorju za drobno gospodarstvo ske banke, d, d., M.Sobota in oddelkih za drobno stvo v poslovnih enotah Lendava, Ljutomer in Gor. l t