Zb.gozdarstva in lesarstva, L.18, št.1, str. 145- 252, Ljubljana, 1980 UDK 634.0.228.81:634.0.172.8/176.1:634.0.18:(497,12 Prelesnikova koliševka) MR/\ZiščMI PRAGOZD PRELESl11 IKOVA KOLišrVKA (MIKOFLORA, VEGETACIJA IN EKOLOGIJA) Stana HOČEVAR, dipl .biol. (fitopatologinja), Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF 61000 LJUBLJANA, Večna pot 2 Franc BATIČ, dipl .biol. (1 ihenolog), Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani Prof.dr.Andrej MARTINČIČ, dipl.biol. (briolog), VTOZD za biologijo pri BF Ljubljana Dr.Milan PISKERNIK, dipl.biol. (fitocenolog), Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF 61000 LJUBLJANA, Večna pot 2, YU 145 MRAZlšCNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLlšEVKA 1 z v I e č e k Hočevar,S. in soavtorji: Mraziščni pragozd Prelesnikova koliševka V mraziščnem pragozdu Prelesnikova koliševka smo določili 117 vrst gliv. Od teh je 12 vrst obligatnih biotrofnih zajedavskih gliv (mikromicet), ki uničujejo asimilacijski aparat iglavcev (smrek in jelk) ter I istavcev in zelišč (gorskega javora, lipe, lipovca, velelistne vrbe, trpežnega golšca /Mercurialis perennis/, gorskega vrbovca /Epilobium rnontanum/, ko- pitnika /Asarum europaeum/, deveterolistne konopnice/Dentaria enneaphyl- los/ in mahovne popkorese /Moehringia muscosa/). Gliva Melampsorella caryophyllacearum (D.C.) Schroter povzroča na jelovih vejah in deblih vražje metle in rakave bule. 94 vrst gliv je lignikolnih in 15 vrst terestričnih, od teh se jih lahko 5 vrst razvija tudi lignikolno. U- žitnih je 7 vrst lignikolnih in 6 vrst terestričnih gob. Med terestričnl­ mi glivami so 4 vrste mikorizne, prav toliko jih razkraja listni opad. 2 vrsti sta malo strupeni, ena vrsta pa samo tedaj, če jo uživamo z alkoholnimi pijačami. Gliva Treme! la globospora Reid je tudi' v tem pra- gozdu hipersaprofit, ker se razvija v stromah na račun odmrlih I ignikolnih gliv iz rodov Diaporthe in Eutypella. Ugotovljene glive smo obravnavali tudi v ekološkem pomenu; pri tem smo upoštevali natančno posneti mikrorelief in rastlinske združbe, v katere so vključeni tudi vsf mahovi in lišaji. 146 THE VIRGIN FOREST IN THE FROST DEPRESSION PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA, SLOVENIA S y n o p s i s Hočevar,S. and co-authors: The virgin forest in the frost depression Prelesnikova koliševka, Slovenia In the virgin fiorest Prelesnikova kol iševka, 117 species of fungi were collected. 12 among them are obligatory biotrophic parasites (micromycetes) destroying the assimilatory apparatus of conifers (Spruce and Fir) as well as of broadleaved trees and herbs (Acer pseudoplatanus, Tilia platyphyllos and T. cordata, Sal ix appendiculata, Mercurial is perennis, Epi lobi um montanum, Asarum europaeum, Dentaria enneaphyllos, and Moehringia muscosa). The fungus Melampsorella caryophyllacearum infects branches and stems of the Fir. Further, 94 l ignicolous and 15 terrestric fungi were found, 5 of the last being facultatively lignicolous. 7 lignicolous and 6 terrestric species are eatable, and 3 poisonous. Among the terrestric species 4 act as mycorhiza, 4 decompose the leaf l itter. Tremella globospora is a hyper- saprophyte on dead lignicolous specimens belonging to the genus Diaporthe and Eutypella. The species of fungi stated by the investigation were tre- ated also ecologically on the base of the precisely mapped microrelief and of the plant communities including all species of mosses and 1 ichens. 147 V S E B I N A 1 z v 1 e č e k S y n o p s i s 1. UVOD 2. METODE DELA 2.1. Ugotavljanje ekoloških razmer 2. 2 • 1 nven tari zac i j a g l i v 3. REZULTATI EKOLOŠKIH RAZISKOVANJ 3.1. Ekološke razmere 3.1.1. Mezo- in mikrorelief 3.1.2. Grohotnost na površini koliševke 3.1 .3. Vegetacija in sestoji 3.1.4. Lišajska flora Pnelesnikove koliševke 3.1.5. Tabelarni prikaz vegetacije 3.1.6. Fitocenotski razpredelnici mraziščnega pragozda 149 153 153 155 155 155 158 158 158 183 198 Prelesnikova koliševka~ A. Združbe mrazišča 199 B. Združbe mraziščnega obrobja 203 4. '.REZULTATI MI KOLOŠ KI H RAZI S KOVANJ 211 4.1. Sistematični pregled zbranih gliv 211 4.2. Ekologija in biološka značilnosd zbranih obligatnih zajedavskih, lignikolnih in terestričnih gliv 4.2.1. Obl igatne biotrofne zajedavske gl Ive 4.2.2. Lignikolne glive 4.2.3. Užitne lignikolne glive 4.2.4. Terestrične glive 5. SKLEP 1 6. POVZETEK V NEMŠČINI 7, LITERATURA 148 214 214 224 241 242 243 245 247 MRAZlšČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA 1. UVOD Mraziščni pragozd Prelesnikova koliševka je v največji in najgloblji vrtači na območju obsežnega predela vrtač, imenovanega Ušive jame na Kočevskem, ju- gozahodno od pragozda Rajhenavski Rog in severovzhodno od Somove gore. Ta ostanek vegetacije hladnih dob (pozne ledene ali zgodnje poledene dobe) se je razvijal v davnini v posebnih, ekstremnih reliefnih in mikroklimatičnih razmerah. Do leta 1967 je bi la ta težko dostopna kraška vrtača brez imena. Tega leta pa jo je imenoval dr.Maks Wraber Prelesnikova kol iševka po kočevskem gozdar- skem strokovnjaku, gojitelju gozdov, Antonu Prelesniku, dipl .inž., ki mu je pokazal to vrtačo ob kartiranju vegetacije na območju Kočevskega Roga, h ka- teremu pripada tudi. Rajhenavski Rog in se razprostira vzhodno od ceste Ko- čevje - Podturen. Na tej cesti, 12 km od Kočevja, je križišče s cesto "Ajn- zer", ki vodi proti Rajhenavu (665 m). 1,5 km od imenovanega križišča na de- sno vodi gozdni kolovoz do Pre.lesnikove koliševke (150 m). Topografska lega te koliševke z okolico je razvidna iz izseka geografske karte (izvirno me- rilo je 1: 25 000 - zemljevid 1). Koliševka je udorina, ki je nastala tedaj, ko se je porušil strop nad podzemeljsko jamo. V to kraško jamo pridemo lahko samo s severovzhodne strani skozi škrbino v obrobju, ki vodi v strm, s kamenjem in rahlo zemljo prekrit, z 1 ipovim in bukovim drevjem ter z leskovim grmovjem pičlo porasel žleb. žleb poteka v smeri sever-jug in prehaja v zelo kamnit kotel, ki ga prekriva grehot in te- ga v osrednjem delu številni mahovi, ki oblikujejo na tleh in na skalnih blo- kih skoraj nepretrgano preprogo. Vlažna pobočja poraščajo visoka zelišča, predvsem velika pekoča kopriva (Urtica dioica), kranjska bunika (Scopol ia carniolica) in praproti, kot npr. jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium), razi ični grmi in drevje. Grmovje, predvsem kranjska krhlika (Rhamnus fallax), velelistna vrba (Sal ix appendiculata) in pol grm malina (Rubus idaeus), ter visoka zelišča so zelo gosta, tako da se s težavo prerineš skoznje do dna ko- 149 1/6. o . Q·\ 1 \ -·': ·, \ \, _,, .\, . 1-.., ~-' ( ,, , ,, ' ·.,. 1 ' ·~ i , . r >< ½ ; ." ,\ 1 f '''' ,1'--, \ ' 1 1 ' ',,. 1 o ' "'•,.,' 1\ 1 '', .,.,. 1 ' \., I / · .. ·- \ "-· G> ·,:,~.· \ / :' / \. 1 1 __ ' M e 1. GEOGRAFSKI POLOŽAJ Zemljevid liOOm O' liOO 1000 PRELESNIKOVE KOLIŠEVKE IWO 2000 2500m Ekvidistanca 10 m J6 97 98 150 99 505~ ssoo ,, liševke, posebno na severozahodni in na jugovzhodni strani. Zgornja pobočj,, prekriva deloma grušč, ki ga v osrednjem delu ni. Tam so samo navaljene "h-;i- le - grohot - in več metrov visoki skalni bloki, od katerih leži največji na dnu; je 14 m dolg,9 m širok in 6,20 m visok. Na tem bloku se razvijaj" smreka, je 1 ka, 1 i pa in bukev. Na dnu 1 eže š tev i 1 na trohneča smrekova cleb L1. Ta debla in skale prekriva debela odeja mahov. Jamsko dno ima nepravilno ,,v,il- no obliko. Zgornji rob ima mno90 večji obseg kot dno. Višinske razlih-L' 111ed dnom in štirimi točkami, izmerjenimi na obrobju, so razvrščene po rastoče111 vrstnem redu,takole: 41,16 m, 45,63 m, 56,66 min 60,66 m. Po skalicah sto- pamo zelo negotovo, ker se zelo hitro prevagajo. Skalnato obrobje kol iševke je prepadno in neprehodno. Močno previsne st·ene na zahodni strani so gole. Prelesnikovo kol iševko obdaja bukovo-jelov gozd s kopitni kom (Asarum europa- eum). Ta rob se pogosto kruši. Sveže odkrhnjene skale in zaradi njih uničeno pri talno rasti inje smo naši i leta 1978 na južnem pobočju. V kol iševki so še pred nekaj leti naši i uporabljan medvedov brlog. Prelesnikovo koliševko upravlja Gozdarstvo Rog, ki je TOZD Gozdnega gospodar- stva Kočevje. Leži v 82.oddelku gospodarske enote Željne - Laze in pripada h katastrski občini Rajhenav. Po naših geodetskih meritvah in izračunih zav- zema Prelesnikova koliševka 74,8 a ali okroglo 0,75 ha notranjepovršine. Nadmorska višina na dnu koliševke (najnižja točka pri T2 ) je 483 m, najviš- ja točka 5 m severno od t 2 (v horizontalni projekciji - pri vhodu v žleb) pa leži na nadmorski višini 524,16 m (naris 1). Prelesnikova kol iševka je dobro zavarovana pred vetrovi, zato ima tudi večjo zračno in talno vlago. Miren zrak je pogoj za razvoj in ohranitev mraziščnega smrekovega pragozda in pra- grmišča velelistne vrbe, ker povzroča tudi nizke temperature in kratko ve- getacijsko dobo. Geološko podlago koliševke sestavljajo spodnje- do zgornje kredni temrio sivi ali celo črni apnenci, tla pa rendzine. Podatki so vzeti iz geološke kane Ribnica 1 : 100.000, ki jo je izdal Geološki zavod Ljubljana. 151 ~ "' "' M RAZIŠČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA HOLIŠEVKA ~530 { ~Št,84 ~ooo,os 498,38 / JJV2r ~ P. /. ~. 528,63 496, 67 49.,, 07 492, 7,, 494, 6G J aov J 30• .,24, 16, ,..--533 -•-' 5 33,29 .)21' -18 ,•.,,~;,17~7 494,1'c,\49~.1; JV 0 2i" VJV3D' JV ~!3484_4 J 2' JJZTO' sOO. > ,> !,,• ,- b ZJZ 30'" 1 K 35,73 ~)t9. --+• ZJZ 22" "".\ ~. . ~-~ ., .----- ;~ . ~ . . \ SV 35• SSZ ,a•..----- SSZ 25' SZ ~~5• z, 25' '0' 0 ( ·03'71 /()" 74 ~-- o- '2 29 ·! -,• /., ,, 9 J. ->!~·,,,~s~-.~.;,,:'-~'~•" S~·;a„ 1(>/ >1..:'., 1~~/il',,.JJ )_ -.w ~ - / ssza•· ~~- -=-~ • -"T---• , - • ~ •S~• ~'l ll0,8i.--)l0,00 -i10,9li )11~~:--)~ & __------:- H' . ~~ -~ ' 540 Naris l. REUEFNA KARTA (izvirno merilo 1 500) 10 rn 538,78 s#o · 2. METODE DELA 2.1. Ugotavljanje ekoloških razmer Pri ugotavljanju ekoloških razmer smo se omejili na tri dejavnike: a) re 1 i ef b) grohotnost na površini koli ševke in c) vegetacijo in sestoje. Vse tri ekološke dejavnike ali nakazovalce smo kartirali v M 1 500, v mreži 10 x 10 m, in sicer: a) relief (naris 1): z avtomatskim ni vel irjem smo izmerili relativne nadmorske višine središčnih točk za vsako raziskovalno ploskev v kol iševki (81 točk) in zunaj nje, na njenem obrobju (13 točk); s temi podatki smo po- tem izračunali absolutne nadmorske višine teh točk in njihovo relativno glo- bino. Točke na obrobju kol iševke smo izmerili zato, da bi dobili predstavo o tem, koliko je koliševka v notranjosti zasenčena ali osončena na različ­ nih straneh. Lege in nagibe terena smo ugotovili s kompasom in s prostim očesom. Izohipse smo interpol iral i in jih izvlek] i po stopnjah 5 m; b) da bi ugotovili grohotnost na površini kol iševke, smo na 73 točkah okularno ocenili odstotni delež skalnih blokov, skal, manjših skal in gruš- ča. Po dobljenih podatkih smo izdelali naris grohotnosti (naris 2), in sicer po količini apnenčastega gradiva na površini in po velikosti sortimentov; to je ekološko zelo pomemb~o za vegetacijo, ki raste na tem gradivu. Grohot- nost namreč določa razgibanost površine kol iševke; c) vegetacijo smo proučili na 65 ploskvah, velikih 10 x 5 m, po usta- ljeni metodi, tako kot v drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo. Mrežo popisov smo po potrebi prilagodili krajevnim posebnostim v vegetaciji. V izohipsah (horizontali) je mreža popisov večinoma bolj razmaknjena kot v vertikali, ker se v vodoravni smeri ekološke razmere počasneje spreminjajo. Gostota popisov, tj. intenzivnost kartiranja, je zaradi 20-krat večjega merila (1 : 10 000 in 1: 500) veliko večja kot pri kartiranju vegetacije v drugih pragozdovih, in sicer 87-kratna, ker pride en popis poprečno na 1 ,15 ara. 153 MRAZIŠČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠEVKl o 10 20 H.I 4P m c:::::=:±::::=::::±==±::-~ :~§~~ Enovrstni grohot: ogranni blok v dnu o samo bloki o samo večje skale o samo majhne skale Grohotni bloki in skale: Oo bloki in večje skale bloki,večje in o o o majhne skale Oo bloki in majhne ..... skale ::l1 >!S- Grohotne skale in grušč: večje in majhne O ·o skale z gruščem majhne skale z o .. gruščem \ v -~b Oo Grohotni bloki, \\ 4, . skale in grušč, bloki,večje in Oo majhne skale o o o z gruščem bloki, majhne O o •. skale in grušč „4 o o o t~•~ tiaris 2. GROHOTNOST PRELESNIKO\IE KOLlšEVKE 2.2. Inventarizacija gliv Tako kot v drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo smo tudi v mraziščnem pra- gozdu Prelesnikova koliševka pri inventarizaciji mikoflore posvetili posebno pozornost l~gnikolnim glivam, manj pa terestričnim. Terestrične glive smo raz- vrstili v mikorizne, tiste, ki razkrajajo steljo, listni opad in igličevje in terikolne. V razpredelnici prikazujemo, katere l ignikolne glive so užitne, pri terikolnih pa obravnavamo poleg užitnih tudi strupene. V kol iševki smo začeli določati mikofloro 21.5.1976. Sistematično smo opravili inventarizacij6 gliv v tehle terminih: 25.-26.5.1976, 27.8.1976, 6,-7,9,1976, 4.10.1976, 4.5.1977, 20.5.1977, 16.6.1978, 10.7.1978 in 21.-22.8,1978. Glive smo inventarizirali prav tako kot drugo floro v fitocenoloških popisih na vnaprej določenih popisnih ploskvah, velikih 10 x 5 m, ki so razvidne na na- risih (1 - 22). če na teh ploskvah ni bilo ustreznega gradiva, na katerem bi se lahko razvile l ignikolne glive, smo jih določali tudi na gradivu, ki je le- žalo med ploskvami. Nabrane.in določene vrste gliv prikazujemo v razpredelni- cah po abecednem redu. Pri l ignikolnih glivah navajamo: drevesne in grmovne vrste, ki jih posamezna fakultativna zajedavska gliva ali gniloživka kuži, del drevesa ali grma, ki ga razkraja, kako pogosto se pojavlja, kakšno drevje ali grmovje kuži (žive veje, debla, korenine ali mrtvo, ležečo lesni no v za- četni, optimalni ali končni stopnji razkroja). Končno beležimo tudi tip troh - nobe, ki ga povzročajo fakultativne zajedavske glive, fakultativne in obli- gatne gniloživke v lesnini (v beljavi ali v jedrovini ali v obeh) okuženih drevesnih in grmovnih vrst. 3, REZULTATI EKOLOŠKIH RAZISKOVANJ 3.1. Ekološke razmere Rezultate kartiranja reliefa, grohotnosti na površini koliševke in vegetacij- skih združb smo prikazali na narisih 1,2,3a in 3b (izvirno merilo je 1: 500). Za drevesne in najpomembnejše grmovne, zeliščne, mahovne, lišajske in glivne vrste smo izdelali 36 narisov (3c - 22). Prikazali smo 8 vrst dreves, 5 vrst grmov, 10 vrst zelišč in praproti, 1 vrsto mahu, 1 vrsto lišaja, 10 vrst gliv, pokrovnost vseh vrst mahov v% in najdišča najredkejšega pojavljanja gliv. Vseh narisov je 40; na njih je prikazanih 35 ekološko pomembnih rasti inskih vrst. 155 bukev (Fagus silva,tica) 9 y> ~ 1orski javor (Acer p;;eudoplatanus) '.]Orski brest (Ulmus qlabra) 9 lipa (Tilia platyphyllos) 4> lir.:ovec (Tilia cordata) L leska (Corylus avellana) ~ KK kranjska krhlika (Rharmus °' fallax) M malina (Rubus idaeus) t smreka (Picea excelsa) 45 • w velelistna vrba (Salix appendiculata) z zelišča brez dreves in CJIITOV MIIUIŠČNI PIIIIZI PIELESNIKIVI IILIŠEVII o 10 21. 028 20 30 • 29 • 30 40 m 63 --- . Naris 3a. PREVLADUJOČE LESNATE VRSTE MRAZIŠČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA 10 \() 1: m PS "-.. I L • 1 . . . I GO združba praproti mraziščnice ( Gyrnn=arpietum dryopteridis) / H 1/:•-,; . / l MM združba mahovne popkorese • 14 ,4 18 11 ,~· " • (r.behringietum muscosae) . . . l0 GD 2,' ... ..... ( ,, • Jl f 'J) '"' ~ PS združba jelenovega jezika 2'> • ,1,' <'l • • • • . . (Phyllitidetum scolopendrii) \', 24 MM • • 44 4; 4;, 41 40 q 45 PS • • . . /0 • združba palčnika • CT ( Campanuletum tracheliurn) ~) l l ,,, 52 ',1 ',4 . 4c, • . 47 48 • . . . • • AE združba kopitnika ~ ',? PS ',b bO '.:_iq • . (Asaretum europaei) • • ,,~ PS ~~~-- 64 h.:; b7 . • • Naris 3b. OSNOVNE RASTLINSKE ZDRU2BE 3.1.1. Mezo- in mikrorelief Prelesnikova koliševka je vglobljena v pobočje, ki se rahlo spušča od jugo- jugovzhodne proti severo- severozahddn i smeri. To smo ugotovi I i .z geodetski- mi merjenji na 13 točkah obrobja. Na južni strani obrobja je najvišja točka na višini 543,66 m (t H), na severozahodni strani pa najnižja točka na viši- ni 528,63 m (t C). Najnižja točka, kol iševke je na višini 483,00 m (t T2). Globina koliševke, merjena od njenega roba pri vhodu v žleb,5 m severno od t 2 (v horizontalni projekciji),je 41,16 m, merjena od t H, ki Ježi najvišje na obrobju, pa znaša udorina 60,66 m. Višina skalnega ostenja se spreminja od 15 • 35 m; najvišja je na zahodni, najnižja pa na vzhodni strani. Zaradi visokega ostenja na zahodni in južni strani je koliševka precej močno zasen- čena. Zahodni del je torej bolj-zasenčen kot vzhodni; hkrati pa je tam tudi hladneje kot na vzhodni strani. Nagnjenost zunanjega pobočja, nadmorske viš.i- ne, lege in pobočni nagibi središčnih točk raziskanih ploskev so razvidni iz narisa 1. 3.1.2. Grohotnost na površini koliševke Posamezne kategorije skalnatega materiala so razporejene v koliševki diagonal- no v smeri severozahod - jugovzhod. Osrednji pas te diagonale pokrivajo samo skalni bloki ali večje skale. Ta pas obroblja okrog in okrog pas skalnih blo- kov, ki je pomešan z manjšimi skalami. Navzven ni več blokov, skalam pa je pri- mešan grušč, Ob zunanjem robu koliševke se pojavijo med gruščem zopet skalni bloki, a je njihov delež majhen {naris 2). 3.1.3. Vegetacija in sestoji Vegetacijo Prelesnikove kol iševke je prvi raziskoval dr.M.Wraber, ki Je mra- zišče v dnu prikazal z enim sumarnim fitocenološkim popisom (1969) kot Picee- tum subalpinum Br.-B1. 1938 dinaricum M.Wraber 1960. Ob pogledu na gozd v koliševki ne bi mogli nikdar pričakovati, da je tako raz- noličen. V njem prevladuje kar 10 lesnatih vrst (naris 3a), zato ni mogoče oceniti, katera prevladuje na večji ali manjši površini, če tega ne izmerimo. Na rob kol iševke sežejo tile sestoji: bukov, gorskojavorov, gorskobrestov in lipov ter leskovo grmišče. Navznoter sledi nepovezan pas grmovja, bodisi s 158 prevladujočo kranjsko krhliko, bodisi z malino. Ta pas obroblja na severni in zahodni strani osrednji del kol iševke, ki ga porašča v glavnem velelistna vrba, delno pa smreka. Na južni in vzhodni strani sega do osrednjega dela sestoj gor- skega bresta, ne da bi bil vmes pas kranjske krhlike in maline. V jugovzhodnem delu je prevladujoča kranjska krhlika omejena na grohoten žleb in ne dosega osrednjega dela koliševke. Znotraj te krhlike je majhen sestojček lipovca, med- tem ko je tak sestojček (skupinica) 1 ip ob skalni steni blizu vhoda v kol išev- ko. Zanimiva je poraslost majhne površine blizu obrobja na južni strani, kjer ni lesnatih rast] in, niti maline ali drugih grmov. Ker je stena močno previsna, je na njeni zahodni strani le nekaj alg. Združbena razčlenitev (naris 36) je po naših merilih in ugotovitvah taka: Osrednji del koliševke okoli dna zavzema združba praproti mraziščnice (Gymno- carpietum dryopteridis). Znotraj njene površine zavzema večino osojnih leg mra- ziščni mah Drepanocladus uncinatus (naris 3 g),Združba pokriva razmeroma veli- ko strnjeno površino, ki jo obdaja na zahodnem in vzhodnem robu združba mahov- ne popkorese (Moehringietum muscosae) v obliki ozkega pasu. Za ti dve združbi je značilno, da sta brez jelenovega jezika ali pa ga je manj kot njunih dveh določevalnic. Jelenov jezik namreč opredeljuje svojo združbo (Phyll itidetum scolopendri i) na skoraj vsej ostali površini kol iševke. Ni ga bilo najti samo na dveh popisanih ploskvah. V jugozahodnem vogalu se ne pojavlja pod previsno skalo, ki prestreza padavine; tamkajšnjo združbo smo imenovali po palčniku (Campanuletum trachelium). Ni ga tudi pod vhodom v koliševko, kjer so rastišč- ne razmere že enake kot v gozdu zunaj kol iševke; združba je kopitnikova (Asa- retum europaei). Teh dveh združb nismo prikazali s popisi v razpredelnici in jih navajamo tukaj. - Gymnocarpietum dryopteridis smo postavili namesto prejš- njega neustreznega Mnietum stellaris, ki je bil opredeljen samo s tremi po- pisi. Pojavljanje posameznih določevalnic je prikazano na narisih 3c - f. Popis 2 Asaretum europaei Globina: 2,32 m, JJV, 35°, skal (ic) 30%, grušča x I.B. Fagus silvatica 31 C. Ulmus glabra 21 Fagus si 1 vati ca r Corylus avellana e 159 100% IIIAZličll PIUIZI PIELESNIIIVI IILIŠEVIA o 10 20 30 40 III 1 • ........ 1 2 • '-- 1 5 • '"~ \_ 1 L •x •JC • 1s 11 l5 14 • 1 a II • .... / 23 •' i 930 ~ • o 25 26 31 32 34 36 37 • • . •r e28 29 •1 •x • • • X •2 24 35 • • 45 42 41 39 • •X • r • \ 46 • 47 4fr 50 51 52 53 54 • • • . • • 60 57 56 ~9 • • 5~ • 62 ~s.3_ 64 • Naris 3c. POJAVLJANJE IN POKROVNOST PRAPROTI MRAZlšENICE (Gymnocarpium dryopteris) •uz1ič11 PIAIIZI PIELUIIIIVA lllliEVll o 10 20 30 40 m 1 • ........ 1 i ..... ~ 5 • ~e 10 ~ ~ Jt . 7 • 18 20 19 • 21 • • • 27. < 22 ~ • .... r C, • .... 24 • '-.,../" 53 5: \_ ·-~ 52 • 51 • 50 • 45 • • 49 • 47 • 56 57 • • 59 ,, &'\ 65 • 63 --- __.Ma • 60 • ~-62 • Naris 3č. POJAVLJANJE IN POKROVNOST MAHOVt~E POPKORESE (Moehringia muscosa) .... O> Nl 23 25 • ·+ ~4+ 4lx 60 • 1 MIUZIŠCNl PIU&DZI PRELESNIKOVA KDLIŠEVKA 26 •e (4 20 1 •e ; 3 - 10 JO 40 m • ~ s 1~ '/ ~e . 16 • io 31 l2 .,3 .2s 29 • • . 4,, . "-8 • 1 \\ 4 2 4 1 k--· :__y · e 49 •x '>( •r '''l.+ 2.4 \ :n •x 50 •x Sti • 1 r:,,: _...:.:_ ~ . 63 ---./ -•1 _j 14 •e jb 37 ·x •2 JS •r :,1 •r 04 ----.l...X 2 • 13 • r :,2 ·x :,J •x bo •3 Naris 3d. POJAVLJArJJE IN POKROHJOST JELENOVEGA JEZIKA (Phyllitis scolopendrium) MRAZIŠČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA J 10 20 30 40 m 1 •r - 5 . h \ 9 10 11 3 . • . . 7 • -15 14 ,g 1!3 10 • . 20 • . . . 16 2 7. 30 . J2 :33 34 36 -17 I • 11 . . . . . C, 25 6 • 2s 2Y . i:.:, o . , . • l4 3-:, • • 40 3~ 41 •4 43 42 . . • 45 . . • .G:\ •+ '.,1 52 53 5" 50. . • . 49 . • 47 48 . . • 57 :,b 5.9 • . 60 5~ • ~~_; 64 65 -- ~• . 62 • Naris Je. POJAVLJANJE IN POKROVNOST PALČNIKA (Campanul~ trachel iurn) .... O"l ,!S- 23 • ·"5 •uz1ič11 PllllZI PIELUIIIIVA IDLIŠEVKA 7 • ~ 24 • 47 • 60 • o 8 . 10 9 • 21 20 19 • • • 26 • 44 • 21. e28 43 • 48 • s.9 62 • 20 30 40 III 63 -- . 64 1_ • l( Naris 3f. POJAVLJANJE IN POKkOVNOST KOPITNIKA (Asarum europaeum) 53 • 65 • 54 • ,:i ,_. l • C> C.,, 45 • \ 7 • 22 • 25 • 24 • 46 • 47 • 60 • MRAZIŠČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA o 8 . 21 • 10 9 • !j.9 62 • .... o o v 20 1 • 30 5 4 . . 57 • 5~ 4U m _J 14 • :14 Jb ':U . . . 3,, • 33 • 50 ()1 • . 56 . 63 b4 . 13 • ')2 . 53 54 • • 6~ • o o o O mraziščni mah praprot mraziščnjc~ o0 o0 o(Drepan=ladus (Gyrnn=arpium dryopteris) ·····•:•·•:••~;-; uncinatus) ·~::::;=:::J<:: f:f=l:::fhišaj Solorina s<1ccati1 tfa ris 3g • POJAVLJANJE PRAPROTI MRAZlšCNICE, MRAZlšENEGA MAHU IN LIŠAJA (Solorina saccata) 11 F19us silvblica t> Sambucus nlqra e Corylus avellana r Ul n1us q I abra (' Daphne mezereum + Sorbus aucuparia r Euonymus verrucosa e Lon i cera alpigena r Til ia platyphyl los e 11 l. Asarum europaeum Euphorbia dulcis e Aruncus vulqaris Fragaria vesca e Athyrium fil ix-fcmina e Gal ium odoratum r Ajuga reptans e Gentiana asclepiadea e Aeqopodium podaqraria l' Lamic1stru111 qaleobdolon r Actc1e,1 spicata Mc'rcurialis perennis r Anemone nemorosa 12 ml .Abies alba r Acer pseudoplatanus r Oxalis acetosella x Omphalodes verna 12 Paris quadrifolia r Brachypodium silvaticum e Polystichum aculeatum e Carex digitata e Pulmonaria officinal is e Cyclamen purpurascens r Sanicula eur·opaea x Carex silvatica e Symphytum tuberosum r Campanula trachel ium e Solidago virgaurea r Dentaria bulbifera x Dryopteris fil ix-mas r IV.a Ctenidium mollus .. .J,·, •· Dic::·,.n,Jm scopariuri1 + Senecio fuchsi i e V€'r,· "' 1 bum Metzq~ria conjugata + Neckera crispa + b Eurhynchium angustirete + Plagiochila asplenioides + Frullania dilatata + Fissidens cristatus + Ptcrygynandrum fil iforme + Rhytidiadelphus triquetrus + Jungerrnannia lanceolata + Rhytidiadelphus loreus + Lepidozia reptans + Schistidium apocarpurn + Mnium punctaturn + Thamniurn alopecurum + Mnium undulatum + Tortella tortuosa + Cn ti 11 ari a pul verea Cetraria pinastri Cet re 1 i a o 1 i veto rum Cladonia parasitica Evernia prunastri Graphis seri pta Hypogymnii.l physodes Menegazzia terebrata 166 5% 60:i; IV.b Parmelia incurva Platismatia glauca Pyrenula nitida Thelotrema lepadium Pertusaria szatalai Pseudevernia furfuracea Ramalina farinacea c Cantharellus cibarius Leptotrimitus semipilear tus Cantharellus cibarius var.pallidus Popis 61 Campanuletum trachelium Je popolnoma pod skalnim previsom, 1,5 mod skalne stene. Globina: 16,11 m, SV, 18-25°, bloki 10%, skal 20%, skalic in zelo debelega grušča 10%, drobnega grušča x 1 l. Acer pseudoplatanus e Corylus avellana e 11 l. Aruncus vulgaris 12 Daphne mezereum r Mercurial is perennis x Campanula trachelium 22 Mycel is muralis r Cardaminopsis arenosa e Senecio fuchsii r Festuca altissima 42-3 Sol idago virgaurea e Gymnocarpium dryopteris x Urtica dioica r robertianum 22 IV.a Brachythecium populeum + Mnium undulatum + Conocephalum conicum + Ctenidium molluscum + Neckera crispa + Plagiochila asplenioides + Eurhynchium angustirete + Thamnium alopecurum + Encalypta streptocarpa + Tortella tortuosa + Fissidens cristatus Mnium rostratum + b Cladonia sp. Opegrapha atra Parmel ia sulcata Pyrenula nitidella c Hyphoderma sambuci Graphis scripta Parmel ia glabratula Pertusaria alpina 167 0% 90% Skušali bomo na kratko orisati ekološki položaj, v katerem uspevajo posamez- ne drevesne, grmovne in zeliščne vrste ne glede na njihovo količino. Velelistna vrba (Salix appendiculata, naris 4) kaže zelo izrazito zonacijo. V žlebovih med skalami na dnu koliševke, ki so najbolj hladni, je ni, navzven je najprej grmasta (visoka manj kot 3 m), potem višja in v zunanjem pasu spet nižja kot 3 m. V osojnih legah seže do enake višine - do 7 m nad dnom - kot v prisojnih; to pomeni, da ji določa mejo gladina hladnega zraka. Na dnu kol iševke in v vzhodnem delu najnižjega kotla ne prevladuje vrba, tem- več smreka, posebno zanimivo pa je, da na stiku točk 15/16, od katerih leži 16 niže, prevladuje vrba na višji točki, smreka pa na nižji točki. Vzroka ni mogoče ugotoviti. V obeh primerih gre za enako lego, nagib in enako grohotnost. Prevladujočo smreko (narisi 5a,b,c) najdemo na dnu; raste na najbolj grobem skalnatem materialu, tj. na blokih (t 29,31 v osojni legi), in tik nad dnom v jugozahodni {najtoplejši) legi na t 16,17,33 in 40. Nasprotno pa si poišče vrba vedno hladnejšo lego, v prisojah torej na južnih in jugovzhodnih poboč­ jih, ki so tudi vsaj neko! iko manj grobo skalovita in zato bolje hranijo hla- den zrak kot zelo veliki skalni bloki, kjer se drevje lahko izogne hladnemu zraku. Areal smreke ima obliko pasu, ki. se vleče čez mraziščno dno pribi ižno po osi najbolj grobega skalnatega materiala, skoraj po vsej dolžini kolišev- ke. Jelko (narisi 6a,b,c) najdemo kot drevo na blažjih nagibih, če tam ni grušča ali pa ga je le malo. Jelove mladice najdemo npr. v severnem in južnem obrob- ju samo tam, kjer so tudi skalni bloki. Gorskega bresta (narisi 7a,b,c) ne dobimo v mraziščnem delu koliševke in tudi ne v topi ih prisojnih legah takoj nad mraziščnim dnom, na katerih prevladuje- ta kranjska krhlika (Rhamnus fallax) in malina (Rubus idaeus); to so najslab- ša rastišča. Gorski javor (narisi 8a,b,c) se kot mladica pojavlja na vsej površini kolišev- ke, kot drevo pa ne prodre v njen mrazi ščn i predel. Bukev (naris 9a) zavzema vse severozahodno območje, na južni legi pa raste le na robu pod skalno steno. Mrazišču se sicer izogn,e, vendar je zastopana celo v samem dnu in je celo drevesasta. Ker je severozahodna lega vlažna in razme- roma topla ("oceanska"), prija bukvi. 168 .... O) '° 23 • • 45 24 • MRAZIŠČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA 47 • 60 • o 10 4.s ~9 62 • 20 5 • 30 49 • 57 • 51\ ::::~:::::;::;;; ' ' . . ::::=::::!:::: drevesm. in gnnovni sloJ 40 m ;34 • 14 • 36 37 • • 35 • ~ •• !'- 0 ~:!li s ..............:,. . ..,,._, __ 56 • ~............,__ ..A.A.> ....... ~3 § gmovni sloj 2 • 1;, 52 • Naris 4. POJAVLJANJE VELELISTNE VRBE (Sal ix appendiculat;,) 53 • 65 • 54 • ,_. --1 o 23 • • 45 22 • 24 • 7 • 25 • 47 • bll • MRAZIŠČ NI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA o 10 8 9 . • 20 1 • 5 • 10 • 30 21 ~9 • • • 2 • 18 11 / ·e •3 21./ 3~ . -. 2 3? -~ ~9,., 3! •• 44 •1 48 • ~9 • 4~! . • ·,~ t):?. • 40 m 14 • 34 3b ·;,: . . . " . ',b . ti.) :is • '·1 . --..., _____ . Naris 5a. POKROVNOST SMREKE V DREVESNEM SLOJU r, l LI • :.i.' • 53 • b:i • 54 . .... -:i .... MIUZIŠČNI PRAGOZD PIIELESNIKOVl KOLIŠEVU 1 IT' t::=: . _i__ : .:.±:::=-- ± ::1 0 ,.-_ D ··/ ·e e~/ . . - - ·e ·e . i ·e - e e l· . • l' . " ( ~~- ~ -------· Naris 5b. POKROVNOST SMREKE V GRMOVNEM SLOJU 'l . 1, . ..... -:i Nl •r, MlllllŠČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠE VKA 1[1 -l rT"! c::==:::b:· - ::=±::==:±-::-: -.:::1 l 1 ! 1 1 ·,~\. . \ 1· 1, ,/ 1 ·e, . \ \· . -.l '\ j.. 1 "v-'/ ··---~·- Naris 5c. POKROVNOST SMREKE V SLOJU MLADIC ) C llC > .... •V, z en .... .... .... DC ... z •C.:, . .,, E ~- 173 :::, ---, o _J V) ~ w z V) w > w a: o > w ~ _J w ---, I- V) o z > o a: ~ o a.. U) .... -.J .,. -13 • 4b • MUZIŠČNI PIIA&IZD PRELESNIKOVA ICOLIŠEVKA o 10 20 30 1 • 5 . 8 9 10 . • . 1 • ~ ;1-201"' • ............ ~:' 1!3 __.-:-; 1 , 2 2 e e . '/... e . n. rj(j e ~ 47 . tiO e 26 • e • .•r: e • "' . + •x4, ~ .. . .t... • + e r 4/ ~ h.' • :1 5.. i • e 41 4'-l . ;·.,,- • ·,i;. 40 m i:, . ·'.4 • ·~\ ,., •1 . . . :,1 . r ',b \~ . b.•; . Naris 6b. POKROVNOST JELKE V GRMOVNEM SLOJU b4 13 • 52 . 53 e• &5 • 54 e• C -:,o, ... -..., a -C > ---.,, ... ..., ... -= .. D .... a, .. C -= .. -•U -.... C -= • E ·.• .. 175 .. u o <( _J :C =:, -, o _J V) > w Y'. _J w -, f- V) o z > o er: Y'. o Q._ I 5• r· 5 Naris 7a. POKROVNOST GO~SKEGA BRESTA V DREVESNEM SLOJU 2 e· 5 -- . e ' . 4 .-•Q) -r ,,.Q) ·•Q) -. .. :=, -, C o :.: _J ::,o tn ..... ::;:: -:: ·~ w . .,, z !2. > _, o = .... ::;:: er:'. :.: 0 C .Q) ·1u L • > :::,, = c:( :.: E 1-- tn w z ;; 11 er:'. VI 11 co .... c:( _, :1 0 ... w -= -H ~- ~ ><'. ~. tn .. er:'. i CI) o C, 0 ~ 1--C, tn ... o CD z C > -= L • o er:'. A. ><'. -· ~- o ... CL z •U ..Cl . .,, r---- ~ o4 • r b.> ----.C. h.' r----__. • Naris Je. POKROVNOST GORSKEGA BRESTA V SLOJU MLADIC .... r . -l © • . ' • 4-. \ M II ll I ŠČ N I P II l& O Z D P II ELES NI K O V A KO LI-ŠE V K A -l1, m I:::::=:· t · t :± · . .:::l e/ . 1 e 1h 1,, . ;, \.l 341 Jb 37 'h ,, . . . . . ·. O. H "4 . 5 5 . .l'> • -1,1 42 4' 40 l~ . ' . . . . . /2 ',1 48 4l, 1• . 4 L!-,/ '>b ',~ . 3• '.,~ 3 r ~~•;-----.:::. b2 • '\ • ',2 . Naris 8a. POKROVNOST GORSKEGA JAVORA V DREVESNEM SLOJU '>1 54 • 1 • e e b'> . 1 ..... 00 o MRAZIŠČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA ,, m t:=:- ---±-== ±.. :::::l 7 I u· . e e e ~ ,, -.___.__,/ -· Naris Bb. POKROVNO~r GO~SKEGA JAVORA V GRMOVNEM SLOJU \ . -. : • CV C :.C u > o <{ .... : •cv ·-• -. • CV -' •V, + ~ ..... -" -· :::, CI .. -, o :.C " ~ L -' -·+ ·• r •>< ~ •cv -0• v, C > > CI <{ :.C E CC ' . =·+ o z .o 1] •!: . ... > <{ v, + -, .... _, <{ ..... "· u - + >+ ::J.,_ LLl .. -• ~· . ,C A. ... CV CV v, CC .~ o C> '-" ~ 1-CI . . ... - .... : . .,_ ... v, i.:, o C ~č. z > a::: ] o A. -•cv CC ~-- . x_ · .. ,C '. ... ., . ...... o z 1 o.. •CJ \ --,. •V, u CX) ~ s•+ ·0 ~. )( <1) C ... a::: L :E ro z . ... . )( .... ._:: .... . ... 181 MIUličll PIAIIZI PIELUIIIIVA llDLlhVKA C 10 20 30 40 ffl 5 4 • • ~ ....,_, ... ~. ~ 8 9 10 11 • • • • 21 20 19 18 • • • • 21. 30 ..... ( -• • :,.; ,:;.;::;;;:.A'.~ • 00 ~~~~:Z:~::::::~ N> 26 e28 29 • ~~ 45 44 43 42 41 • • • • • \ 46 • 47 • 60 • • drevesni in gnnovni sloj~ drevesni sloj • sloj mladic Naris 9a. POJAVLJANJE BUKVE (Fagus silvatica) Preseneča pojav ostro] istnega javora (t 35), pa tudi pojav bršljana (t 54), saj obema zelo prija toplota (naris 96). Leska je razporejena v kol iševki podobno kakor gorski brest (narisi l0a,b,c). Drevesne vrste smo na narisih prikazali ločeno po razvojnih slojih (sinuzi- alno), da smo s tem poudarili njihovo prostorsko pa tudi ekološko samostoj- nost. Med zelišči sta izrazito hladoljubni dvocvetna vijolica (Viola biflora) in alpski nadlišček (Circaea alpina, narisa 11 in 12), tako da se obe zgrinjata na dno kol iševke. Isto velja za praprot mraziščnico (Gymnocarpium dryopteris, naris 3c), ki predstavlja lastno združbo. Nasprotno pa najdemo veliko pekočo koprivo (Urtica dioica, naris 1~ skoraj povsod po koliševki, razen na dnu mrazišča. Pegasta mrtva kopriva (Lamium maculatum, naris 14) ne raste v mrazišču, pa tudi ne v vsem prisojnem obrobju od jugozahodnega do jugovzhod- nega vogala kol iševke. Omenimo naj še kranjsko buniko (Scopolia carniol ica, naris 15), ki zavzema ves osojni del ter zahodno in vzhodno pobočje, v južni legi pa le ozek pas tik pod skalno steno; ne najdemo je v mrazišču in na to- plo-sušnem prisojnem pobočju. Naris 16 prikazuje mahovitost koliševke v odstotkih površine. Razločno je vidna odvisnost mahovitosti od grobosti grohota in od tega, koliko grušča je v tleh. 3.1.4. Lišajska flora Prelesnikove koliševke Prelesnikova kol iševka ima glede na posebno lego in drevesno sestavo izredno pestro lišajsko floro, ki se močno razlikuje od okolice. Drevesne vrste, ki uspevajo v kol iševki, in njena oblika, so vzrok, da lahko delimo lišajsko floro, ki jo najdemo v njej, v tri skupine. Prva· skupina so terestrične vr- ste lišajev, ki rastejo na skalah, na skalni steni ob robu, na tleh in čez mahove na skalah in na zrušenih deblih. Izmed teh izstopajo vrste, ki so ve- zane na gole apnenčaste skale. Take vrste, kot so: Lepraria crassissima, Ca- loplaca xantholyta in Verrucaria myriocarpa, so razširjene na ustreznih gra- divih po vsej kol iševki. V drugo skupino terestričnih lišajev spadajo vrste iz rodov Peltigera, Cladonia, Collema in Leptogium, ki rastejo prek mahov in nemalokrat naseljujejo tudi dnišča drevesnih debel. V Prelesnikovi kol iševki 183 ..... 00 "'" 1111111111111 ~§==~=,~=~ lipa (Til ia platyphyllos) lipovec (Til ia cordata) ostrolistni javor (Acer O~O~ bršljan (Hedera hel ix) 23 • 45 . 22 • 24 • 1\\\\~I' 25 . 47 • 60 • MRAZIŠČNI IIIIAGOZD IIIIELESNIKOVA KOLIŠEVKA O 10 2 tJ 30 4t1 m c:::==+---====-4 c:::===_.:::l 5 . 8 ~ 10 . . . ,1 ~u 19 18 . . • . . 1b ,! 1. lU . ~ n 26 " u . e;!H 111~~1 1 . . . ~4·__i!j\1. !!!i~!: . 44 4 \ 4, . . . 48 . ')~ . == • E. ==. =. 41 . 49 . • '>~ 4() . H::: __ :: . ,,_n b \ -----· Naris 9b. POJAVLJANJE TERMOFILNIH LESNATIH VRST '1 ~) . 53 • 0~ ..... 00 01 ~) 4- '4 • h\l 1· MUZIŠČNI PIIA&IZD PIIELESNIIIOVA IOLIŠEVIIA 1() t::::==:¼ ,h . . 4H 2• ',, . .. • . . ' 10 t 4. e • ''1, r \, . <1-11 m =I ,4 .~ 1' X• ,, X• .......... 1~ )~ . Naris 10a. POKROVNOST LESKE V DREVESNEM SLOJU 1 J . 3 h'' ,· C -> .... . .,, = ~ C 1..::1 C -= Q,. z •C.., •en ~ C -= :E .... . , , . CI) .. . CI) CI) -,• CI) --. ... -·+ ., •CI) 186 / / . ... . CI) . ... + / 'CI) CI) ~-CI) . ... . ·+ "' I j . , :::, -, o _J V) > w "' V) w _J I- V) o z > o er'. ,, 0 G. ..o o Vl ,.__ ro z MIIAZIŠČNI PRAGOZD "RELESNIKOVA KOLIŠEVKA t::::=- = :__±·_c __:: -::.±.,-· ±- ,:j e . r / ..... 00 --::i .. e . O· . 4, ':' . .. e 'l Naris 10c. POKROVNOST LESKE V SLOJU MLADIC 7 • 22 ,_. ( • 00 23 25 00 • • 24 • 45 • \ 46 • 47 • 60 • ■ IIZIŠČII PIUIZI PIELESIIICIVI IDllhVIA o 8 • 21 • 20 • 10 9 • 19 • 20 1 • so 40 III 5 4 • • 10 • 0 11 •o ' o o o o .o o o o o o o , o o o o l.. o o o o o 015 18 o o 1f o O o •. • ooeooo o o o o o "i"s :ad'OoooQ 21. • o o o O o ~000 0 00 o o o o - .., o o o o o G,1_03'2 o 02~ o O S»tf o O S><> o o "'" • 0 • o o o ~ .. 0 o o eo o o O , 33 • 0 oao O o O oao O oo 000 o O O 000 o o O oov 0 o 0 ooo 0 o 0 ooo 0 o 1 O 000 o O O 000 o O O O"'-. 04iio 0 0 4-9 o o 042 41 , o o4Q 900c5e60 • • c/' OoooC"' "'n• o o (\ ... 48 • 5.9 62 • 49 • 57 .. 51\, _J 14 • 34 36 37 • • • 35 • 33 • 50 51 • • 56 • 63 64 • 2 • 1 .- 52 • Naris 11. POJAVLJANJE DVOCVETNE VIJOLICE (Viola biflora) 53 • 65 • 54 • .... (X) © ,.') • 4,, . / ~: • 4b • c4 • MlllZIŠČNI Plll&DZD PIIELESNIIIDVA KOLIŠEVIIA 1() t:::::==r== )O 4 . H ~.i oua!Joooo-o;o~ 0 0oo o~ 0 0o 0 0 0 0 oao o O o o o o O 0 0 o o O oO o o o o; o/;: o :z oooi: •:: °oo; >: i °ooo, o i:0:i 00°::0:~ 00°;:0:~ 0o0i:o:~ 00° \1, m .::.::::1 o o o,of' o o oJ:1~ o o o~ o o o o o o o 11,~o o o o o o o o 0o i:o:~0o i:~i0°o !:0:~0°o ;:0:~/0 i:0:~0~ 0 0 o Oo 0 oO 00 0 0 o Oo 0 oo Oo 0 Ro 00 0 0 o 00 0 odfloo 0 0 o o 0 °0 0 0 o o 0 ° 0 0 0 o o 0 ~Jj 0 0 o 0 ° 0 0 0 ~&-1 0 °0 0 0 0 o O 0 00 0 o o O 0 0 0 0 0 0 o0 0 0oo o0 0 0o 0 o0 0 0oo 00 0 00 0 o~ 0 0oo 0° 0 00 0 0 0 0 000 oO o o o O O o O o .o Q O o O o o O O o O o o O O o O o o O O o O o ol• o..S''b o o O o f'.il o o 0 .l\Oo Oo O 0 /i0o O Oo oj~,f'f:>o Oo O a~Oo O Oo bo• oO ooe Oo o 0 ~ ~ 0o0 i:< ~ •:::a: ~ 0o0 i O 0 0 ; 0o0 ::o:~o i>: ~ 0o~:a: i 0o0 ~ :•: i 0o0::• ~ 00° :: o :i 0o0 i: •:; 0a0 ;: 0 :i 0o0 ~: •:: r,o0 ;: 0 :i 0o0i: 0 :~ 0o0 :: •: i 0a0 ;: 0 :~ 0 0 0 0 0 0 0°0 0 00 0 0 °0 0 0 00 0 ° 0 0 0 0 o 0 °00 0 00 0°00 o o 0 ° 0 0 0 0 o 0 °00 00 0 0 ° o 0 oO 00,1)400 Oo 0 oj Oo 0 oO 04oo0 oo Oo 08do Ooo oQ:\_to-o 0 0 0 oo_; o o O O O o I o O O O o o o • J) 0 o o o O O oj' o o O O O o o• 0 ° 0 o o o O '4ci o o o O O O o!o o· oi: o :i ooo i: o :i oooi: o:~ o/:: o: i oooi :o:~ ooo~: o:~ ooo~: o:~ ooo:: o:~ oo: o : 0 : ~ 00°i: 0 : ~ 0o 0 ;: 0 : ~ 00° i: 0 :i 0o0 ~: 0 :~ 00°i: 0 : ~ 00° :: o: i °o0~: 0: i O 0 00 0° 0 0 00 0°00 00 0 ° 0 0 00 0 ° 0 0 00 0°00 00 0 ° 0 0 Ooo 0 oo oo 4y:.• oO o o 0 °00 o o 0 ° 0 04~0 0 °00 o o o 0 oo o o 0°:11,CI o o o 0 oc o o 0 ° • II 00 0°0 0 00 0 ° 0 0 00 0 --,0 00 0 ° 0 0 Oo 0 ° 0 o o.,.0 °0 0 00 0 ° 0 0 O. o~~: 0 :~ 0 o 0 :: 0 :i 0o0i: 0 :i 0o0 i: 0 :i 0o0 i: 0 : i °,,0 ;: o:~ 00°i:0 : ~ o. o 0 0°;: 0:i 0a0i:0:i 0o0~:c:i 00°:: 0:i 0o0i:0:i 0o0i:0 :~ 00°;: 0: ~ ,00 ° 0 0 oo 0 ° 0 o 0 oo 0 ° 0 o 0 oc 0 ° 0 o 0 co 0 ° 0 o 0 ooo 0 0 o 0 oc 0° 0 o ' 0 P 0 ti::•:~ 0o i:•:~ 0o ~:o1°o ::0:~ 0o ~: 0:i 0o t~00 0 "- .!:!..9. 0 °oo_oo 0 °oo 0 0o 0 ° 0 o~oo 0 °00_09.. 0 h/ • h ,· • lh 14 h•' 1.J • Naris 12. POJAVLJANJE ALPSKEGA NADLIŠČKA (Circaea alpina) '1 \ ',4 . h' ..... (.O o MRAZIŠČNI PIIAGOZO PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA t:::::-,c . _L. ± - - -:! "' Naris 13. POJAVLJANJE VELIKE PEKOČE KOPRIVE (Urtica dioica) C -=-... -.... o -C =- CII - E o z .., "" ........ ... -= o M .. o ..., C o N 11D C -= D,. o z •U -en ~ o C -• ,,. ,oo o o~---, o .s? -~o O o O o 0 o „ o o :>0000000~000 ~- l Q Q Q Q O Q Q Q -~ Q Q Q ooooO~ooooOoo ~~aoOooooooooooo 00000 000000 OooOO .JJ~o oooOoooooo oo" o o oig o o o o o o • o o o o o o o o o o ~ o o o o o o o o o o o o o o~ ., <) 00 o 00 o 00 o 00 o 00 o 00 o 00 o ,.....- O O O O O O O O O O .. ~ O O O O O C O O O O O O !• o<"ilooooooooooo~Oooooooooooo - 1,) o o o .. ~ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o OC'b o o Wt,~ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o :., o o o o o o o ~ o o o o ~ o o o o ~ o o o o ~•o o o o JZ• • o o o o o o o o o o "'" o o o o tP" o o o o M>,, o o o o o o o o o o o a!!ooooooo,..o,... o ...... 0000000000000000000000 ooooooOooor -iOoooooooOoooOoooooo oooOoooooo o 'aoOaoOooOooooOooo o~ooooooooo ';}e •~ ~• ..,.• )0000000000000000 Jo"oaooooOoo ooooooooooooaoo o o o o o o o o o o o o 'o o o o o o o o o o o o o o O O O O C Ne 02 O e.Q _Q O 'Do oo oo oo M o i~o Oo~voo oooooooooo..?e>c ~• M• ;• o ;oooo o,0000 ooooO""tfloOooO"""oo' oooOooOooOooOOo oOooooooooooo ooooooooOoooooo loooOaooOoooo< g. m •ooOooOOooooOoo :>ooOooooooQ::..o ~• N• ~• oooooOoooooooR,o .,...eoooo~~oooOQoC OoooooooOooo°'-'o-, oooooo oooooo Joo oooooo oo°"ooo OoooooOooooo ~ ~ ~• o10~000o~oooooo Ooooooo0\3)00 ~• • ...., oo~ooOoooooOoo OooOooOOo„O )OoOooOOoOooOO ") "') o o o o o o o ':) o ~- o o o o o o o o o o o o o o ooooooovo oonooooooooooo ':>00000000 ;:::;• ~• 'J• .looooooOooooooo 1.0• O O C ~ O OC O O O O O O O O O O O O O O O O ,000000000 Jooooooooooooooooo,. „ o o o o o o o o o o - u ...., o...., o o o o o o o o o o o o o o2> o o o ") o o o oj> o o o o o o o,oOeo o o o o o o o o o ~o o o o Jt'o ') o o-o o o o o o o o si o o o o o o o o o o o o o o o o o o , , 00 o 00 o 00 o 00 o 000 00 o 00 o 00 o 00 ... o o 00 o 00 o 00 o 00 o 00 o 00 o 00, " ... o Oooooo~• oOoo ooooo,. -.~.OooOOoOoOO,.Or "" l"J o,.. 0 o,.. n O c;;,. 191 .,, "'• E :J +-' ((J :J u ((J E E ::, E ((J -' ,,, ~ ('c ,_, . ,t Cl LLI 0- LLI -, z <:{ --, o o.. l.[\ 11) '- ro z ..... © C.O MIAZIŠČNI 111AIIZD PRELESNIIIVA IIGLIŠEVKA o 10 20 30 40 m ·········· grohotna površina brez primesi grušča Naris 16 . POKROVNOST MAHOV V% je na dnu izredno pogosta vrsta Peltigera leucophlebia, ki je pri nas vezana povso0 na mrazišča, saj se pojavlja šele v višjih gorskih - planinskih legah. Epifitsko floro, ki jo najdemo na deblih dreves in na grmih, lahko razdelimo najprej na tisto, ki jo najdemo na smreki, in na lišajsko floro listavcev. Ne- kaj vrst je v obeh tipih sicer skupnih, vendar je celotna vrstna sestava ze- lo različna. Na smreki uspeva običajna acidofilna flora, ki jo prištevamo k redu PARMELIETALIA PHYSODO-TUBULOSAE. Značilne vrste so: Usnea barbata, U.sub- floridana, Pseudevernia furfuracea, Platismatla glauca, Hypogymnia physodes, Cetraria pinastri itd. K tej flori lahko prištejemo še tisto, ki jo najdemo na starejših vrbah in jerebikah, ki rastejo pod smrekami. Flora listavcev na pobočju koliševke je mnogo bolj pestra. Drevesne in grmov- ne vrste, ki uspevajo v kol iševki (Acer pseudoplatanus, Ulmus glabra, Fagus silvatica, Corylus avellana, Rhamnus fallax itd.), imajo srednje bogato, rahlo kislo do nevtralno lubje, ki je lahko podlaga številnim epifitskim 1 išajskim združbam. Lišajsko floro in vegetacijo v koliševki določata v glavnem svetlo- ba in starost dreves. Na starejših deblih bukve, gorskega javora in gorskega bresta prevladujejo mahovi. Mahovi so po navadi tudi končna stopnja v sukce- siji epifitskih združb. Lišajska flora je v takih primerih revnejša, izrinje- na je v višje predele krošnje. Ohranijo se le vrste, ki lahko rastejo prek ma- hov, in vrste, ki rastejo na tleh. Med take 1 išaje spadajo številne vrste iz rodov Peltigera, Cladonia, Collema in Leptogium, ki so v Prelesnikovi koli- ševki na starejših deblih zelo pogosti. Vrsta, ki raste prav tako prek mahov in daje pečat celotni flori,. jel išaj Lobaria pulmonaria. Celotno vegetacijo tega tipa lahko prištevamo k združbi LOBARION PULMONARIAE iz reda NECKERETALIA PUMILAE. Združba je značilna za stare, vlažne gozdove. V vrstni sestavi in po količini prevladujejo mahovi~ Združba je izredno občutljiva za onesnaženje zraka, zato raste po vsej Evropi vedno bolj poredko. Na mlajših deblih, ki še niso porasla z mahovi, najdemo v Prelesnikovi kolišev- ki največkrat fragmente dveh združb. Na mlajših deblih bukve, gorskega javora, leske in kranjske krhlike uspeva združba PYRENULETUM NITIDAE. V njej so pogoste skorjaste vrste lišajev iz rodov: Pyrenula, Pertusaria, Graphis, Opegrapha, Lecanora itd. Združba je ombrofilna, vezana na gladko lubje, v predelih z obi- lico padavin. Druge združbe bi najlaže prišteli k redu PARMELIETALIA PHYSODO- 194 TUBULOSAE. Najpogostejše vrste so: Usnea barbata, Hypogymnia physodes, Parme- ] ia sulcata, P.glabratula, P.saxatil is, Cetrel ia ol ivetorum, Menegazzia tere- brata, Evernia prunastri itd. Zaradi slabih svetlobnih razmer je zelo okrnje- na epifitska flora gorskega bresta, ki ima sicer zelo bogato floro. Glede na 1 išajsko floro lahko razde! imo Prelesnikovo koliševko na dva glavna dela. Dno kol iševke in del pobočij, ki so gola in skalnata, ima veliko terest- ričnih vrst. Smreke, ki rastejo na dnu, imajo bogato, zanje značilno acidofil- no floro. Svetlobne razmere so tu ugodnejše, zato je na vrbah in jerebikah pod njimi veliko 1 išajev. Obrobni deli kol iševke in zgornji deli pobočij, ki so porasli s široko] istnimi listavci, imajo že zaradi kemične sestave lubja čisto drugačno floro, poleg tega so svetlobne razmere na spodnjih delih debel še manj ugodne za uspevanje lišajev. Tudi terestričnih vrst je manj. Poseben biotop je tudi skalna stena, ki ima zaradi svojih fizikalno kemičnih lastno- sti značilno floro. številčnost posameznih lišajskih vrst na različnih substratih a/ na skalah in na skalr.i steni vrsta Peltigera canina P. leucophlebia Verrucaria myriocarpa Lepraria crassissima C 1 adon i a furcata ssp.subrangiformis C l . pyx i da ta Caloplaca xantholyta Peltigera polydactyla Leptogium l ichenoides L. cyanescens Collema polycarpon Solorina saccata Peltigera degenii P.rufescens P. horizontal is število 25 23 21 17 17 11 11 1 O 9 8 6 5 4 • 2 b/ na gorskem brestu (Ulmus glabra) vrsta Parme! ia sulcata Parmelia glabratula Opegrapha atra Pyrenula laevigata Graphi s seri pta Cetrel ia olivetorum Menegazzia terebrata Neph roma be 11 um število 8 7 6 6 6 4 3 3 195 vrsta Cladonia furcata Leptogium palmatum L. rivulare Peltigera collina P. s puri a Cladonia arbuscula Cl. polydactyla C l . eh l orophaea C l . poc i l l um C 1. re i Collema runaeforme skupaj vrsta Pertusaria coronata Leptogium cyanescens Peltigera canina Pertusaria alpina Leptogium l ichenoides Parme] ia saxatil is Peltigera col lina Pyrenula nitidella število 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 26 vrst število 3 2 2 2 1 1 1 1 b/ na gorskem brestu (Ulmus glabra) vrsta Opegrapha vermicill ifera Cetraria pinastri Cladonia polydactyla Cladonia sp. c/ na leski (Corylus avellana) vrsta Graph i s seri pta Pyrenula nitidella Parmel ia sulcata Nephroma bellum Lobaria pulmonaria Leptogiurn cyanescens C 1 adon i a mac ilen ta Thelotrema Jepadium Ocellularia suecica števi Jo števi Jo 19 17 7 5 3 3 2 2 2 vrsta Evernia prunastri skupaj vrsta Leptogium lichenoides Parmelia glabratula PeJtigera degenii P.coJJina P.praetextata Pertusaria aJpina Pannaria pityrea Cladonia symphycarpia Collema nigrescens Lecidea euphorea skupaj d/ na gorskem javoru (Acer pseudoplatanus) vrsta Lobaria pulmonaria Parme! ia sulcata P. glabratula Opegrapha atra Peltigera col lina Pyrenula nitidella Thelotrema lepadium Cladonia sp. Opegrapha rufescens Cladonia macilenta Graphis scripta Cetrelia ol ivetorum Pertusaria alpina P. pertusa P yrenul a ni ti del la Cladonia parasitica Cl. chlorophaea Collerna latze,lii e/ na bukvi (Fagus silvatica) vrsta Graphis scripta Parmelia suJcata Pyrenula nitida Parmelia saxatilis P. glabratula Lobaria pulmonaria Hypogymnia physodes Evernia prunastri število 13 9 9 7 5 5 5 4 4 3 3 2 1 1 1 l 1 1 število 12 10 8 9 8 7 7 6 196 vrsta Pyrenula laevigata Lepraria sp. Physciopsis adglutinata Peltigera canina P. praetextata Hypogymnia physodes Menegazzia terebrata Nephroma bellum Parmel ia saxatilis Physcia tenella Peltigera degenii P.horizontal is Evernia prunastri Haematomma elatinum Lecanora subfusca skupaj vrsta Leptogium cyanescens Usnea subfloridana Parme! ia perlata P.scortea v.pastili ifera P. sub rudec ta P.subargentifera Peltigera horizontalis P. praetextata število 21 vrst število 19 vrst števi Jo 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 33 vrst števi Jo e/ na bukvi (Fagus silvatica) vrsta Thelotrema lepadium Peltigera canina Menegazzia terebrata Opegrapha atra O. rufescens Pseudevernia furfuracea Peltigera coll ina Ramal ina farinacea Cetrel ia ol ivetorum Lecanora subfusca L. subrugulosa število 5 4 3 2 2 2 2 2 1 1 f/ na jerebiki (Sorbus aucuparia) vrsta Graphis scripta Menegazzia terebrata Parmelia sulcata Thelotrema lepadium Usnea ba rba ta Neph roma be 11 um Ochrolechia alboflavescens Pannaria pityrea število 3 3 3 2 1 1 1 1 vrsta Pertusaria jurana P. amara Pertusari a sp. skupaj vrsta Hypogymnia physodes Cladonia macilenta Parmelia saxatilis Buell ia griseovirens Cladonia chlorophaea skupaj g/ na velelistni vrbi (Sal ix appendiculata) vrsta Menegazzia terebrata Parme] ia sulcata Hypogymnia physodes Parme] ia saxatil is Pertusaria alpina Parme] ia glabratula Neph roma be 11 um Usnea barbata Alectoria nadvornikiana Evernia prunastri Cladonia sp. Cl. re i Cl. chlorophaea Thelotrema lepadium Usnea subfloridana Lepraria sp. število 11 9 8 7 7 4 3 3 3 3 2 2 2 2 2 1 197 vrsta Nephroma parile Opegrapha atra Ochrolechia alboflavescens Peltigera canina P. polydactyla Pertusaria amara P. chloropol ia Cladonia polydactyla Cetrel ia ol ivetorum Graphis scripta skupaj število 30 vrst število 3 2 2 1 1 14 vrst število 26 vrst h/ .na smreki (Picea abies) vrsta Pseudevernia furfuracea' Usnea ba rba ta Hypogymnia physodes Cetraria pinastri Parmel ia saxatilis Cladonia digitata Platismatia glauca Alectoria nadvornikiana Parmelia sulcata Parme] ia incurva Cl adon ia sp. Parmelia glabratula Pertusaria jurana število 13 12 11 11 1 O 10 1 O 8 3 3 3 2 1 3.1 .5. Tabelarni prikaz vegetacije vrsta Cetrel ia ol ivetorum Pertusaria amara Menegazzia terebrata Cladonia squamosa Evernia prunastri Cladonia macilenta Usnea subfloridana Ochrolechia alboflavescens Peltigera horizontal is P. can.i na Parme] iopsis hyperopta Cladonia furcata Haematomma elatinum skupaj število 7 6 5 5 4 4 3 3 1 1 1 1 1 26 vrst Vegetacijsko sestavo gozda in grmišča v kol iševki smo predstavili v dveh fito- cenotskih razpredelnicah; v prvi mraziščne združbe, v drugi pa združbe toplej- ših rastišč, tj. mraziščnega obrobja. Popisi so razvrščeni od preprosto raz- vite vegetacije brez lesnatih vrst do bukovega gozda in si slede po floristični podobnosti. Razpredelnici vsebujeta celotno floro od cvetnic do gliv. 198 3 .1. 6. FITCCENCYI'SKA RAZPREDELNICA MRAZIŠČNEX;A PRAOOZDA PRELESNIKOVA KOLlSI-.VK/1 A. Združbe mrazišča Avtorji razpredelnice: F.Batič, S.Hc:x:':evar, A.M.3.rtinčič, M.Piskernik 1979 Globina v dm 409 408 380 372 373 388 384- 381 326 366 360 412 343 362 368 393 352 369 392 319 344 283 Cblikovitost: dajno, p=pobočje d d p p p p p p p p p r=zgornji rob d p p p p p p p p p p Lega JS s JZ JJV JV ssz sv JZ JZ JV s ssz ssz JJV JJV JZ ,JJZ sv ssv JZ Nagib o o 5 40 45 30 35 60 30 30 20 25 o 20 20 15 35 20 35 30 18 25 28 Skalovi tost: bloki % 80 100 e 100 100 e 50 2G 50 20 70 50 r skal(ic)e i 30 80 99 90 80 30 45 95 70 95 70 99 25 45 99 grušč % + številka ploskve 30 32 28 20 10 19 29 31 15 16 9 27 43 42 41 18 11 33 17 44 26 34 Zaporedna številka 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Prcvladujot:e gnnovne in drevesne vrste,. delno določevalnice redov: Rubus idaeus II 2 2 r X 4 2 2 r r 2 r 1 4 + III X r r + r r Salix appendiculata I 1 4 4 5 1 r 3 e II 5 1 2 2 2 4 2 r r 3 X e e III e Picea excelsa I e 2 r e 4 3 3 3 II e e r X 2 e r e III r e e r r e sambucus nigra II e III e Rhamnus fallax II e e Acer pseudoplatanus I e III e r r e r + e r X + r + Fagus silvatica I e II e Določevalnice zvez: Viola biflora e + + X + X r r r e Oxalis acetosella 3 X 2 3 3 3 4 2 + r 1 3 X 3 3 3 + X Določevalnice združb: Gymnocarpium dryopteris e X X X X r r X X X 2 e 1 2. X X r M:>ehringia muscosa r e X X r r X X Phyllitis scolopendrium e e Kanbinacije rastlinskih vrst: /\mbl ystegiella subtilis + Bazzania trilobata + Cercosp:,ra microsora + Orthodicranurn rocmtanurn + Plagiobryum zierii + Orthothecium rufescens + + Rhytidiadeljims loreus + + + Oxyrrhynchium schleicheri + + + + + Tetrajilis pellucida + + + Lepidozia reptans + + Pleurozium schreberi + + + + + + + + + Ftilium crista-castrensis + + + + + + + Pucciniastrum epilobii + + + + + + + + Adoxa rroschatellina r r X r r r r r Blepharostorra trichophyllum + + + + + + Conoce[Xla.lum conicurn + + + + + + + + + Dryopteris dilatata X r r X e r r X + r e + X Milium effusum- 1 4 2 e X e + r 1 + X X X Plagiothecium ruthei + + + + + + + + + Athyrium filix-femina 1 e e 1 X X 1 r 1 X r r + 2 2 3 3 Cluysosplenium alternifolium X 2 1 X X X + X 1 X r e X r r Drepanocladus uncinatus + + + + + + + + + Hy locanium splendens + + + + + + + + + + + + + + + + + Mnium punctatum + + + + + + + + + + + + + Mnium stellare + + + + Orthothecium intricatum + + + + Plagiothecium laetum + + 199 1 2 3 4 s 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Dicranum sooparium + + + + + + + + + + + + Eurhynchil.nn angustirete + + + + + + + + Mnium rostratum + + + + + + + + + + Plagiochila asplenioides + + + + + + + + + + + + + + + + Rhytidiadelphus triquetrus + + + + + + + + + + + Cirriphyllum piliferum + Cirriphyllum terminerve + Ditrichum flexicaule + Encal ypta streptocarpa + Neckera ccrnplanata + Preissia quadrata + Neckera crispa + + Myosotis silvatica X r X X X e Plagiopus oederi + + Fissidens cristatus + + + + + + + + + Tortella tortuosa + + + + + + + + Ctenidium rrollusCLnTI + + + + + Senecio fuchsii r e r e e e r e Urtica dioica r + r e e e e r 3 2 Mnium rnarginatum + Pol ytrichum forrrosum + Bryum spec. + + + Luzula -pilosa r r r e r e Cardaminopsis arenosa 3 X X r e X X e + X Oxyrrhynchium speciosum + + Ustulina deusta + + Cladonia polydactyla + Lepraria spec. + Mnium meditrrn + + Mnium cuspidatmn + + Solorina sacca ta + + + + Lycoµxlium annotinum r X 1 2 4 X r r Cladonia macilenta + + + + + + Fragaria vesca e X r 1 X r r Abies alba I 1 + e II e e + 1 e X + 2 + III r r r r e r Asplenium viride r e X e + X X X + + Dicranum r:ol ysetum + + + + + + + Eurhynchium zetterstedtii + + + + + + + + + + Lamiastrum galeobdolon r + r r + r e + r + Metzgeria conjugata + + + + + + + Mycena epipterygia + + Peltigera leucoi_::hlebia + + + + + + + + + + + Polypodiurn vulgare X + X e r r r X + e e X X X r Polystichum aculeaturn r e e Thel ypteris phegopteris X X X X r X X X X X Trichooolea tanentella + + + + + Circaea alpina 1 X + X 2 2 2 e X + r + Geranium robertianum e r X r Peltigera canina + + + + + + + + + + + + + +- + + Nephraia bellum + + + + Opegrapha spec. + + Alectoria nadvornik.iana + + + + + + Cladonia squamosa + + + + Ochrolechia alboflavescens + + + + Parmelia saxatilis + + + + + + + + + + Platismatia glauca + + + + + + Cetraria pinastri + + + + + + + + Cetrelia ali vetonnn + + + + + Cladonia digitata + + + + + + + Ldchnellula subtilissiinEl + + + + + Pseudevernia furfuracea + + + + + + + + Usnea barba ta + + + + + + + + + + + Hypogymnia physodes + + + + + + + + + + + + Menegazzia terebrata + + + + + + + + + Mn.ium af fine + + + + + Mnium seligeri + + + Oxyrrhynchium swartzii + + + + Pertusaria alpina + + + + + + Par.melia glabratula + + + + + + Pd.Illlelia sulcata + + + + + + + + + + + Cladonia furcata ssp. subranqifonnis + + + + + + + + + + + + + Cystopteris fragilis e e X r r e e r e r e Mnium undulatum + + + + + + + + + + Aleurcdiscus arrorphus + Cladonia rei + Pa.rmelia incurva + + + 200 Evernia prunastri Lepraria crassissiroa SOrbus aucuparia I II III Verrucaria myriocarpa Lonicera xy losteum II Pertusaria spec. Usnea subfloridana Ganoderma applanatum Pertusaria amara Pirola rotundifolia Cladonia spec. Annillariella mellea Rosa pendulina II Rhytisma salicinum Polyporus ciliatus Polyporus varius Mycena p.rra Peltigera praetextata 'Ihelotrema lepadium Graf:his scripta Pyrenula nitidella Cladonia pyxidata Pluteus atricapillus Solidago virgaurea Carex tridtia nigra Hieracium silvaticurn Hirschiop:>rus abietinus I.o[Xlodennium abietis I.oinodennium macrosJX>rum I.o[Xlodennium nervisequium Melampsora rostrupii Ne]irrcm3. parile Pannaria pityrea Peltigera horizonta.lis Puccinia dentariae Strobilurus esculentus Tyranyces caesius Telaranea setacea Plagiothecium denticulatum Pedino[Xlyllum interruptum Clematis alpina II Ascocoryne sarcoides Haema:tarma elatinum corylus avellana I II III Asplenium trichananes 123456 + + e r + 201 7 e 8 + + + + + + + + 9 10 11 12 13 + e e e + r + + + e + r e r + + + + + + + + + + + + + + + + + r e e r + r + + + + + + + + e r + + + + + + e + + r + e 14 15 16 1 7 18 19 20 21 22 + + + + + + e e e e e r + + e e r + + + + + + X X e e + + + + X e r 2 r + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + X r r + r e + + + + + + + + + + r X X r + r + + + 3 + r X e + + r + + e + + + + + + + + + + + + + + + + r + + + r r e e e X Leptotrimitus sanipileatus Russula vesca Thuidium recogni tum Dryopteris fil:ix--mas Epilobium montanum Geranium lucidum Ulmus glabra II III Festuca al tis sima Dap111e rnezereum II Mercurialis perennis Qni:halodes verna Fanes fanentarius Brachythecium rutabultnn Leptogium lichenoides Panneliopsis hyperopta Peltigera polydactyla ~ertusaria jurana Rhamnus frangula II Mycelis muralis Pel tigera degenii Sco}.Xllia carniolica Ischncx:1enna benzoinum Lobaria pulm:maria Metzgeria pubescens Opegraj±la atra Scutellinia scutellata SOlantm1 dulcamara Lamium rnaculatum Arey lostereum chailletii Asplenium ruta-muraria Auricularia mesenterica Bjerkandera adusta Cladonia pocilltnn COllena polycarpon Hyj±lodenna radula Hyj±lodenna setigerum Hypoxylon serpens Inonotus nodulosus Kuehneranyces ITR..ltabilis Leptogium palrnattml Marasmius lup.1letortm1 Polyporus badius Thamnium alopecurtm1 Xylaria hypoxylon 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 + + + e e r r e r + e e r e r r e e r + 1 + + + + + + + r e + X + + + + + X X + + e + + + + + + + + + + + + + + 202 3. l. 6. FI'OCCEOOl'SKA RAZPREDELNICA MRAZIŠc:NEGA PAAOOZDA PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA B. Združbe rnraziščnega obrobja Avtorji razpredelnice: F.Batič, S.Hočevar, A.Ma.rtinčič, M.Piskernik 1979 Glooina v dm 357 352 285 253 226 361 144 48 300 266 146 251 158 194 288 209 245 83 261 248 85 291 · 314 218 250 310 221 253 275 291 215 62 113 260 127 204 276 47 157 186 175 Oblikovitost:d=dno,p=pobočje p p p p p p p p p p p p p p p p p p r p p r=zgornji rob p p p r p p p p p p p p p p p r p p p p I.ega VJV J JV JZ JZ ZJZ z zsz sv sv ssz J SZ ssz ssz sv s ZJZ JZ JJV J Nagib o z J zsz JJZ VJV SZ JZ J ssz ssz ZJZ SZ SZ SZ ssv JZ ZJZ JZ JZ ssz 35 28 28 30 35 10 25 30 18 35 35 25 18 28 25 28 15 30 5 28 35 25 30 5 10 30 30 40 30 28 28 22 28 30 28 15 10 22 35 28 28 Skalovitost: bloki % 50 25 - 1 - 60 100 1 r 5 r - - - - 10 10 20 e 5 e 50 - 100 - - e 60 - e - r e 50 25 1 - - 40 - r skal(ic)e % 45 50 99 30 60 30 r 90 90 95 80 50 90 10 60 90 90 60 40 40 10 5 30 - 70 70 20 30 10 95 5 30 X - 50 10 20 40 r r 20 grušč % - - - - 10 - 1 - - X 30 50 10 - - 10 20 30 - 70 - 20 - 50 - 90 - 5 - 10 - 25 80 - r - 10 10 številka ploskve 21 4 7 36 37 40 52 65 25 47 62 3 56 59 49 46 24 53 22 1 13 39 5 51 12 8 45 35 6 48 57 55 64 50 63 60 23 54 38 14 58 Zaporedna številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 Prevladujoče grrrovne in dre- vesne vrste, delno določ~ valnice redov: "' Rubus idaeus II 2 X + e e X r e r e e e e o "' salix appendiculata I e II 5 X e Pioea excelsa I r II r 1 e e e III e r r r r Sambucus nigra I e r X 1 r r e r e II e + e e e r e e X X e r r X r e + + r 2 1 r + e r III r r r e e r r r r e + + Rharnnus fallax II e r 3 r e 2 2 + 5 1 3 e e e e e r Acer pseudoplatanus I 1 2 2 1 5 2 5 1 1 1 2 4 5 3 4 3 4 3 5 2 1 e e e r II e e e e e e e e e III r r e r + r e e r + X r e e e X + e r r + + r r e r r Fagus silvatica I e 2 e r e r 1 r 2 4 4 3 5 3 5 5 5 II e r r e III e e Tilia platyphyllos I 1 2 2 II r e e e e e e III e Določevalnice zvez: Viola biflora X Dryopteris filix-mas 3 X e + r + X r r r r + X X + X + 2 X X X X 1 1 X X + r r r e X Mercurialis perennis + X 1 X X X r + X r r + 4 2 2 1 X X 1 X X 1 1 X 1 + r 2 X 1 X 3 2 3 2 r Določevalnice združb: Gymnocarpiurn dryopteris + r r r--behringia rraJscosa X + e e e r e Phyllitis scolopendriurn ~ X X 3 1 r X 2 2 2 e r X r 3 1 + 1 X r 1 1 1 X 1 X X 1 X 1 X + r X + e e .e + r 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 11 18 19 , 0 ci 22 23 24 25 26 21 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 Korpbinacije rastlinskih vrst: Lecanora spec. + Mniurn seligeri + Usnea hirta + Thelypteris phegopteris r r Cladonia furcata ssp. subrangiformis + + + + + Tortella tortuosa + + + + + + Trichocolea tanentella + + + + + Wnicera xylosteum II e r e r Hylocaniurn splendens + + + + + + + + Dicranurn polyseturn + + + + + Blepharostana trichophyllurn + + + + + carex roontana r r r r e r Circaea alpina 2 + 1 X e r r r + r X Pel tigera leucophlebia + + + + + + + + + + + Pertusaria alpina + + + + + + + + Conocephalum. conicum + + + + + + + + + + + Dryopteris dilatata X r r + X + r r + X r Hniurn affine + + + + + Evernia prunastri + + + + + + + + + + + Rhytidiadelphus triquetrus + + + + + + + + + + + Cystopteris fragilis + r r e X e r e r e e r e r Otrysosplenium alt:ernifoliurn r 2 r 3 r 2 + + e X 3 2 2 r X X 3 + X 1 1 X e "'· Polypodiurn vulgare X X + e X e X e r r r r e r X r r r r e ~ Pannelia sulcata + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Daphne mezereurn II e r e e e r e e r e r e + e + Fani topsis pinicola + + + + + + + + + + + ttypogymnia physodes + + + + + + + + + + + + + + Abies alba I e e e II e e e e e III r + e e e e e r e e Eurhynchiurn zetterstedtii + + + + + + + + + + Hetzgeria conjugata + + + + + + + + + OXyrrhynchiurn swartzii + + + + + Urtica dioica + 4 2 3 X 1 2 2 X 2 + 1 1 1 3 X X 2 2 e X X + X 2 1 X 1 X 1 X X r + e X + r X Athyriurn fil:ix-femina X r 2 e e e X 2 e r X e X e r e e e cara.arninopsis arenosa X r X e e e X e r r e X X r r e r e e e r r e r r + r e Cladonia pyxidata + + + + + + Fissidens cristatus + + + + + + + + + + + + + + + + Fanes fanentarius + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Graphis scripta + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Henegazzia terebrata + + + + + + + + + + + + Hniurn punctatum + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + rostratum + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + undulatum + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + CJxalis acetosella X 2 2 X r r 4 1 r 3 e 3 2 2 2 r X X 2 2 X 1 2 3 2 X 3 2 X 2 X Parmelia glabratula + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Pel tigera canina + + + + + + + + + + + + + + + + + Plagiochila asplenioides + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Plagiotheciurn ruthei + + + + + + + + + + + "' o "' COllana latzelii Haernatcmna elatinum Herpotrichia nigra Lophoderrnium abietis macrosp::>rum Physcia tenella Rosa pandulina II Oxyrrhynchium speciosum Milium effusum Physciopsis adglutinata Rhytisrna acerinum COllybia hariolorum !!yosotis silvatica Pedinophyllum interruptum Dicranurn scoparium Asplenium trichananes Cladonia spec. Leptogium lichenoides Peltigera pr:aetextata Eurhynchium angustirete Hirschioporus abietinus Lalniastrum galeobdolon I.Dbaria pulrronaria Solanum dulcamara Geranium robertianurn Lami.um maculatum 'lharnnium alopecurum Ulmus glabra I II III COry lus avellana I II III Ctenidium rnolluscum Mycelis rnuralis Pyrenula nitida Ceriporia rhodella Cerip::>riopsis gilvescens Ochrolechia al.boflavescens Asplenium viride Platismatia glauca Usnea subfloridana Drepanocladus uncinatus Alectoria nadvornikiana Cladonia· macilenta Usnea barbata Kylaria polyrcorpha Dentipellis fragilis Annillariella mellea Carex digi tata Parmelia saxatilis Polystichum aculeatum Cirriphyllum tenuinerve Cladonia squarrosa Schizophy llum ccmnune 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 + + + + + + e r + + + + e + r e + + + + + + + + + + + + + + r X e r r e e r r + X + + + + + + + + + + + + + + + r r e r r r e X + r r r + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + r + r e r e + + + + + + + + + -+ + + + + + + + + r X e r + r e r r X e e r + e + X X + r r X X X r X e r + X X 1 X e r X X X X X e + 1 X r X r r X + r X r 2 2 3 2 1 4 3 r 3 3 5 X r 2 X X r 1 3 2 X X + e 1 X r + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 3 2 e r 1 e 4 5 2 2 3 5 1 r r e e 2 e r e e e r r r e r e r e e e e e r e e r r r e r 2 5 e 1 r 1 2 e X r 4 e X X 3 1 5 e 1 X r e e e e e e r + e 1 r e r r X e + + e e 1 r 1 e 1 2 e e r r + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + r e r e r e X r e r e r X r X r r e r r e r e + + + + + + + + + + + + e r + r + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + r e e e + + + + + + + + + + + + + + e r r r r X e X X r e r + r r + r X X 1 r r r X + + + + l 2 3 4 5 6 7 8 ,wuuuuB~uuu~nnnM~~v~a~nnn~~~nHnooa Taxipby llum wissgrillii + Cladonia chloroi;i:iaea + + + Asoococyne sarcoides + + Aconitum r X r Opegrapha + + + + + + + Cetraria + + + Cladonia + + Pseudevernia furfuracea + + + + + Anarodon vi ticulosus + + + + + !laralothecium philippeanum + + + + + + + + Hypoxylon fragifoi:me + + + + + + + + + Pyrenula nitidella + + + + + + + + + + + + + + + + + + Anaocdon attenuatus + + + + + + + Mnium + + + + + + + + + + + + + + Nedkera + + + + + + + + + + r r X e r e e X + r r r r X e + X e X + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + r r r X e e r r e r + + + + + + + + + r e r r r e r + + + + + + + + + + + + + + + + cordata I e e "' li1i/cena pura + + "' Peltigera collina + + + + + + + + + + o, crlY]XlrLUI badius + + Barbil.cd1ozia barbt!tta + + Puccinia dentariM + + 8:w!nerod;aete sordida + + COrnus sanguinea II r e Hyphcdenna radula + + + + "' Galium cdoratum e X e + X X X r o 00 Acer platanoidee II e Synt:richia m:,ntana + l'terygynondnm filifar:me + + MD<1t IDOl!ld:latellina X r X e + r r 1 2 r Buzba.umia inilusiata + Cero::,,pxa. roicrosora + 1'!chncde:ana benzoinum + resinosum + Mnium hornurn + Panrelia scortea var .i;e.gtillifera + lltbnrlecta + Peltigeca 5p.:iria + ~llimlS hartigii + Famalina farina~ + + Plagiopus oederi + + ~oera. aloallna + + Hy(:bo:lel'Illll sarrouci + + + I.cp>ocolM ooterqtlylla + + Maramtins lup.iletoru:n + + + + Peniophora cineree + + + + Rlbus hir1:us II X e e + r e III e Actaea apioata e X e e r r X r + e e e e X e Allium victoa:ialis X Crepidotus subspiaerosp:,rus g Phlebia oueletii Vuilleminia canedens I.athyrus laevigatus Leptogium spec. Pluteus atricapillus Gymnocarpium robertianum Pertusaria arna.ra Mnium orthorrhynchum Lepidozia reptans Tricholaropsis decora Polyp:,rus squam:::isus Cladonia digitata Mnium rnediurn Osrnop:>rus od.oratus Taxi]Xlyllum depressum Mniurn marginatum D::>lichotheca striatella Oxyporus pop.,linus NCMelia curvifolia COlichotheca seligeri Lachnellula subtilissima Eurhynchium praelongum Bryum spec. I'.-behringia trinerv-ia Dentaria enneaphyllos Corydalis solida cava Dentaria bulbifera Colle:na tunaeforme Schizop:::>ra paradoxa Lecanora subrugulosa Pa.rmelia subargentifera Poria ranellii I.onicera alpigena II Qrphalina epichysium Polyp:irus varius Gentiana asclepiadea Kuehneranyces vernalis Lamium orvala Leptotrimi tus semipilea tus AtriclJ.um undulatum Cladonia symphycarpia Hyphodontia aspera Mycena polygrarnrra Mylia taylori Pannaria pityrea Pluteus leoninus Lepraria spec. Gloeocystidiellum porosum Hieracium silvaticum Stellaria g lochidisperna Fragaria vesca Stereum hirsutum 1 2 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 + + r + + + + + e + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + e X r + X + + + r e + + + + + e + e + X + + + + + + + + + + + + + + + + + e X 1 + e + e X e e + + + + + r X + e + + + + l X + + X + + 2 + + e X + !::: o Pucciniastnnn epilobii Qm\panula trachelium Hypochnicium pclonense Datronia rrollis Symphytum tuberosum Euphorbia carniolica Paris quadrifolia caraamine hirsuta Opegrapha vennicellifera Oude:nansiella platyi:hylla Metzgeria furcata Thuidium recogni turo Tranella g lobospcra Clematis vitalba III DiatJ:ype discifo:rmis Leptogium rivulare Merulius trernellosus Anemone nem::,rosa Peniqphora incarnata Radula crnrplanata Carex silvatica Euphorbia areygdaloides Iatbyrus vernus Lecidea euphorea Steccherinum fimbriatum TarrnJS ccmnunis Eutypa spinosa Junger:roannia lanceolata Preissia q,.,adrata Sanicula europaea Betonica officinalis cantharellus cibarius cibarius var. pallidus Euonyrn.,.s latifolia II Euj:horbia dulcis Pannelia per lata Pertusaria jurana 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 + + e r e + + + X X r r e r e e ·+ + + + + + e + + + + + + r + + e e r + + e + + + + + + e e r + + e r + + 4. REZULTATI MIKOLOŠKIH RAZISKOVANJ 4.1. Sistematični pregled zbranih gliv v mraziščnem pragozdu Prelesnikova koli ševka Humariaceae He 1 o ti aceae Hyaloscyphaceae Hypodermataceae Spha eri aceae Diatrypaceae Pleosporaceae Dematiaceae - Phragmosporae Helminthosporieae ASCOMYCETES (Sistematika po R.W.G.Dennisu, 1978) P e z i z a 1 e s Humaria hemisphaerica (Wiggers ex Fr.) Fuckel Scutell inia scutellata (L.ex St.Amans) Lambotte H e 1 o t i a l e s Ascocoryne sarcoides (Jacq.ex S.F.Gray) Groves etWilson Chlorosplenium aeruginascens (Nyl .) P.Karsten Lachnellula subtil issima (Cooke) Dennis P h a c i d i a 1 e s Lophodermium abietis Rostr. Lophodermium macrosporum (R.Hartig) Rehm Lophodermium nervisequium D.C. Rhytisma acerinum (Persoon ex St.Amans) Fries Rhytisma sal icinum Fries S p h a e r i a 1 e s Hypoxylon fragiforme (Pers.ex Fr.) Kickx Hypoxylon fuscum (Pers.ex Fr.) Fries Hypoxylon serpens (Pers.ex Fr.) Fries Us tul ina deusta (Fr.) Petra k Xylaria hypoxylon (L.ex Hooker) Greville Xylaria polymorpha (Pers.ex Merat) Grevil le Eutypa spinosa (Persoon ex Fr.) Tulasne Diatrype disciformis (Hoffmann ex Fries) Fries P l e o s p o r a l e s Herpotrichia nigra Hartig DEUTEROMYCETES = Fungi fmperfecti M o n i l i a l e s Hyphomycetes Cercospora microsora Saccardo 211 Pucciniaceae Melampsoraceae Pucciniastraceae Tremel laceae Auri cul ari aceae Herici aceae Corticiaceae s. lato BASI D IOMYCETES (Sistematika po H.Jahnu, 1979) U r e d i n a l e s Puccinia asarina Kunze Puccinia dentariae (Alb.et Schw.) Fuckel Melampsora rostrupii Wagn. Melampsorella caryophyllacearum (Link) Schroeter Pucciniastrum epilobii (Pers.) Otth T r e m e 1 1 a l e s Exidia glandulosa (Buli. ex St.Amans) Fries Exidia pithy~ Fries Pseudohydnum gelatinosum (Scop.ex Fr.) P.Karsten Tremella globospora Reid Tremella mesent~rica Retz.ex Fr. A u r i c u l a r i a 1 e s Auricularia mesenterica Dicks.ex S.F.Gray A p h y 1 lop ho ral e s s. lato Dentipell is fragil is (Pers.ex Fr.) Donk Aleurodiscus amorphus (Pers.ex Fr.) Schroeter Clavul icium.macouni i (Burt.) Erikss.et Boid.ex Parm. Cyllndrobasidium evolvens iFr.) Juelich Gloeocystidiellum porosum (Berk.et Curt.) Donk Hyphoderma radula (Fr.) Donk Hyphoderma sambucl (Pers.) Juel lch Hyphoderma setigerum (Fr.) Donk Hyphodontia aspera (Fr.) John Eriksson Hyphodontia barba-jovis (Fr.) John Eriksson Hyphodontia crustosa (Fr.) John Eriksson Hypochnicium polonense (Bres.) Strid Merul ius tremel losus (Schrad. ex Fries) Fries Peniophora cinerea (Fr.) Cooke Peniophora incarnata (Fr.) P.Karsten Peniophora piceae (Pers.) John Eriksson Phanerochaete sordida (P.Karsten) Erikss.et Ryvarden Phlebia queletii (Bourd.et Galz.) M.P.Christ. Phlebia rufa (Pers.ex Fr.) M.P.Christ. Pl icatura faginea (Schrad.ex Fr.) Peck Schizopora paradoxa (Schrad.ex Fr.) Donk Vuilleminia comedens (Nees ex Fr.) R.Maire 212 Stereaceae Cantharellaceae Steccherinaceae Poriaceae s. lato (Polyporaceae s.lato) Hymenochaetaceae Ganodermataceae Sch i zophyl l aceae Polyporaceae s.stricto Tricholomataceae Amylostereum areolatum (Chaill .ex Fr.) Boi d.· Amylostereum chailleti i (Pers.ex Fr.) Boid. Stereum hirsutum (Willd.ex Fr.) S.F.Gray Stereum sanguinolentum (Alb.et Schw.ex Fr.)S.F.Gray Cantharellus cibarius Fries Cantharellus cibarius var. pallidus R.Sch. Steccherinum fimbriatum (Pers.ex Fr.) John Eriksson Bjerkandera adusta (Willd.ex Fr.) P.Karsten Ceriporia rhodella (Fr.) Donk Ceriporiopsis gilvenscens (Bres.) Doman. Datronia moll is (Sommerf.) Donk Fomes fomentarius (L.ex Fr.) Kickx Fomitopsis pinicola (Swartz ex Fr.) P.Karsten Gloeophyllum saepiarium (Wulf. ex Fr.) P.Karsten Hirschioporus abietinus (Dicks.ex Fr.) Donk lschnoderma benzoinum (Wahlenb.) P.Karsten lschnoderma resinosum (Schrad.ex Fr.) P.Karsten Leptotrimitus semipileatus (Peck) Pouzar Osmoporus odoratus (Wulf.ex Fr.) Singer Oxyporus popul inus (Schum.ex Fr.) Donk Poria romelli i Donk Pycnoporus cinnabarinus (Jacq.ex Fr.) P.Karsten Trametes hirsuta (Wulf.ex Fr.) Pilat Trametes versicolor (L.ex Fr.) Pilat Tyromyces caesius (Schrad.ex Fr.) Murrill lnonotus nodulosus (Fr.) P.Karsten Phellinus hartigii (Allesch.et Schnabel) Bond. Ganoderma applanatum (Pers.ex Wallr.) Pat. Schizophyllum commune Fries ex Fries Polyporus badius (Pers.ex S.F.Gray) Schw. Polyporus brumal is (Pers.ex Fr.) Fries Polyporus cil iatus Fries Polyporus melanopus (Swartz ex Fr.) Fries Polyporus squamosus (Huds.ex Fr.) Fries Polyporus varius (Pers.ex Fr.) Fries A g a r i c a l e s Armillariella mellea (Vahl,~x Fr.) P.Karsten Collybia confluens (Pers.ex Fr.) Kummer Collybia hariolorum (UC.ex Fr.) Quel.ss.Fav.,K.et R. Marasmius alliaceus (Jacq.ex Fr.) Fries Marasmius lupuletorum (Weinm.) Fries Marasmius rotula (Scop.ex Fr.) Fries Mycena alcal ina (Fr.) Kummer Mycena crocata (Schrad.ex Fr.) Kummer Mycena epipterygia (Scop.ex Fr.) S.F.Gray Mycena polygramma (Buillard ex Fries) S.F.Gray Mycena pura (Pers.ex Fr.) Kummer Mycena renati Quel. 213 Tricholomataceae Pluteaceae St ropha r i aceae Coprinaceae Crepidotaceae Russulaceae Lycoperdaceae Omphalina epichysium (Pers.ex Fr.) Quel. Oudemansiella mucida (Schrad.ex Fr.) v.Hoehnel Oudemansiella platyphylla (Pers.ex Fr.) Moser Panellus stypticus (Bull.ex Fr.) P.Karsten Strobilurus esculentus (Wulf.ex Fr.) Singer Tricholomopsis decora (Fr.) Singer Pluteus atricapillus (Secr.) Singer Pluteus leoninus (Schaeff.ex Fr.) Kummer Kuehneromyces mutabil is (Schaeff.ex Fr.) Singer et Smith. Kuehneromyces vernal is (Peck) Sing.et Smith Stropharia aeruginosa (Curt.ex Fr.) Quel. Coprinus micaceus (Buli .ex Fr.) Fries Coprinus plicatilis (Curt.ex Fr.) Fries Crepidotus subsphaerosporus (Lange) Kuehn.et Romagn. Crepidotus variabilis (Pers.ex Fr.) Kummer R u s s u 1 a 1 e s Russula vesca Fries GASTEROMYCETES L y c o p e r d a l e s Lycoperdon pyriforme Schaeffer ex Persoon 4.2. Ekologija in biološka karakteristika zbranih obl igatnih zajedavskih, 1 ignikolnih in terestričnih gliv 4.2.1. Obl igatne biotrofne zajedavske glive V Prelesnikovi koliševki smo ugotovili 12 obligatnih zajedavskih gliv: Herpo- trichia nigra, Lophodermium abietis, Lophodermium macrosporum, Lophodermium nervisequium, Cercospora microsora, Rhytisma acerinum, Rhytisma salicinum, Me- lampsora rostrupi i, Melampsorel la caryophy'l lacearum, Puccinia asarina, Pucci- nia dentariae in Pucciniastrum epilobii. Prve štiri in zadnja (dvanajsta) po- vzročajo sušenje asimilacijskega aparata iglavcev (smreke in jelke~ druge pa uničujejo asimilacijski aparat J istavcev in zelišč: gorskega javora (Acer pseudoplatanus), J ipe (Tilia platyphyllos), lipovca (Tilia cordata), vele- listne vrbe (Salix appendiculata), trpežnega golšca (Mercurialis perennis), kopitnika (Asarum europaeum), devetero] istne konopnice (Dentaria enneaphyllos), gorskega vrbovca (Epilobium montanum) in mahovne popkorese (Moehringia musco- sa). Zajedavska gliva Melampsorella caryophyllacearum poškoduje (uničuje) liste 214 mahovne popkorese ter povzroča vražje metle in rakave tvorbe (bule) na je- lovih vejah in deblih. Zajedavska gliva Herpotrichia nigra Hartig povzroča pajčevinasto črnjavo ig- lavcev. V koliševki jo najdemo na smrekah v mrazišču v rastlinski združbi pra- proti mraziščnice (Piceo-Gymnocarpietum dryopteridis) ·z obilno apnenko (Gym- nocarpium robertianum), ki nakazuje, da je v tej združbi rastišče bolj sušno. Na bolezen naletimo tudi na smrekah na mraziščnem obrobju v rastlinski združ- bi jelenovega jezika (Acero-Phyllitidetum scolopendrii). V obeh primerih sta legi najtoplejši,prisojni, zahodna in jugozahodna. Bolezen prepoznamo po tem, da so okužene smrekove iglice prepletene in prekrite s črno pajčevinasto pre- vleko. Podgobje glive je sivo-rjavo in nato črno-rjavo ter postopoma na gosto obvije vse iglice na mladici ali na okuženi veji in jih uniči. Podgobje pro- dre v iglice skozi reže, poleg tega pa požene še havstorije v zunanje celi- ce povrhnjice. Ta zajedavska gliva se pojavi na določeni nadmorski višini, v gorskem območju. Največkrat jo najdemo po gorskih krajih, na vejah, ki segajo do tal, ter na mladih drevescih in mladicah, ki jih spomladi sneg dolgo pre- kriva. V koliševki, ki leži niže, pa je vezana gliva na mrazišče, kjer se za- držuje sneg do konca maja. Zaradi bolezni se mladice in spodnje veje odraslih smrek posuše, ker jih dolgo prekriva sneg. Glivi namreč prijajo velika vlaga in nizke temperature pod snegom, zato se v takem okolju naglo razvija. Glivi Lophodermium abietis Rostr. in Lophoder_mium macrosporum (R.Hartig) Rehm povzročata osip smrekovih iglic. Gliva Lophodermium abietis se razlikuje od Lophodermium macrosporum samo po tem, da oblikuje apotecije v obliki črnih pik in ne v obliki vzdolžnih črnih nabreklinic. Poleg tega opazimo na iglicah, ki jih je okužila gliva Lophodermium abietis, še črne poprečne proge med apoteci- JI (risba 1). Zajedavska gliva Lophodermium macrosporum kuži smreke med 10. in 40.letom. V posameznih letih povzroča, da se iglice zelo močno osipajo, ta- ko da nastane precejšnja škoda. Okužene iglice začno spomladi rjaveti na lanskoletnih poganjkih, poleti pa se na njih oblikujejo apoteciji sprva kot rjave, nato pa kot črne vzdolžne nabreklinice, ki dozore šele prihodnjo pomlad in se odpro ob vlažnem vremenu. Tedaj izidejo iz askusov zrele askospore in na novo okužijo smrekove iglice. Okužene iglice odpadejo že prvo jesen po okužbi ali pa ostanejo dalj časa na smreki. Iglice odmirajo v smrekovih krošnjah od spodaj navzgor in od znotraj navzven. 215 Risba l. Makroskopski razliki na smrekovih iglicah, ki sta jih okužili zajedavski glivi Lophodennium m:t=osporum (a) in Loµ-iodennium abietis (b) . Risal: J. Grzin 216 Obe glivi se razvijata na enakih mestih in v enakih združbah, in sicer v združbi mraziščne praproti (Gymnocarpietum dryopteridis) in jelenovega jezi- ka (Phyllitidetum scolopendrii). Osip smrekovih iglic je razširjen na smre- kovih iglicah tako v mrazišču kot na mraziščnem obrobju koliševke na prisoj- ni (zahodni) strani kakor zajedavska gliva Herpotrichia nigra. Gliva Lophodermium nervisequium D.C. povzroča osip jelovih iglic. Razširjena je povsod, kjer raste jelka, tako na avtohtonih rastiščih kot tudi v nasadih. Ne povzroča tako velike škode kot zajedavska gliva Lophodermium macrosporum. Zaradi glive Lophodermium nervisequium okužene iglice porumene in ostanejo na vejah dalj časa, nat~ pa neopazno odpadejo. Zajedavska gliva okuži z asko- sporami ponavadi dve do tri leta stare iglice v maju, juniju in juliju. čez dva ali tri mesece se oblikujejo na hrbtni strani okuženih iglic piknidiji kot valoviti črni vzdolžni nabrekl inici. Apoteciji se ob] ikujejo pozneje na tre- bušni strani iglic, in.sicer na glavni, srednji liniji kot vzdolžne črne na- brekl inice. Apoteciji dozore spomladi prihodnje leto na še neodpadl ih ali pa tudi že na odpadi ih iglicah. Bolezen je nevarna samo v slabo priraščajočih sestojih in za pomladek. V koliševki je gliva razširjena na jelovih iglicah samo v mraziščnem območju, in sicer v rasti inski združbi praproti mraziščnice (Gymnocarpietum dryopteridis) na prisojni (jugozahodni) legi, kjer tu in tam prevladuje apnenka (Gymnocarpium robertianum) in kjer je tudi najbolj sušno. Gliva Melampsora rostrupii Wagner je heterecična rja. Glavni gostitelj za njen razvoj so topolovi listi iz skupine Leuce, vmesni gostitelj pa so listi in stebelca trpežnega golšca (Mercurial is perennis). V listih trpežnega golšca se razvijajo spermogoniji in ecidiji, v listih gl.avnih gostiteljev pa uredo-, telio-sorusi in bazidiji. V koliševki so razširjeni samo vmesni gostitelji, ki jih je gliva močno okužila. Po Bubaku (1903) okuži gliva v glavnem in pra- viloma liste trpežnega golšca, na teh pa se oblikujejo caeoma ležišča s spom- ladanskimi trosi. Ta ležišča nastanejo bolj poredko na 1 istnih pecljih, vča­ sih tudi posamezno na stebelcih. Zajedavska gliva se razvija v 1 istih trpež- nega golšca v rastlinskih združbah Piceo-Gymnocarpietum dryopteridis in v Acero-Phyll itidetum scolopendrii na prisojnih legah. Gliva izzove na listih okroglaste do podolgovate pege. Na trebušni strani listov se na teh pegah raz- vijejo caeoma ležišča - blazinice v krogu. Med temi so raztreseni medeno ru- meni, pozneje rjavkasti spermogoniji. Gliva povzroči, da se okuženi listi po- sušijo, peclji in stebelca pa različno ukrivijo. 217 Gliva Melampsorella caryophyllacearum {O.C.) Schroeter je heterecična rja. Njeni glavni gostitelji so zelišča iz družine klinčnic, vmesni gostitelji pa so razne vrste jelk. Gostitelji za razvoj spermogonijev in ecidijev (haplo- faza) so s poskusi dokazani poleg Abies alba še Abies balsamea Mili., Abies cephalonica Loud., Abies concolor Lindi. et Gord., Abies nobilis Lindi .,Abies nordmanniana Spack, Abies pinsapo Boiss., Abies religiosa Lindi. in Abies si- birica Ledeb. Za razvoj uredo- in tel iosorijev pa so gostitelji (dikarlofaza) Moehringia trinervia (L.) Clairv., Moehringia muscosa L., Stellaria graminea L., Stellaria holostea L., Stellaria media (L.) Vili., Stellaria nemorum L., Stellaria uliginosa Murrill, Cerastium caespitosum Gilib., Cerastium alpinum L. in Cerastium arvense L. V Prelesnikovi kol iševki je glavni gostitelj zajedavske glive mahovna popko- resa (Moehringia muscosa), vmesni gostitelj pa Abies alba. Tel iospore dozore v listih glavnega gostitelja spomladi in klijejo takoj, ko dozore v bazidije. Ponavadi se to dogaja v maju, če je slabo in hladno vreme, pa se ta čas zavle- če prav do konca julija. Veter prenese zrele bazidiospore na jelove majske poganjke. Tu tro.si vzklijejo in kl ičn.e cevi prodro v epidermalne celice naj- mlajših poganjkov. Podgobje se razvija in razrašča v kambiju lubja. Do je- seni nastane na okuženem mestu na veji zaradi močnejšega delovanja meznika nabreklina, v kateri podgobje perenira. Z leti se oblikuje ta nabreklina v debelo rakavo bulo. Gliva sočasno vpliva, da se pojavijo na nabreklini popki, ki se naglo razvijajo\/ vražjo metlo. Vejice vražje metle so negativno geotro- pične, iglice pa razporejene okrog in okrog kot pri smreki in ne v dveh re- deh kot pri jelki. Iglice na vražjih metlah so krajše kot na normalno razvitih vejah, so rumenkaste in imajo manj rež kot zdrave, normalne iglice. V juniju prodro na hrbtno površino okuženih iglic na meti I spermogonij i, sočasno ali v ju) iju pa ecidiji na trebušno stran iglic. Zrele ecidiospore okužijo I iste zelišč iz družine klinčnic (Caryophyllaceae), v katerih se razvije dikariont- sko podgobje z ležišči poletnih trosov (uredosoriji) in naslednjo pomlad le- žišča zimskih trosov (tel iosorij i) in bazidij i. Ko so iglice na teh metlah stare eno leto, odpadejo. Zato so pozimi vražje metle gole. Te lahko doseže- jo starost 60 let in so zelo velike. Vzporedno z njimi se debelijo veje ali 218 deblo, kjer se je naselila metla (Gaumann, 1959). Ko metla odmre ali se od- lomi, se nabreklina dalje veča in na tem mestu nastane velika rakava tvorba. Nabreklina z razpokanim lubjem je samo na eni strani ali pa popolnoma obkro- ži deblo ali vejo. Tak rak na vejah ni posebno škodljiv, na deblu pa zelo, ker zmanjšuje prirastek in tehnično vrednost lesa. Tudi vegetacijski ritem je v vražjih metlah drugačen kot v zdravih delih jelke. Popki na vražji me- tli brste 3 tedne prej kot na zdravih vejah. Rakava mesta in z njimi nastale razpoke v lubju so vrata za vdor sekundarnih gliv, ki uničujejo in razkrajajo dragoceno lesni no ter povzroče velike škode. Taka gliva je predvsem fakulta- tivna zajedavka Phell inus hartigii, ki je tudi razširjena v Prelesnikovi koli- ševki. Najprej razkroji jedrovino in nato še beljavo. Trohneča debla se lomi- jo v vetru ali pod vlažnim, težkim snegom. Rakavi les je manj trden, je težji in se teže kolje. Ker gliva prezimi v stadiju uredosorijev, lahko spomladi zrele uredospore okužijo na novo razvite liste razi ičnih imenovanih vrst kl inčnic; vmesni go- stitelj - jelka ni več potrebna. Rja se razvija in širi dalje le v stadiju uredosor i jev. Gliva Melampsorella caryophyll 9cearum se pojavlja v koliševki na jelovih vejah v rastlinski združbi jelenovega jezika (Phyllitidetum scolopendrii) na mrazišč- nem obrobju, in sicer na severozahodni (osojni) legi pod previsnim ostenjem. Drevesni sloj tu ni razvit, rastejo samo mladice gorskega javora in grmasti črni bezeg. Zajedavska gliva Cercospora microsora Saccardo kuži liste lipe (Til ia platy- phyl los) in lipovca (Ti 1 ia cordata). Na njih povzroča rjave pege in zmanjšu- je asimilacijsko površino. Na lipovih listih se razvija gliva v rastlinski združbi Acero-Phyl 1 itidetum scolopendri i na osojni legi (ZSZ) v mraziščnem obrobju. Liste lipovca pa kuži gliva v mrazišču, v rastlinski združbi Piceo- Gymnocarpietum dryopteridis prav tako na osojni legi (SZ). Zajedavska gliva Rhytisma acerinum(Pers.ex St.Amans) Fries povzroča katrana- sto pegavost na 1 istih mladic, grmov in odraslega drevja gorskega javora (Acer pseudoplatanus). Katranaste pege se pojavijo na zelenih 1 istih v jul i- ju ali v avgustu. Te pege so sklerociji. Okuženi listi predčasno odpadejo. 219 Spomladi se na odpadi ih, okuženih 1 istih oblikujejo apoteciji, kjer se raz- vijejo askospore; te dozore v maju in juniju in skozi listne reže kuži jo mla- de 1 iste. Tri tedne po okužbi se pojavijo na listih rumene kroglaste pege, ~ozneje pa se na teh pegah razvijejo sklerociji; bolezen se ponavlja. V koli- ševki se pojavlja gliva v glavnem v Acero-Phyl l itidetum scolopendri i v csojnih in prisojnih legah na mraziščnem obrobju (naris 17). Redko jo najdemo v rast- i inskih združbah Ulmo-Phyll itidetum scolopendri i, Piceo-Gymnocarpietum dryop- teridis in Salico-Gymnocarpietum dryopteridis. V mrazišče se spušča samo na prisojnih legah. Zajedavska gliva Rhytisma sal icinum Fries povzroča katranasto pegavost na listih velelistne vrbe (Sal ix appendi'culata). Razvoj glive je enak gl ivinemu razvoju v 1 istih gorskega javora. Gliva je razširjena v 1 istih velelistne vrbe samo v mrazišču v rasti inskih združbah Sal ico- in Piceo- Gymnocarpietum dryopteridis ter v Sal ico- in Rubo idaei- Moehringietum muscosae, povsod samo v prisojnih legah (naris 17), Zajedavska gliva Puccinia asarina Kunze povzroča rjo na listih kopitnika (Asa- rum europaeum). Njen razvoj je mikrocikl ičen. V kopitnikovih listih se razvi- jajo samo ležišča zimskih trosov (televtosorusi). Ta ležišča so majhna, spre- merom 1/4 mm, okrogla in jih dolgo pokriva povrhnjica na obeh straneh 1 istov. Včasih se združijo v pravilne okrogle skupinice s premerom 5 mm. Tel iospore so vretenaste, često asimetrične in merijo 28-44 x 14-24j-l (Gaumann, 1959). Obravnavana gliva je razširjena v kol iševki v kopitnikovih listih na prisoj- ni legi v rastlinski združbi Acero-Phyll itidetum scolopendri i. Zajedavska gliva Puccinia dentariae (Alb.et Schw.) Fuckel povzroča rjo na 1 i- stih deveterolistne konopnice (Dentaria enneaphyllos). Na listih, posebno ob listnih žilah, pecljih, stebelcih in tudi na plodovih, oblikuje velike, podol- govate,najprej zelenkaste, pozneje umazano sive izrastline, ki se - potem ko dozorijo - po dolžini raztrgajo. Skozi odprtino izidejo zreli trosi. Okuženi 1 isti deveterolistne konopnice se nazadnje popolnoma razbarvajo, so iznakaže- ni ter se posuše. Na trebušni strani listov in na drugih okuženih delih rast- line razvije gliva le ležišča zimskih trosov (tel iosorije). Druge razvojne stopnje glive niso znane. Teliosoriji so dolgo časa prekriti s sivo mehurča­ sto povrhnjico, pozneje pa jih obdajajo samo ostanki le-te. Ležišča zimskih trosov so majhna in se združujejo v do 2 cm velike ali pa še večje skupinice. 220 N) N> '-' ' ..... . . . . . . ) . . . . . ' •••••••••••• acerinurn . . . . . . t ••••• •• •• •• * ....... salicinw1 MRAZIŠČNI PRAGOZD PRELESNIKOVA KDLIŠEVKA t=:· __ l 4~ . • ±:-::--- . -::-±:- • l' • • ,,. 4tl m ~ , 1 l• 1~$1 Naris 17. POJAVLJANJE KATRANASTE PEGAVOSTI (Rhytisma) NA LISTIH GORSKEGA JAVORA (Rhytisma acerinum) IN VELELISTNE VRBE (Rhytisma salici ·,4 Pogostokrat prekrijejo te skupinice cel list in povzroče odebelitve. Te odebelitve so rjave in prašnate. Teliospore so dvocelične, podolgovate do podolgovato pakrožne. Merijo 30-46 x 12-20 j· Na temenu so zaokrožene ali malo zožene, pri vmesni steni malo zažete, na osnovi pa zaokrožene ali malo zožene. Razvoj rje je torej mikrocikličen. Pojavlja se na splošno redko, in sicer v rastlinskih združbah Acero-Phyllitidetum scolopendrii, Rhamno falla- cis-Phyllitidetum scolopendrii in Piceo-Gymnocarpietum dryopteridis, pretež- no v prisojnih legah. Zajedavska gliva Pucciniastrum epilobii (Pers.) Otth je heterecična rja. Glav- ni gostitelj je gorski vrbovec (Epilobium montanum), vmesni .pa jelka (Abies alba}. Haplofaza glive se razvija na trebušni strani jelovih iglic, kjer se oblikujejo spermogoniji in ecidiji. Spermogoniji so prekriti s kutikulo, so plitvo stožčasti in veliki 45-210 x 15-35y, Spermaci so brezbarvne in merijo 3,5 x 1,6y, Ecidiji nastajajo prav tako kot spermogoniji na trebušni strani bledo rume- nih jelovih iglic, večinoma v dveh vrstah, ki ustrezajo bel ima črtama z va- ljastim psevdoperidijem, ki ima premer 1/4 mm in je 1 mm visok. Psevdoperi- dij se odpre na vrhu ali pa ob strani in vzdolžno razpoka. Ecidiospore so nanizane v verigah z vmesnimi celicami. Večin6ma so pakrožne, tudi okrogla- ste in nepravilne in merijo 13-21 x 10-14 u. J Ležišča poletnih trosov (uredosoriji) se oblikujejo na trebušni strani listov gorskega vrbovca, na hrbtni strani listov pa se pojavijo majhne, okoli 1/4 mm velike, rumene ali rdeče 1 ise. Nastajajo posamezno ali pa se razvrstijo v skupinice. Obdaja jih poloblasti psevdoperidij, ki ga prekriva povrhnjica in se zgoraj odpira v sredini z okroglasto luknjico. Uredospore so večinoma pa- krožne, včasih proti enemu koncu zožene in so 14-24 x 11 17_y velike. Ležišča zimskih trosov (teliosoriji} se razvijajo na trebušni strani listov glavnega gostitelja in so prekrita s povrhnjico. So majhna, 1/4 mm velika. Večinoma prekrivajo v skupinah večje površine 1 istov. Ko dozore, so črno-rjava. Televtospore se razvijajo v sredini ležišča druga poleg druge in so zaradi pri- tiska druga ob drugo prizmatičnih obl lk (G5umann, 1959). Teliospore merijo 17-28 x 7-14 JL Gliva kuži jelove iglice v koliševki skoraj samo v mrazišču, le izjemno tik na robu zunaj mrazišča (naris 18). Našli smo jo v združbah Salico- in Piceo- Gymnocarpietum dryopteridis in Piceo-Moehringietum muscosae. 222 :fo_O_t 000 ,o~ o 0 " 0 o ~ o 0 - 0 c :oo:~:oo:~: 1':) 1':) i:.,,, Lachnelulla subtilissima Pucciniastrum epilobii / I 23 • 45 . \ MIIAZIŠČNI PIIA&OZD PIIELESNIKIVA KOLIŠEVKA () 10 20 l(l 40 m 8 g 111 11 1~ 1 . . 7 • 'C - 14 • ~,'-'!,--~-®.. OcJ',G,Q _ -~ 34 36 37 25 • . . • 35 • o o- 0 0 " "o- ""V4 00 "" oo 9-'" o ~, 13 o oo ~ oo oo o~ oo oo o oooo ooooooco oooo•oo b ooooo boo~ bo . . . . o~oo boo oo o oo Ooo oooo o o ooo o ooooo o oooo o 100000~ 000~00000 oo o oo o 47 48 4Q 50 51 . . . . • 60 '>9 • ob • • '~ 62 ~~3 - ti4 • 2 • 13 • 52 . 53 54 • • 65 • ,iaris 18. POJAVLJANJE Puccinastrum epilobi IN Lachnel lula subti 1 issima Zunaj mrazišča pa se pojavlja v rastlinski združbi Acero-Phyllitidetum scolo- pendrii samo v hladni severovzhodni legi (izrazito osojna lega). Kot hipersaprofit se v Prelesnikovi koliševki pojavlja gliva Tremella globo- spora Reid. Ta mlečno bela drhtavka se razvija v odmrlih stromah lignikolnih gliv iz rodov Diaporthe in Eutypella. Ta gliva je redka (Tortic-Hočevar,1977). V Evropi jo poznajo v Angliji, češkoslovaški, Danski, Franciji, Nemčiji in Poljski. Ugotovili so jo tudi že v Severni Ameriki (Pilat, 1957; Wojewoda, 1975). V Sloveniji in prav tako v Jugoslaviji smo glivo prvič ugotovili leta 1975 v marcu in aprilu v preddinarskem drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo, v stromah gniloživke na odmrlih drobnih dobovih vejah, ki leže po tleh. V Prelesnikovi koliševki se razvija ta hipersaprofit v mrtvih stromah na odpad- li bukovi veji. Gliva je majhna in ima v premeru le 2-6 mm. Pojavlja se v obliki prozornih ali mlečno belih zdrizavih in nagubanih grbic. Te opazimo samo spomladi po obilnem dežju, ko je v ozračju in v tleh veliko vlage. V koliševki smo jo našli 20.5.1977 po 14-dnevnem nepretrganem dežju. Tremella globospora se v koliševki razvija v rastlinski združbi Fago-Phyllitidetum scolopendrii v jugozahodni legi na obrobju mrazišča. 4.2.2. Lignikolne glive V Prelesnikovi koliševki smo inventarizirali 94 lignikolnih gliv. V razpredel- nici (1) smo razvrstili te glive po abecedi in opisujemo tele njihove biolo- ške lastnosti: 1. katere drevesne in grmovne vrste gliva kuži 2. kateri del drevesa ali grma okuži 3. pogostnost pojavljanja posamezne glive 4. kakšno drevje ali grmovje okuži gliva a) žive korenine, debla in veje b) mrtvo lesnino: začetna stopnja za razvoj gliv (komaj zrušeno deblo ali sveže mrtvo deblo, ki še stoji in veje ter korenine) najustreznejša stopnja za razvoj gliv (razkrajajoči les) končna stopnja za razvoj gliv (že precej raz- krojena lesnina) 5. kakšno trohnobo povzroča gliva 224 Ekološke in biološke lastnosti navajamo Je za najbolj pomembne in močno raz- širjene glive v koliševki, in sicer za: Armillariella mellea, Exidia glandu- Josa, Fomes fomentarius, Fomitopsis pinicola, Polyporus cil iatus in Xylaria hypoxylon. Prava štorovka (Armillariella mellea) je fakultativna zajedavska gliva, ki zajeda primarno živa tkiva (floem in kambij) in povzroča sušenje korenin, ko- reninskih vratov in dnlšč debel. šele sekundarno se pojavlja kot gniloživka, ki razkraja lesnino; najprej se Joti jedrovine, pozneje pa be~jave. Povzroča belo, vlaknato ali korozivno trohnobo lesnine. Glede gostiteljev ni izbirč- na. Poznamo že okoli 600 gostiteljev. Prava štorovka kuži in razkraja v ko- l iševki lesni no bukve, gorskega javora, gorskega bresta, smreke, jelke in leske. Njen areal kaže podobnost s tamkajšnjima arealoma bukve in kranjske bu- nike, ker so vsi trije areali osredotočeni v jugovzhodnem delu, ki leži v glav- nem severozahodno. S tem je določena tudi mikroklima, ki je •~ceanska'' - precejš- nja vlažnost in milejše temperature-so namreč na gorskem krasu značilne za to lego. Razvija se v treh rasti inskih združbah: najredkeje v združbi mahovne pop-_ korese (Moehringietum muscosae), redko v združbi praproti mraziščnice (Gymno- carpietum dryopteridis) in najpogosteje v združbi jelenovega jezika (Phylliti- detum scolopendrii). Prodre le v jugovzhodno obrobje rasti inskih združb pra- proti mraziščnice (Gymnocarpietum dryopteridis) in mahovne popkorese (Moehrin- gietum muscosae). Glavnino zavzema v jugovzhodni polovici koliševke v združbi jelenovega jezika (Phyllitidetum scolopendrii) in ozek pas v zahodnem delu ko- liševke prav tako v združbi jelenovega jezika (Phyllitidetum scolopendrii) - naris 19. Trosnjake oblikuje v kol iševki že v avgustu, ponavadi pa se razvijajo od konca septembra do novembra, izjemoma pa tudi že v juniju. črna možgančnica (Exidia glandulosa) je fakultativna gniloživka. Prav tako kot prava štorovka ima pestro število gostiteljev, toda vezana je polegli- stavcev še samo na smreko (Kreise!, 1961). V Prelesnikovi koliševki nastopa črna možgančnica le kot gniloživka in kuži odpadle veje, zrušena debelca in debla bukve, gorskega bresta in leske. Povzroča hitro napredujočo belo ali ko- , rozivno trohnobo lesnine. Njen areal, razen ene ploskve (12), se razprostira znotraj areala prave štorovke v jugovzhodnem delu koliševke. Nikjer ne sega v pravo mrazišče, ga pa izjemoma doseže le na eni ploskvi (49) - naris 19. To pomeni, da ima črna možgančnica zelo podobne ekološke potrebe kot prava 225 N> N> o, • 1u1U11 PIUIZI ,uLESNIIIVI l(ILIŠEVKA 23 • ' ~ 46 • 25 • 47 • prava štorovka o 26 • 44 • 10 20 1 • 5 • 10 • 18 • 21. e28 29 • 43 42 • • --- 62 • 30 (Armillariella rnellea) 11111111111\ 40 m črna rrožgančnica (Exidia glandulosa) Naris 19. POJAVLJANJE PRAVE ŠTOROVKE (Armillariella mellea) IN ČRNE MOŽGANČNICE (~xidia glandulosa) štorovka, vendar je termofilnejša. To opažanje se ujema z opažanjem življe- nja prave štorovke in črne možgančnice v drugotnem nižinskem pragozdu Krako- vo, kjer smo našli črno možgančnico v prisojnih legah, pravo štorovko pa v osojnih. Tak medsebojni odnos se uveljavlja kljub temu, da je Exidia glandu- losa v svojem sezonskem razvoju razločno manj občutljiva za nizke temperature kot prava štorovka, saj se njeni trosnjaki oblikujejo od januarja do decem- bra, pri pravi štorovki pa večinoma le od konca septembra do novembra in le 1zJemoma že v juniju v Krakovem in v avgustu v Prelesnikovi koliševki. Po- javlja se 100-odstotno v rastlinski združbi jelenovega jezika (Phyllitidetum scolopendri i) znotraj areala prave štorovke. Prava kresilna goba ali kresilka (Fomes fomentarius) je fakultativna zajedav- ska gliva, toda ni tako škodljiva kot prava štorovka. Kuži predvsem bukev, v kol iševki pa poleg bukve tudi gorski javor, gorski brest in lesko. Najraje se loteva starih, oslabljenih, poškodovanih, ranjenih, a še živih dreves in spreminja njihovo lesnino v belo ali korozivno trohnobo. Okužena jedrovina in beljava postaneta najprej belo progasti, nato krhki, lahki in drobljivi in končno belo-rumeni. Zdrav les loči od okuženega črno-rjava proga. Tudi kresil- ka ima svoj glavni areal približno tam, kjer je v koliševki glavni areal bu- kve in kranjske bunike. Očitna razlika pa je v tem, da kresilka večinoma ne seže na sam rob koliševke. Potrebuje torej vlažno in milo mikroklimo, a manj izrazito kot prava štorovka (Armillariella mellea). V mrazišče ne prodre, ven- dar se pojavlja za razliko od prave štorovke tudi v hladnejših severovzhodnih legah, kjer ima strnjen areal (naris 20). V glavnem se pojavlja v rastlinski združbi Acero-Phyllitidetum scolopendrii, redkeje v rastlinskih združbah Ulmo-Fago-Tilio platyphyllis in Rhamno fallacis - Phyllitidetum scolopendri i, izjemno pa v Piceo- in Salico appendiculatae - Phyllitidetum scolopendrii prav tako na obrobju mrazišča. Samo na dveh ploskvah nastopa v rasti inski združ- bi mahovne popkorese (Moehringietum muscosae). Lege so v enaki meri prisojne kot osojne. Obrobljenka (Fomitopsis pinicola) kuži predvsem iglavce, v kol iševki pa poleg smreke in jelke tudi bukev. Je fakultativna gniloživka. Največkrat nastopa kot gniloživka v panjih in v vgrajenem lesu, redkeje pa se pojavlja kot zajedav- ska gliva v deblih. Kot slednja nastopa v koliševki. Povzroča temno, rjavo ali destruktivno trohnobo lesnine. Jedrovino kot tudi beljavo popolnoma razkroji. 227 Nl Nl CI) ■ IUličll PIUIZI PlllUIIIIU llllhWKA o ~ 10 t 20 ! 30 ' 15 lflli!ll1 ! • " 1111111 1 l • ~ /I ~." I' \1 II~ ·,,•m1111111ttt11111111111llll1111 • ,, 25 • 26 • 028 29 ° • ., .~ ~111 . ., 11 11111111~1111111111 43 • 42 • 41 • 61 • • • 5!\ 40111 1 15 • • 16 33 • 4. o --==jE; 56 • -........ ~3 prava kresilna goba (Fomes fomentarius) 111111111111 obrobljenka (Fomitopsis pinicola) Naris 20. POJAVLJAtJJE PRAVE KRESILNE GOBE (Fomes fomentarius) IN OBROBLJENKE (Fomitopsis pinicola) Tako kot prava štorovka je velika lesna škodljivka. Njen areal je v kolišev- ki izrazito zoniran, ima obliko dolgih, zelo ozkih pasov, kar kaže na zelo ozko ekološko amplitudo te glive (naris 20). Videz je, da spremlja mrazišče v neki razdalji, kjer ji njena ozka ekološka amplituda omogoča uspevanje. To pa je mogoče trditi le za areal v južnem delu kol iševke. Za areal, ki leži v severnem delu,pa taka razlaga ni mogoča, ker so ekološke razmere v njem prav gotovo zelo neenotne. Areal je enoten morda glede nekega neznanega klimatske- ga dejavnika, če si zamislimo glavno smer klimatskega vpliva od zahoda proti vzhodu, zaradi česar so areali nekaterih drevesnih vrst, zelišč in gliv v ko- liševki razpotegnjeni v tej smeri. Ekološko homogenost obeh na narisu 20 pri- kazanih delov areala si lahko zamišljamo le tako, da prihaja odločilni kl imat- ski vpliv od zahoda ali od vzhoda in je približno enak tako na severni kol na južni strani ob mrazišču. To dejstvo kaže na splošni ekološki značaj udorine, da namreč zunanji vpliv ne dosega le dna kotla in je jezero mirnega in v glav- nem vedno hladnega zraka le do 7 m nad dnom, do izohipse 490 m, in sicer na vseh legah. Obrobljenka se razvija v dveh rastlinskih združbah, in sicer na dveh ploskvah v rastlinski združbi praproti mraziščnice (Gymnocarpietum dry- opteridis) v mrazišču, na vseh drugih ploskvah (11) pa v rastlinski združbi jelenovega jezika (Phyllitidetum scolopendri i) na obrobju mrazišča. ščetinasti luknjičar (Polyporus ciliatus Fries; sinonim Polyporus lepideus Fries) je obligatna gniloživka, ki kuži v koliševki lesnino r.:izličnih vrst li- stavcev, in sicer predvsem odpadle veje in zrušena debelca velelistne vrbe, leske, bukve, lipe in gorskega bresta. Razvija se v treh rastlinskih združbah: Fago-Acero-, Ulma glabrae-, Tilio platyphyll is-, Rhamno fallacis-Phyll itide- tum scolopendrii, Piceo- in Sal ico appendiculatae-Gymnocarpietum dryopteridis in Ulma glabrae-Moehringietum muscosae. ščetinasti luknjičar se pojavlja: v združbi jelenovega jezika 10x, v združbi praproti mraziščnice ?x in v združ- bi mahovne popkorese lx. Vitka lesenjača (Xylaria hypoxylon) je enako kot ščetinasti luknji čar obl igat- na gniloživka in razkraja v kol iševki predvsem odpadle veje bukve, gorskega bresta in gorskega javora pa tudi bukove klade in zrušena trohneča bukova de- bla. Pojavlja se v dveh rastlinskih združbah: Acero-Phyllitidetum scolopendrii (6x), Ulmo glabrae-Phyllitidetum scolopendrii (4x), Fago-Phyllitidetum scolo- 229 pendrii (2x), Tilio-Phyllitidetum scolopendrii (2x) in Ulmo glabrae-Moehrin- gietum muscosae (lx). Obe glivi, tako ščetinasti luknjičar kot vitka l~senjača, sta najbolj pogo- sti na toplih, prisojnih in severozahodnih legah. Ekološkega ozadja ni mogo- če prepoznati, zanimivo pa je, da sta obe glivi med sabo v tesnem prostor- skem razmerju in da se njuna areala členita na enako število delnih arealov (naris 21). 230 Nl w ..... - ~INMTI UJCKJIOO. (Polyt'ClrUS eiliatus) VITltA LESENJAC.'),, (xylaria hypoxylon J n • 23 • 24 • 45 • 25 • MIIAZIŠČNI PIIA&OZD IJIIELESNIKIVA KILIŠEVKA o ,o 21 20 19 • • . u. 26 .2s • 44 43 • . 20 62 • 42 . 30 41 . 40 m 40 . 50 • 56 • 63 -----· Naris 21. POJAVLJANJE ščETlt~ASTEGA LUKNJIČARJA (Polyporus ciliatus) IN VITKE LESENJAČE (Xylaria hypoxylon) N) C.:, N) ... ' .... ' ..... , ..... • • • • • 1 ...... . . . . . ' ...... . . . . . . ·~· ,:,o' 0 :, ~ pojavljata se dve vrsti ki javor [ n leska smreKa Kateri del Pogostnost pojavljanja drevesa ali redka rrwnj pogost- zelo po· grma okuži pogost- na gos tn,;1 na 3 4 5 6 7 odmrle veje, ki še niso odpad l e z ž i - vih, rastočih jelk debla + debla + koreni ne. + debla,debelca, debelne štrc- lje, klade l r veje debla in + ki ade veje + debla,debel ca in veje + debla in de- belne štrc- + 1 je debla + debla, de- + belca in veje debla + lnicialna faza; sveže posuŠChO in še stoječe deblo ter veje ali komaj zrušeno deblo + - les Kakšno drevje ali Qrmovje okuži živa debla, fl'llrtitv ležeči les Vrsta veje in in i ci opt i - končna t rohncbe \(oren i ne a ! n~ ma ln.l fa2.e 11 faz,1:: f•n• + 8 9 i o 11 12 d i fuZr,;;i črn-:i- + modra prn- ga vos t rdeča pro- + ga vos t + + + + b•la,vlaknata ali korozi v- na + i r.tenz i vno bel 11 ali korozivna beta ali ko- + + roz i vna + + + + 4 5 6 7 3 9 1 O 11 12 Coprinus rnicaceus {Bul 1.ex bukev in gorski veje + + + Fr.) ~ries brest C repi dotus ~ub~pheeroiporus smreka j n gor- debla in + + (ldnge) KUhn.et Romil'iJO- skl brest vejice Crepidotus variabtl is bukev~ gorski debelca + + (Pers.ex Fr.) Kummer brest, gorski in veje javor in leska Cyl indroba5idium evolvens bukev vejice + + bela ali (Fr.) Jillich korozivna Datronia rnol lis {Sommerf.) bukev koreni ne + + bela a 1 i Donk in debla korozivna Dentipellis fragilis {Pers. bukev debla in + + ex fr.) Donk debele veje Diatrype disci forrriis (Hoffm,) bukev v•j~ in + + razvl ja se Frles vejice samo v i ubju ,. "' Eutyp.lil splnosa (Pers.ex Fr.) ... bukev debla in + + Tul. debelne štrclje Exidia glandulosa Frles bukev, gorski debla, + + hitro napre- brest in leska debe 1 ca dujoč• bela 1 n veje ali korozivna Exidia pithya Fries smreka veje + + Fomes fomentarius (L.ex Fr.) bukev,gor,ki brest~ deb 1 a, + + + + aktivna bela Kickx gor5k i j ,vor in debe 1 ca, de- a 1 i korozivna l e:1kai belne itrc- lje,klade in veje Fomitopsis pinicola (Swartz ex smreka, jelka in debla in + + + temna. r Java Fr.) P.Karsten bukev debe 1 ne ali destruk- štrclje ti vna trohnoba jed rovi ne in nato beljave Ganoderma appl anatum {Pers. ex bukev,gorski brest, debla + + + bela a 1 i Wallr.) Pat. gorski javor 1n korozivna jelka 1 O 11 12 Gloeocystidiel !um porosum leska debe 1 ca + + bela ali (Berk.et Curt.) Donk korozivna Gloeophyllum saepiarium (Wulf. smreka debla + + temna, rjava ex Fr. ) P. Ka rs ten ali destruktivna trohnoba jedro- vine in krož- ljivost lesa Hi rschioporus abietinus jelka in smreka deb 1 a, + + be 1 a ali (Dick.ex Fr.) Donk veje in korozivna vrha če Humaria hemisphaerica (Wiggers bukev veje + + ex Fr.) Fuckel Hyphoderma radula (Fr.) bukev,jelka debla, + + razvija se Dank in smreka vrha če predvsem v I ub ju in veje komaj posušenin dreves Hyphoderma sambuc i (Pers.) črni bezeg debelca + + + "' JL!l i eh in veje ~ Hyphoderma setigerum (Fr.) Dank smreka deb 1 a in + + vrha če Hyphodontia aspera (Fr.} John smreka deb 1 a + + bela ali kora- Eriksson z i vna Hyphodontia barba-jovis gorski javor, vrhnje dele + + bela ali kora- (Fr.) John Eriksson jelka (izjema) drevesa z i vna (veje in v rhače) Hyphodontia crustosa (Fr.) bukev in 1 eska debla in + + bela ali koro- John Eri ksson veje z i vna Hypochn i c i um po 1 onense (Bres.) bukev koreni ne + + Stri d Hypoxylon fragiforme (Pers.ex bukev deb 1 a, veje + + pi ravost buko- Fr.) Kickx koreni ne vi ne Hypoxylon fuscum (Pers.ex Fr.) leska debe 1 ca in + + Fri es veje 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Hypoxy lon serpens ( Pers. ex Fr. ) leska debelca - + - - - + - - zadušeoost lesa Kickx Inonotus nod.ulosus (Fr.) P.Kar- rukev debele + - - - - + + - intenzivna bela sten veje ali korozivna Ischnoderma benzoinum (Wahlenb. ) jelka in smreka debla + - - - - - + + P.Karsten Ischnodema resinosum (Fr.) bukev klade + - - - - - + + P.Karsten KuelmercmJces rrutabilis (Schaff. bukev in smreka debla, - + - - - - + + temna, rjava ex Fr.) Sing.et Smith debelne ali destruktivna štrclje, korenine in veje Kuelmeramyces vernalis (Peck) bukev debla + - - - - - + + temna, rjava Sing. et Smith ali destruktivna "' Lachnellula subtiliss:irra (Cooke) jelka odmrle ve- - - + - - + "' '" Dennis + je, ki še niso odpa- dle z ži- vih jelk I.eptotrirnitus senipileatus gorski javor debla in - + - - - - + + slabo intenzi v- (Peck) Pouzar in lipa veje na bela ali korozivna Lycoperdon pyrifm:me Schaffer ex bukev in gorski korenine - + - - + Persoon brest in dnišča debel Marasmius alliaceus (Jacq. ex bukev vejice - + - - - - + + bela ali ko- Fr.) Fries rozivna Marasmius rotula (Scop.ex Fr.) jelka in vele- vejice - + - - - - + + Fries listna v,±,a 1-ierulius traoollosus Schrad. gorski brest in veje - + - - - - + + bela ali ko- ex Fr. bukev rozivna !,\'{cena alcalina (Fr. ) Kurrmer smreka in jelka debla - + - - - - - + + Pojavljanje je prikazano na narisu 18. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Mycena crocata (Schrad. ex Fr. ) bukev debla - + - - - - + Kurrmer Mycena epipterygia (Sccp. ex leska debelca - + - - - + Fr.) S.F.Gray Mycena fQlygramna (Buillard) .smreka, bukev med rnahan + - - + - - + Fries in leska na dnišču debla, na kladah in vejah Mycena renati Quel. leska debelca + - - - - + Cin]:tlalina epichysium (Pers.ex jelka debla + - + Fr.) Quel. Os:mooorus cx:loratus (Wulf. ex smreka debla + - - - + rdeča progavost; Fr. ) - Singer te"nna, rjava ali destruktivna Ouderansiella mucida (Schrad. bukev in gorski debla in - + - - - + "' ex Fr.) v .Hoehnel brest veje ::l OUdernansiella platyphylla bukev in gorski korenine - + - - + (Pers.ex Fr.) Mos. javor Oxyporus fOPUlinus ( Schum. ex gorski javor debla + - - + + - bela ali koro- Fr.) Donk zivna trohnoba jedrovine Panellus stypticus (Bull. ex bukev in leska debla, + - - - + bela li koro- Fr.) P.Karsten debelca zivna in veje Peniop:,.ora cinerea (Fr. ) Cooke bukev in veje - + - - - + kranjska krhlika Peniophora incarnata (Fr.) bukev korenine + - - - - + P.Karsten Peniop:,.ora piceae (Pers. ) J. jelka vrhače ; - + - + Eriksson veje ,ki niso odpadle z zrušene jelke Phanerochaete sordida (P. Karsten) gorski javor debla in + - - - + Eriksson et Ryv. veje 2 3 4 s 6 7 a 9 10 11 12 (Allescher jelka debla + - - - + + + - bela ali k.oro- zi vna trohno-- l:a jadrovine Phlebia (Bourd.et jelka debelca in + - - - - + - - bela ali koro- Galz.) veje zivna rufa (Pers.ex Fr.) bukev veje. + - - - - + - bela ali koro- st. zivna (Schrad. bukev in le$;a debla, - - + - - - + + bela ali kore- debelca, zivna Pluteus atricapillus (8ecr.) bukev - + . - - - - + Singer l?luteus leoninus (Schaff. ex leska veje + - - - - - - + Fr. ) Kurrmer to badius (J?ers. ex - + - - + - + - intenzivna bela "' Schw. ali korozivna 00 Polyporus b:rumalis (J?ers.) gorski javor debla + - - - - - + Fries Polyporos ciliatus Fries bukev,gorski brest, debla, - - + - - + li:;a, leska in ve- debelca lelistna vma in veje PolYJX!l'.US melanopus (Swartz. ex leska korenine + - - - + Fr.) Fries squarr,,sus (Huds. ex Fr. l bukev in gorski debla in - + - - + + - bela ali kore- brest klade zivna Polyporus varius l?ers.ex Fr. gorski javor in debla, - + - - - + velelistna vrl:a debelca in veje l?oria ra:nellii D:>nk leska veje + - - - - + Pseuoohydnun gelatioosum (Scop. smreka debla + - - - - - + ex Fr. ) P .Karst.en 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ll 12 Pycnoporus cinnabarinus (Jaa:i. bukev in leska debelca - + - - + bela ali koro- ex Fr.) P.Karsten in veje zivna Sdli.zophy llum crnmune Fries kranjska krhlika debelca + + + - bela, pegasta ali korozivna Schizopora paradoxa (Schrad. bukev veje - + - - + - intenzivno be- ex Fr.) Donk la ali koro- zivna Scutellinia scutellata (L. ex velelistna vrba debelca + - - - - + St.Arrans) Lambotte Steccherinum f:i.mbriatum (Pers. smreka debelca + - - - + + ex Fr. )John Eriksson Stereum hirsutum (Willd. ex bukev in leska debla, + - - + + belo-rumena ali Fr.) S.F.Gray debelca in korozivna koreni.."1e Stereum sanguinolentum (Alb. snreka debla + - - - + - - rdeča proga vos t j etSchw. exFr.) S.F.Gray bela ali koro- zivna "' "' "' Trametes hirsuta (Wulf. ex bukev in leska debelca - + - - - - + aktivrP bela Fr,) Pilat in veje ali korozivna Trametes versicolor (L. ex bukev in gorski debla in + - - - + - intenzivno bela Fr.) Pilat brest veje ali korozivna Trerrella mesenterica Retz. ex gorski brest debelca + - - - - + - aktivno bela Fr. ali korozivna Tricholanopsis decora (Fr.) jelka debla + - - - - - + Singer Tyraeyces caesius (Schrad. smreka, bukev debla - + - - + ex Fr.) M.Jrrill in leska in veje Ustulina deusta (Fries) Petrak bukev in gorski korenine, - + - + + + javor debelne štrclje in debla Vuilleminia canedens (Nees ex bukev in leska debelca in - + - - - + - aktivno bela Fr. ) R.Maire veje ali ko rezi vna 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 (L.ex Hooker) bukev ,gorski brest debla, - - + - + - in gorski javor klade in veje (Pers.ex Merat) bukev in gorski debla - + - - - + - - javor in veje ~ o 4.2.3. Užitne lignikolne glive - Armi l lariel la mel lea (Vahl. ex Fr.) P. Karsten - Kuehneromyces mutabilis (Schaff. ex Fr.) Sing. et Smith - Lycoperdon pyriforme Schaffer ex Persoon ~ Marasmius alliaceus (Jacq. ex Fr.) Fries - Oudemansiella mucida (Schrad. ex Fr.) v. Hoehnel - Pluteus atricapillus (Secr.) Singer - Tricholomopsis decora (Fr.) Singer 241 4.2.4. TERFSTRIČNE GLIVE V MRAZIŠČNEM PRAGOZDU PRELESNIKOVA KOLIŠEVKA Ime glive Cant.harellus cibarius Fries Cantharellus cibarius var.pallidus R.Sch. Coll ybia confluens ( Pers. ex Fr. ) Kummer Collybia hariolorum (D.C. ex Fr.) Quel.ss.Fav.,K.et R. - Coprinus micaceus (Bull.ex Fr.) Fries Coprinus plicatilis (Curt.ex Fr.) Fries N> ~ - Humaria henisphaerica (Wiggers ex Fr. ) Fuckel - Marasmius alliaceus (Jacq. ex Fr.)Fries Marasmius lup.iletorum (Weinm.)Fries - Mycena crocata (Schrad ex Fr.) Kummer - Mycena epipterygia (Scop. ex Fr. ) S. F. Gray Mycena pcrra ( Pers. ex Fr. ) Ktmmer Russula vesca L. Strobilurus esculentus (WUlf .ex Fr.) Singer Stropharia aeruginosa (Curt.ex Fr.) Quel. z - zaznarrovane glive so tudi lignikolne Mikorizna + + + + Razkraja listni opad, igličevje Terikolna in steljo + + + + + + + + + + + + + + + + + + Užitna + + + + + + + Strupena (+l (malo strupena) +(z alk.pijačami) + ( +l (malo strupena) 5. SKLEP 1 Enako kot v drugotnem nižinskem pragozdu Krako_vo smo raziskovali miko;- 1 iheno;- brio- in vaskularno floro, vegetacijo .in ekologijo tudi v primar- nem mraziščnem pragozdu Prelesnikova koliševka; bolj intenzivna je bila le prostorska obdelava, ker smo tu delali popise v mreži 10x10 m namesto lOOxlOO m. To je udorina, ki je nastala s porušenjem stropa nad podzemelj- sko jamo in zavzema po naših geodetskih meritvah in izračunih 74,8 a notra- nje površine. Je v največji in najgloblji vrtači na območju obsežnega pre- dela vrtač Ušive jame na Kočevskem, jugozahodno od pragozda Rajhenavski Rog in severovzhodno od Somove gore. Sega od nadmorske višine 483 m na dnu ko- l iševke do 524, 16 m pri vhodu v žleb. Pri raziskavah in inventarizaciji gliv v času med 21.5.1976 in 22.8.1978 smo na tako majhni površini našteli kar 117 vrst gliv. Od teh je 12 vrst mikromicet, ki uničujejo asimilacijski aparat smreke, leske, gorskega javo- ra, lipe, lipovca, velelistne vrbe, trpežnega golšca, gorskega vrbovca, ko- pitnika, devetero] istne konopnice in mahovne popkorese. 94 vrst gliv je 1 i- gnikolnih in 15 vrst terestričnih, od katerih se jih 5 lahko razvija tudi 1 ignikolno. Med določenimi glivami je tudi 1 hipersaprofit, in sicer Tremel- la globospora. Zbrane vrste gliv se najraje in najpogosteje razvijajo v rast- 1 inski združbi jelenovega jezika (Phyllitidetum scolopendrii) na mrazišč­ nem obrobju, manj v rastlinski združbi mahovne popkorese (Moehringietum mu- scosae), a najmanj v rastlinski združbi praproti mraziščnice (Gymnocarpie- tum dryopteridis) na dnu. Najmanjše število vrst gliv smo našli na dnu in v neposredni soseščini, predvsem v hladnejši prisojni, tj. jugovzhodni legi (naris 22). V jugozahodni legi je v mrazišču že več vrst gliv. Toda tudi na robu kol iševke sredi osojnega položaja je zelo malo raznih vrst gliv, ker je tam malo odmrle lesnine. Med glivami je 34 vrst takih, ki se pojavijo samo lx v koliševki na raziskanih ploskvah, 6 vrst pa takih, da se pojav1Jo 8-lOx, in sicer: Exidia glandulosa (8x), Hypoxylon fragiforme (9x), Lachnellula sub- til issima (8x), Plicatura faginea (8x), Pucciniastrum epilobii (9x) in Rhy- tisma acerinum (10x). Najpogostnejše so: prava kresilna goba ali kresilka 243. (Fomes fomentarius - 27x), prava štorovka (Armillariella mellea - 25x), šče­ tinasti luknjičar (Polyporus ciliatus - 18x), vitka lesenjača (Xy1aria hypoxylon - 15x) in obrobljenka (Fomltopsis pinicola - 13x). Nekatere vrste so si izb.rale v kol iševki tudi nove gostitelje. Tako je gorski brest (Ulrnus glabra) novi gostitelj za črno možgančnico (Exidia glandulosa), za sluzasto korenovko (Oudemansiella muci da) in za gniloživko Merul ius tremellosus; leska (Corylus avellana) za fakultativno zajedavsko glivo - pravo kresilno go- bo ali kresil ko (Fornes fomentarius) in za gniloživko Gloeocystidiellum poro- sum; jelka (Abies alba) za gniloživko Hyphodontia barba-jovis. Ta gniloživka ponavadi razkrajal istavce, v kol iševki pa si je izbrala za gostitelja poleg gorskega javora še izjemoma tudi iglavca - jelko. Enako se razvija v koli- ševki gniloživka Hyphoderma setigerum v deblih in vrhačih smreke, v Skandina- viji pa je bolj pogostna v listavcih: Alnus, Betula in Salix (Eriksson et Ryvarden, 1975). Gorski javor je novi gostitelj za širokolistno korenovko (Oudemansiella platyphylla). V koliševki rastejo od 12 mikromicet 3 za Slove- nijo nove vrste, in sicer: Puccinia asarina, Pucciniastrum epilobii in Pucci- nia dentariae. To njihovo najdišče je zdaj prvič objavljeno. Izmed lignikol- nih gliv so vrste Clavulicium macounii, Hyphodontia barba-jovis in Hypochni- cium polonense prvič objavljene ne samo za Slovenijo, temveč tudi za Jugosla- vijo. Za Slovenijo je prvič objavljenih tudi 10 vrst lignikolnih gliv: Arny- lostereum areolatum, Amylostereum chailletii, Exidia pithya, Hyphoderma seti- gerum, Hyphodontia aspera, Ceriporia rhodella, Ceriporiopsis gilvescens, Phlebia queleti i, Poria romel 1 ii in Phanerochaete sordida. V tej kol iševki smo ugotovili 90 vrst mahov in 93 vrst lišajev. Prelesnikova koliševka je prvovrsten biološko-ekološki in gozdoslovni objekt, ki zasluži vsestransko poglobljena nadaljnja raziskovanja. 244 6. Der Frostloch-Urwald Prelesnikova kol iševka (Mykoflora, Vegetation und Okologie) Zusarmienfassung Die Myko-, Licheno-, Bryo- und vaskulare Flora sowie die Vegetation und Okologie des primaren Frostloch-Urwaldes in der Prelesnikova kol iševka wurden auf gleiche Weise untersucht wie im sekundaren Niederungsurwald Krakova, mit dem einzigen Unterschied bei der lntensitat der rauml ichen Erfassung, indem hier Aufnahmen im Netze 10x10 m anstatt 100x100 m erfolg- ten. Die Prelesnikova kol iševka ist eine Einsturzdol ine, entstanden also nach dem Deckeneinsturz uber der einstigen unterirdischen Hohle. lhre lnnen- flache misst 75 a. Sie liegt innerhalb einer 4 km2 umfassenden dolinenrei- chen Einsenkung zwischen dem Rajhenavski Rog und der Somova gora in der Re- gion von Kočevje. Die Meereshohe misst 483 mam Grunde und 524 mam Rande dieser Einsturzdoline. Die lnventarisierung der Pilzarten in der Zeit zwischen dem 21.5.1976 und 22.8.1978 ergab trotz der sehr kleinen Flache 117 Arten. 12 davon sind Mi- kromyceten, die das Assimilationsapparat der Fichte, Tanne, Linde, des Bergahorns, von Sal ix appendiculata, Mercurialis perennis, Epilobium monta- num, Asarum europaeum, Dentaria enneaphyllos und Moehringia muscosa verni- chten. Es wurden 94 l ignikole und 15 terrestrische Pilzarten gefunden, 5 letztere Arten konnen sich auch l ignikol entwickeln. Auch hier wurde der Hypersaprophyt Tremella globospora gefunden. Pilze entwickeln sich am hau- figsten innerhalb der Pflanzengesellschaft Phyll itidetum scolopendrii, we- niger im Moehringietum muscosae und sel ten im Gymnocarpietum dryopteridis, das den Grund der Einsturzdoline bewachst. 34 Pilzarten wurden hier nur an je einer Stel le gefunden, 6 an 8 bis 10 Stel len: Exidia glandulosa, Hypo- xylon fragiforme, Lachnellula subtil issima, Pl icatura faginea, Pucciniastrum epilobii und Rhytisma acerinum. Die haufigsten Arten sind Fomes fomentarius (27 Fundstellen), Armillariella mellea (25 Fundstellen) und Polyporus cil i- 245 atus (18 Fundstellen). FUr einige Pilzarten wurden in der Prelesnikova koliševka neue Wirtspflan- zen festgestellt, so die Bergulme fUr Exidia glandulosa, Oudemansiella mu- cida und Merulius tremellosus, die Hasel fur Fomes fomentarius und Gloeo- cystidiellum porosum, die Tanne fUr Hyphodontia barba-jovis. Hyphoderma se- tigerum entwickelt sich hier in Fichtenstammen. Der Bergahorn ist ein neuer Wirt von Oudemansiella platyphylla. Unter den Mikromyceten sind 3 Arten neu fur das Gebiet Sloweniens: Puccinia asarina, Pucciniastrum epilobii und Puc- cinia dentariae. Unter den lignikolen Pil zen sind Clavul icium macouni i, Hy- phodontia barba-jovis und Hypochnicium polonense neu fur ganz Jugoslawien, neu fUr Slowenien sind aber die folgenden 10 Arten aus dieser Gruppe: Amylostereum areolatum, Amylostereum chailletii, Exidia pithya, Hyphoderma setigerum, Hyphodontia aspera, Ceriporia rhodella, Ceriporiopsis gilvescens, Phlebia queletii, Poria romellii und Phanerochaete sordida. lrn Urwald innerhalb der Prelesnikova koliševka wurden 90 Moosarten und 93 Flechtenarten festgestellt. Die Prelesnikova koliševka ist ein erstklassiges bio-ckologisches und forst- kundliches Objekt, das eine allseitige vertiefte weitere Erforschung ver- d ient. 246 7. L I TERATURA Bondartsev, A.S., 1971: The Polyporaceae of the European USSR and Caucasia. Jerusalem. Bourdot, H. et A. Galzin, 1969: Hymenomycetes de France. Sceaux. Dennis, R.W.G., 1978: Domanski, S., 1965: Domanski, S. et al., 1967: British Ascomycetes. Vaduz. Grzyby I l. Warszawa. Grzyby 11 l. Warszawa. Eriksson, J., K.Hjortstam, L.Ryvarden, 1973,1975,1976,1978: The Corticiaceae of North Europe. Volume 2,3,4,5, Oslo,Norway. Gaumann, E., 1959: Jahn, H., 1962: Jahn, H., 1965: Jahn, H., 1967: J-ahn, H. , 1 968: Jahn, H., 1969: Jahn, H., 1970/1971: Jahn, H., 1972/1973: Jahn, H., 1973: Die Rostpilze Mitteleuropas. Band XI l., Bern. Pilzbewuchs an Fichtenstumpfen (Picea) in westfalischen Gebirgen. WestfaliscrePilzbriefe, III.Band, 7.Heft, 110-122. Die Stachelbarte (Hericium, Creolophus) und ihr Vorkommen in Westfalen. Westfalische Pilz- briefe, Band V., 90-100. Die resupinaten Phellinus-Arten in Mitteleuro- pa. Westfal ische Pilzbriefe, Band Vl.,Heft 3-6, 37-108. Pilze an Weisstanne (Abies alba). Westfalische Pi lzbriefe, VI! .Band, Heft 2, 17-40. Zur Pilzflora der subalpinen Fichtenwalder (Piceetum subalpinum) im Oberen Harz. Westfali- sche Pilzbriefe, VI !.Band, Heft 6, 93-102. Resupinate Pori inge, Poria s. lato, in Westfalen und im nordl ichen Deutschland. Westfalische Pilzbriefe, VI 1 !.Band, 3.Heft, 41-68. Polyporus melanopus und Polyporus badius - ein Vergleich. Westfal ische Pi lzbriefe, IX.Band, Heft 3-5, 50-60. Einige in West-Deutschland (BRD) neue, seltene oder weniger bekannte Porlinge (Polyporaceae s. lato), lschnoderma resinosum (Fr.) P.Karsten und l.benzoinum (Wahlenb.) P.Kar.sten. Westfalische Pilzbriefe, IX.Band, Heft 6-7, 99-104. 247 Jahn, H., 1976: Jahn, J., 1977: Jahn, H., 1979: Kre I se 1 , H. , 1961 : Marchand, A., 1976: Mi 1 1 e r , J • H • 1 96 1 : Neubert, H., 1969: OrA"os, H., 1965: Pilat, A., 1936-1942: Pouzar, Z., 1971: Wraber, M., 1969: Phellinus hartigii (All.et Schn.) Pat.und Ph. robustus (P.Karsten) Bourd.et Galz. Westfali- sche Pilzbriefe, XI.Band, Heft 1-2, 1-15. lnonotus nodulosus (Fr.) Karst.und l.radiatus (Sow.ex Fr.) Karst., ein Vergleich. Westfali- sche Pilzbriefe, XI.Band, Heft 3-4, 43-55. Pilze die an Holz wachsen. Herford. 241 S. Die phytopathogenen Grosspilze Deutschlands. Jena. Champignons du nord et du midi. Tome 4. Perpignan. A Monograph of the World Species of Hypoxylon. Georgia. Dentipellis fragilis (Pers.ex Rr.) Donk, ein resupinater Stachelbart. Westfalische Pilzbrie- fe, VII.Band, Heft 6, 105-107. Proba oceny funkcji ekologicznej grzyb6w wyste- pujacych w puszczy Kampinoskiej. Ministerstwo lesn i.ctwa i przemys.i:-u drzewnego, i nstytut ba- dawczy lesnictwa. Prace. N.283, 102-145. Polyporaceae. Praha. Notes on taxonomy and nomenclature of lschno- derma resinosum (Fr.) P.Karsten and l.benzoinum (Wahlenb.) P.Karsten. česka Mykologie 25, 15-21. Subalpski smrekov gozd na Kočevskem in njegova horološko-ekološka problematika. Varstvo narave Vl.,Ljubljana, 91-104. 248 PREDMETNO KAZALO Aleurodiscus amorphus 195,207,228 Amylostereum areolatum 196,208,228,239,241 Amylostereum chailletii 197,208,228,239,241 Armillariella mellea 196,200,208,220,222,228,236,239,240; naris 221 Asaretum europaei 154,161,162; naris 152 Ascocoryne sarcoides 196,201,206,228 Auricularia mesenterica 197,207,228 Bjerkandera adusta 197,201,208,228 Campanuletum trachelium 154,156,162; naris 152 Cantharellus cibarius 162,205,208,237 Cantharellus cibarius var.pallidus 162,205,208,237 Cercospora microsora 194,203,206,209,214 Ceriporia rhodella 200,208,228,239,241 Ceriporiopsis gilvescens 200,208,228,239,241 Chlorosplenium aeruginascens 202,206,228 Clavulicium macounii 196,207,228,239,241 Collybia confluens 201,208,237 Collybia hariolorum 200,208,237 Coprinus micaceus ·202,209,229,237 Coprinus pl icatil is 202,209,237 Crepidotus subsphaerosporus 196,203,209,229 Crepidotus variabilis 201,209,229 Cyl indrobasidium evolvens 201,207,229 Datronia mol lis 205,208,229 Dentipellis fragilis 200,207,229 Diatrype disciformis 205,206,229 Drepanocladus uncinatus 154,194; naris 160 Določevalnice osnovnih združb 194,198; narisi: 155-157,160 Drevesne in grmovne vrste 144,150,153,154,163,178; narisi: 151, 164-177, 179-182 Eutypa spinosa 205,206,229 Exidia glandulosa 202,207,220,222,229,238-241; naris 221 Exidia pithya 202,207,229,239,241 Fitocenotski razpredelnici 194-205 Fomes fomentarius 197,199,208,220,222,229,239,240,241; naris 223 Fomitopsis pinicola 196,199,208,220,222,229,239 Ganoderma applanatum 196,202,208,229 Gloeocystidiellum porosum 204,207,230,239,241 Gloeophyllum saepiarium 196,208,230 Gozdne združbe 154,210,212,214,215,217,219,220,222,224,225,238,240; naris 152 Grohat 144,146,149,188 Grohotnost 148,150,153; naris 149 Herpotrichia nigra 196,200,206,209,210,212 Hirschioporus abietinus 196,200,208,230 Humaria hemisphaerica 202,206,230,237 Hyphoderma radula 197,203,207 Hyphoderma sambuci 162,203,207,230 Hyphoderma setigerum 197,207,230,239,241 Hyphodontia aspera 204,207,230,239,241 Hyphodontia barba-jovis 203,207,230,239,241 Hyphodontia crustosa 201,207,230 Hypochnicium polonense 205,207,230,239,241 249 Hypoxylon fragiforme 201,206,230,238,240 Hypoxylon fuscum 196,201,206,230 Hypoxylon serpens 197,201,206,231 lnonotus nodulosus 197,208,231 lschnoderma benzoinum 197,203,208,231 lschnoderma resinosum 203,208,i31 Kuehneromyces mutabilis 197,201,209,231,236 Kuehneromyces vernalis 204,209,231 Lachnellula subtilissima 195,204,206,231,238,240; naris 218 Leptotrimitus semipileatus 162,197,204,208,231 Lišaji 142,178, 189-193,239,241 Lophodermium abietis 196,200,206,209-211 Lophodermium macrosporum 196,200,206,209,212 Lophodermium nervisequium 196,206,209,212 Lycoperdon pyriforme 202,209,231,236 Mahovitost 178; naris 188 Marasmius all iaceus 201,208,231,236,237 Marasmius lupuletorum 197,203,208,237 Marasmius rotula 196,208,231 Melamrsora rostrupi i 196,202,207,209,212 Melampsorel la caryophyllacearum 142,203,207,209,213,214 Merul ius treme] losus 205,207,231,239,241 Mezorel i ef 153 Mikrorelief 142,153 Mycena alcal ina 203,208,231 Mycena crocata 20?.,208,232,237 Mycena epi pterygia. 195,208,232,237 Mycena polygramma 204,208,232 Mycena pura 196,201,208,237 Mycena renatl 202,208,232 Omphal ina epichysium 204,209,232 Osmoporus odoratus 204,208,232 Oudemansiel la mucida 201,209,232,236,239,241 Oudemansiella platyphylla 205,209,232,239,241 Oxyporus populinus 204,208,232 Panellus stypticus 202,209,232 Peniophora cinerea 203,207,232 Peniophora incarnata 205,207,232 Peniophora piceae 203,207,232 Phanerochaete sordida 203,207,232,239,241 Phellinus hartigii 203,208,214,233 Phlebia queletii 204,207,233,239,241 Phlebia rufa 202,207,233 Plicatura faginea 201,207,233,238,240 Pluteus atricapillus 196,204,209,233,236 Pluteus leoninus 204,209,233 Polyporus badius 197,203,208,233 Polyporus brumal is 208,233 Polyporus ciliatus 196,201,208,220,224,226,233,239,240,241; naris 226 Polyporus lepideus 224 Polyporus melanopus 201,208,233 Polyporus squamosus 204,208,233 Polyporus varius 196,204,208,233 Poria romel 1 i i 204,208,233,239,241 250 Pseudohydnum gelatinosum 196,207,233 Puccinia asarina 202,207,209,215,239,241 Puccinia dentariae 196,203,207,20~,215,239,241 Pucciniastrum epi lobi i 194,205,207,209,217,238-241; naris 218 Pycnoporus cinnabarinus 202,208,234 Relief 146,148,150; naris 147 Rhytisma acerinum 196,200,206,209,214,238,240; naris 216 Rhytisma sal icinum 196,206,209,215; naris 216 Russula vesca 197,209,237 Schizophyllum commune 200,208,234 Schizopora paradoxa 204,207,234 Scutellinia scutellata 197,206,234 Steccherinum fimbriatum 205,208,234 Stereum hirsutum 204,208,234 Stereum sanguinolentum 196,208,234 Strobi lurus esculentus 196,209,237 Stropharia aeruginosa 202,209,237 Trametes hirsuta 202,208,234 Trametes versicolor 201,208,234 Treme] la globospora 142,205,207,219,238,240 Tremella mesenterica 203,207,234 Tricholomopsis decora 204,209,234,236 Tyromyces caesius 196,202,208,234 Ustul ina deusta 195,202,206,234 Vuilleminia comedens 204,207,234 Xylaria hypoxylon 197,201,206,220,224,235,239; naris 226 Xylaria poiymorpha 200,206,235 251