NEOSVOBOJENI BRAT:
Magdalenska gora nad Gospo Sveto.
IV.
eličastna je staroslavna gosposvetska cerkev, a po* sebno imeniten je veliki gosposvetski zvon. V enem stolpu visi 5 zvonov, največji od teh tehta 22 me« trska stota. Vlit je bil že po vojni. V drugem stolpu pa visi velikan, ki je še trikTat težji in tehta celih 66 metr.sk.ih stotov. Ljudstvo pravi, da bi trije črevljarji lahko pod njim šivali, če bi ga poveznili
na tla. Vojna mu je prizanesla. Vlit je bil v Celovcu 1. 1687.
Če  s Sv. Helene gledamo proti zahodu,  se nam  oko ustavi na
Št. Urški gori. Visoka je 1015 m in stoji nasproti Magdalenski gori
•
Celovec
na ^apadni strani Gosposvetskega polja. Sv. Urh in Sv. Helena stra* žita Gosposvetsko polje. To bi bila prirodna stražarja naše narodne jugoslovenske države na severu.
Južno od Magdalenske gore se razprostira ravno in rodovitno Celovško polje. Tu so slovenske župnije: Otmanje, Timenica, Št. To* maž, Pokrče, Žrelec, Grabštajn, Tinje. Otmanje leži prav ob južnem znožju Sv. Helene. Otmanjska župnija ima lepo solnčno lego. Razpro stira se po južnem pobočju Magdalenske gore. Žal se Otmanje hitro ponemčuje. Mladina že ne zna več slovenščine. In vendar dobimo v župniji starejše ljudi, ki niti nemščine ne razumejo.
83
Četrt ure pod vrhom Sv. Helene je vas Gorje. Otroci hodijo v šolo pol ure daleč v Otmanje. Gorje je že jako ponemčeno. Spodaj ležeoe vasi so še bolj sloivenske. Vprašal sem žensko srednjih let, kako da ljudje ne znajo več vsi slovenščine. Odgovorila je: »Pomrli so.« Slovenci tukaj dobesedno izumirajo. Stari umirajo, mladi pa ne znajo več slovenščine. Vprašal sem: »Zakaj pa otrok niste naučili slovenščine?« Dobil sem odgovor: »Niso se hoteli učiti.« Vprasal sem, kaj je vzrok, da se kraj tako hitro ponemčuje. Preprosta kmetiška žena md je odgovorila: »Šola je nemska.«
Šolo, drugod največjo dobrotnico člo* veško, steber omike in napredka naroda — na KoTOŠkem zlorabljajo kot najučin« kovitejšo, smrtonosiio napravo za pogin in pogubo našega naroda! Ponemčevalna &ola bo ubila naš narod na Koroškem!
Jugoslovenska deca, eno je potrebno: Zavedaj se, da onstran Karavank tudi še živi naš narod, zavedaj se, da ne sega naša zemlja in niaša domovina samo do državne meje vrhu Karavank, marveč sega mnogo, mnogo dalje! Zavedaj se, da s e g a n a š a domovina do tja, dokamor sega 91 o v e u s k i g 1 a s, slovenska beses da, to je tja na Gosposvetsko polje, tja Vojvodski prestol            na vrh Št. Helenske gore!
na Gosposvetskem polju              Res že izumira slovenski glas tam na
Gosposvetskem polju, tam pod Magdalen=
sko goro, toda izumrl še ni, in naš narod ima prirodno pravico do te zemlje. Iztrgali so nam slovenski Korotan, a pravice do slovenskega Korotana nam niso iztrgali. Dokler še živijo Slovenci na Koroškem, se naš narod ne more Koroški odpovedati. Slovenci nismo tujci na Koroškem. Slovenci amo bili prej na Koroškem nego Nemci in šc zdaj živi 100.000 naših bratov na Koroškem.
Zato, deca jugoslovenska, le pogumno zapoj ono pesem:
Hej Slovani, kje so naše meje?.                                •
Na gori Magdalenski — tam so naše meje,               >
tam za Gospo Sveto — tam je naša kri!