Bolna Minka
Minka moja jo zbolela:
Prej glasn6 je vedno pela, Skakala ob ineni živo, Klieala mi nagajivo : .,Zlato solnčece mi sveti,
V   vrtu čujem ptifike peti,
V   gredi mnoga cvetka rase — Zate berem jili in zase. Kamor se ok<5 obrne,
Lepši kras so mi odgrne — Eeci, da ni vzp6mlad zlata Sreče, radosti bogata!"
Ali ko je zima s snegom Nad dolino in nad bregom Vse življenje lepo vzola — Minka moja je zbolela! K peči gorki vedno seda, Žalostno v obraz mi gleda, Pesencatn srebrnim grlo Nje se tudi je zaprlo. Od strani jo pogledujem, Eadoveden povprašujem: nEeci, reci, Minka moja, Kakšna je bolezen tvoja? Po zdravnika smo poslali, Njemu v skrb te bomo dali, Da te on v bolozni teši In prezgodnje smrti reši.'"
Ali bolna Minka pravi: .,M(*ne nihče ne ozdravi, Ker srce mi je zbolelo, Ki je bilo prej vesčlo, Dokler v zlati je vzpomladi Radost pilo na livadi, Slušala sam lepo petje, Trgala dehtečc cvetje — Ali zdaj ni žuti petja In nikjer ni najti cvčtja. Kaj pošiljaš po zdravnika, Ta bolest je prevelika — Minka ti ob smrti pravi: Nj^ nikdo več nc ozdravi, Ker srce ji je zbol^lo, Ki je bilo prej veselo."
ftlavico privzdignem njeno In poljubirn jo iskrčno, Ter v tolažbo, to sevčda, Taka moja je beseda: ,.Le ne jokaj, Minka moja. Huda ni bolezen tvoja! Ko vzpomladno solnce sine, Takrat ti gotovo mine. Rože bodo spet cvetele, Ptice pesni svoje pele — Takrat, ko nekdaj živeti, Spet prijetno bo na sveti.
Saj ne traja veSno ziuia,                      ,       Ni ospel po moci zlobni.
Kratek le obstanek iina.                                Ouj, da kdaj v srce pozneje
,\li čuj me, Minka lepa:                               Mrzla zima ne prispejf,
V sebi ti srce zaklepa                                   Da. kar v njem zdaj plemunito
Mnogo rožico cvetočo,                                    V prvem cvetji je razvito,
Mnogo nddejo še vročo,                                 Ne uniči v srci zima,
Ki jim cretja svet hudobni                           Ki vzpoinlddi zopet — nima!"
Modest