Štev. 13,
Centa «mente en
Sprte», «fne 31. marca 1927.
Prof- Albert Si£tubLjaNA Gradarska ul. 18	j1tG0SIjAVI.TA
, „^r.T;3'^rrir^..3v:aiot. i	ŠKBl
Posamezna štev. stane 30 stotink,
Letntls IV.
za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. l^O, oglase denarnih zavodov L 2-A Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5‘~ _________
lopat razdor?
Kako žalostni so bili oni povojni časi za naš narod na tem ozemlju, ko so gotovi gospodje iz Gorice smatrali za potrebno, da sejejo razdor med naše vrste . Nočemo se spominjati na one čase. Pre-žalostni so bili in zgodovina na;-
Novice Iz vsega sveta
Nevesti poslali krsto.
Listi v Firencah poročajo o neokusni «šali», ki jo je napravila neznana oseba (najbrže iz maščevanja) in ki je šla na račun mlade neveste.
Neka gospodična je dobila na predvečer svoje poroke brezimno pismo, v katerem je neznana oseba .pojasnjevala, da (bo dobila priložnostno darilo, ki ji gotovo ne bo všeč. Kmalu nato se je javil mlad gospod, ki je dejal, da že nesejo krsto, katero je bila naročila. Ko je gospodična pogledala na stopnice, je zagledala črno krsto, ki sta jo nosila dva težaka; strašno je prebledela in kriknila od groze.
Mladenič -je bil uradnik pogrebnega podjetja, pri katerem1 je bila krsta po telefonu naročena.
Policija, ki so ji naznanili slabo šalo, išče storilca.
Grški vojaški zdravnik — kijatski general.
Atenski listi poročajo o zanimivi karijeri generala kitajske severne armade Ši-Laj-Tona. Ta mož po rodu baje ni Kitajec, temveč Evropejec, in sicer Grk. Pisal se je prvotno Spurgitis in je študiral medicino na Dunaju in v Parizu.
Leta 1897. se je udeležil grško-tur-ške vojne kot vojaški zdravnik. Ta služba pa mu po vojni ni več dišala in ker je bil svobodoljuben mož, se je izselil v Pariz. A tudi v Parizu ni našel pravega smisla svojemu življenju, primernega torišča za svojo karijero. Vkrcal se je na neko francosko ladjo, se odpeljal proti dalnje-Imu Iztoku in se ponudil Kitajcem v I vojaško službo. Na Kitajskem je hitro napredoval. Najprej je spremenil ime, priučil se je kitajščini in je po-
Spomenik mis Edcrle
Komu ni več v spominu Američanka mis Ederle, ki je lani tako pogumno preplavala Rokavski preliv, dobila visoko nagrado ter čez noč zaslovela po vsem svetu? Američani se še danes ponašajo s tem, da je pogumna športnica njihova državljanka. Toda i Evropejci niso pozabili zanjo.
Trener mis Ederle je dal pobudo za postavitev spomenika plavalki. Njegov predlog se glasi, naj bi se postavil mis Ederle spomenik na rtiču Grisnezu (na Francoskem), kjer je že odstopil v ta namen lastnik nekega velikega hotela potrebni prostor. Sedaj nabirajo športniki denar in verjetno je, da dobi mis Ederle spomenik še pred obletnico znamenitega datuma, ko je preplavala Rokavski preliv. Plavalka bo upodobljena v plavalnem kostimu in bo gledala s francoske obali proti angleškemu nabrežju, kjer stoji spomenik kapitana Webba v Dovru, ki je tudi preplaval Rokavski preliv.
Turške žene.
Cital sem nekdaj, da je neki radovedni kranjski Janez, ki se je bil «za liom in za cesarja» v Bosni 1. 1878., odkril obraz neki Turkinji, ker bi bil rad vedel, ali je lepa ali ne.
Ko bi danes morali kranjski Janezi med Turke, bi videli lepe in grde, ne da bi jim odgrinjali tiste zavese na obrazu, kar je bilo tudi zelo nevarno.
Danes se Turška v vsem približuje Evropi. Turkom je prepovedano nositi fes, ki je bil značilen za vse, ki se obračajo s prošnjami do Alaha.
Tudi turškim ženam si ni treba
edinjaših. Iz tega se mora sklepati, | vest ne da miru. Na mnoge svoje-da se njim ne gre za borbo proti časne, tudi popolnoma neupravi-plesu, ampak proti edinjašem. ! cene, napade nismo večkrat reagi-Kakor smo že zgoraj omenili,! rali, ker razdora nismo hoteli pose mora napadanje prenehati. Mi j globiti, saj je bil vedno naš liane maramo razdora in zato na na-1 men, da ga sploh odstranimo, ako šilo pade nočemo odgovarjati. Za slu-j mogoče. Kakor rečeno, sedaj, ako čaj pa, da napadi ne bi prene-1 bo potreba, si bomo jezik popolno-hali, izjavljamo že v naprej, da; ma razvezali. Zato upamo, da bodo postanemo, brezobzirni nasproti gospodje v Gorici in njili organi-šega naroda jih bo beležila na onim par prenapetežev, ki jim nji-jzacija sami napravili v svojih vr-onih straneh, kjer bodo zabeleženi n°va nezdrava kri in nezdrava štab red. najbolj žalostni dogodki.
Upali smo1, dal je prišlo spoznanje; če ne radi drugega, da je prišlo vsaj vsled potrebe, ki nas je v; to-prisilila. Težka davčna bremena j in občutna gospodarska kriza pri-j tiskajo, ljudstvo. Politični položaj v raznih državah Evrope in odno-šaji med temi državami so, kakor so nam zadnji dogodki dokazali, še daleč od tistega stanja, v katerem bi se morali nahajati, da bi mogli smatrati situacijo za normalno. Za vsakega pastirja, ki živi daleč od ljudi je jasno, da v takih časih je potrebno osredotočiti vse sile samo na to, da se človek in narod ohrani in ne propada. To velje danes menda za vso Evropo, in velja v mnogo pove ceni meri za nas Jugoslovane pod Italijo.
Naše politično vodstvo je zaradi tega stalo tudi vedno na stališču, da je vsak razdor med nami, ne le nepotreben, ampak škodljiv, ker stavlja naš obstoj sam v nevarnost. Smatrali smo za to. vsako delo razdora kot izdajalsko na naših bistvenih interesih in smo se dosledno proti vsakemu razdoru borili. Tudi oni iz Gorice, ki so razdor začeli in razpibavali, so ko-nečno' uvideli pravilnost našega stališča in so s svojim razdiralnim delom prenehali. V zadnjih dveh letih je ta nepotrebni boj počival in gotovo ni nobenega med nami, ki bi hotel trditi, da je to bilo komu v škodo.
Žalibog so klerikalni listi v zadnjem času zopet začeli napadati in delati razdor med našimi vrstami. To ne sme biti. Tako ne sme iti dalje.
Mi znamo namreč prav dobro;, stal sčasoma vrhovni šef sanitetne
da razdoru je nasproten ves naš! službe v kitajski prestolnici Pekingu.
narod na tem ozemlju, tudi oni ši-Laj-Ton ima baje na Grškem še
del, ki ga goriški gospodje štejejo zive sorodnike, s katerimi si dopi-
med svoie vrste z fMino iziemo se 1 suje. Njegov brat M. Spurgitis je se mea svoje vrste, z eamo izjemo se precl kraBijm živel v Atenah kot
veda par prenapetežev. Posebno ravnatelj' grške Narodne banke.
je važno znati tudi, da ogromna „
večina duhovščine ne 0|obrava: Poštenje zmaga povsod, tudi v tiho-
Neka an8leška igralska družba je pogledu azdora, m zlasti pa ne;	povabljena na gostovanje v
odobrava načina pisave, ki je ne- Ameriko. Igralcem je bila ofoljublje-spodobna za poštene liste.	j na visoka plača, dobra reklama, od-
Na način, kakor bi pisal kak pi-'uspehi In angleški umetniki so
iauec ie namreč te dni neki list na vse Prlstall> v zadregi so bili ja ec, je nami ec te din neki list sam0) kako bodo pretihotapili on-
napadel nase politično: vodstvo,1 stran velike luže nekaj steklenic
ker je neko slovensko društvo žganja. Vzeli so seboj na ladjo tucat
(brez vsake ingerence našega poli- \ steklenic tega okrepčila in so se med
tičnega vodstva) priredilo ples. Tako so; hinavski! Iz vsake številke naših listov takorekoč izhaja naše stališče glede plesa. Grajali smo plesne prireditve in svarili pred njimi. Seveda, si nismo predstavljali, da bi s tem dosegli, da bode sploh vsak ples odpadel, ker je to nemogoče, in tudi nismo hoteli, da se pribije na križ vsakega, ki pleše. V tem slučaju bi moralo namreč viseti na križu premnogo ljudi tudi iz njihovih vrst. Znano je n. pr., da g. dr. Besednjak jako rad pleše in da se njegov lepi frak prav rad v objemu kake elegantne dame suka po gladkih parketih mestnega salona. Ali smo ga radi tega kedaj napadali? Še na misel nam ne prihaja. Ali so ga pa tudi klerikalci kedaj radi tega napadli? Kaj še, tudi njim niti na misel ne prihaja kaj takega, to jim pride na misel le, ako lahko vdarijo po
vožnjo posvetovali, kako ga bodo «vrgli» v suho Ameriko.
Ameriška carina je stroga in ne pozna pardona. Cariniki so prijazni, toda skoz in skoz službeni gospodje. Kako torej najti v njihovih očeh za-željeno milost? Igralci so prišli na imenitno misel. Prosili so damo iz svoje družbe, naj vzame alkohol na svojo vest in naj skuša prelisičiti carinike pri izhodu.
Parnik je pristal na ameriški obali in lepa igralka je vzela v roke svoj težki kovčeg. Ko je prišla na vrsto za pregled in jo je carinik vprašal, kaj nosi v kovčegu, ga je lepo pogledala in drzno dejala: «Dvanajst steklenic 'žganja, gospod — nič več!» Igralcem so se naježili lasje. Toda kako jim je odleglo, ko so videli, da je uradnik malomarno zamahnil z roko, se vljudno nasmehnil in pustil damo mimo. Tako je družba pretihotapila 12 steklenic žganja, ne da bi se pregrešila proti predpisom o prohibiciji in ne da bi plačala en sam cent drugače neizogibne kazni.
Tedenski pregled
ITALIJA
V nedeljo se je po vsej Italiji vr-na slovesen način proslavljanje osme obletnice ustanovitve fašjev. Proslave po vseh mestih in večjih krajih so potekle v popolno zadovoljstvo voditeljev fašizma. Sam Mussolini je izrazil pohvalo nad uspehom in je generalnemu tajniku naročii, naj tolmači njegovo zahvalo vsem pokrajinskim zvezam.
Pri teh proslavah je fašizem pokazal svejc organizirane moči: milico, avanguardiste, «Balilla» in «piccole italiane». 80 tisoč mladeničev — avangnardistov je pristopilo k milici. ***
Poslanska zbornica je nadaljevala z razpravami o državnem proračunu. Tako je pretresala proračun prosvetnega ministrstva, ministrstva vojne mornarice in aeronavtike. Za nas Slovence je bila pomembna razprava prosvetnega ministrstva, ker je povzel besedo tudi poslanec Slovanov g. dr. Besednjak. V sredo v pozni popoldanski uri je povzel besedo v parlamentu posl. Besednjak, ki je kritiziral vladno prosvetno politiko na-pram slovanskemu narodu, ki stremi za raznarodovanjem našega življa.
Takoj v začetku svojega govora je dr. Besednjak orisal krivično postopanje fašistovske vlade proti našim učiteljem, štiridesetim slovanskim učiteljem, ki se niso vpisali v faši-stovsko učiteljsko organizacijo, je razposlal prosvetni minister Fede-le objave, v katerih pravi, da jih misli odpustiti iz službe. Nekaterim učiteljem očita minister, da so nasprotni fašistovski učiteljski organizaciji. To naj bi Ml vzrok za odpustitev iz službe državnega uradnika! Drugim je pa celo dejal, da so njih misli in čuvstva nasprotna fašistovski Italiji. Na take obdolžitve je izključena obramba, ker more obdolženec le zanikati. Tako je minister, ne da bi dovolil proti učiteljem na njih lastno zahtevo redno disciplinarno preiskavo, ki naj dožene, ali so res krivi tega, kar se jim očita, odpustil 40 družinskih očetov in 40 družin bo moralo zapustiti svojo rodno grudo.
Govornik je nadaljeval, da je hudo, če krši zakon oni, ki je njegov predstavnik. Tržaški šolski skrbnik na-
več zakrivati obraza in sedaj so ena- j vadno suspendira učitelje od službe kopravne s svojimi sestrami Evropej- po eno leto, čeprav sme trajati su-
kami.
Predno pa je turška žena doboje-vala svoj boj za enakopravnost, je preteklo nekaj časa, kajti na Turškem je bila žena malo cenjena in upoštevana. Že leta 1839. so se začele žene potegovati za svoje pravo, a še leta 1908 je bilo v vsej Turški eno samo žensko učiteljišče in nekaj ženskih srednjih šol v Carigradu.
Tega leta pa, ko se je uveljavilo mladoturško gibanje, so osnovali tudi po drugih mestih slične šole. Leta 1917. je bil turškim dijakinjam dovoljen dostop na modroslovno fakulteto (oddelek) na vseučiliščih, 1. 1921. pa jim je bilo dovoljeno študirati tudi pravo in zdravilstvo. N. C.
Zgodovina cilindra.
Cilinder je prvi nosil trgovec Het-herington leta 1797. Bil je radi tega tožen. Obtožnica je navajala, da je visoki 'in svetlikajoči se cilinder preplašil pse, konje in živino, da so vozniki komaj preprečili težke nesreče. Mnogo žena je padlo v nezavest. Hetherington je bil radi kršitve javnega miru in reda obsojen na občutno denarno kazen. Cilinder je pa klub temu zmagal. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je postal cilinder splošno pokrivalo. Umetniki tedanje dobe so ga nosili celo v polmetrski višini. Kmalu pa bomo rabili cilinder samo še na pustnih zabavah. Minljivost tega sveta ne ruši sapno človeka in njegovih nazorov, temveč tudi razne priljubljene predmete.
Si naročen na ..Novice“?
spenzija največ šest mesecev.
Šolska reforma je izgnala iz naših ljudskih šol naš materinski jezik. Pa ni bilo še dovolj. Sedanji prosvetni minister je prepovedal od četrtega razreda dalje poučevanje verskega nauka v jeziku vernikov in s tem kršil vzvišeno načelo, da Boga moli vsak v svojem jeziku. S tako politiko se ovira verski in moralni razvoj našega naroda.
V nadaljnjih svojih izvajanjih je posl. Besednjak pokazal na dvojno prepričanje vladne politike. Italijanski tisk je močno vznemirilo delovanje irancoskega društva «Foyer fran-cais» (Francosko ognjišče, Francoski dom), ki zbira pod svojim okriljem italijanske otroke in jih vzgaja v francoskem duhu. Istočasno se isto časopisje pa na vse prelege muči in išče sredstva, kako bi našo slovansko deco asimilirala italijanskemu duhu. Naš položaj je težak. Toda govorni je končal dobesedno:	«Na
naši strani je krvna in plemenska pripadnost naroda, katerega ne bodo zatrli niti denar, niti zakoni, niti upravna sredstva in materijalna moč države. Jezik naroda ni obleka, katero se lahko poljubno izpreminja in zamenja, ampak je globoko vcepljen v zavesti in čuvstvovanju naroda. Edino, kar lahko dosežete pri naši deci, je votlo in papagalsko besedičenje, ki bo s časom izginilo, ne da bi zapustilo niti najmanjšega sledu v njeni duševnosti. Iz tega razloga se bomo danes še bolj uspešno borili proti vaši raznarodovalni politiki, kakor smo se v preteklosti zmagovito borili proti stoletni germanizaciji Avstrije.»
Tako je govoril dr. Besednjak, italijanski poslanci so ga ves čas motili iz medklici.
KITAJSKA
Padec šancgaja v kantonske roke pomeni brez dvoma mejnik v zgodovini odnošajev med Azijo in ostalim svetom. To dejstvo je take važnosti, da si ga ne zakrivajo nobeni evropski listi ne zainteresirane države. Najbolj skeli zavzetje Šangaja Angleže. Pa Kitajci so tudi v največji meri pokazali svoje sovraštvo proti Angležem, ker predstavlja za Kitajca angleški državljan onega Evropejca, ki ga sinovi «nebeškega cesarstva» ljuto sovražijo.
Po zavzetju Šangaja je izbruhnila v mestu stavka. Vojaki, poražene kitajske severne armade, so se razkropili in begali so po mestu, pleneč in moreč. Medtem so se Evropejci dobro utrdili v svojih koncesijah in so za barikadami in žičnimi ovirami čakali na potek nadaljnih dogodkov. Ko so v Šangaj vkorakali Kantonci, so se vojaki severne armade znašli med dvema ognjema. Na eni strani sovražnik, na drugi strani Evropejci, ki so bili skriti za utrjenimi koncesijami, Prišlo je do groznih prizorov krvoprelitja, večina severne armade se je vdala Evropejcem, ki so vojake odpeljali na vojne ladje. Jasno je, da je bilo v mestu samem tež-
ko vzdržati red. čeprav je sedaj na-cijonalistični general kolikor toliko vzpostavil red, se Angleži in drugi zastopniki velesil resno boje za življenje svojih državljanov.
Kantonci se v šangaju niso dolgo ustavili; vojska je prodirala proti
za velikonočni pondeljek že uri čutljiv človek pretrpeti mnogo Moliereve «Skapinove zvijače». gorja in grcnkosti.
Na velikonočni pondeljek bo. Že v zgodnji deški dobi je poka-splob. cela vrsta prireditev po de- zal svojo nadarjenost, pozneje so želi. Gotovi sta že sedaj društvi v podučevali razni učitelji v svo-Št. Mavru in Ročinju. Najbrže še jem rojstnem mestu in na Duna-severu. Brez boja je zavzela v«3mn j kako drugo drugod po deželi. Go.-d'b kjei se je lazvil do vse svoje mesto Nan-King, pristanišče ob ve- tovo tudi kako društvo v zapadnih veličine, liki reki Jangtse. Severna armada je Brdih.
namreč bojazljivo zapustila mesto in ; Idrija; ima zopet odprto svoje
“ittom'br^oTr0 P	gledišče. Na vreti je sedaj Petro
nalisiom brez boja.	vicev «Vozel». V Biljah bo na tiho
nedeljo tamkajšnje društvo pokazalo uspeh svojih dolgotrajnih vaj.
Mlada, zdrava telesa fantov se pa bodo pokazala v običajni kolesarski tekmi športnega kluba «Jadran» v Vrtojbi.
Pozdrav odhajajočega.
Pečar Ivan iz Prešnice, ki se je izselil iz naše domovine, pozdrav-
DNEVNE NOVICE
Proslava osme obletnice fašjev v Trstu.
Kakor povsod drugod, se je vr-šila v nedeljo tudi v Trstu svečana h rfi proslava osme obletnice, odkar 'i 1 obstojajo fašji.
Predpoldne so se zbrali na trgu Unitä milica, avanguardisti, bali-
r/
i'p-
? t , d in «piccole Italiane». Prisostvo-1\l '/ /vale so civilne in vojaške oblasti, n '\n feoo avanguardistom, ki so pristopili v milico, jim je kot odznak bila izročena puška in izkaznica. Vse te čete je pregledal posl. Bar-duzzi. Ob 11. uri so slovesno ustoličili novega tajnika pokrajinske fašistovske zveze inž. Cobola.
Svečanosti soi se nadaljevale popoldne v dvorani «Ginnastica» in Dante.
De Piuedov polet.
Letalo «Santa Maria» je letelo iz Georgetowna proti severu in dospelo po tridnevni poti v Havano. V treh dneh je De Pinedo napravil pot 3580 km. Povsod, kjer je pristal, so ga navdušeno sprejeli.
Iz Havane bo pogumni letalec krenil proti Novemu Orleansu, mestu, ki je že v Severni Ameriki.
Podaljšani rok.
Državni davek na javne lokale bi se moral plačati do 31. t. m. Rok za vplačevanje pa je bil radi intervencije Konfederacije obratoval cev javnih lokalov podaljšan do 15. aprila.
Velikonočne potice (pince).
Vlada je izdala odredbo, s katero prepoveduje prodajo čiste bele pšenične moke in izdelovanje potic tudi ob priliki velikonočnih praznikov.
Novi vodovod za Trst.
Prebivalstvo Trsta se zelo množi. Zato je začelo občutno, pomanjkanje vode. Magistratni inženirji se že več časa trudijo, od katere strani bi Trst najceneje in z zadostno množino preskrbeli z dobro pitno voda Zdi se, da so ostali pri sklepu, da se napelje voda iz Rižane in sicer od Vzročka pod Loko. Voda bi se tam dvignila do, Čmegakala, da bi imela močnejši pritisk.
Ker bi bili s tem prizadeti mlinarji in drugi obrtniki, je bil te dni v uradnem listu «Osservatore Triestino» razglas, da vložijo vsi prizadeti pri g. ing. cav. Giuseppe Baldi, Trieste, Via Sanitä št. 17 tozadevne pritožbe.
Opozarjamo tedaj naše ljudi, da se ne bodo potem, ko bo prepozno izgovarjali, da niso znali!
Zakaj dvojna mera? .
V neki občini blizu Trsta smo obremenjeni občani z druž. davki, kakršnih gotovo nima nobena ob-
V	Nan-kingu so se dogajali isti prizori kot v šangaju. Umikajoči se vojaki ropajo in plenijo, zmagovito vojsko je upijanila kri. Evropejci so se komaj rešili. Vsa evropska naselbina, na čela ji angleški generalni konzul, je bežala na neki grič izven mesta. Kitajci so na bežeče streljali.
Šele čez dva dni so mogle angleške vojne ladje rešiti begunce na griču in jih prepeljati na ladje.
V	angleškem parlamenta si pa	...
medtem ubijajo glave, kako bi re- Ba ob tej priliki vse svoje pri j a-šili položaj in čast države v Aziji, jtelje in znance. Preselil se jei v Bo-Komservativni listi očitajo levičar-' sanski Aleksandrinovac.
jem, da je kriva njih popustljiva po- y novi domovini mu želimo vsa litika sedanjega neveselega položaja srečo, države na Kitajskem.	_	,	. _
Pozdrav iz Ledine.
«Prostovoljno gasilno društvo Ledine» se tem potom vljudno, zahvaljuje svojemu nekdanjemu delavnemu članu in tovarišu Tomažu ‘Bogataju iz Go veka št. 18 za vzpodbudno gmotno podporo društvu v znesku 40 lir.
Dragi Tomšič! Ločiti si se moral od nas in odpotovati v daljna Francija z namenom, da si služiš vsakdanji kruh v tujini, katerega Ti morda ni nudila v zadostni meri domača gruda. Naj Ti bode sreča mila v tujini, dragi nam to-
čina in sicer po 100, 200, 300, 400,
500 lir. Zakaj je tako velik družinski davek, smo že večkrat pisali in se bomo k temu vprašanju še povrnili. Danes si dovoljujemo samo vprašanje do ugledne kr. prefekture: Koliko družinske takse plačuje župan in drugi javni uslužbenci v dolinski občini, in če so tega davka prosti, je li njih
breme na komplementarni davek variš in zvesti član našega dru-odmerjen v enakem razmerju ka-jštva. V nadi, da se še kedaj vidi-fcor družinski davek revnim ob-1 mo, Ti kličemo, v pozdrav naše čanam? Kmet ali pa reven dela- sveto geslo: Na pomoč!
vec, ki hodi na dnino v Trst in ne zasluži niti tretjino tega kot župan, naj plačuje velike družinske
Odbor.
V kavami.
Sedem v tržaško kavarno, v ka-
na j bodo prosti? Vprašamo, zakaj, dvojna mera?!	Več občanov.
SLABO JE DRAGO,
ker ni dosti vredno, to je stara resnica! Tako je tudi pri testeninah. Le one so ceno, ki so redilne kakor so PEKATETE. Zanesljivo prave v 1/2 kg originalnih zavojih.
davke, a ti gospodje z mastnimi terT 7X0 ^orec e S1 oven c e v Tu
r,-na P?d!a?i	vse	"
ravno tako dolžni plačati kat mi, ste Poleg vs1eh ^talijanskih; imaš
nemške, francoske, ogrske. Natakarja prosim: «Edinost». «Che fo-glio e questo?» me vpraša! Za par tujerodcev »dobiš v vseh kavarnah vsemogoče inozemske liste! Za stotisoče Slovanov ne dobiš v naših kavarnah niti našega domačega dnevnika! Pa 50tih letih nima naš dnevnik še vstopa v tržaške kavarne.
Dr. Josip Čerin.
Dr. Josip Čerin, znani kapelnik, ki si je s svojim neumornim delom na glasbenem in kulturnem polju stekel velike zasluge, je praznoval ta mesec v Ljubljani svojo šestdesetletnico.
Rojen je bil v Komendi pri Kamniku. Že v mladih letih se je posvetil glasbi. Ko je študiral univerzo' na Dunaju, se je izpopolnjeval v Cecilijini šoli v glasbi. Po končanih študijah je bil dolgo koncertni vodja ljubljanske Glasbene Matice. Pred leti je stopil v nov delokrog glasbe. Prevzel je mesto vojaškega kapelnika. Takoj ob ustanovitvi Jugoslavije si je nadel naloga sestaviti v Sloveniji vojaško godbo, kar se mu je tudi posrečilo. To vojaško godbo' ja je izpopolnil do naj višje stopnje. V svobadni domovini je priredil celo vrsto dobro uspelih koncertov.
V Ljubljani se je pred dvema, nedeljama izvajala pod njegovim vodstvom slavna Beethovnova deveta simfonija in se je tako obenem s proslavo Čerinove šestdesetletnice Ljubljana oddolžila spominu velikega skladatelja — Beethovna.
Ludvik van Beethoven.
26- marca 1827. je umrl na Dunaju Ludvik van Beethoven, eden največjih glasbenikov sveta. Rodil se je v Bonnu na Nemškem.
Žrebanje «Goriške matice»
Vzdignile so se sledeče številke:
8985, 11968, 13740, 12928, 14703, 11247,
5607, 5568, 6328, 13632, 5038, 14408,
11110, 12679, 11501, 14786, 8939, 6015,
13947, 5148, 14508, 8167, 7374, 9310,
13410, 7583, 10410, 8738, 3076, 5951, 7121,
14, 12209, 14742, 6081, 316, 12044, 755,
5273, 4715, 636, 13373, 6602, 57, 11207,
12006, 6642, 9138, 1826 in 467.
Podrobnosti so natisnjene na posebnih lističih v posameznih koledarjih. Čigar številka je izžrebana, naj pošlje listič odboru «Goriške matice», da mu odkaže izžrebano darilo.
Prireditve.
Pomlad prihaja v deželo, povsod vre prabujenje in novo življenje.
Tudi v naših društvih po deželi, ki soi živela po zimi svoje življenje pevskih vaj, predavanj in društvenih večerov, se vzbuja želja po nastopih pred zunanjim svetom.
Pred vsemi drugimi koraka ve-leagilno dramsko društvo v Gorici, ki ima že pripravljeno dramo An-fiso, delo znanega ruskega pisatelja Andrejeva. Nato misli spraviti na oder komedijo «Skopuh», klasična delo francoskega pisatelja Molierea. Nato pa priredi «Tata», katerega je že s tolikim uspehom igrala šentjakobska čitalnica v Trstu.
V Renčah že vsa leto po vojni skupina neumornih igralcev, zdru- _
žena sedaj s športnim in izobraže-j stariši so mu bili nizozemsko-valnem društvu, tekmuje hvale-,flamskega in nemškega porekla, vredno z gariškim dramskim dru-j Preživel je žalostno mladost, oče štvom. V kratkem času je prire-jje bil pijanec, tudi v poznejšem dilo «Revizorja» in «Testament» in življenju je moral kat skrajno ob-
Čeprav je bilo njegovo življenje trpko in mu je gluhost že zgodaj onemogočila delo kot dirigentu, so vse njegove skladbe izliv v dobro in lepota verujočega in v boljše hrepenečega človeka.
Vsi kulturni narodi so proslavili spomin velikega genija.
Dopisi
ŽABČE PRI TOLMINU.
Zadnje dni se je posestniku S. Klinkonu dogodila kaj čudna nesreča. Na poti iz Zalaza, po kateri je vozil, se je hotel umakniti sosedovemu vozu. Pri tem pa so se oboji konji začeli med seboj klati in brcati. To je povzročilo, da so oni na kraju padli pod cesto in se valili po strmem bregu proti Tolminki. Razume se, da sta se oba konja na mestu ubila. Voz pa je k sreči ostal na kraju ceste. Tudi voznik sam je bil v veliki nevarnosti in le slučaju se ima zahvaliti, da je ostal nepoškodovan.
Kakšna škoda je to za našega kmeta, si lahko mislimo, posebno sedaj, ko se bliža pomlad in bi konji imeli največ dela.
ČIGINJf
Pri nas starši premalo pazijo na svoje otroke; pustijo jih same, da se lovijo okrog vogalov in po cesti. Tako igranje bi imelo 19. t. m. skoraj usodne posledice, da ni nesreča nekoliko prizanesla. Privozil je namreč moto-cikelj v vas. Ko je vozil mimo nekega vogala, se prilovi izza hiše otrok in pade pod kolo. Vse je končalo še precej srečno, otrok je dobil le nekoliko večjih in manjših prask, hujšega se na srečo ni zgodilo.
Lep opomin je to staršem, ki puščajo otroke nezadostno ali pa celo brez varstva na cesto, da se tam igrajo in lovijo.' Cesta je kaj slab vzgojni činitelj, vse slabo vidi otrok na njej, še nevarnejša pa je radi prometa, vozov in številnih avtomobilov.
SKRLJEVO V BRDIH.
Hvala Bogu, da pri n'as nismo imeli hude bolezni tekom te zime kot po drugih krajih, ker smo takorekoč brez zdravnika. Na svojega občinskega zdravnika, ki stanuje v Drnovku, skoraj ne moremo računati, ker ga ni nikoli doma. Ne pomaga hoditi do njega. Je občinski zdravnik v celi vrsti občin in pa še z vsemi drugimi zadevami se bavi, samo ne z zdravil-stom. Prosimo oblasti, da bi v tem oziru drugače ukrenile.
RENČE.
V nedeljo, 20. t. m., smo videli v dvorani Delpin znano igro «Mlinar in njegova hči», ki jo je uprizorilo društvo «Iskra». Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Videli smo občinstvo skoro vseh sosednjih vasi. Videli smo tudi mnogo članstva in skoro vse igralce drugega društva. Veliko spremembe je bilo opaziti na tem, da so si šli drug drugemu na roko. Mislim, da si marsikateri Ren-čan želi skupnost delovanja naj si bo na kulturnem ali pa na gospodarskem polju.
Ne bom kritiziral vsakega igralca posebej, ampak omenim le nekatere izmed glavnih vlog: Konrad je na več mestih pokazal mesto užaljenosti močno jezo; večkrat se je zdelo, da je starec šestdesetih let. Marica preveč tiha, trda, poznalo se ji je, da je prvič ali drugič na odru; v začetku igre je šla preveč globoko, potem pa, ko bi morala pokazati res tragiko, ji je zmanjkalo stopnjevanje. Obraz je kazal, da propada, a glas ji je bil skoro neizpremenjen. Mlinar je bil v nekaterih momentih mladeniški po kretnjah in glasu, včasih je pozabil, da je nadušljiv, drugače bi šlo. Župnik je bil preveč hladen, premalo tolažljiv. Grobar -včasih ni znal vloge, a si je znal po- . magati. Poznal se je velik kontrast med izgovorjavo; slišalo se je, kako je lepo govoril igralec književni jezik, potem pa je padal v dialektično govorico.
mr zmtmjte sim zftnlia
znamke :--
F. BOLAFFIO-CASTELLANOBICH!
MIREN.
Preti nam, da bomo izgubili naše domače občinske uradnike, s katerimi se je naše ljudstvo lahko razumelo in z njimi posvetovalo. Naš poteštat, obenem zastopnik neke zavarovalne družbe, hoče v kratkem postaviti neke tuje ljudi v naš občinski urad. Mi se temu ne moremo sicer zoperstaviti, ker škarje in platno imajo drugi, toda na vsak način bo dobro upravljanje na tak način silno otežkočeno.
IDRIJA.
V soboto, dne 19. in nedeljo 20. marca je priredilo Kat. del. dr. glasbeno dramatični večer, ki je izpadel razmeroma še precej dobro.
Orkester se je pod vodstvom gosp. Ferjančiča precej opomogel. Ob tej priliki smo slišali tudi dve njegovi kompoziciji in sicer «Miš-Maš» in «Korijera Idrija-Sv. Lucija». Prva kot potpouri, je zmes raznih narodnih popevk. Po mojem bilo bi boljše, ko bi bile samo naše narodne, ker druge (kako bi se izrazil?) ne «paše^ jo» k nhšim. — Druga, kot polka, je ugajala, samo ni bila prav dobro interpretirana.
Mešani zbor nam je podal Kimov-čevo «Dekliška» in O. Zevnikovo «Veterček po zraku gre»». Podani sta bili obe še precej dobro. Ženski zbor je močan in zato večkrat nadvlada moškega, ki je jako šibak. Zlasti tenoristi so slabi, tu mislim po številu. O. Devovo «Večer na morju» je pel moški zbor. Zdi se mi, da je včasih moški zbor boljše pel. Ne vem, kje je krivda.
Sledila je dr. Krekova igra «Turški križ». Podana je bila dobro. Vloge so bile na splošno dobro .zadete. Največjo pozornost je seveda vzbujal Ribničan, ki je bil pri drugi predstavi žalibog hudo prehlajen in se ga ni skoraj nič razumelo. — Vrši se igra na Kranjskem v času turških upadov.
Pri obeh predstavah je bilo gledališče napolnjeno. Vidimo, da naše ljudstvo hrepeni po izobrazbi. Vedno čuješ vprašanja «kdaj bü spit kej v teatru». Upamo, da bomo v soboto 2. in nedeljo 3. aprila videli Remčevo igro «Vozel». Igrali jo bodo naši diletant je. Ne zamudite prilike! -o-IZ POTI PO KRASU.
Pot me je peljala iz Gabrovice v Malidol. Tu sem imel priliko, da si ogledam nekoliko domače razmere. Truden sem bil in da potolažim lačni želodec, sem se ustavil v gostilni v Tomaževici. Zelo neljubo mi je bilo gledati, kako sta se dva kmeta pričkala in prepirala, da ju je bilo groza poslušati. Gospodinja je morala priteči na pomoč, da je naredila konec temu divjanju. In ves ta greh, ves ta prepir se je vršil radi mejnika (ter-mena). Ljudje božji! Ne iščite si pravice na tak način! Nočem s tem reči, da bi se zatekali k odvetnikom, toda so drugačne poti, potom katerih bi se dale take stvari mirnim potom poravnati. Pravi mož mora ostati vedno in povsod mož, trezen, pošten, pameten, preudaren! Pa brez zamere!
IZ KOČ PRI PRESTRANKU.
Minul je predpustni čas in pustni torek. Ali pri nas je bil žalosten. Niti polovico veselja v primeri s prejšnjim letom ni bilo. Letos bi lahko zapeli tisto: «Prišla, je prišla pustna nedelja, Lan’ sem bil Špeha sit, letos pa zelja.»
Zelo se tudi pozna, da manjka precejšnje število fantov. — Imamo tudi tamburaško društvo % imenom «Tabor». Obstoja že eno leto in pol, ali letos ne deluje. Vzrok so nekoliko letošnje razmere, ali največji vzrok je pa ta, da je v njem par takih, kateri nočejo delovati. Zdaj pa mislimo vseeno pričeti, ako ne bo kakšnih neprilik in zaprek. — Clan.
DRSKOVČE PRI ZAGORJU.
Komaj 28 hiš šteje naša vas, pa nam gre še tem trdo. Poljedelstvo pri nas ni kaj prida in živimo se, oziroma živeli smo se in pomagali z lesno trgovino. Danes pa se’ opaža velik zastoj lesa, kar je povzročilo veliko denarno krizo v naši’ vasici kot v vseh sosednjih ob Pivki, ki se na nam enak način preživljajo.
Seveda pa prav nič ne obupavamo, ker bi tudi nič ne zaleglo, nego skušamo štediti in 4em pametnejše gospodariti. Pomlad se probuja tu ob Pivki, solnce je že vroče: vse nas spominja na novo življenje, na nove čase! Zakaj ne bi tudi mi upali v revščini na bogatejše čase? Samo nič obupa, čas je prinesel slabo, bo pa
tudi dobro.
IZ PLAVU.
Predrage «Novice»! Mnogo lepega in koristnega nam prinašate, zato
vas prav radi čitamo. Naj vam tudi jaz opišem nekoliko naše življenje. Prebivalci naše vasi, pa tudi iz sosednih, so skoro sami kmetovalci. Saj nam nekateri raditega tudi pravijo krompirjeve!. Naj le! Radi ostanemo. Ko bi nam le Bog dal dobro letino! Radi dežja nam je mnogo dela zastalo. Zlasti krompir bi moral že zdavno biti posajen, da bi prišel v poštev za izvoz, pa tudi radi tega, ker posadimo na isto mesto zelje, repo, vrzote itd.
Naš domačin, g. Hrovatin, nam dvakrat tedensko predava o kmetijstvu. Zato smo mu hvaležni za njegov trud. O njegovih lepih uspehih so se prepričali kmet. potovalni učitelji in g. prof. Mariani. Mi bi morali polagati posebno pažnjo na sa-djerejo. Novi nasadi, bodisi: breskev, hrušk, jabolk, črešenj itd. — so več let davka prosti! Lepa vrsta sadja se drago proda.
Držimo se naše šole in navodil g. Hrovatina. Umetna gnojila, ki smo jih letos skupno naročili, nas stanejo na domu po 73 lir kvintal, dočim morajo drugi sami iskati in plačevati po 80 do 84 lir. Poleg tega je naše blago boljše vrste, ker je naročeno pod nadzorstvom Cattedra ambulante d’agricoltura. Tudi za druge kmet. potrebščine bi bilo pametno, da bi skupno naročili, posebno galico in žveplo. *
Držimo se skupnosti, ker bo le nam to v korist in končno priporočam mladini, naj bi tudi ona marljivo po-sečala šolo.
IZ DEKANI.
Kakor drugod po deželi, tako so tudi pri nas «Novice» postale zelo priljubljene. — Komaj pričakujemo dan, ko pridejo in ljudje sežejo po njih in jih z veseljem čitaj o. Pa saj ni nič čudnega, da so postale «Novice» tako priljubljene širom naše dežele, ko za pičlih petnajst lir letno čitamo vsak teden toliko lepega in koristnega. Še bolj zanimanja bi moralo biti, posebno sedaj v teh težkih časih, ko se vsak ne more naročiti — radi pomanjkanjasredstev — na dnevnik «Edinost». Naša vas ima precej naročnikov na «Novice», ali vse to je še dosti premalo za tako vas kot je Dekani. Saj menda petnajst lir letno ni taka stvar in bi si jih lahko vsaka družina od drugega utrgala. Koliko denarja gre za popivanje, za tobak in za druge take škodljive reči. Kaj bi si ne mogli tudi za «Novice» odtrgati tistih borih petnajst lir in koliko koristi bi imeli od tega? Pri nas je tudi dosti takih, ki !za vse imajo denar, kot za kvartanje in popivanje, za «Nbvice» pa jim ga vselej primanjkuje. Pa pridejo in vprašajo, ali bi jim posodili «Novice». Če pa človek ne posodi, godrnjajo in blatijo onega, ki jim ni posodil. Takim pa je treba lepo povedati, kako se pride do «Novic», in sicer štirinajst nedelj en kvartinček manj, pa bo čital «Novice» vse leto. Torej, napravite tako in ne bo vam žal.
— V tem mesecu je dobila tudi naša občina podeštata. In sicer je bil imenovan dosedanji občinski komisar g. Mastrachio. — Dekanski.
IZ KOPERŠČINE.
Čital sem v «Edinosti» slovo učiteljice gdč. Angele Čendem, ki ga jemlje od svojih znancev in prijateljev.
Gdč. Čendem je službovala tu na Koperščini dolgo vrsto let; in sicer zaporedoma v Ospu, Dekanih, na Škofijah in v Tinjanu. Povsod se je kot uzorna in vestna učiteljica ljudem priljubila in pustila najboljše spomine.
Dobro poznam vse te kraje in ljudi, s katerimi sem premnogokrat občeval: saj sem v dveh teh krajev sam učiteljeval. Slišal sem vselej le pohvale in priznanje za njeno neumorno delovanje v blagor in izomiko našega ljudstva, ki jo je zelo čislalo in vzljubilo.
Mislim, da govorim iz srca vseh, ki so jo poznali in bili deležni njenega nesebičnega in požrtvovalnega dela, ako ji na tem mestu izrekam zahvalo za njen trud in ji želim vse najboljše na njenem novem službenem mestu. Bog ji nakloni še mnogo, mnogo Tet mirnega življenja! — Upokojeni učitelj, ki ne uživa pokoja.
Zdravje, lepota, bogastvo, mladost — to so dobrote, ki jih labko zgabi-mol Tudi slava in ugled sta nestanovitna in se večkrat izneverita človeku. Tistega čuta pa, ki je človeku ljub in drag, tistega ne more oropati nobedenl
Kuoraća piša
A ti striela, ti! Kdu bü rekuo, da Vunü dan, kuo suon puo duogün caj-tü šu nazuot v Marüzga, ma buo tu-kala tašna sreća kuor kü Snubča s Tümüna. Jas suon šu mirnuo mojuo puot, misleč samuo na moja stvari. Pa kar na anbuot ma naguovuori an guosput, kü ja stau prad manuo kuotuo tuopuoluovskü türuon, da sa suon skoraj prstrašuo. Prašau ma ja, da vuot öü suon, kuo jüman žanuo enuo dostü drügüh stvari. — — Ti
E, e, de bün znau,
striela, ti! da s kašnuo furbarijuo ma ja stavuo, ma nebü biu kukau. Ma kaj sa ća? Zdaj kar ja, ja, kuotuo vuonü, kü ja napravuo v br.... Pa jas suon misluo, da ja san vuonü gsput, s katerün
Razno
Beethoven in njegov brat.
Skladatelj «Devete simfonije» je imel brata z imenom Krištof, ki si je nagrabil veliko premoženje. Živel je na Dunaju v velikih čislih ter užival vse radosti tega sveta, dočim je njegov brat hodil s sklonjeno glavo in premišljal o bridkostih svojega življenja.
Nekoč je bil Ludvik van Beethoven v denarni stiski. Pisal je Krištofu in ga prosil za pomoč. Poslednji pa mu je odgovoril, da nima denarja za malopridne lenuhe. Podpisal se je s polnim imenom, kateremu je dodal besedo posestnik ter je še pristavil, da ima hiše in njive.
Beethoven je list prejel in odgovoril bratu prav na kratko. Pisal mu je:	«Potreboval sem Tvojega de-
narja, ne pa Tvojih nasvetov. Z Bogom! Ludvik van Beethoven — ne posestnik hiš in njiv, ampak posestnik možganov.»
Beethovnov koder
Letos, ko praznujemo stoletnico Beethovnove smrti, prihaja na dan marsikaj, česar bi se ljudje gotovo ne spominjali v drugih časih in drugih razmerah. Beethovnovi rokopisi, pisma, spomini, vse to dobiva veliko vrednost in vse se hrani kot posebna relikvija.
V Pečuhu so prišli na sled Beethovnovemu kodru. Ta relikvija se nahaja v arhivu ondotnega Beethovnovega društva, ki ima tudi več drugih dokumentov. Koder je bil prvotno last madžarskega dirigenta in kantorja Franca Hčltzla, ki ga je baje lastnoročno odstrigel z Beethovnove glave, ko je truplo velikega moža ležalo na mrtvaškem odru. Höltzl je prišel z Dunaja v Pečuh, kjer je vo-
suon šrajau. Imiecü ni blu taku! | dil pevsko društvo več let ter mu Kuor sa suon vuozruo, da puokažan zapustil v spomin na največjega skla-
vunmü «Sinjorotü» da kuot suon ho-duo tan dalač puo tužnh Jistrü, suon zagledau anga «frkalaza», kü ja se-duo tan blüzük na anü grubljü pr cüsta, enu čečkau s lapažuon puo notažu. Jas sa nisuon nanka smü-nuo zanj, kü suon misluo, da ja prja-tau vuod vuonga šinjorja, kü ja z manuo šrajau enuo da piša kašnuo pismuo svojü lupcü, ta cajt, kü ja z vuonü biu zmano, kuor suon anka jas anbuot pisau mojü s dalne Ćića-rüja. Enuo büsta radü znalü,, dragü braueü mojüh vrstüc, da kaku suon jas pisau tabuot? Pa kuo ćasta znat puoshišajta:
Pradraga moja Ana, slatka sü kuot mana.
Obras mü tuj müü, prad nusuon ja puo silü!
E, e. — —■. Ma kaj pravün? Ma suon jas naumuon, da gren pravüt
moja skrivnostü. Aja,-------. Kuor
suon tupuovüdat sa suon finuo muo-tuo, kar suon sü misluo v vuonin frklazü. Ta striela, kaj müslüsta, da ja pismuo pisau? Vraga, na pismuo; Mana, mana ja malaü, ta spaka pra-kleta! Ti prsnetü «prč» ti! Kaj ti suon jas dülau, da sü ma taku grduo na-
datelja vseh časov Beethovnov koder.
Tudi značilno.
Značilno je, da je sedelo v šangaj-skem občinskem svetu 5 Angležev, 2 Amerikanca in 2 Japonca. Še bolj značilno pa je, da je občinski svet izdal proglas, v katerem med drugim poziva, naj Kitajci izvolijo v občinski svet 3 domačine, «ker je število Kitajcev v Šangaju naraslo v ve-iiielrmk jvqvls„iee, plizKosonio ezx, liki meri». Da, da, Kitajci so narasli v taki meri, da je Angleže strah.
Drobiž
Tržaška trgovska zbornica je izdala poročilo o prometu tržaške luke. Poročilo ugotavlja padanje prometa. Leta 1926. je bilo prometa 47,650.764 q; leta 1925 pa 54 milijonov 659.782 q.
Policija je prepričana, da je dozdevni prof. Canella v resnici delavec Bruneri. Zadnji dokazi sa vsi pričali, da je laži-Canella le že večkrat kaznovani Bruneri. Samo on se ni udal in igra vkljub temu malau, enuo äa v "juSÄaü tri še vedno, vlogo preganjanega Ca-
nelle.
V Bolgariji bodo letos praznovali 1000-letnico bolgarskega carstva.
Najtežji deteeluhar na Čehoslo-
vaškem tehta 220 kg.
Na Češkem je umrl Franc Hard-muth, tovarnar znanih Hardmu-thovih svinčnikov.
Nemška	par ©plovna družba
Hamburg-Amerika procvita. Število njenih ladij narašča.
Bcrcdin, ruski svetovalec pri ki-„	.	tajski nacijonalistični vladi, je
». P.: Vprašanje:	Nameravam 8 rojerL v pragi.
zidati gnojnik po predpisih, ki iih!
mojga duvuolenja. Ni sü moguo. na-malat rajSü vuna «pubalina», kü danas mana vupanjka vuobüvajuo, jü-trü pa taba puostola lüStrajuo? Vsa tu tü vuotpüstün, samuo napravümü ta piacer: Pušljd mü tri tašna slika, kurkü suo bla na cajtungü, da si buon napravuo tešemo. Kuo na ma na puostüjuo puo svütü enuo taku van nabuon moguo nee puovüdat. Muj indürüc je ta: Kuoraća s Šatuma-rüj duma, kü s žanuo na vrhü biva.
Vprašanja in odgovori
vsebuje novi zakon o obvezni zi- | davi gnojnikov. Koliko mora biti oddaljen gnojnik od javne poti? j
Odgovor:	Kr. dekret-zakon od
13. avgusta 1926., št. 1605 je bil objavljen v uradnem listu 24. septembra istega leta. Gnojnik mo-! rate dozidati do 24. marca 1928.
O oddaljenosti gnojnika od javne poti ne govori omenjeni zakon nič.
V. T., Podbrdo: Na Vaše vprašanje prihodnjič izčrpen odgovor, ker smo dobili pismo prepozno.
Spomnite se „Šol. društva'
SMILAJOD
čisti kri
PRSNI SIRUP
izborno sredstvo proti kašlju
ELIZIR CHINA
najboljše okrepčevalno sredstvo
Lekarna [asteilanovith - Trst, Via Giuliani ki
Lastnik: F. BOLAFFIO.
Gospodarstvo
Spet številke.
Sedaj pa pridejo na vrsto Danci s svojim k on s umni m zadružništvom. Tudi njihove zadruge imajo «Družbo za nabavo blaga na; debelo» in v tem društvu je bilo včlanjenih leta 1925 1.804 zadrug s 337.500 člani (v letu 1905 je bilo 1.029 zadrug s 143.031 članom).
Ker so zadruge skušale držati cene najpotrebnejšim stvarem zelo nizko, je bilo v letu 1925 le 3 milijone 699.473 kron dobička. Ta se je razdelil med člane.
Družba ima veliko posest v skladiščih in tovarnah in ima tudi svojo posojilnico'.
Lahko bi napisal še par številk, iz katerih bi spoznali, kako rašir-jeno je konsumno zadružništvo na Danskem, a zadostuje naj, da vam povem, da ima Danska samo 3 milijone 300 tisoč prebivalcev in da je torej približno polovica družin (če računamo povprečno 5 članov
Vse dopisnike, ki danes ne vidijo svojih dopisov tiskanih, prosimo,,da potrpijo. Pride vse prihodnjič na vrsto.
Odgovorni urednik: JANKO RUNT1C.
Msko-tiWa poscjilEa iE taloica
registr. zadruga z neomejeno zavezo
v Barkovljah
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje
po 6%
Vloge so zajamčene z nad desetmili-jonsko vrednostjo v nepremičninah. Uradne ure: 8.—12. in 14,—18.
v BaMjali, Viole Regino Eleno 37
Ne hranite denarja doma ?
□□□iDDDIiaDöDnODDDDDn
□
□
□
□
□
□
□
□
Milan Kutin
trgovina jestvin in kolonijalnega blaga na debelo in drobno
POSTOJNA
na družino) včlanjenih v zadrugi. S Prva parna pekarna. Porcelan. £ Da bo čitateljem jasnejše, kolik j-j železnina. Zastopstvo petro- r je bil dobiček zadrug v letu 1925 D |pia kvasa fpr PORTLAND- □
moram povedati, da dobimo za! n	. r„ ^	~ n
CEMENTA. Točna postrežba. ^
eno dansko krono 7 lir 45 stotink.
leja, kvasa ter PORTLAND-
j—1 CE1Yii_in i rv. i u^ua jjuou czua. p
Najvišjo temperaturo
rili v Libiji, jugozapadno od Tripolisa, kjer je toplomer poskočil na 58 stopinj Celzija.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA
Telefon 44-39.
ul. Torre bianca 19 ima v zalogi: SEMENA, KMETIJSKO ORODJE
Vsa vrtna in poljska ter cvetlična semena zajamčena glede kaljivosti in kakovosti, večina naročena iz Nemčije — Semena graba, zgodnjega in poznega, že preizkušena in odbrana le onih vrst, ki so se pri nas obnesla.
Seme krmske pese Mamut rdeče dolge in Eckendori nam je ravnokar sveže dospelo iz Nemčije.
Trave in detelje. Laško ljulko, angleško ljulko, dalje nizko angleško travo za senčne lege v vrtovih itd. Francosko pahovko ali klasnico (tra-vuljo) smo naročili iz Nemčije im JO zajamčeno 90% kaljiva.
Detelja, lucerna ali večna detelja in domača ali triletna detelja oboja zajamčena brez predenice in preiskana od višje kmetijske šole y Bologni.
UMETNA GNOJILA Mešanica za krompir po L 80 kvintah Superfosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat in ČILSKI SOLITER.
ČEBELARSKE POTREBŠČINE ŽVEPLO IN MODRA GALICA Modro galico bomo kmalu izčrpali iz prvega našega naročila. Vabimo posebno zadruge, da ne odlašajo predolgo z naročili.
Žveplo. Prve dni aprila bomo prejeli prvo pošiljatev žvepla z 99/99, 90% čistote. Letos je naročila kmetijska družba naj lepše vrste žvepla I. antra trezza in ventilato Trezza. — Onim zadrugam, ki so se predznamo-vale pri nas za žveplo, odpošljemo po naročilu, takoj ob prihodu.
KOSE ZNAMKE «MERKUR» Zadruge in preprodajalce, kateri potrebujejo večje število kos «Merkur», vabimo, da prijavijo množino, ki jo bodo potrebovali.
SEMENSKI KROMPIR MLEKARSKA ZADRU A V TRNOVEM, ki je prejela zadnje dni nekaj vagonov semensk. krompirja «One-ida» iz Jugoslavije, je pripravljena odstopiti, dokler zaloga traja, okoliškim zadrugam in kmetovalcem potrebno množino v izključno semensko uporabo.
MLEKARSKA ZADRUGA Trnovo
-ru— j □□□□□□□□□II,□□□□□□□□□
so iz me-1
mm kerže
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne pešre&ščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Itd. ^	^ CENE NIZKE.
TRET, »lAJEXA S* GUOVANtel St. 1
POSTOJNA »Si
<»♦♦♦
Notrsnie bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vneija vršcev.
Ceno češko posteljno perle
1 kg: belo pdiljenoL25 boljše L 32.-mehko L 40.-, 48.- in 55.-boljša vrsta L 65 in 75 Puh L 115.-Pošiljatve carine in poštnine prosto po povzetju od L 75. naprej. Vzorci brezplačno. Vrnitev in zamenjava dovoljena.
BENEDIKT SACHSEL 237 Plzno-Liobes št. 8 (češko)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Roberts:	Za Vaš prispevek se
Vam zahvaljujemo. Priobčiti ga pa ne moremo, ker smo o istem predmetu (kakor že sami pravite) dvakrat pisali. Prosimo Vas, da bi pisali tudi o. kakem drugem predmetu.
Iz Prešnice. Dopis je brez po,d piša, pa tudi preveč osebnosti! Zadeva o zetu pa sploh ne spada v list!
reilstroizgi ufrags z omaltnin poralhoa
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19, I. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
4%
PO -V/o
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in ]ih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne relice (salsi)
Münie za stranke od 8 7*-13,16-19
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-87.
HcJMši siegen. üeHDrni zavod
Cevljarnlca Forcessin
Mllkonaa na Biadnaradni rantfri t Gsnasi * „Siploma d! sran pr«nie"
1HST - Via Giuseppe Caprln ižeu. 5 pri S», lakebu ■ TRST
Kdor išče obuvalo eeaö a vendar lepo, ta bo pomislil malo,
«se kupi! ksr na ßleoc l

In šel bo k „FORCESSiNU*. ki v Trstu vf.ens od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
a;«g—■ -----——..........-
[eviil za dela
L 48*—
tlflll 13 iw	
l, 4	«*-
	!
„Vedež” za leto 1927
le iiiel
ZDRAVNIK
D^Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v Št. Petru rta Krasu
in ordinira
v KonaM hiši od 9-12 in od 13-15
J Kmetijski stroji
I Slamoreznica znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torreblanca 19, in Rafflneria 7.
Telefon 44-39.
aapreoprcoDPttggogaaaponnopEicorj
a
3 3 '3 3
D ■	,	3
C	M	O.	3.
Zobozdravnik

sprejema
v GORICI na Traenlka 5
II. nadstropje
Daa«aciaauQaaaQQ»oaaDaaoa!30an
Zobozdravnik
D= D. Sardoi
specijalist za ustne in zobne bolezni
pcrfekcijonlrau na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via tmterlani 1S/IEI. (praj Via S. GiaiaanlJ
od 9—12 in od 3—7 ure
JAKOB BEVC

TAST18
urama in zlatarna Trst - Čampo S. Qiacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množim po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi msr RAZNA DARILA ZA BIRMANCE. "

,MUNDLOS* šivalni stroii
„Göricke“
dvokolesa, motorinl „F1AM“ In belgijske anške se vdobe le uri
Josipu Kerševauiju
GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA