159. št. - 5. leto. Poštnina pavšaiirana. Posamezne številke 1 Din. V Lj«ib'iam, w petek 14. Julija 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglas!: ejni93toIpna mm vrsta za ®&rat 50 večkrat popust JUGOSLA' Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 3* ni khižn, Uprava: JlCi Plt°stom) Telefon 44 je vračajo, ril ožiti znamk« ,ovor. Opozicija za zlfeollša^le obupnega sftanla trboveljskih rudarjem. DELAVCI BREZ SVOJEGA ZASTOPNIKA. — NAR. POSL, DEPvŽIČ OSTRO KRITIZIRA POSTOPANJE MINISTRA ZA ŠUME IN RUDE. — POSEBEN ZAKON O PREMOGOKOPIH IN RUDARJIH. %ogJradv, 13. julija. (Izv.) Pred-seanik dr. Ribar otvarja današnjo Qarodne skupščine ob 9.40 dopoldne. Na dnevnem redu je interpelacija posl. dr. Gosarja (jugoslovanski klub na ministra za šume in rude zaradi gmotnega položaja delavcev v premogokovniku v Trbov-— Kot prvi povzame besedo interpelant dr. Gosar, ki osvetljuje Položaj delavcev in pravi, da je stavil svojo interpelacijo povodom neke spomenice trboveljskega delavstva. V tej spomenici se nazorno slika slabi gmotni položaj rudarjev. Spomenica naglaša, da so cene živilom Si meseca januarja 1921, ko so se “^ločile sedanje plače, narastle za 100- odstotkov. Rudarji so lani in letos večkrat zahtevali povišanje svo-jih plač. Zahtevali so, naj se plače Povišajo sorazmerno z draginjo. Trboveljska premogokopna družba pa 1q temu P°višaniu vedno izogiba-_ ’ ~a se v pogodbi, sklenjeni v jamarju 1921, obvezala, da bo vsak “■etji mesec spravila plače v sklad 8 cenami živil. Na ponovno zahtevo aelavcev se je letos v januarju sklicala posebna anketa, ki naj bi spravila plače rudarjev v ravnotežje ž današnjo draginjo. Vlada je kot zastopnika delavstva v tej anketi imenovala predsednika delavske zborni?® v. Ljubljani, tako da delavci v rej anketni komisiji sploh niso bili zastopani. Oa anketa je ugotovila, da Qobiva vsak rudar osb. doklodo 17 K «an (.najbolje plačani) do 11 kron pri najslabše plačanih. Na to so rešili ono točko pogodbe od meseca janu-f?a P° kateri se plače vedno spravljajo v sklad s cenami živilom. ■ ^ , musu s tciiarai zivnom, v^iaaauju. v cu, ua irunistrsivo ni Kar je imelo za posledico, daAdobi-.l vzelo konsumenta v zaščito napram VajO danes delavci v nrvi k-ci+f>crnriT!'* Tfrthvelislč? nrpmncrnVnnni __ V^°, danes delavci v prvi kategoriji ^Kvalificirani delavci) sledeče mezde: neoženjeni mesečno 2217 kron, oženjeni z rodbino treh oseb 3358 kron »0 osmih oseb 4886 kron. V ta znesek so všete plače, draginjske doklade in doklade za obleko. Plače delavcev nižj. kategorij manjše. Jasno je, da delavci s takimi plačami ne morejo izhajati. Trboveljska družba ?a .]e> namero, da bi pomagala, iz- i, delavcem ne more iti na roso, dokler prometno ministrstvo ne *,0r*V?a r.az^e za premog za državne železnice v okrog, znesku 50 mi-Jonov dinarjev. Naglašala je tudi, da Je ministrstvo za Šume in rude od nje zahtevalo, naj se rodbinske do-rjade^ rudarjev znižajo na minimum « naj se v rudnikih uvede akordni Mo* ela» kar P°menja, da se piace rudarjev v prvi katego-Ji znižajo od 116 na 86 kron na ~ Minister za šume in rude "Cafajlovič odgovarja na interpela-g0, /n veli, da je premogovnik v Tr-ovijah zasebno podjetje in da zara-rf te&a ni pravne podlage, da bi mogel uplivati na cene in na plače aelavcev v tem premogovniku. Vstva-J"Ul je treba zaradi tega poseben za-*.on o rudnikih, s katerim se sploh urejajo razmere v rudokopih. Nada-da je takoj, ko mu je bila Predložena interpelacija, odredil, naj ustanovi nova anketa, ki naj spra-, rudarjev v sklad s cenami r/u in ki naj torej uveljavi točko 8 pogodbe od meseca januarja 1921. V SLI« t5 naj bi bil tudi zakoniti zatoni- delavstva. Minister je tudi hvcvJa* Je mora^ predsednik de-8tlVo„ zbornice v Ljubljani v prvi delavcev ^ kot zakouiti zastopnik na !oterpe!ant d1"* G°sar odgovarja Ako 1Zvafcmj'a ministrova in prati: Privit6 prem°govnik v Trbovljah strstv a *astnina, na katero mini-moeei° ne more uplivati, kako je ®°tem minister imeti pravico. da je družbi dal nalog, naj v premogovniku uvede akordno delo in zniža_ rodbinske doklade rudarjem na minimum? Kar se tiče zakonitega zastopnika delavstva v anketi, ki jo je minister sklical povodom te interpelacije, pripominja interpelant, da delavska zbornica, kakršna je danes, ne zastopa delavstvo, ampak predstavlja le organ vlade, ker imenuje člane ankete vlada po lastnem preudarku, Dokler minister za soci-jalno politiko ne izda naredbe o delavskih zaupnikih V posameznih podjetjih in dokler se ne izvedejo volitve v delavske zbornice, se ne more govoriti o drugih zakonitih zastopnikih delavstva, kakor o delegatih delavcev. Zaradi tega zahteva, naj se anketa, ki je bila sklicana povodom te interpelacije, izpopolni tako, da pride v to anketo delegat delavskih organizacij. Kar se tiče uveljavljenja točke 8 pogodbe od meseca januarja 1921, s katero naj se plače rudarjev spravljajo v sklad s cenami Živil, pravi govornik, da se 2 uveljavljenjem te določbe v resnici ne doseže ničesar, ker je že bila ta določba vse leto 1921 v veljavi, v praksi pa se vendar ni uporabljala. ZaradMega zahteva, naj minister za sume in rude v sporazumu z ministrom za socijalno politiko odredi, da se izdela indeks vseh življenjskih potrebščin, ki naj služi kot podlaga za določanje delavskih plač, ne le za vsake tri mesece, ampak za vsako periodo ali vsaj za vsak mesec. — Potem govori narodni socialist Ivan Deržič, ki ostro kritizira postopanje ministra za šume in rude v tem vprašanju. Veli, da ministrstvo ni Trobveljski premogokopni družbi. Seja se je nato ob 1 popoldne prekinila. Popoldanska seja narodne skupščine se je nadaljevala ob 5. — V debato posežeta poslanca dr. Korun (socialist) in dr. Šimrak (jugoslovanski klub), ki govori tudi o razmerah delavcev v državnih rudnikih v Bosni, kjer so plače še nižje, kakor v Trbovljah. Zahteva, na se njihove plače izenačijo vsaj z mezdami v privatnih podjetjih. — V isti stvari govorita še poslanca Gonovič (republikanec) in Gostinčar (jugoslovanski klub). — Končno se oglasi k besedi minister za šume in rude Ra-fajlovič, ki polemizira s predgovorniki in izjavlja, da sprejme prehod na dnevni red, ki ga predlaga dr. Korun. — Po govoru ministra glasuje zbornica o predlogu in sprejme sledeči prehod na dnevni red: »Narodna skupščina je glede interpelacij poslancev dr. Gosara in tovarišev v vprašanju določitve plač delavcem pri Trboveljski premogokopni driižbl vzela na znanje odgovor ministra in izvajanja ostalih govornikov in zahteva, 1. naj se imenuje interministerielna komisija strokovnjakov, ki naj najprej čuje poročilo zastopnikov delavske organizacije pri Trboveljski premogokopni družbi in potem do 1. avgusta reši vprašanje delavskih plač in izdela mesečni indeks glavnih življenskih potrebščin 2. Uverjena o eminentnih gospodarskih in državnih interesih rednega in racionelnega izkoriščanja vseh premogovnikov v državi, izvoli posebno parlamentarno anketo devetih članov, ki ima do 1. 'decembra 1922 predložiti parlamentu poročilo, ki naj narodni skupščini omogoča, izdelati poseben zakon o premo-gokopih in rudarjih.« — Seja se je zaključila ob 7 in pol zvečer. Prihodnja seja jutri ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje proračunske debate. ZNIŽEVANJE DELAVSKIH MEZD NA MORAVSKEM. ■ 13. julija. (Izv.) Kakor poroča »Prager Presse« iz Morav-Ostrave, so včeraj delavci spredi kolektivno pogodbo v tekstilni naustriji in znižanje mezd za 10 od-laioi so ga Predlagali deloda- Hof- iS0 se obvezali, da bodo i vsakemu delavcu brezplačno pet metrov sukna. RDEČA KNJIGA REŠKE VLADE. Reka, 13. julija. (Izv.) Današnja »Vedetta d’ Italia« poroča, da je vlada dr. Zanelle izdala rdečo knjigo, ki vsebuje vse dokumente in spomine, ki se nanašajo na dogodke od 3. marca t, 1. do danes. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE NA ANGLEŠKEM. London, 13. julija. (Izv.) Angleška banka je znižala diskontno mero na 3 odstotke. VLADA JE UGODILA MUSLIMANSKI ZAHTEVI PO NOVI BOSENSKI ŽELEZNICI. Beograd, 13. julija. (Izv.) Kakor se poroča, je ministrski svet na svoji včerajšnji seji ugodil želji muslimanske organizacije, po kateri naj se od projektirane jadranske železnice, ki bo tekla po dolini Drine, odcepi tudi proga čez Sarajevo, ki dobi na ta način zvezo s to železnico. Danes sta muslimanska poslanca dr. Karamehmedovič in Kurbegovič po-setila klube večinskih strank in intervenirala v tej zadevi. MINISTER PUCELJ OSTANE. Beograd, 13. julija. (T/.v.) Vprašan;e de-misije ministra za yji'edj!stvo Ivana Pvclja še ni definitivno reS^ro. Cikajo še da c te} zadevi razpravijajo k1 klini vočin^n strank. — Z druge p» st Jsvrava, da je minister Pucelj £e timaknii svojo ostavko, ker Je ministrski svit ugodil 7ahtevi samostojne kmetijske stranke po /Kradi?! železnice St. Jan?—Se/.i'-.*. POROČILO FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 13. julija. (Izv.) Danes je finančni odbor podpisal svoje poročilo o posojilu in ga je predložil narodni skupščini. Za poročevalca je določen poslanec Radovič POVIŠANJE PRORAČUNA ZA HRVATSKO. Beograd, 13. julija. (Izv.) Namestnik za Hrvatsko in Slavonijo Juraj Demetrovič je zahteval, naj se proračun za Hrvatsko in Slavonijo poviša za 50 milijonov dinarjev. Poviški se nanašajo na resorte za notranje zadeve, za prosveto, gradbe in narodno gospodarstvo. Namestnik Demetrovič je izjavil, da brez poviškov v proračunu ne more nositi več odgovornosti za upravo Hr-vatske in Slavonije. Finančni minister dr. Kumanudi je pripravljen ustreči tem zahtevam, ako finančni odbor ne t>o delal težkoč. VIOLA ZOPET NA REKL Reka, 13. Julija. (I2v.) Znani fašist Viola, ki je hotel spomladi umoriti predsednika reške vlade dr. Za-nello na jugoslovanskem ozemlju, je izpuščen iz zapora, ker mu niso mogli dokazati, da je v resnici nameraval umoriti dr. Zanelle. Jugoslovanska sodnija ga je kaznovala le zaradi nedovoljenega prestopa meje in ker ni imel dovoljenja za nošenje orožja. Vest, da se Viola zopet nahaja na svobodi, je pri reških fašistih izzvala veliko veselje. Pričakujejo, da se danes povrne na Reko. Boje se pa, da njegov povratek ne bi dal povoda za nove nemire. DRŽAVLJANSKE VOJNE NA IRSKEM ŠE NE BO KONEC. London, 13. julija. (Izv.) Listi objavljajo. da so ustaške čete proglasile v Corku republiko. Poročajo tudi, da je De Valera nahaja pri njih. Borzna poročila. Curih, 13. julija. (Izv.) Berlin 1.25, Newyork 522.25, London 23.19, Pariz 43.10, Milan 23.60, Praga 11, Budimpešta 0.40, Zigreb 1.55, Bukarešta 3.35, Varšava 0.095, Dunaj 0.02, avstrijske krone 0.02375. Berlin, 13. julija. (Izv.) Dunaj 1.535, Budimpešta 33.95, Milan 1985, Praga 868 90, Pariz 3615.45, London 1935,05, Newyork 439.45, Curih 8439.40. Praga, 13. julija. (Izv.) Dunaj 0.1575, Berlin 11.80, Rim 213, avstrijske krone 0.18, Italijanske lire 210, Budimpešta 3.825, Pariz 394, London 210, Newyork 46.45 Curih 908. Zagreb, 13. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.29—0.305, Berlin 21—23, Budimpešta 6.90—7, London 0—372, Newyork (ček) 81.30—82, Pariz 673—680, Praga 175— 180.50, Švica 1600—1620. Valute: ameriški dolarji 81.50—82-50, češkoslovaške krone 173—175.50, napoleondori 300—0, nemške marke. 19.50—23, italijanske lire 375—376. Beograd, 13. julija. (Izv.) Devize: Berlin 19.50, Pariz 675, Bukarešta 49, Milan 378, Praga 176, Dunaj 0.32, Ne\vyork 84, London 375. Valute: nemške marke 21, ro-m-mski leji 48,25, francoski franki 6oJ. JUTRI V SOBOTO POPOLDNE OB 6. URI VSI NA KONCERT. KI GA PRIREDI SRBSKA DECA V ».NARODNEM. DOMU« — VSTOP ZA ODRASTLE 2 DINARJA, ZA OTROKE 1 DINAR Kultura kila in ognia. Pred 14 dnevi so naši časopisi poročali o novem srozodejstvu, td ga 1* pretrpel naš narod v Julijski Krajini. Črede barbarskih fašistov so pridrveli v podkrnsko vas Drežnico, jo upepelile ter pognale vaščane po svetil, brez Strehe in kruha. Tako le bilo suho poročilo. Podrobnosti pa so navajale, da je noseča žena izginila v požaru, itd. Tedaj smo komentirali dejstvo kot tako ter smo se vzdržali iskanja pravegfl krivca. Danes smo v posesti podatkov, iz katerih izhaja vsa zahrbtnost ter ves vandalizem ital. kulturonoscev v Julijski Krajini. Iz Gorice je odšla na lice mesta, na vrh Kma, kjer je bil postavljen spomenik komisija, da prouči, ali je strela poškodovala spomenik ali pa je oskrumbo izvršila človeška roka. Kaj je ugotovila komisija? Dva dni pred poškodbo spomenika je vihrala huda nevihta okoli Krnskega pogorja. Spomenik sam je bil postavljen tehnično sila pomanjkljivo. Namesto odvodnega strelovoda so Italijani postavili železno zvezdo, simbol ital. vojske, ne da bi bi bil to zvezdo zvezali z odvodno žico z zemljo. Okoli spomenika je bil na široko posut cementni prah, katerega je strela, ko je treščila v spomenik, enakomerno razpršila na vse strani. Strela je odskočila na kovinasto spominsko ploščo ter jo vsled zračnega pritiska iztrgala iz ozidja in vrgla na tla. Na* tančni ogled spominske plošče in pa žebljev, s katerimi je bila pritrjena, je pokazal, da je samo elementarna prirodna sila mogla plošče izbočiti v konveksni smeri, in da bi se nasilno, človeško odstranjevanje jasno spoznalo vsaj v sledovih, če že ne v očitnih znakih. Pastirčki, ki so drugi dan prispeli vrh Krna, so ploščo odnesli v vas Drežnico. Če bi se bili hoteli maščevati, oziroma, če bi »oskrumba« spomenika biUt človeško delo, delo slovenskih rok, tedaj bi spominska plošča ne ležala ob spomeniku, temveč v kakšnem prepadu pod Krnom, da bi je človeško oko n« našlo nikdar več. To je stvarna podlaga »oskrumbe« krnškega spomenika. Dasi je dovoli znano, koliko itaL vojakov je baš na krnskem pogorja poginilo pod udarci ne* vihte, dasi ni bilo dokazano slovensko sodelovanje pri »oskrumbi*, se je vzdignila fašistovska druhal gornjih ital. mest ter pridrvela na naše ubogo, neoboroženo ljudstvo, ter mu upepelila domove. Značilno je, da je goriški državni pravdnik usta\>il preiskavo proti osamljenim osebam, 14 in 15 letnim pastirčkom. Goriško sodišče pa je odkloniUf zahtevo, da se sodno ugotovi poškodbo spomenika po nevihti in streli, češ, da je zadeva političnega značaja in spada vsled tega pod kompetenco generalnega komisarja. Na eni strani barbarski bič italijanskega fašizma, na drugi strani pribita nedolžnost našega ondotnega prebivalstva. Kaj naj rečemo mi, svobodni bratje neosvobojenih, zasužnjenih, poteptanih in ponižanih bratov na solnčnih goriških brdih, na pobočju Krna, v Drežnld, Kobaridu, na Svetišču Sv. Lovrenca? Ali bomo še nadalje stali križem rok ter, gledali to satansko početje naših sovražnikov? Poslednji čas je, da organiziramo efektivno zaščito našega, 'danes smemo upravičeno reči, zasužnjenega naroda v Julijski Krajini. S tem prihajamo k ruk čelni strani upepelitve Drežniške vasi in z njo združenega nasilstva. Ali opomin,t da združimo naše Intelektualne in gmotne sile za zaščito naših goriških rojakov, ali pa nadaljno molčeče prehajanje preko takih dejstev, računajoč na božjo previdnost in prihodnjost, ko bomo stopali proti tržaškim obalam v osvobodilnem viharju. Mislimo, da se moramo zganiti! Osredotočiti moramo svoje moči, ustanoviti moramo stalni komite, ki bo kazal vladi, kako ima ravnati z italijansko vlado in s pokvarjenim italijanskim narodom, ki ne zna obsoditi grozodejstev faustovskih sorojakov. Imamo v rokah bodoče trgovinske pogodbe, naše so zlate stezice ital. gospodarstva in industrije, ki vodijo preko naše države na Balkan in v Orijent. Imamo evropsko javnost, pred katero iznašajmo ta grozodejstva. Postavimo po naših mestih kioske s fotografičnimi posnetki italijanskih zločinov, propagirajmo idejo avtonomne državice Julijske Krajine, brez katere ne bo miru v Srednji Evropi. Ta misel ni samo v gospodarskem in moralnem interesu Italijanov in Slovencev v Julijski Krajini, temveč pomeni tudi edino mostišče, ki je v stanu premostiti prepade strasti in sovraštva, ki bodo sicer neko£ eksplodirale v besnem spopadu krvi in orožja. Avtonomna državica ni samo postulat humanizma, da na ta način prestanejo zločini v Julijski Krajini, ni samo pobožna misel pacifizma, temveč kažipot realne politike, ki naj zbliža Italijo in Jugoslavijo v sosednem prijateljstvu z gospodarskim blagostanjem in kulturno VZajemnOStjO. i„ . , % Napeta sStuacifa med radikali in demokrati. DEMISIJA CELOKUPNEGA KABINETA. Beograd, 13. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je poslal danes dopoldne predsedniku demokratskega kluba Davido-vlču dopis, v katerem sa obvešča, da ne more sprejeti kandidature poslanca Dragu-tina Pečiča za ministra za notranje stvari. Davldovič je odgovoril, da vsebine tega pisma ne more vzeti na znanje in da demokratska klub vztraj«. pri tej kandidaturi >n da bo, ako bo poireba, izvajal vse posledice. — V parlamentarnih krojfih so zaradi novega položaja, ki ie n istal vsied ooklo-ni!nega stališča predssJ^iiM vlade Pašiča do kandidature pos. Pešiča, danes razpravljal; o možnosti, da mo,'.oče venJurie osta- ne dosedanji minister dr. Voii MariniiJviC na svojem mestu. Beograd, 13. julija. (Izv.) Zaradi nesoglasja med radikalci in demokrati v vprašanju novega ministra za notranje stvari je postal parlamentarni položaj nocoj kritičen. V političnih krogih zatrjujejo, da je. ministrski predsednik Pašič še* danes popoldne poslal kralju na Bled brzojavko, v kateri mu naznanja de-misijo celokupnega kabineta zaradi vprašanja zasedbe notranjega mifl-strstva. Proračun bo sprejet do 1. avguste. Beograd, 13. julija. (Izv.) Zaradi razprave o interpelaciji posl. dr. Gosarja na današnji seji narodne skupščin se je pro. računska debata odgodila za jutri. Po informacijah, ki Jih Je dal poročevalec finančnega odbora dr. Sečerov, sodijo, da bo proračun sprejet do 1. avgusta, ako se vrše seje narodne skuPš5lne od 6. zvečer do polnočL V podrobni debati bo govorilo le nekaj poslancev, ker se mora sprejeti vsak paragraf zase. kar bo itak trajalo doucot V HAAGU ŠE VEDNO NOBENIH USPEHOV. Haag, 13. julija. (Izv.) V, podkomisiji za proučevanje dolgov je izjavil ruski delegat Litvinov v odgovoru na celo vrsto vprašanj delegata Alfanda, da bi bilo odveč, predlo^ žiti vprašanje moratorija mešanemu razsodišču, ker bi bilo zelo težko1, najti tako razsodišče, ki ne bi bilo pod uplivom lažnjivih informacij O Rusiji. Predsednik komisije je ugotovil, da se glede načina obnovitve dokov ai j Rev. 159 ------------- Protest izseljenca« Ugledni hrvaški tednik, ki izha-J® v Chicagu v severni Ameriki, Je objavil v svoji izdaji od 22. junija zanimiv in za naše razmere instruk* tiven članek pod gornjim naslovom: »Mi smo že večkrat pisali, kako malo obzira in malo dobre volje imajo v domovini napram izseljencem. Izseljenci, ki se vračajo domov ali prihajajo na obisk, potujejo iz Amerike v dvojnem razpoloženju: ali kot navdušeni Jugoslovani ali kot veliki skeptiki, katerim je bila Jugoslavija od prvih dni njenega obstanka naslikana kot zemlja nasilja In korupcije. Treba je nadalje imeti pred očmi, da prihaja izseljenec iz kraja, katerega se vojna ni niti dotaknila, ter da, ko pride v stik s toliko odvratnih pojavov v stari domovini, to nanj mnogo mogočneje vpliva, kakor na one, ki so se na te pojave že navadili. ; Izseljenci niso ne kdorkoli ne karkoli! Ko pride izseljenec domov, prinese svoj dober denar ali svoje Življenje in denar. Prinaša torej rodni zemlji veliko korist. In kaj bi bilo v tem slučaju dolžnost domovine? Bila bi: da se vsaj prizadeva, da ne ubije v rodoljubnem Jugoslovanu njegovega razpoloženja, a da ne ojači mržnje v skeptiku. Pa na žalost, sramoto In škodo se postopa v domovini napram Izseljencem tako, da se pri prvem ubije zaupanje, a pri drugem ukrepi mrž-njo. Kar dela zasebna javnost ali kar dovoljuje, da dela — to se da še razumeti, četudi ne opravičiti 1 Izseljenec Itak trčne pri vsakem svojem koraku na prevare In izkoriščanja, pa ga ta prikazen tudi y domovini ne jjo bogve kako dimila. Vendar ko najde pri državnih ofganih brezobzirno, neotesano in brutalno postopanje, ga to tako razočara ali zjezi ali užali, da ima, bodisi da je Jugoslovan ali »avstrija-kant«, edino željo, da zopet«— zbeži is domovine... _ Skoro vsak izseljenec, ki pride flomov obišče tudi glavno mesto Beograd. Vtis, katerega dobi tam, prinese nazaj v Ameriko. Tako je šel v Beograd tudi naš rojak, gospod S. Šabič iz Sacramenta v Kaliforniji. Vtis, ki ga je dobil v Beogradu, ga je dovedel do tega, da je naslovil potom časopisja odprto pismo na ministra notranjih del. V tem pismu je gospod Šabič podrobno razložil, kaj se mu je dogodilo, ko je šel v centralni zglasilni oddelek, kateremu načeljuje neki Vesič, da dž vidirati potni list. Ta Vesič ga Je pustil dolgo čakati, četudi ni imel drugega opravka nego, da v uradu spije tri kave drugo za drugo. Krasen je ta turški običaj v uradu slavnega mesta moderne države! A ko se mu je zdelo, da se je izseljenec načakal, mu Je velel čisto po balkanski: »DodjI su-$ra!« No, drugi dan je bil praznik: pa ko je g. Šabič na kulturni način prosil, naj se mu potni list potrdi še Isti dan, ga je Vesič po balkansko nahrulil In opsoval. Verjetno je, da postopa ta Vešič tudi z vsakim drugim tujcem in izseljencem na način, kot je to storil 9 gospodom Šabičem. Jeli kaj naravnejšega, nego da sl vsak tujec v tem Vesiču predstavlja celo Jugoslavijo In vso njeno državno upravo? Ter da se povrne v svet z to sliko v spominu in jo razloži ysakems znancu in prijatelju? Kakšna Je ta slika, bo bralec najbolj razvldel Iz besed gospoda Šabiča samega, kakor smo jih Čitall y zagrebški »SlobodnI tribuni«: »Ko sem odhajal od tega gospoda, ml je postalo temno pred očmi In sem reagiral. Ko me je Še vprašal — oholo, kakor da vprašuje svojo deklo: kdaj mislim zapustiti Beograd, sem mu užaljen rekel po priliki nastopno: Zapustim Beograd takoj, ali takoj odidem tudi v Ameriko, da povem tisočerim našega naroda, da v Jugoslaviji ni mesta za nas Hrvate-Jugoslovanc. ko se vendar z nami postopa na tako barbarski način.« Gospod Šabič je imel prav: to je pravi barbarski način, vendar se ne strinjamo z zaključkom. Potrebno bi bilo, da pride iz Amerike v Jugoslavijo čim več dobrih Jugoslovanov, da pomagajo odstraniti vse barbare lz državne uprave... Ne, niso največji neprijatelji Jugoslavije separatisti in zli sosedje. Največji neprijatelji Jugoslavije so oni, ki vodijo v narodu upravo z korupcijo in z neotesano silo. Stokrat smo rekli: Dajte narodu dobro in kulturno upravo in nihče ga ne odvrne od Vas. Dajte mu tiranijo in korupcijo in on se bo uprl proti samemu sebi. Narod ne veruje lepim besedam, on sodi samo po delih. Kdor ne pozna te resnice in se ne ravna po nji, ta naj opravlja kak drug posel, namesto, da se igra z usodo cele države.« Janko Benedičič, Ljubljana. Haša beda in naš ugled. Da se bomo morali državni na-stavljencl v svoji osvobojeni domovini tako bridko boriti za svoj obstoj, tega nismo pričakovali. Toda še koncem leta 1919 smo svojo zmoto uvideli, ko smo se morali boriti s stavko za naše priboljške. Se slabše Je danes, ko o svoji bedi pri obupnem stanju naših družin, odkritosrčno skoraj govoriti ne smeš. Posebno obupen je naš položaj danes vsled tega, ker se nam je oni priboljšek, ki smo ga dobili z zakonom meseca decembra 1. 1. — kar naenkrat z brzojavno naredbo ukinil, oziroma maksimiral. In to se je zgodilo pri onih nastavljencih, ki imajo najmanj plače pa največ otrok, to so — uslužbenci neuradniških kategorij. Ce danes uradništvo ne more živeti s svojimi prejemki, kako naj živi kak sluga ali poduradnik z današnjimi maksimiranimi prejemki. Koliko je bilo že protestnih shodov, koliko že spomenic, deputacij itd, da bi se ta vnebovpijoča krivica popravila, a do danes ni še nikake rešitve. Nobeno čudo torej ni, da ti prizadeti tovariši trumoma puščajo državno službo ravno pri nas, pri zboru policijskih nameščencev v Sloveniji. Mi državni policijski nameščenci smo že od lanskega leta tiho in potrpežljivo trpeli bedo In pomanjkanje v naših družinah ker smo še vedno upali na boljše čase, toda — žal, zaman. Kolikor so nam družinske razmere puščale, smo našo bedo In pomanjkanje blažili s tem, da so naše Žene nosile skromne premičnine od meseca do meseca v zastavljalnico, da smo se mogli pošteno preživeti. Ni nas tega sram, vse je bilo pošteno. Za ukinjenje naredbe in pa povišek prejemkov ni pri sedanjem vladnem režimu nobenega upanja, premičnin pa — razen skromnega pohištva — tudi nimamo več. Kaj počnemo sedaj, s kom naj preživimo našo lačno in sestradano deco? Ali naj poprodamo še tisto naše skromno pohištvo, da bomo še svoj pičli počitek uživali na golih — tleh? Ali naj prične naša deca po mestnih ulicah beračiti kruh? V tako obupnem stanju se nahajamo vsi tisti policijski nameščenci, ki sl ne zamoremo preskrbeti zaseb- nih služb. Zato smo si ta položaj v precejšnji meri pričeli blažiti po receptu g. finančnega ministra z tako-zvano, ampak pošteno, zarado. — Nekateri naši tovariši — sotrpini — hodijo v svojem že itak skromuo odmerjenem prostem času delati na polje; žagajo drva po hišah, detejo pri raznih stavbenikih, pri pekih pečejo po noči kruh, opravljajo službe poljskih in gozdnih čuvajev, šivajo raztrgane vreče itd., vse le zato, da se zamorejo skromno,, a pošteno, preživeti pri tej gorostasni in še vedno rastoči draginji. Vse to je žalostno toda resnično! Žalostno pa je za nas — kakor škandalozno za državo — to tembolj, ko uvldevamo, kaj smo sl po dolgoletnem in zvestem službovanju pri državni službi — priborili. — Javni organi vršimo dnevno po 16 in še več ur naporno In odgovornosti polno službo, v svojem pičlo odmerjenem prostem času naj se pa bavimo s »postranskimi zaslužki«. Vsakomur bo jasno, da je tak položaj za nas že iz zdravstvenih ozirov precej opasen. Železni stroji rabijo, in ga tudi imajo, svoj oddih, nas male In uboge zemljane pa se tira v brezkončno delo. V takem položaju ne bomo dolgo vzdržali; sistem nas tira v gotov pogin, kajti moč! nam bodo kmalu pošle. Kaj bo počela naša deca, ko ne bo več onega, ki danes vse vzdržuje, vse pošteno preživi, — to naj sodi javnost! Kdo bo našo deco podpiral, kdo živel, ko ne bo več družinskega očeta? Ali ne bo imela država to nalogo? r— Tudi tu bodo izdatki! Z našim postranskim zaslužkom odjedamo raznim delavcem — po poklicu — njihov vsakdanji kruh in povzročamo mi, policijski nameščenci — brezposlenost, ker smo v to primorani. Z »zarado« v največji meri trpi naš ugled — ugled javnih organov. Naš ugled je pa tudi ugled naše države Jugoslavije. Kako bo službeno razmerje med stražnikom, ali pa polic, nadzornikom in pa njegovim »sodelavcem« v slučaju kakega prestopka od strani delavca? Kje bo čast stražnika in pa avtoriteta okolišnega nadzornika? Gospod urednik! To nas boli, boli tem bolj, ko se nam v izvrševanju naše službe javno očita, da nič ne zaslužimo. Zato se oglašamo javno, ker mi vemo, da naše današnje razmere in naše životarenjg ni naši državi v prid, ter Ji škodi na ugledu, kakor škoduje tudi našemu zboru. Vse to je pa tudi selo opasno za vzdrževanje »javne sigurnosti«. Ponovno apeliram na merodajne faktorje, na Javnost In na posedujoče sloje, ukrenite potrebno, da se naš položaj — položaj državnih policijskih nameščencev — hitro zboljša. Ker mi pešamo in hiramo, naša deca je gladna, zato prosimo in prosimo, zganite se, kajti le hitra odpomoč more obraniti pred — razsulom javne stgunostl v Sloveniji! *+' »Odbor češkoslovaške - jugoslovanske Lige v Bratislavi bo dajal v svojem oddelku na II. orijentalnem velesejmu v Bratislavi jugoslovan-sikm obiskovalcem splošne Informacije in prevzame brezplačno razširje-vanje reklamnih in informatičnih tikovim Na veletržni borzi brezplačno naznani ponudbe In vprašanja Jugoslovanskih tvrdk, ki se veletrga ne udeleže. Interesovane češkoslovaške tvrdke naj pošljejo svoje reklamne tikovne projekte, želje Itd. na naslov: Ceškoslovaška-jugoslovanska Hga, Bratislava, Orljentalnl trg.« Alf ste že žlan Jugoslovanske Matice? Polltttne vesti. Molže kot grob! Na včerašnji članek dr. Ravniharja molče gospodje okoli »Jutra« kot grob. Menda jim je zaprlo sapo, ko vidijo, da se proti korupciji in | nepoštenosti združuje vsa poštena ! napredna javnost. Seveda ne za dolgo: Ciniki pri jJutru« pogoltnejo tud! najtežje očitke hi -utri morri.i že se bodo zopet proglašali za edino poštene državotvorce. So pa le žrja-voborci. Nezaupanje napram režimu. Dr. Trumbič je v svojem govoru trdil, da je današnja vlada vdušila delazmožnost sedanjega parlamenta s tem, da je na nasilen in protizakonit način odvzela komunističnim poslancem njihove mandate. Beograjska »Epoha« pristavlja k temu, da glasom poslednjega odstavka 88 člena ustave noben Član Narodne skupščine ne sme biti pozvan na odgovor za tisto dejanje, zaradi katerega se ga ni preganjalo. Kako pa je bilo z obsojenimi komunističnimi poslanci? Narodna skupščina jih je predala sodišču radi atentata, sodišče jih je sodilo radi komplota proti državi, obsojeni pa so bili radi svojega programa in idej! Kaj pomeni to? Pomeni pač najbrutalnejše gaženje ustave. Poleg tega pa prihaja še to, da obsodbe ni izreklo sodišče, temveč režim. Dokaz zato je amnestija povodom kraljeve svatbe, ki je oprostila kockarje, lopove, hajduke, zlikovce in zločince, samo ne političnih krivcev, ki bi morali biti v prvi vrsti pomiloščeni. Naši delegatje pri zvezi narodov. Dne 17. t. m. bo imela v Londonu zveza narodov važno sejo. Razpravljalo se bo o vpadanju bolgarskih tolp v naše, rumunsko in grško ozemlje, o madžarskh vpadih čez naše meje, o narodnih manjšinah itd. Našo državo bodo zastopali na konferenci sledeči delegatje: Mata BoškovIč, Mfhajlo Ristič, Mihajlo Gavrilovlč, Milan Rakič in Milutin Jovanovič. Kot eksperti pa bodo prisostvovali: polkovnik generalnega Štaba Nedič, naš sofijski ataše dr. Vasa Jovanovič, odvetnik dr. Reis in tajnik zunanjega ministra Milan Antič. Bolgarski delegati za svet zveze narodov. Beograd, 12. julija. (Izv.) Danes so potovali skozi Beograd člani bolgarske delegacije, ki potuje čez Dunaj in Berlin v London, kjer bodo na seji sveta zvzea narodov zagovar- jali pritožbo bolgarske vlade pro3 Jugoslaviji. Predsednik te delegacije je bolgarski poslanik v Beogradu Kosta Todorov, ki se je že včeraj odpeljal iz Beograda. Člani bofgitrske delegacije so Simon Radev, Petkov in Nujukov. Dr. Marlftkovi’6 vstraja na demlsifl. Beograd. 10. jul. Ozv.) »Politika« poroča, da je minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič ponovno prosil predsednika demokratskega kluba Ljubo Davidoviča, na se določi njegov naslednik v tem resortu, da ne more več ostati na svojem mestu. Načelno glasovanje v drž. proračuna. Beograd, 12. julija. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je opozoril poslance, naj se zanesljivo udeleže petkove seje parlamenta, ker bo ta dan po končani debati naj-brže načelno glasovanje o državnem proračunu. Pozval je tudi klube, naj uplivajo na svoje člane, naj ne za-puste Beograda zaradi podrobne debate o tem vprašanju. Haaška konferenca ostane brezuspešna? London, 12. julija. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Haaga: Dasi ni zaznamovati nikakega novega za-pletljaja v položaju, vendar sodijo, da se ne bo dal doseči sporazum t Rusi. Padanje marke pred angleškim ministrskim svetom. London ,12. julija. (Izv.) Ministrski svet je razpravljal o padcu nemške marke, ni pa sprejel nobenega sklepa, ker to vprašanje zanima v enaki meri vse države, ki so podpis sale versaillsko mirovno pogodbo. Konflikt med Bolgarijo In Madžarsko. Budimpešta, 12. Julija. (Izv.) Madžarski korespondenčni urad poroča: Kot represalija za dejstvo, da so bila v Sofiji uradno zaplenjena brez pravne podlage stanovanja treh' madžarskih državljanov, so tukajš* nje oblasti odredile, naj se Izpraznijo v Budimpešti stanovanja treh bolgarskih državljanov ter prostori za bolgarsko šolo in cerkev. Nova revolucionarna zarota na Portugalskem. Pariz, 12. Julija. Ozv.) TfikaJ so razširjene govorice, da so na Portugalskem odkrili novo zaroto revolu-cionarcev. Nekaj častnikov je bila aretiranih. Gospodarstvo. Vinska razstava z vinskim sejmom v Mariboru. Vinarski in sadjarski odsek slov. kmet. družbe v Mariboru je, kakor znano, sklenil prirediti vinsko razstavo v Mariboru, kot centru vinske trgovine za vina iz slov. štajerske, povodom pokrajinske obrtne razstave od 8. do 17. septembra 1.1. Namen te razstave je, nuditi vsem vinskim kupcem ln trgovcem z vinom iz tufa inozemstva priliko, da se seznanijo v najkrajšem času, na najenostavnejši in najcenejši način z vsemi vrstami vin, kar jih slov. Štajerska premore in da se informirajo o razpoložljivih množinah, krajih, kjer leže, cenah ter o kupčijskih razmerah sploh. To je prvi poskus ustvariti v Mariboru neko središče, kjer se zberejo vsako leto ob gotovem času vsi vinski interesenti v svrho informacije in sklepanja vinskih kupčij, iz katerega bi s časom lahko nastala prava vinska borza. Reklama za !o prireditev se bo delala v člmvečft meri v tu- ln inozemstvu potom čas* nikov in posebnih-lepakov. Da boi uspeh čim popolnejši, je potrebno, da se vinski producenti za zadevo; čim bolj zanimajo in razstave v čim* večjem številu udeleže, Vsi ostali pa, ki se razstave Iz kateregaslbodl vzroka ne morejo udeležiti, so pa prijazno vabljeni, da naznanijo svoje vinske zaloge in njih cene, da se bd zamoglo vinske kupce primerno ln* formirati. * Določbe za udeležbo so sledeče? 1. Razstave vinskih vzorcev se lahko udeleže vinski producenti,, vinarske ali kletarske zadruge lik vinski trgovci Iz slov. štajerske, to* da vino se sme razstaviti le pod i*m virnim Imenom. 2. Razstavi se lahko vse vrse vi* na od navadnega namiznega do naj-* boljšega buteljčnega, stare ln novo letnike. P, fX V/ELLS: V GLOBINI. Odtod sl je lehko vnovič dobro ogledal Čudaške prebivalce globin. S presenečenjem je opazil, da se mečejo pred njim na tla — vsi do enega, ki Je bil napravljen v nekakšne kuščarjeve luskine in oven-Ičan s svetlim dlademom ter Je stal pokoncu, neprestano odplraje ln zapirale svoj lezavskl gobec, kakor bi yodll zbor bogomolcev... ' Nekaj Je pograbilo Elsteada, da je spet vteknil svojo malo žarnico ter se pokazal svojim globinskim bitjem, čeprav so mu ona tisti hip izginila v noč. Ko so ga zagledala tako iznenada, se je Izprevrglo pobožno petje v hrumenje In razburjen krik; da bi jih mogel opazovati, je Elstead spet utrnil svojo luč ter se utajil njihovim pogledom. Toda nekaj časa je bil preveč oslepljen, da bi mogel kaj razločiti; ko so se mu oči Spočile, so ii~t klečali. In tako so ga molili brez oddiha In prenehanja tri dolge ure. Elstead poroča v vseh rodr-bno-stih o čudovitem mesta in njegovem Brebivalstvm. tem ljudstvu večne no* 61, ki ni nikoli zrlo ne solnca ne meseca ne zvezd, ne brstečega zelenja ne živih bitij, kakršna sopejo v našem zraku, In ne ve ničesar o luči ali ognju, nego pozna zgolj svetlikajoče sijanje živih stvari • • • • • Naj bo ta zgodba še tako nenavadna — še bolj znamenito Je, da se možem znanosti — odličnim strokovnjakom kakor Adamsu ali Jen-klnsu — nikakor ne zdi neverjetna. Zatrjujejo nam, da ne uvidijo razloga, zakaj ne bi mogli živeti na dnu globokega morja Inteligentni, vodo-sopni vretenčarji, ki so vajeni nizke temperature in ogromnega pritiska ter ustvarjeni s tako težkimi telesi, da ne plavajo ne živi ne mrtvi — ne da bi ml vedeli zanje — z nami vred potomci velike theromorphe iz New Red Sandstona. Oni bi nas seveda spoznali — čudna, meteorska bitja, ki padajo zdajpazdaj mrtva Iz skrivnostne črnine njihovega vodenega neba. ln ne le ml seml, ampak tudi naše ladje, naše kovine, vse, kar spada k našemu življenju, jim dežuje Iz te noči. Včasl prileti utopljen predmet In Jih podere ln zrnasti kakor, kazen n* vidne sile — drugič se uslpljujejo stvari, ki Jih odlikuje izbrana lepota, velika koristnost ali pa oblika, iz-podbujajoča k novemu napredku. Njih vedenje spričo pojavljenja živega Človeka si je najlagije predočiti, ako pomišlimo, kaj bi na primer počelo barbarsko ljudstvo, med katero bi zdajci priplavalo svetlo, ožarjeno bitje iz zračnih višav..... Elstead Je najbrže povedal oficirjem na »Ptarmlganu« Sčasoma vsako podrobnost svoje dvanajsturne prigode v globini. Znano ml je, da je hotel vse popisati; ker pa tega ni utegnil storiti, smo primorani sestaviti posamezne odlomke njegovega poročila po spominih poveljnika Slmmonsa, Weybridga, Lindleya In ostalih. Tako se riše pred nami temno in frangmentamo celotni prizor: ogromni, pošastni temp el, klečeča, psalme prepeva loča bitja s svojimi temnimi, kameleonskimi glavami in r.edlo sljajočimi oblačili, ter Elste-a*i. ki je spet ‘»teknil svojo luč In jim zaman izkuša »dopovedati«, da naj izpuste konopec, za katerega je privezana njegova ohlp -, . Mimi« ta mineva za minuto, ln ko pogleda Elstead na uro, vidi strahoma, da mu ostane kisika le še za Štiri ure... In petje psalmov v njegovo čast se nadaljuje, neprestano, kakor žalna koračnica spričo njegove bližnje smrti........ Kako se je pravzaprav odtrgal, mu samemu ni Jasno; vrv, ki je visela od oble, se je morala očividno predrgniti db kakem robu oltarja. Krogla se je mahoma zavrtila in splaval je kvišku, kakor bi vzplavalo s praznoto obdano etersko bitje po našem ozračju spet nazaj v tisti eter, Iz katerega se je rodilo. Moral jim je Izginiti Izpred oči, kakor Izgino mehurček ogljikove kisline iz našega vzduha. To Je bil zanje pač čuden vnebohod! Navzgor Je šinila krogla še dosti hitreje nego prej, ko Je drla s pomočjo svinčenih uteži v globino. Segrela se je tako, da je kar žarela. Okna so bila obrnjena kvišku, in Elstead se še spominja, kako je vrvel mimo stekla cel tok mehurčkov. Vsak hip se je bal, da poči. Nato se mu je zdajci storilo, kakor bi se sukalo v njegovi glavi ogromnakoloi ves blazinasti prostor se Je vrt0 okoli njega — In tedaj Je Izgubil za« vest. Prvo, kar je pomnil potem. Je bila že njegova kajuta ln zdravnikovi glas. Takšna je bistvena vsebina £udntt istorije, ki jo je Elstead odlomkom« pripovedoval oficirjem na »P t a r i m l g a n u«. Obljubil Je, da jo kesnen je napiše. Tisti čas so se ukvarjale izsledovalčeve misli največ z Izbolj* šanjem njegove priprave, ki ga J« dal izvršiti v Riu. Zdaj nam je le še poročati, da etf je spustil dne 2. februarja 1896 * izpremembami, na katere ga Je opo* zoril prvi poizkus — iznova ne drzno pot v oceanske globine. Kata? se je končala, ne zvemo po vsej pri-« liki nikoli. Zakaj "mil se ni. Trinajsti dui je krožil »P t a r m I g a n« okrog kraja, kjer so ga bili spustili v| morje — a vse zamanl Nato se je vrnil v Rio ln brzojavili so Elsteado« vim prijateljem. Zadeva počive zazdaj. A težko si je misliti, da ne bi nihče poizkusil dognati, ali in U koliko je verjetna ta čudna zgodb* o doslej še neznanih mestih mn** 8kih globin ..... Strani * J?'- V20r^ni ssjem, ozir. prostor pridejo vina samo v steklenicah in sicer se mora poslati od. vsake vrste vina po 50 sedemdcsetinskih steklenic. Izjemoma se dovoli manjšim posestnikom, da se udeleže razstave z vrstama vina po 25 steklenic, paj" s ,50 steklenicami. Vina se pa r-10. Pošljejo v Maribor tudi v sod-CKih in prevzame polnjenje odsek. 4. Za steklenice, zamaške, oprejo steklenic in zaboje za pošiljanje skrbi odsek, ki nosi tudi stroške za transport po železnici. 5. Vsa za razstavo namenjena vina se preizkusijo pred polnjenjem v steklenice po posebni, v to svrho Sestavljeni komisiji, ki ima pravico vina, ki ne odgovarjajo, izključiti od razstave. 6. Za prijavo udeležnikov, pre-pre^njo, polnjenje in odpremo vina se postavijo za posamezne vinarske okoliše posebne ko- slcer °Z’ pripravIjaIni odbori in a) za vinarske okoliše Maribor, ovenske gorice in Pohorje: odbor, jestoječ iz gg. Srečko Robič iz Lim-Dusa, Franjo Rudi iz Kamnice, Josip zabavnik iz Maribora, Alojz Zupanič iz Vajgna, Anton Lipovšek iz Šmar-|pte, Franjo Thaler iz St. lija, Ivan t .ek Iz Vertič, Andrej Žmavc Iz Maribora, Anton Puklavec iz Maribora, Fr. Reizer, pos. in gost. Sv. Lenart Slov. gor., Al. Selinker, pos. »n Sost. Sv. Marjeta ob P.; poslovodja: Vinarsko društvo za mariborski okraj v Mariboru; b) za vinarske okoliše Ptuj, Ha-r e In Slovenske gorice: gg. Miha Pnm 1 -,lz Sputte, Franjo Majcen iz Podlekmka, F ,n Osterberger iz c*iS i ST anc iz Ptuja, Franjo Čuček iz r.. ... Jakob Belina iz ’ 'Slovodja: Vinarsko nruštvo za ptujski okraj v Ptuju; c) za vinarske okoliše Ljutomer, urmož, Gor. Radgono in Slov. go- gg. Fric Zemljič iz Ljutomera, vran Stajnko Iz Ljutomera, Robert Košar od Sv. Bolzenka, Clotar Bou-*»er ml. iz Gor. Radgone, Lovro Pe- tovar iz Ivanjkovcev, Jakob Zemljič iz Radgone; poslovodja: Vinarsko društvo za ormoški okraj v Ormožu; d) za vinarski okoliš Celje-šmar-Je: gg. Ivan Belle iz St. Jurja ob j. ž., Fran Ferlinc In Fran Stamberger iz Šmarij pri Jelšah, Franjo Roblek iz Žalca, Andrej Rečnik in Mir. Majen iz Celja; poslovodja: Vinarsko društvo za šmarski ekraj v Šmarju pri Jelšah; e) za bizeljski vinarski okoliš: gg. Fran Kene ml. v Globokem, Jos. Janežič ml. v Bizeljskem, Josip Pečnik iz Kapel, Fran Virant in M. Karner iz Brežic; poslovodja: Fran Virant, vinarski inštruktor v Brežicah. 7. Udelžbo (vrste in razpoložljive množine vina, provenjjenco, letnik je naznaniti takoj, najkasneje pa do konca julija t. 1. ali podpisanemu odseku, ali pa dotičnemu lokalnemu pripravljalnemu odboru. 8. Na razstavo se sprejemajo razen vina še šampanjec, sadjevec, brezalkoholne in žgane pijače. 9. Stroški razstave se bodo krili s prispevki pmetijske družbe, vlade ter drugih korporacij, kakor tudi z izkupičkom za prodane vzorce vina. 10. Udeležnikom razstave se izplača za razstavljeno vino po kritju razstavljanih stroškov preostali znesek, ki bo znašal z ozirom na lanske izkušnje v Ljubljani ter na predvidljive manjše prireditvene stroške v Mariboru vsaj 20 K za buteljko razstavljenega vina, t. J. 26.60 K za liter, ali današnjo povprečno vrednost vina. 11. V svrho premiranja vinogradnikov, k! razstavijo brezpogrešno vzgojena vina, se je zaprosilo vlado za podaritev denarnih nagrad. Raz-ven tega se bo razdelilo več častnih nagrad za posebno dobra namizna vina, kakor tudi za posebno znamenite kvaliete. Maribor, dne 7. julija 1922. Vinarski in sadjarski odsek kmet družbe za Slovenijo v Mariboru. Dnevne vesti. j.0 Državni nameščenci veselite set Ka-krno-i,,6 ?ar?. poroia lz dobro informiranih sov, je finančno ministrstvo odločilo, da o™ bodoče vsem državnim nameščen-odtegovalo 10 odstotkov njihove plačo za potrošačke zadruge. Potrebna naredba za Vojvodino. »vi ™imstrstvo Je odredilo, da morajo tern. I °Min,i vsi ŠQlskl otrocl> katerih ma-UmLu ie ®rb°hrvatski, a so dosedaj ob-aw»i nemške ali madžarske šole, pre-^ ,v dotl5ne razrede naših šol. S tem »e oo število nemških in madžarskih razredov močno reduciralo. —■ Molitev za kraljico. Sabor pravoslavne cerkve Je odločil, da se mora v liturgiji ln pri molitvah v cerkvah poleg kraljevega imena yedno Imenovati tudi ime kraljice. — Nesrečen konec 2 španskih pilotov. JHurokanski ustaši so umorili dva španska totolca, W sta padla v njih roke. m. V ZV^Ska,ekspl?Ha m Sv skladišču min v Grodnu se je prlpe- ^ ™aaehpl0?,]aikI ie skladišče popol-■wma razdejala V Cuzhavnu in okolici so zelo V!? S1,pe* ^rtev ie razmeroma * uLTn’ ob eksPl°zijl ni bilo nikogar ?,a5K eneea mrtveca štiri V hoinlšnico v Cmchavnu Ra*»»P?Iai 13 težk° 111 34 Jahko ranjenih. os6h ~ ?a ,e bil° ranjenih še kakih 100 se nnh?! ni|mi tU(h otrocL Med ranjenci maiol? j nekl antantni častnik, ki je Dre»!j?I,e eksplozijo z antantno komisijo naprave. Škode je mnogo milijo- v.-TT.fkkrti na Romunskem. V okolici Bu-® *o Ugotovili pet slučajev kolere. 86 Je Pjeiskava, ki je dognala, da je aanesel vojak, ki je prišel z rusko-notr^K j me^e- Oblasti so ukrenilo vse ®esta 01 86 ko*era M zanese v glavno ofca^T \?Jn,°m0T Pohabljenke. V Podborštu f dne 7- t, m. obesila 38-naiH i£«*bljenk? FranJa Mu51t Fri njej so ša « . ,na katerem je zapisala, da Je tudi blla Pohabljena, nekaj pa *«radl prepirov. ZJbbii‘nJt0nlre.s frgoslovanskth tehnikov v vrli vii ,I,ekom meseca avgusta t L se taknitX* * kongres tehnikov iz vseh rti raan» n države. Kongres bo v prvi vr-'dčnth ^jH?1 0 Premestitvi poedinih teh-oddelkov in o skupni organizadJL bom J/ubezen. V Framu pri Marico Kn . . t®1 G. zaljubil v mlado de- tontom ll £ drU videl deklo iti z drugim kron denarja in več zlatih predmetov. V stanovanje posestnika Štefana Sagadina v Majspergu pri Ptuju so vlomili neznani tatovi in odftesli pol kg srebrnega denarja listnico s 23 000 kronami In več obleke in čevljev. O storilcih ni sledu. Uubijana. ** Socialna slika iz kavarne »Zvezdan. J8-letni K. Trafenik iz Maribora služi za vajenca v kavarni »Zvezda«. Te dni sta kavarniška natakarja J. Štraus in Stanko Sc-i • ub°ze8a fanta brez pravega vzroka z nekim topim orodjem tako pretepala po glavi, da se je moral zateči k zdravniku za pomoč. Štraus Je fantu grozil, da ga bo ubil. Tudi zdravnik se Je zgražal nad toliko surovostjo, ter pripomnil v zdravniškem spričevalu: »Sramota je, da se kavarniški vajenci še danes pretepavajo in Je nujno potrebno, da pristojne oblasti store primerne korake.« = Nepreviden voznik. Iv. Dimnik iz Bizovika Je tako divje pripodil s svojin) vozom iz Tivolija mim.o velikega semnja, da je ob hodniku na Gosposvetski cesti podrl na tla upokojenega finančnega svelnika g. Jos. Svobodo, ki je k sred ostal brez posebnih poškodb. = Zet in tašča. Trgovec A. H. je prišel z dvema postreščkoma v stanovanje ključavničarja Viktorja Faturja na Karlovški cesti ter hotel s silo odnesti pohištvo, ki ga Je imela tam shranjeno odstotna Franca Mrhar. Trgovec se izgovarja, da je Mrbar-Jeva njegova tašča, ki mu je imenovano pohištvo samovoljno odnesla iz njegovega stanovanja. = Zopet vlom. V noči 11. t. m. so neznani uzmovlči vlomili v trgovino l deželnimi pridelki J. Kremsirja v Kolodvorski ulici in odnesli okrog 8000 kron denarja in nekaj perila. *■» Obsodba nepoštenega uslužbenca. Ze petkrat predkaznovani Marko Pavlič Iz Prezida Je delal v skladišču tvrdke Breznik in Fritsch v Ljubljani in pri tem polagoma nakradel raznega blaga v vrednosti 20.256.50 kron Pavlič je tajil In trdovratno trdil, da Je vse pri njem najdeno ukradeno blago nakupil v Gradcu, toda pomagalo mu ni nič. Tatvina Je bila preočitna. Deželno 9odišče ga Je obsodilo na 2 leti težke Ječe. Maribor. ~V/Je >tarec nrtrelil. Ste ~ po?lnl uradnik. Blagajnik po- ktmu' kmitn6"1 J'('raa *ora) Je izplačal ne-dotnov vlV*nakaznico. Ponoči Je f6žen ron«-^ipčega se kmeta napadel obo- n°5il orolnivl *Lmet *a ie premagal In *am. nlkom. Sopar Je bil blagajnik to *e na Movet Zadnje ča- prostem. Ta*!HU tatvine v kopališčih na ni2lrani, vij J® f^tajo biti vsekakor orga-dnevu okradem teden ie bUo v enem to tatovi žen^ . x ,?seb- Najraje izprazni-gllci« tudi obleko^^8^ w ^“ei0 v *aa~ t m. v°Saniw? f°*darji imajo dne v. vrst se bo k®“^es. V pr- ™adek0n^^ iSde° 20. vi vrst Pride tudi minister EJSrS'»rtai, to*?' Wlt£^* *«■ *“> »H V Pujski gotl !e ^ Glede samomora Antona Sarha, katerega je prvo In najstrupenejše napadlo »Jutro« in ga imenovalo pustolovca in defrav-danta, se Je zadeva razjasnila. Pokojni Šarh je bil poštenjak In čudno Je, da ga Je »Jutro« napadlo, ko je bil vendar demokrat In ju go fašist. Srbska zadružna banka ja pri-v »Slov. Narodu« pojasnilo, katero je priobčU tudi včerajšnji »Tabor. To je najboljši odgovor vsem njegovim obrekovalcem. Merodajno šolsko oblast opozarjamo, da bi bilo po 3 letih vendar čas, da bi se v gimnaziji odstranili papirji nad nemškim besedilom ln napisi ter napravili povsod slovenski napisi. — pazen nekaj s črnilom pisanih oglasov ni v celi gimnaziji slovenskega napisa, čeravno je zavod popolnoma slovenski — Tudi v drugih zavodih ni nič boljše In to ravno v zavodih, kjer bi še morali otroci vzgajati v narodnem duhu. To je naravnost škandal. Merodajne oblasti poživljamo, naj vsaj letos med počitnicami stvar uredijo in odstranijo znake našega suženjstva. »Theater and Kasinoverein«. Slednjič je vendar zadeva tega društva definitivno rešena. Ker je po prevratu policijski komi-sarijat razpustil to društvo so se mariborski Nemci dvignili in pritoževali proti temu odloku. Govorili so že z veselimi Obrazi, da ni daleč čas, ko se bo v teh prostorih zppet glasila le edino nemška nesem in raz- širjala edino ie nemška kultura. Vsakemu razsodnemu človeku se je zdelo to popolnoma nemogoče. — Sed-' ska uprava na pritožbo ir... gov t j. Nemcev dvignila od iv«, jata, ker ni bil ta kompetenten za razpust društva. Obenem Je pa pokr. uprava, kot kompetentna oblast, razpustila »Theater und Kasinoverein« in ukinila njegovo delovanje. ker se mu je ponovno dokazalo, da Je prekoračio svoj delokrog. Za srbsko deco je daroval »Vrt« g. Džamonje in drugovi obilo cvetja, katero je prodala siročad za okrog 1000 Din. kar je zelo hvalevredno od g. Džamonje in kupo-valcev. — Sploh bi morali tudi drugi domači krogi posnemati g. Džamonjo, ki ob vsaki najmanjši priliki pokaže svojo res dobro slovansko In blagodarno roko. Celje. Sestava stalnih volilnih imenikov. Mestni magistrat celjski objavlja razglas, v katerem poživlja vse volilne upravičence, da se pridejo v svrho sestave stalnih volilnih imenikov zglasit na mestni magistrat. Vse natančnejše Je razvidno iz raglasa nabitega na oglasni deski mestnega magistrata. Tatvine pri tvrdki Rakusch. V torkovi številki našega lista smg prinesli iz Celja poročilo glede tatvin pri tvrdki Rakusch. V tej notici smo tudi navedli, da Je bil aretiran uslužbenec tvrdke Kveder, kar pa je pomota. Aretiran je bi uslužbenec Kulterer in se Je primerila samo neljuba zamena imen. S to notico dotično vest popravljamo, ker nočemo nikomur delati krivice. 25-letnico mature so 9. julija obhajali v Celju odvetnik dr. Milan Gorišek, nad-svetnik Vekoslav Gregorič, zdravnik dr. Benjamin Ipavic, odvetnik dr. Gvidon Ser-nec, poštni kontrolor Karol Tiefengruber, obratni ravnatelj Andrej Vrečko, obrtnO-za-družni nadzornik Ignac Založnik in sodni svetnik dr. Fran Žiher. Občni zbor »Godbenega društva v Celju se VTŠi v četrtek dne 20. t m. ob pol 9 uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Vojaški nastopi na sokolskem zletu v Celju. Na nedeljskem zletu CSŽ v Celju nastopi v velikem številu tudi vojaštvo, ki bo v polni bojnii upremi izvajalo bojne igre. Za celje bo to novost, ki bo gotovo zadovoljila vsakega gledalca. Celjska nemška papirna trgovina Fritz Rasch še v četrtem letu Jugoslavije razpošilja tudi slovenskim strankam račune in oferte z nemškim besedilom In z nemško označbo kraja »Cilll«. Slovenske stranke, ki še pridno obiskujejo to trgovino bodo vzpričo te predrznosti gotovo vedele, kaj jim je storiti. Fritzu Raschu pa povemo, da mesto »ClUi« ne eksistira več. Primorje. Politično društvo »Edinost« je na občnem zboru, ki se je vršil dne 11. t m. na Opčinah, zopet izvolilo za predsednika g. dr. Jos. Wilfana, ki je izvolitev tudi sprejel. Zastopniki Istranov so izjavili, da si ne bodo ustanovili novega političnega društva po vzoru Goričanov, temveč ostanejo pri tržaškem društvu. Predrzen tat. Pretečeni torek se Je pojavil v trgovini zlatarja Ivana De Gioia v ulici Giacinfo Gallina V T rstu elegantno obječen mladenič, se obrnil do lastnika in mu dejal, naj mu pokaže v ogled zlato prstane. Lastnik je potegnil iz železne blagajne ška-tUo zlatih prstanov z dragulji in jo postavil na mizo navideznemu kupcu na ogled. Kupec Je pregledal več prstanov. Izbrane prstane — bilo jih je pet, — je postavil v škatljl na kupček. Nenadoma Je pa zagrabil 5a. Pripravljeni kupček prstanov In zbežal Zlatarjevi uslužbenci so stekli za njim, toda njihovo zasledovanje je bilo brez uspeha. Zlatar Ima več tisoč lir škode. Pokrajina. Goštanj. Pred kratkim se Je dogodil tu vsega obžalovanja vreden slučaj. Dva mlada fanta, oba sinova poštenih staršev sta žigosana kot tatova. Javnost pa kaže in pljuje na dve mladi žrtvi. Toda, roko na srce. Ali niso morda okoliščine več krive, kakor pa fantiča, ki sta postala žrtev nezdravih razmer. Cernu, vprašamo, čemu so odprte pozno v noč razne gostilne, v katerih se šiloma vleče iz delavcev in mladih fantičev krvavo prisluženl denar. Skušnjava le velika, drago Je vse, In če denarja ni — nu, ali Je to kaj tako nemogočega, da neizkušen madlč omahne? Naj bi se prijelo ln kaznovalo raje zastrupljevalce naše mladine In preprčtani smo, da bi takoj prelen] ali slični žalostni slučaji, kot te Je dogodil pred kratkim pri nas. Sokolstvo. Pokrajinski zlet ljubljanskih tup dne 16. julija j922 se vrši na zletnem telovadišču. Obvezen Je za članstvo obeh žup, nastopi pa tudi vojaštvo ljubljanske gEmlzlJe. Ob tej priliki se vrše tudi tekme članov in članic. Tekmovalci in tekmovalke zunanjih žup dospejo v Ljubljano že 15. julija zvečer Z njimi pridejo tudi društveni načelniki In načelnice, Id se pri prihodu zglasjo pri svojih župnih načelnikih, da dobijo potrebna navodila. — ClanI telovadci ln telovadke morajo biti v nedeljo ob 9. uri v oblačilnlcl na zletišču. —- Ostali člani morajo biti ob trlčetrt na 15. pred Narodnim domom, oziroma na telovadišču Tabor. Zastave naj prinesejo društva s seboj, vsi pa morajo biti opremljeni tako kakor za I. jugoslovanski vsesokolski zlet — Tekma članov in članic se prične dne 16. Juhia ob 6. url zjutraj na zletnem telovadišču. Tekmuje vsaka župa zase s svojimi sodniki. Oblačilnlca Je odprta ob 5. url zjutraf. Ob 10. url so skušnje članov in članic za obe župi ln za izvenžup-ne člane. Skušnje vodi SaveznI načelnik — Popoldne ob tričetrt na 15. uro se zbira članstvo župe Ljubljana pred Narodnim domom, članstvo župe Ljubljana I. na telovadišču Tabor. Točno ob 15. odkorakata obe župi pred magistrat Tja prikoraka obenem vojaštvo. Nato se vrši Izprevod na zleti-iče. — Javna telovadba se »nčne ob 17. uri. Izvajale se bodo proste vale članov in članic, vojaštvo izvaja vaje s puškami, Člani in članice nastopijo z vzornimi vajami na orodju in s posebnimi točkami. Vstopnina k tekmam, k skušnji In k Javnf telovadbi skupno: sedeži po 10 Dlu. stojišča po 5 Din, naraščaj po 1 Din. Tredorodaja vstopnic v zletni pisarni. Narodni dom. Pozor, člani U elan m, Id se orlel. ttte pokrajinskega zleta ljubi* tu«‘< h žup dne to julija 1922. Obratno ravnatellstvo južno železnice Je dovolilo polov*dno vožnjo na progah Južne železnice pod pogojem, da so izkaznice opremljene a sledečo opombo; »Z odlokom Obr. ravnatoljsira Juž. ždi. Ljubljana ?tov. 2625-11 z dne 10. VIT 1922 do-•"'Mec .J cdstotni popust veznih etn za ■*atno vožnjo 'n vstopne postaj« v Littk- .i In nazaj v če«u *-č 14. do 18. julila itči.* Ker ne moremo pravočasno poslati društvom izkaznic z gorenjo pripombo, opozarjamo vse brate in sestre, da napišejo gorenjo opombo na svoje železniško legitimacije. ker bi sicer ue b;ie veljavne. Bratje načelniki opozorite Članstvo na to! Župni zlet CSZ dne 75. in 16. jallfa v Celju. Z mrzlično pridnostjo se vrše tehnične priprave za letošnji župni zlet v Celju. Vsa včlanjena društva od Zagorja do Oplotnice in Slovenjgradca se pripravljajo na častni nastop. Z ozirom na pomembnost predizietov, ki pripravljajo prvi »Jugoslovanski vsesokolski zlet« v Ljubljani, se le določilo za letošnji župni zlet središče in srce naše župe —* starodavno mesto Ceije. Člani, članice, naraščaj in deca 22-tih društev CSZ položilo v dneh 15. in 16. julija račune o Svojem delovanju ln pozdravijo narodno občinstvo našega slovenskega mesta. Na tleh, kjer Je bil še nedavno Sokolom zabranjen pristop, nas bo pozdravil naš prvi slovenski župan. Pozivamo narodno prebivalstvo našega mesta In okolico, da se globokega pomena tega trenutka zaveda ln priredi Sokolom sprejem, kakoršnega zaslužijo kot pijonirji naše narodne in državne ideje, kot vzgojitelji naroda v telesnem, duševnem ln nravnem oziru. Narodni prebivalci celjskega mesta razobesite na ta dan zastave, okinčajte hiše in pozdravite Sokole srčno in prijateljsko. Zletni spored bo sledeč: 15. 7. popoldne tekma naraščaja in članic na Glaziji. 16. 7. ob 6. url zjutraj tekma članov, potem sprejem na kolodvoru, ob 11. povorka po mestu in pozdrav, ob 15. uri popoldne javna telovadba in ljudska slavnost na Glaziji. Cene prostorom na telovadišču so sledeče: Sedež prve vrste 10 Din, sedež druge vrste 5 Din, stojišča 3 Din. Vstopnina k slavnosti 2 Din. Svira železničarska godba Iz Maribora- Na svidenje v Celjul — Zdravo! Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da so došli članski znaki, Id naj jih dvignejo oni, ki so prejeli člansko legitimacijo brez znaka. Vsi Čiatil, ki še ntmajo članskh legitimacij in znakov, se pozivljejo, da sl Jih nabavijo, ker se bodo moral legitimirati rediteljem o priliki Vsesokolskega zleta. Oni Člani, ki še ne delujejo v nobenem zletnem odseku, se pozivljejo, da se čimprej prijavijo statističnemu odseku kot reditelji za Vsesokolski Zlet v Ljubljani. Obenem se naznanja, da posluje statistični odsek vsak delavnik razven torka in petka od 20. do 21. v društveni sobi (Narodni dom). Sokol I. poživlja vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti v kroju ali telovadni obleki I. Jugoslovanskega vsesokolskega zleta v mesecu avgustu, da se udeleže polnoštevilno Pokrajinskega zleta obeh ljubljanskih žup, ki se vrši dne tC. t.^m. v Ljubljani na zletnem telovadišču, članstvo se zbira ob pol 15. na telovadišču Tabor. Udeležba Je obvezna. — Odbor. Sokol /. poživlja brati :ictelovadce v kroju ali brez kroja, da se javijo v društveni pisarni na Taboru ca rediteljsko službo v zletnih dneh. Bratje storite svojo dolžnost, brez rediteljev ni teda, a red to ne-obliodno potreben, odjavite st! — Odbori Sokol l. vabi ČUnstvo da pride v društveno pisarno poravnati članarino za drugo polovico tekočega let«. One člane, kateri Iste sploh v letošnjem letu *o niso poravnali, a imajo legitimacije, se lror.vlia, da to nemudoma store, če ne, se. jih !>n črtalo iz imenika članstva. Istotam se dobijo tudi zletni znaki in legitimac!je, vsaki dan od 4. do 7. razun nedelje aii praznika. — Odbor. Pevci pozor! Pevska vaja za I. in IT. base vseh Jugoslovanskih pevskih zborov, ki so priglasil! sodelovanje v skupnih nastopih na I, Jug. vsesokoiskem zletu imajo pevsko vajo v pondeljek, dne 17. t m. točno ob osmih zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica. Arhivarji naj prineso seboj notni materijal Adamičevih glasov »Cuj nas zemlja« in »Molitev«. Polnoštevilna In točna udeležba nujna! Koncertni odsek za L Jug. vsesokolski zlet v Ljubljani. Spori in žurlstlka. Malostransky v Splitu. Iz Splita smo prejeli vest, da je Hajduk porazil Malo-stranskega pri prvi tekmi s 6:1, Drugi dan pa je Malostransky zmagal z 2:1. Ker Je hotel poraz prvega dne za vsako ceno popraviti je igral zelo unfair. kar je naravnost razburilo občinstvo ln Izzvalo incidente, ki so pretili, da se lzpremenc v pretep. Pravočasno posredovanje policije Je pretečo nevarnost odstranilo. i Šah. Izredni občni zbor »Lfobij. šah. kluba*« Na Izrednem občnem zboru »LjubIJa»» skega šah. kluba« je bfl enoglasno izvolje* sledeči odbor: Predsednik: g. Bogo Pleničar, banStf urafnik; Podpredsednik: g. Fran Ferjan prof* sor: Tajnik: g. Vladimir Frankovi«, pfoto- sor; Blagajnik: g. Leopold Pevalek, trgovec; Knjižničar: g. Stanko Zadnik, stud. Ing.; Odbornika: g. Fran dr. Čadež, profesor In g. Mirko Kragelj, želez, uradnik; Preglednika: g. Milan dr. inž. Vldmsr, vseuč. profesor in g. Branko dr. Fišer, o kr. glavar. Na prvi odborovl seji. ki se Je nato vršila 7. t m„ se Je določil kot nov šepati ra« klubov lokal posebna (zadnja) soba Narodne kavarne, Gosposka ulica, kjer bo omogočeno smotreno uspevanje plemenite šahovske igre. Trošenje za člane Je neobvezno. Nadalje sta se določila 2 obvezna Igralna večera, in sicer ob sredah in sobota! (za poletno sezono) od 18. ure dalje, igralnimi vefterl so prične dne 15* tm. ob 18. urL Do tedaj bo klubova soba nanovo urejena. Na igralnih večerih se bo vodila evidenca poseta in se pod nadzorstvom tlu-bovega reditelja vpišejo rezultati vsak« igrane partije. V klubovi sobi je na razpolago vsakemu članu korespondenčna knjiga za medsebojno dopisovanje članov; knjiga bo ob enem uporabna za eventuelne nasvete to pritožbe od strani Igralcev. V lokalu Je članom na razpolago obširna Šahovska knjižnica. Vpisnina ostane dosedanja (1 K), članarina pa se nekoliko zviša (na 10 K mesečno). Za dijake ostane kakor doslej polovična članarina. Odbor Je sklenil, da se vse Člane, ki do 15. septembra ne poravnajo zaostale članarine, črta iz Članskega imenika. Upamo, da bo šahovsko Življenje v novem, skupnem lokaln, ki smo ga doslej tako zelo pogrešali, pod novim, nadvse požrtvovalnim in nesebičnim odborom oživelo to se povzpelo do one ogledne stopinje, katero šah po svojih predpogojih opravičeno zasluži pred vsako drugo igro, leot katero bi šaha niti ne smeli smatrati. Naj Izrečem tem potom r imenu vseK šahistov zahvalo v prvi vrsti g. kavaraarla Carliju, ki Je ldubu stavil brezplačno sobo na razpolago, kar Je v današnjih razmerah’ gotovo nad vse priznanja In zahvala vredno. Ne dvomim, da mu bo »Ljub. Šah. kluba za ta korak; kakor tudi ta vse ostale ugodnosti in naklonjenosti trajno hvaležeik Do šahistov, ki do danes še nlio včlanjeni v LJUŠASK-u, se obračamo s nasvetom, da se člmpreje in v čimvcčjeoi številu priglase, saj Je šahovska setona -» jesen — z običajnimi turnirji in mntch-l ta-korekoč pred durmi. Opozarjamo, J« orat-nuje letos klub tudi svojo desetletnim, ki obeta biti, kakor se čuje, nadvse oriRina’na-Poživljamo tudi začetnike, ki b! se radi seznanili z vzvišeno šahovsko igro k vpisa in Jih bo šah. klub eventuelno v posebnem, za začetnike določenem kurzu uvajal v šahovsko umetnost. Upamo, da se odzovejo tudi doslej pre-plašne cenjene dame; vsi šahovski kluM Slovenije In izven nje — štejejo posebna damske šahovske odseke; ali bo tvorila na šahovskem polju Ljubljana nečastno Irja-mo?J Ljubljanske šahlstlnje, kje ste?! Vrla sestre Slškarlce, Litljčanke? Cellanka L dr. zaman povprašujejo po Vasi Kdor stremi za Šahovsko plemenito igro — dovršeni Igralec, diletant, ali tolik; brez ozira na spol— naj nas zanrslllvo obišče na otvoritvenem večeru v novem lokalu; ne bo mu žal za ure, ki lih bo prebB v neprisiljeni šahovski družbil Game šahlst-ke, ojunačite se! Kot vrlo dobrodošle Vtol sprejmemo v našo šahovsko sre Je’ Kdor daje svežosti in čilostl duha, H se ob prijetni zabavi krepi In viMen! Se zdi,« je pripomnil mirovni sodnik, »da so zločinci prinesli to sekiro in načeli omaro samo zato, da bi »kantu preiskovalno komisijo in zamotali položaj še bolj. Omaro bi bili vendar lehko odprli brež nje, ker je tako Šibka, da se jo upam razbiti s pestjo. Usekali so samo enkrat, zaradi videza, nato pa so mimo odložili sekiro.« Detektiv, ki je med tem vstal In sl Jel otepati prah, je rekel: »Menda se motite, gospod sodnik. Te sekire niso mirno po* ložili na tla; vrgli so jo s silo, kar priča o velikem strahu ali pa o hudi jezL Le poglejte trojno sled, ki se pozna na parketu. Ko je zločinec vrgel sekiro, je padla najprej na ostrino; odtod ta vrez. Nato se je prevrnila in topi konec Je ©stavil vtis, ki ga kažem zdajle s prstom. Ker pa je bUa vržena z vso močjo, se Je obrnila iznova ter napravila drugi vres, baS tule, kjer Kdaj leži.« »Točno 1« je zamrmral oče Plantat. »Povsem točnoI« Detektivove opazke so gotovo nasprotovale njegovim domnevam, zakaj nejevoljno je dodal: »Vse to mi je nerazumljivo.« Gospod Lecoq pa je nadaljeval svoj ogled. »Okna so zdaj odprta; ali so bila tudi zjutraj?« je vprašal. »Da.« »Potem se ujema. Morilci so slišali z vrta neki glas in so stopili pogledat. Kaj so videli? Kdo vel Vsekako so naglo vrgli sekiro v kraj In zbežali. Poglejte lego in smer sledov, pa uvidite, da je vrgel sekiro nekdo, ki je stal pri oknu, ne pri omari.« in tako Je pokleknil tudi oče Plantat ter pazno pregledal sledove. Detektiv je sklepal pravilno. Mirovni sodnik je vstal tn rekel zamišljeno: »Ta okolnost me nekoliko moti... a vendar — —t Premolknil je ter si položil roko na čelo. »Vse se utegne pojasniti.« je zamrmral, spajaje v duhu posamezne odlomke svoje razlage. »In čas, ki ga kaže ura, bi M potemtakem pravi.« Lecoq ni silil v starega gospoda z vprašanji. Vedel Je, da ne bi bil dobil odgovora; pa tudi nlčemurnost mu je branila. Kaj, on naj bi se plašil uganke,.ki drugim ni bila pretežka? »Tudi mene moti ta okolnost,« je pritrdil.' »Mislil setn, da so opravljali razbojniki svoj posel povsem nemoteno; zdaj pa yidim, da jih je nekaj iznenadilo in prepodilo.« Očeta Plantata je bfl zgolj posluh . »Seveda,« je počasi nadaljeval gospod Lecoq, »vse Sle-ilove moramo razdeliti na dve skupinL V prvo; Spadaj^ tisti, M so jih ostavlll nalašč, da bi nas prevalili* tako na primer razkopana postelja; druga skupina so nameravani' -siedovi, redmo vrezi te sekire. A že ne vem kod ne karti: Ali nam go- ia= vorl sekira resnico ali laže, ali nam je v korist ali v škodo? Menil sem. da sodim morilce pravilno in da pojde zasledovanje samb od sebe, tako pa ■— * Umolknil je. Nagubano čelo in skrivljene ustnice so pričevale o napornem mišljenju. /Tako pa -------?-* ga je opomnil oče Plantat. Leeoq ga je pogledal začudeno, kakor človek, ki ge zbudiš Iz najglobljega spanja. :Z- .^Oprostite, gospod sodnik! Moja navada je takšna, da odprem usta šele takrat, kadar Je vse gotovo, ter povem jasno in določno: takole je in prav nič drugače. A danes poslujem v prisotnosti moža, ki ve, da tako zamotane naloge ni mogoče rešiti namah. Brez sramu vam odkrivam svoje tipanje, pesnici ne prideš do živega s skokom, nego s celo vrsto težavnih in zapletenih računov. Priznati moram, da moja logflfia v tem hipu omaguje.« »Kako to?« . »Oh, stvar je kaj enostavna, gospod mirovni aodnflt. .Mislil sem, da sem pogodil značaj zločincev — in to je v začetku glavno! —> zdaj pa niti več ne spoznam nasprotnikov, kakršne sem videl v duhu. So li tepci ali pretkand brez primere? se vprašujem. Zvijača s posteljo in uro se mi je zdela od kraja točno merilo za obseg njihovega bistroumja in za smer njihovih namenov. Sklepaje po znanem o neznanem sem takoj zaslutil vse, kar bi utegnili storiti* da bi odvrnili našo pozornost in nas zvabili na krivo pot. Sodil sem, da velja baš tisto, kar nasprotuje videzu. Tako na primer: — V drugem nadstropju se je našla sekira; to pomeni, da so jo zločinci nalašč prinesli in pozabili. — Na mizi v obednicl so postavili pet kozarcev; bilo jih je tedaj več ali manj, prav gotovo pa ne petorica.— Na mizi so bili dozdevno ostanki večerje; to se pravi, da niso ne pili ne Jedli. — Grofičino truplo je ležalo na bregu vode, kar priča, da so ga namenoma položili tja in ne drugam. — V rokah žrtve se Je našel, košček blaga; ergo so ga morilci sami potisnili vanje. — Trupla gospe Trfimorelske Je pokrito z ranami in strahovito razmesarjeno: dokaz, da so jo ubili na prvi mah!..:« »Bravo! Da, bravo!« je vzklikal oče Plantat z očividnim navdušenjem. »Nič bravo,« je rekel gospod Lecoq, »zakaj tu se nit utrga. Ako bi bili moji zaključki pravilni, bi bila sekira povsem nUmo odložena na parket.« »Vzlic temu bravo!« Je povzel oče Plantat, »zakaj to dejstvo je malenkost, ki ne omaja celote najinega nazlranja. Jasno in gotovo Je, da so morilci hoteli ravnati tako, kakor bi vi pričakovali. A zmotil jih je nenadejan dogodek.« »Morda je vaša opazka pravilna,« je polglasno pritrdil detektiv.'»Le to je, da vidim še nekaj drugega...« »Kaj?'...« ' -v' •. <>: ■ »Nič *-. zazdaj še nič. Predvsem Je treba, da sl pgledam obednico in vrt.« ^ < Gospod Lecoq In mirovni sodnik sta se naglo okrenila nizdoL Oče Plantat Je pokazal detektivu kozarce In steklenice, 'Mi ki jih je prej velel dejati na stran. / : . v Tajni policist je jemal kozarec za kozarcem, podrŽal sle* hcrnega proti luči ter vestno ogledoval vsa važna mesta, 1(1 so kalila kupicam kristalni blesk. Po končanem ogledu je izjavil odločno: »JU teh kozarcev ni pil nihče I« »Kako? Iz nobenega ne?« »Iz nobenega.« •*V.< Oče Plantat je trenil z ustnicami, kakor bi hotel reči: »Vaša trditev se mi zdi pretirana.« Gospod Lecoq se je nasmehnil; stopil je k vratom in za* klical na hodnik: »Frangois!« Sobar pokojnega grofa Tr&norelskega je pritekel. Obličje vrlega fanta je bilo razorano od žalosti: ta bela vrana med služabniki je plakala za svojim gospodarjem 1 »Poslušaj me prijatelj,« je rekel tajni policist, »in glej, da mi odgovoriš točno, kratko to jasno.« »Slušam* gospod.* »Ali je Ma v gradu navada prinašati vino za del) Sasa naprej?« »Ne, gospod; pred vsakim obedom sem ga sam posebej prinesel Iz' kleti.« ' »Potemtakem ni bilo v obednicl nikoli večjega ali manj« šega števila polnih steklenic?« »Nikoli, gospod.« »A morda je katerikrat kaj ostalo?« »Tudi ne; pokojni gospod grof mi je bil dovolil, da smem odnesti pri pospravljanju vse vinske ostanke v poselsko sobo.« »Kam so devali prazne buteljke?« »Postavljal sem jih v omaro, v tisto, ki stoji tamle v kotu* in kadar se jih je nabralo dovolj, sem jih zanesel v klet.« »Kdaj si jih nesel zadnjikrat?« »Oh!,..« Francois se je jel domišljati — »pet, šest dni bo tega, če ne delj.« »Dobro. Povej mi zdaj, kakšne likerje je pil tvoj gospodar?« »Rajnki gospod grof ni skoro nikoli pil likerjev,« Je dejal vrli sluga s solznimi očmi. »Kadar se mu je po naključju za* hotelo kozarčka žganjice, Jo je natočil iz malega sodčka, ki stoji tamle na peči.« * »Tedaj ni bilo v omari nikoli kake načete steklenice t rumom ali konjakom?« »Nikoli, gospod.« »Hvala, prijatelj; opravil si.« A Frangois je hotel oditi, a gospod Lecoq ga je pridržal za rokav. _ »Cuj,« mu Je dejal z nebrižnim glasom, »ko si že tukaj, daj poglej v omaro, ali je v nji kaj praznih buteljk.« • Sluga-je ubogal. Ko pa je odprl omaro, Je vzkliknil osuplos »Čudno! Izginile so vse do zadnje!« »Izvrstno!« Je povzel detektiv. »Nu, zdaj te res ne potre*, bujem več.« -tei • • *A . . ‘lp , ! . , PEKATETE, testenine, tudi same matane Iz tovarn« Žnidaršič & Valentič, Ilirska Bistrica s dobe novsod In lo zahtevalo vse gospodinje. Zaloga R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Celje, Maribor. Enkratna objava din. Priporočajo se sledeže tvrdke: Egi ŠPEDICIJE: 'Orient, d d. Ljubljana. Sodna uL 3, tel. 463. 'Balkan, d. d. Ltubllana. Dunajska c. VELETRGOVINA ViSA? Restavracija »Zlatorog*, Ljubljana, Gosposka ulica.______ FOTOGRAFSKI ATELlJE: " Kanc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači uvod za po-večanje slik. _________________ KNJIGARNA: fvezna knjigama, Ljubljana, Mart-lin trg 8. MANUFAKTURE: F. Ostrellč, Ljubljana, Vegova rilca št. 12. V bližini državne realke. 'L C. Mayer, Ljubljana, franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25II. __________ TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD.: Kart Prelog, Ljubljana. Start tre 12. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: 7. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. 0. Bernatovič, Ljubljana. Mestni trg. PAPIRNA TRGOVINA: t. GaJšek. Ljubljana, Sv. Petra c. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE: 1. Tomše, oblastveno k one. elektrotehnik, Ljubljana, Kodeljevo, bar 7. SLAŠČIČARNA: Ketoš. Ljubljana. Zidovska bL H ! STAVBENO PODJETJE: Dr. Ing. M. Kasal, Ljubljana. Ivan Vižintin, Ljubljana, Vodmatski trg 7. Ivan Slokan, Ljubljana, študentovska ulica 7. _______________ KAVARNE: »Central*, Ljubljana, poleg JubGeJ-nega mosta, Štefan Mikolič. ■' JADRAN, Breg• vsak dan koncert. TRGOVINA Z ZLATNINO IN SREBRNINO: Ivan Pakiž. Ljubljana. Start trg 2Qa KAMNOLOM IN OPEK. STROJI: KJeemanns ver. Fabrlken, Ober-tOrkhem und Faumdau. IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK P. Vodišek. LliMiana VIL. /56, PARNA PEKARNA: Jakob Kaučič. Ljubljana. GradiSče. GRADBENO PODJETJE IN TEHNT$KO PISARNO sta otvorlla ing. Alojz Hrovat tn tng. Albin Čeme, avtorizirana civilna Inženerja v Ljubljani, Krekov trg št, 10.1. nadstr._______________ Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg. z. * o. z., Ljubljana. Gosposka ul 4. Polepšavafoča sredstva: AMERBCANSK1 H AIR PETROL In TURSKI BALZAM 11 nit brk In las. FLOCKEN SHAMPON proti prhljaja,. BLONDIN D'OR temni lasi* postanete zlato* vettt. BARVA ZA LASE vseh nians. BRILANTIN a *M h mehkobe las. ROŽNI SOK u blede osebe daie Bci na« ravno rdečo barva KREMA ZORAIDA n lic* Odstranjuje morale, pege. Ušaje, maščobno« % piriti, gubančenje Sela. Pomladi stare osebe za 20 let ALABASTER KREMA proti rdečlln nosa In nca. KREMA In PRAŠEK za zobe. da bodo befir ko biseri. NOVELA VODA *a Izpiranj* rat bi grl« ZORAEDA-PASTA MILO za oseb« lepe nežne polti daje Ren večno mladost. MILO m PASTA ZA BRITI Itd. PUDRI celega sveta, seveda semo najboljši. Razpešflja po Jošti URAN • PARFUMERIJA Ljubljana, Mestni trg št. 11. Založba Jn tista«" Je izdala lične razglednice NI- VeLkrafla Aleksandra 1. t zaročenko Nj. Vis, n. bodočo kraljico Mariolo. Cena komadu Jv- Dta ▼ nad: >ol prodaJL Preprodajalci imajo .57» popusta. Naročajo s« pri „2 vezni knjigarni"/Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzela ali pa č* se podlje : denar v naprej. v najlepii legi ne GKncah naprodaj. Več ae Izve pri lest* niku X Tribei, (Silnem »7. dvonadstropna v sredi mesta na prometnem kraju, lep razgled, se prod« po zelo ugodni ceni Zamenja se tudi s hišo ali vilo v mestu ali it-v?n mesta Ponudbe na an. družbo Atoma CompL Ljubljana, Kongresni trg it 5. Vet petovaltei pod najugodnejšimi po goji sprejme nova za* varovalnlca. Ponudbe na naslov: „Poitnl predal itev. 33 — slavna poiti v Ljubljani1; j^aspis za zgradbo okrajne ceste esnjevec- Vrhloga od km V400- 3650. Na kron 1JQQ.Q0Q proračunjena dela tn dobave se bodo oddale potom /ovni ,'tk i ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta aU doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože do 24. julija t. L ob 12. uri opoldne podpisanemu okrajnema zastopa. t, Ponudbe (pravilno koiekovane) doposlati je zapečatene z napisom »,Ponudba za prevzetje gradbe okrajne ceste ČREŠNJEVEC - VRH LOG A*. Ponudbi mora biti dodana Izrecna Izjava, da priporna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se Jim brezpogojno ukloni. Razven tega Je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovtni aU pa v papilamovamih vrednostnih papirjih po kurzrd cent. t Okrajni zastop sl izrecno pridrži pravico, Izbrati ponudnika ne glede m višino ponudbe cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponud* betto razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogojt so v pisarni okrajnega zastopa nu OKRAJNI ZASTOP V SLOVENSKI BISTRICI, U- M/a 1922. Vladni komisar. vagonov modre galice IBS? prvovrstne, odda „D I AN A a ZAGREB, Petrtalska ul. t1» l(godna prilika) Trgovina z mešanim blagom, gostilno tn pekarijo v zelo prometnem kraju Sp. Štajerske, 4 km oddaljeno od id. postaje> se radi selitve ugodno proda z vsem inventarjem, zalogo in letošnjimi pridelki. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Cena fundus instruktus 400.000 — dinarjev. Le resne ponudbe pod »Ugodna prilika na An. zav. ** "" Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5 RUSKI EAU DE COLOGNE 8 let niste dobil! tako dno dlieče koloniste vod«. _ Cena srednje stekL ... K 120^ „ velike stekL . . . . . . 260 — Milo: Rus. Eau de Coloene Savon, , 50— Krema za lice: Ruska eau oe Co logne Cream, za osebe katere imajo mastno lice (teint) cena . » GO — Gospodje naj rabijo to kremo pri brijanju dvonadstropna na Tržaški cesti s takojšnjir stanovanjem za kupca se proda. Naslov se izve v upravništvu. Sokolste potreMčin ae člene, članice in nereiCi^ kakor tudi »okno «• krof pripornie tvrJVa . • N A.&E. Skabeme Uubllana, Mastni trg 14 m >•< Razširjajte ,Jugoslaviio^ Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdala »Jugoslov. soviasko d. d.«. .J.1 lrf Tiska »Zvezna tiskarna« ? UubliajiL