PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/'i	-m j-a I* -
Abb. Destale 1 gruppo	inditi XOU IIP
Leto XXXII. Št. Ili (9416)
TRST, sreda, 12. maja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MEDTEM KO IZPOD RUSEVINSE VEDNO IZKOPAVAJO ŽRTVE UNICVJOCEGAPOTRESA
Na potresno področje se polagoma vrača življenje
V*
Število smrtnih žrtev se do včeraj ni bistveno spremenilo - Pogrešajo še vedno okrog 400 ljudi Prva skrb: obnovitev tovarn in zagotovitev delovnih mest - V industriji je ostalo približno šest tisoč oseb brez dela, dvakrat toliko pa na področju turizma, kmetijstva in trgovine
Reden dotok najnujnejše pomoči iz države in iz tujine
VIDEM, 11. — Po dramatičnih dogodkih, ki so prizadeli Furlanijo, Beneško Slovenijo, Karnijo in Rezijo v preteklih dneh, skušajo ljudje ponovno zaživeti normalno življenje, kijub hudim izgubam, ki s° jih utrpeli. V nekaterih tovarnah na prizadetem področju je delo danes zjutraj	spet steklo, pa	čeprav v skrčenem obsegu.	Je	pa to
dokaz, da so	preživeli trdno	odločeni čim prej premostiti	in	odpra-
v|h posledice	leatastrofe. Tudi	v zasilnih taboriščih, ki so	jih	posia-
vili v razdejanih mestih in vaseh,
Pdzadeti ne čakajo križem rok na tlJjo pomoč. Sami bi hoteli prevze-
li opravo teh taborišč ter nad vso Pomočjo, ki neprenehno doteka od vsepovsod, čeprav nujno še neko-hko dezorganizirano.
Število žrtev se v zadnjih urah ni bistveno spremenilo, tudi zato ker rečevalci kopljejo počasneje. Ob-s,aia namreč nevarnost, da se raz-majani zidovi zrušijo in pokoplje-1° pod seboj tudi reševalce. V Hu-’P'fo so tako prepovedali kopati * višjih predelih mesta, ker je b'Io za reševalce prenevarno poda-' so na to območje.
Ko klo
govorimo o delu, ki je ste-v nekaterih obratih, moramo nuino omeniti druga dokaj pomemb-ha podjetja, ki so bila skoraj po-
polnoma porušena, in ki jih bo treba popolnoma obnoviti. To velja n.pr. za «Ferriere Nord», «De Simcn», «Fanoni», za številne železarske obrate, za huminsko predilnico, kjer je pod ruševinami o-stalo na desetine delavcev, ki so bili zaposleni v nočni izmeni.
Sindikalne organizacije ter združenje industrijcev zagovarjajo potrebo po takojšnji obnovitvi tam, kjer je to mogoče. Seveda, ne gre za obnovitev v kratkem času, saj bo za to potrebno več tednov in mesecev, mnogo pa bo odvisno od hitrih in učinkovitih posegov ter od čim manjšega posega birokracije.
Oceniti danes škodo je popolnoma nemogoče, govorijo pa o 1.000 milijard lir. Gotovo pa je dejstvo da je na področju industrije ostalo brez
delovnega mesta vsaj 6.000 delavcev, dvakrat toliko pa na področju kmetijstva, turizma in trgovine. Delo se je ustavilo v 17.000 kmetijah. V videmski pokrajini bodo šole, tudi na področjih, ki niso bila prizadeta, ostale zaprte vsaj do sobote; po prvih ocenah je 55 od sto učilnic poškodovanih.
Omenimo naj tudi nekaj podatkov ska poslopja. Popolnoma je bilo po-o škodi, ki so jo utrpela stanovanj-rušenih 10.500 stanovanj, 7.500 je bilo hudo poškodovanih, 5.200 pa lažje Najbolj prizadeta je bila občina Humin, kjer je bilo 2000 stanovanj uničenih.
Bolnišniške infrastrukture so se dobro izkazale in jih veliko število ranjencev ni presenetilo. Zdravstveni in higienski položaj na področju, ki ga je prizadel potres je zadovoljiv posebno po zaključeni akciji, med katero so cepili praktično vse preživelo prebivalstvo. Zaskrbljeni pa so za starčke in otroke, ki morajo živeti pod šotori in med katerimi se kažejo prve bolezni. Ne-
kateri od ranjencev, ki so jim nudili v bolnišnicah prvo pomoč in jih nato odpustili, pa so se morali ponovno zateči v bolnišnice, ker se jc njihovo zdravstveno stanje poslabšalo. V videmsko bolnišnico prihajajo ženske in otroci, ki jih je treba sprejeti, ker so še vedno pod hudim šokom, ki ga še niso premostili. Zelo pogosta je med temi pacienti omedlevica. Poleg tega pa se zdravniki, ki so prišli iz drugih mest, morajo vrniti na svoja delovna mesta in se tako število zdravnikov na prizadetem področju manjša.
Vode v zasilnih taboriščih ne primanjkuje, s tem v zvezi pa ugotavljajo, da obstajajo nekateri problemi. Vladni komisar podtajnik Zam-berletti ki usklajuje pomoč, je objavil ukrep, po katerem morajo vse cisterne, ki dovažajo vodo žrtvam potresa, razen vojaških, imeti posebno obeležje. Cisterne brez tega obeležja ne bodo smele privažati vode. Bojijo se namreč, da bi se voda, ki ostane na dnu cistern, utegnila pokvariti, predvsem zaradi to-
l>l|IIUl||||||,||,,||||||||||t||,ntt|,int,|,||||,|||,,1I,,,,,||,,l||||tii||||iMIIIIIIIIIIItlllllIIIIMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||l||||i||1|||||I|||i||||||||||||!||||||||i|||||||||i||||irit||||||||||||i||||l|||||||||||||||||l|||||f||||||||
ŽIVLJENJE^ SE_ VRAČA V OPUSTOŠENO BENEŠKO SLOVENIJO^
NOVE BENEŠKE VASI NAJ ZRASEJO NA RUŠEVINAH STARIH, VENDAR NA VELIKO TRDNEJŠIH TEMELJIH
Prebivalstvo zahteva, naj jim država ne nudi kot doslej samo potnega lista, s katerim so odhajali na delo v tujino
Subid. Mala beneška vasica se Kot orlovsko gnezdo beli na vrhu hnba, vendar pa ne ponosno kot ne-oč, pač pa strta in pokvečena od hjaške sile, ki jo je stresla do te-Jheljev. V teh dneh Subid doživlja £nova tragedijo izpred tridesetih let, k° so nacisti leta 1944 vdrli v vas er porušili in požgali vse hiše. Da-es> kot poudarja prebivalstvo, pa še hujše, saj je razdejanje, ki ga J® Povzročil potres še hujše in pre-Pjah še večji, kajti v vojni sovraž-j Ka, pa naj bo še tako krvoločen ln niočnejši od tebe, vendarle po-Knaš in ga ]ahko, kot se je zgodilo, hesposobiš, naravne sile, ki se spro-’z potresa pa nikakor ne moreš Vladati.
«Ko je bila vojna mimo — pnpo-jhouje Armando Binutti, ki živi v pp1 hhu, ker je bila domača zemlja eskopa s kruhom, in ki se je vrnil n z 150 je zvedel za katastrofo — 111 država ni pomagala pri obnovi Q,SI- Edina nagrada za naš doprinos P Perniškemu gibanju, za naše trp-
jl^hJh in za našp žrivp ip bil nntni
odšla
Povili
hranki
s katerim je mladina lahko
na delo v tujino. Vas smo ob-sami s svojimi močmi, s pri-
napornega dela v tujini. Glej,
to je hiša mojih bratov. Dvajset let sta delala, se mučila noč in dan, skrbno hranila, da sta si zgradila dom v domači vasi. In sedaj: v nekaj sekundah je bila uničena. Pazi, ne govorim le o naši družini: to je primer dobrega dela vasi, saj kdor je hotel preživeti, si postaviti dom tu, je moral na tuje.»
Armando se srepo zazre v ruševine in za trenutek obmolkne. Pravkar se je vrnil iz podrtije, iz katere je rešil plinsko jeklenko, ki bo služila za skupno kuhinjo. «Napiši pa — nadaljuje tiho vendar odločno — da se sramota izpred tridesetih let ne sme več ponoviti. Ti ljudje hočejo živeti tu, kjer so se rodili, kjer so z materinim mlekom vsrkali jezik, kulturo, običaje. Država nam tokrat ne sme dati kot edino pomoč potnega lista, češ, če hočeš vztrajati v svojih gorah, pojdi na tuje, garaj, in se vrni star, ko si s prihranki lahko zgradiš dom in nato umreš. In vendar, bojim se, da pomoč ne bo kmalu tu, ali vsaj ne bo zadostovala.
«Subid — nadaljuje zavzeto, ko se po ogledu vasi počasi vračava v tabor — ne zahteva nobenih predpravic. Če je bil Humin poškodovan.

Šolo za ni 1,
dfl, . »iroke v Viškorši so namestili kar v šotoru. Pouk se bo začel '** cePi'av so šole na prizadetih krajih uradno zaprte do 15. maja.
(foto Janko Furlan)
če so ruševine zasule na desetine, na stotine ljudi, je prav, da morebitne preživele skušajo rešiti, nočemo pa, da bi pozabili na nas. Ne bi hotel, da bi videmska pokrajina, ki ni odgovorna za potres, tega nikakor ne trdim, ne bi hotel pravim, da bi izkoristila to katastrofo in bi prisilila ljudi, da grejo v dolino, ker bi tako utopila slovensko narodnostno skupnost v morju furlanske in italijanske večine. Naši ljudje so že večkrat poudarili, da hočejo tu živeti in delati, ker je tu njihov dom, tu so se rodili oni in tu so se rodili njihovi starši. Glej primer moje matere. Rekel sem ji, da jo vzamem vsaj za nekaj dni s seboj v Milan dokler bo najhujše mimo, vendar pa ni hotela z menoj. «Tu sem in tu ostanem,» je zavrnila vsakršno moje prigovarjanje.»
«Edina pomoč — pravi še Armando — ki smo jo dobili, je bila pomoč zasebnikov in društev. V največji meri se je izkazalo društvo Ivan Trinko iz Čedada, ki skuša koordinirati pomoč za vse prizadete beneške vasi. Glej če izvzamem časnikarja neke neodvisne radijske postaje, si ti prvi novinar, ki stopi do nas. Zato pa napiši, da bodo vedeli vsi pristojni organi: Nočemo od tod.»
Isti trden sklep razbereš v očeh vseh Benečanov: za vsako ceno bodo vztrajali na svoji zemlji, obnovili svoje vasi in se znova spopadli z očarljivo, vendar pa divjo in zelo skopo naravo. Dokazov ne manjka. V Čeneboli, kjer je potres zrušil dobro polovico hiš, tiste, ki še stojijo, pa so neuporabne, ker so temelji zrahljani in nosilne stene nevarno razpokane, bi zaman iskal tablo z imenom vasi pred naseljem. Vaščani, ki so se utaborili na prostrani trati nad vasjo so odnesli tablo s seboj in jo postavili pred tabor, oprto na lesena kola, ki so ju zasadili globoko v zemljo. Ta tabla naj simbolizira dejstvo, da če je bila vas porušena, se življenje nadaljuje v taboru, ki je zasilna čenebola, dokler ne bo iz potu in žuljev zrasla nova, na trdnejših temeljih. «Šotorov in hrane imamo dovolj — pravi župnik, ki si je prevzel nalogo koordinatorja — manjkajo nam le naše hiše.» «Mladine ni več veliko — pripomni starejši mož, ki je kot ostali moral v mladosti na tuje — ker so si poiskali delo drugod. Tudi živinoreja, ki je bila naš edini vir dohodkov, je močno upadla, kljub temu pa bomo znova zgradili našo vas. Mi stari in mladi, ki se bodo vrnili.»
Življenje je odločno prevladalo nad otopelostjo in smrtjo tudi v Viškorši, kjer so v taboru, kljub pomanjkanju šotorov postavili celo šolo. «Čeprav bi uradno morale bti vse šole zaprte vsaj do 15. maja — pravi don Arturo Blasutto — bomo jutri že začeli z rednim poukom. Največja zasluga za to gre učiteljici, ki je italijanskega rodu, vendar si veliko prizadeva za našo šolsko mladino. Poleg vsega je obnovitev pouka pomembno s psihološkega vidika, saj to dokazuje, da se
življenje nadaljuje in da ljudje morajo reagirati nad nesrečo.»
V tem ko si s fotografom ogledujeva šotor - šolo se takoj zbere gruča otrok, ki posedejo po klopeh. Kot za deco iz vseh krajev sveta obvezen pouk ni kaj privlačna stvar, platnene učilnice pa so vendarle zadostna novost, da kar sami rinejo vanje, ne da bi jih kdo k temu priganjal.
Močan je življenjski utrip tudi v Bardu, kjer imajo morda najbolje organiziran tabor in urejeno skupno življenje. Da bi bil tabor še bolj domač, so si postavili tudi gostilno, pravzaprav lopo, v kateri sedejo k obedu in h kosilu in kjer pod večer, ko je dnevno delo opravljeno, lahko nekoliko pokvartajo ob pristni domači kapljici. Pred lopo so razobesili tabli, na kateri so narisali planimetrijo tabora (vsakemu šotoru so dodelili številko, tako da točno vedo, kje kdo stanuje) ter razobesili dnevni red, urnik kosila in večerje, imena dežurnih za kuhinjo, za snago, za delo. Kdor ni neposredno zaposlen v taboru pa rine med ruševine, da bi izpod o-pek in ometa rešil, kar je mogoče.
VOJMIR TAVČAR
piote, ki je zajela vse področje Furlanije - Julijske krajine. Zato so tudi sklenili dodati pitni vodi, ki je namenjena prebivalstvu območja, ki ga je razdejal potres, dodatno 0,5-gramsko dozo klora na hektoliter.
Danes so ponovno vzpostavili nekatere železniške povezave na območju potresa, medtem ko je že včeraj odpotoval prvi vlak iz Vidma v Cento. škoda, ki jo je utrpela železnica znaša po prvih ocenah več kot 5 milijard lir. Najbolj je bil prizadet odsek Kamija - Na Bili (Resiutta).
Vladni komisar Zainberletti je danes blokiral premestitev zgodovinskega gradiva iz langobardskega muzeja v Čedadu. V Huminu pa so zelo zaskrbljeni zaradi usode zaklada tamkajšnje stolnice, Id je še pod ruševinami. Bojijo se mrhovinarjev, ki so se na nekaterih območjih že pokazali. Videmska kvestura je okrepila oddelke za preprečitev pojava mrhovinarjev tako v samem mestu Videm, kot na vsem področju, ki ga je razdejal potres. Do prvih aretacij je prišlo že nekaj ur po katastrofalnem potresu, ko so aretirali Renata Eleganteja, ki je iz nekega stanovanja v Vidmu odnesel denar in nekaj nakita, potem ko so lastniki, ki jih je potres prestrašil, zbežali na prosto. V Majanu in Pušji veat (Ven-zoneju) so ti posebni odddDa aretirali nekaj mladeničev, ki so nrsKali med ruševinami tamkajšnjih lekarn, po vsej verjetnosti, da bi našli mamila. V Huminu pa so aretirali 21-letnega Francesca Del Vecchia z Ischie pri Neaplju, ki je ukradel motorno kolo. Ko so ga preiskali so pri njem našli dokajšnjo vsoto denarja in več bankovcev, ki niso več v obtoku, imajo pa dokajšnjo vrednost za zbiralce.
Na ministrstvu za državno udeležbo proučujejo možnost, da bi ladji «Raffaello» in «Michelangelo» spremenili v hotele za brezdomce, kot so v preteklih dneh v ta namen določili ladjo «Africa», ki je bila že dalj časa izstavljena v pristanišču. Vprašanje bo še proučila posebna komisija, nakar bo o tem moral sklepati posebni vladni komisar Zamberletti. Obe ladji bi se morali v tem primeru usidrati v tržaškem pristanišču.
V Čeneboli so vaščani, ki sedaj živijo v šotorišču, namestili tablo z imen oni vasi (v italijanščini) pred tabo-rom na travniku nad vasjo.	(foto Janko Furlan)
niiiiuiiiiiiiiiiiiiOTifiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitittaHniiiinKHmiitf
VČERAJŠNJI POGOVORI TITO-KARAMANLIS V ATENAH
Ponoči dva močnejša sunka
Aparati tržaškega seizmografske-ga centra so to noč zabeležili dva močnejša potresna sunka, prvega ob 23.18’28”, drugega pa ob 23. uri 44T4”. Jakost prvega je bila 5,5, drugega pa celo 7 stopinj Mercallijeve lestvice.
Sunka sta povzročila nekaj preplaha v Gorici, kjer so mnogi pohiteli na ulice, medtem ko so v Trstu le redki v višjih legah in višjih nadstropjih občutili tresljaje zemlje.
V Furlaniji, predvsem v Majanu in v Huminu se je, po vesteh, ki jih posreduje ANSA, zrušilo nekaj hiš. Kaže, da je bilo tudi več ranjenih. V Huminu je ponovno zmanjkal električni tok.
Razvijati dvostranske odnose in krepiti balkansko sodelovanje
Državnika sta poudarila, da je treba znova sklicati balkansko konferenco - Počasno izvajanje Msinških sklepov - Pogovori Minic-Bicios
ATENE, 11. — Dopoldne so se začeli uradni jugoslovansko-grški politični pogovori. Predsednik Tito se je približno dve uri pogovarjal s predsednikom grške vlade Karaman-lisom. Medtem sta se sesia tudi zunanja nnnistra Miloš Minic in Di-mitri Bitsies, člana jugoslovanske delegacije Veljko Milatovič in Bla-goj Popov pa sta obiskala grški parlament, kjer sta se pogovarjala s predsednikom Papaconstantinu-jem.
Delovne srečanje predsednika Tita in premiera Karamanlisa je minilo v zelo prijateljskem razpoloženju, ki je omogočilo vsebinske, i-skrene m odkrite pogovore o vseh vprašanjih.
Državnika sta najprej obširno spregovorila o jugos.ovansko-grškila odnosih in sodelovanju, ki se po njunem mnenju dobit, razvijajo. Hkrati sta oba poudarila pripravljenost za nadaljevanje in okrepitev prizadevanj. Da bi bili odnosi še bolj vsestranski. Pri tem je treba poglavitno pozornost usmeriti k tistim vprašanjem dvostranskega sodelovanja. pri katerih, so jugoslovanski in grški interesi istovetni in skladni, medtem ko se vprašanja,
do katerih so stališča različna treba obravnavati z večjim vzajemnim razumevanjem in toleranco.
Pri obravnavi mednarodnih vprašanj sta Tito in Karamanlis namenila posebno pozornost balkanskemu sodelovanju. Ugotovila sta, da so doseženi začetni uspehi, vendar je treba ta prizadevanja nadaljevati v zastavljeni smeri ter pripraviti nove sestanke, ki bodo prispevali h krepitvi in napredku sodelovanja na Balkanu.
V zvezi z razmerami v Evropi po helsinški konferenci sta državnika menila, da so rezultati izvajanja skici «v iz Helsinkov še vedno skromni in da si morajo vse udeleženke konference bolj prizadevati za uiesničevanje sklepnega doku men-a o varnosti in sodelovanju v Evropi. V tem smislu sta predsednik Tito in premier Karamanlis pripisala poseben pomen sestanku, ki bo prihodnje leto v Beogradu in na Katerem bodo pregledali, kako udeb ženke helsinške konference izvajajo sklepno listino.
Državnika sta spregovorila tudi o sedanjem stanju popuščanja napetosti in sporazumevanja v svetu. Predsednik Tito je grškemu premieru po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiini,,iiiiiii,iiiiimiiiiiiiiii»n,ni,1111111,111,1,n,,mn,,,!,,,!,,,,,,	1,llllllll(IIIMIIinlll|lllmlllllllllllll,III,III,l,lll,lmll„llI,ll,l,llllllp„(fllllll„lllllllIllllll||l||(|H|||||1||||I||||||||w>
VREDNOST LIRE V OSPREDJU GOSPODARSKEGA DOGAJANJA
\lada najela še 1.100 milijonov dolarjev posojila za zagotovitev vrednosti lire
Letos velika podražitev kmetijskih pridelkov in živinske krme
RIM, 11, — Lira je še vedno v ospredju gospodarskega dogajanja zaradi svoje nihajoče vrednosti. O-vrednotenje, ki ga je lira dosegla v prejšnjih dneh se je danes nekoliko omililo. Dolar je ponovno pridobil na vrednosti, tako da so ga v Rimu in Milanu prodajali povprečno po 842 lir, medtem ko je njegova vrednost včeraj znašala 834 lir. Nekaj več je lira izgubila do ostalih zahodnih valut, predvsem do valut gospodarske skupnosti.
Včeraj smo omenili, da je bila vrednost lire 833,96 za dolar nerealna in da napovedujejo, da se bo ponovno nekoliko razvrednotila. To se je danes tudi zgodilo, ker so številni uvozniki, zlasti petrolejske družbe, kupovali dolarje po ceni, ki je mnogo nižja, kot je bila v začetku preteklega tedna. Ti večji nakupi so povzročili podražitev dolarja. Prevladuje pa mnenje da je lira danes vredna, upoštevajoč gospodarski položaj v državi, 855 860 Ur za dolar.
Po drugi strani pa je značilno, da je Banca d’Italia takoj izkoristila priložnost hitrega ovrednotenja lire in močno posredovala na valutnem
trgu, toda v obratnem smislu. Ni več prodajala dolarjev, da bi zavarovala vrednost lire, temveč je pretekli četrtek in petek, včeraj in danes kupovala dolarje, da bi okrepila šibke devizne rezerve, hkrati pa, da bi preprečila preveliko, nerealno ovrednotenje lire. Menijo, da je «Banca d’Italia» v omenjenih štirih dneh nakupila sto milijonov dolarjev.
Toda trdnost lire je slabo zavarovana. Devizne rezerve «Banca d’Italia» so v zadnjih mesecih, kljub velikim posojilom, ki jih je najeia v tujini, precej skopnele v boju za ohranitev vrednosti lire. Šele nedavni vladni ukrepi o omejitvi u-voza in poslovanja s tujimi valutami so trenutno onemogočili večje špekulacije.
Da bi okrepili devizne rezerve, je zakladno ministrstvo pooblastilo državno banko, da najame nova posojila. Na današnjem sestanku odbora guvernerjev osrednjih bank EGS in glavnega ravnateljstva Mednarodne banke za naložbe v Baslu so soglasno odobrili Italiji skupno 1.100 milijonov dolarjev kratkoročnih posojil. 500 milijonov dolarjev
bodo dale osrednje banke gospodarske skupnosti, 600 milijonov dolarjev pa bo na razpolago pri Mednarodni banki za nalobe, ki jih bo «Banca d'Italia» lahko po potrebi izkoristila. Kot poročajo, so na sestanku guvernerjev osrednjih bank temeljito razpravljali predvsem o položaju italijanske plačilne bilance in o poteku menjalnega tečaja lire v zadnjih mesecih.
O najetju dveh novih posojil je zakladni minister Colombo izjavil, da bo ta denar okrepil valutni položaj Italije in da se posojili pridružujeta ukrepom, ki jih je vlada nedavno sprejela, da zavaruje trdnost domače valute.
Po drugi strani pa je še vedno zelo resno vprašanje cen. V letošnjih prvih mesecih se močno draž jo živila in živinska krma, kar povzroča vedno višje cene mesa in mesnih izdelkov, če primerjamo cene v lanskem decembru, so se živila v letošnjih prvih štirih mesecih podražila poprečno od 30 do 35 odstotkov, nekatere povrtnine pa celo od 60 do 110 odstotkov. Mehka pšenica in koruza sta se podražili za 20 odstotkov, trda pšenica in navadni
riž pa za 10 od sto. Zelo so se povišale cene otrobov (25 od sto), soje ve moke (39' od sto), mesna in ribja moka pa sta se podražili za 72 oziroma 64 od sto. Spričo tega se je podražila tudi živina, predvsem plemenske krave, rejeni prašiči, piščanci in kokoši. Zelo so se povišale cene tudi raznih sirov, semenskega olja. ki se je podražilo za 20 do 30 od sto.
Do včeraj zvečer smo v okviru nabiralne akcije Primorskega dnevnika za žrtve potresa v videmski pokrajini, zbrali neposredno v uredništvu ali na tekoči račun pri TKB
6.800.200 lir
Prispevke sprejemamo v u-redništvu v Ul. Montecebi 6 od 10. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 med urnikom, na tekoči račun pri TKB ter v Gorici v ured-ništvu, Ul. 24. maja.
Podroben seznam prispevkov objavljamo na 6. strani.
J jasnil jugoslovanska stališča do letošnje vrhunske konference neuvrščenih. Posebej je poudaril pomen prizadevanj neuvrščenih držav za graditev nove mednarodne gospodarske ureditve, kar je poleg akcij za zagotovitev miru in miroljubnega sodelovanja v svetu v središču pozornosti neuvrščenih držav. Tito in Karamanlis sta se strinjala, da ima v okviru celotnih prizadevanj za ohranitev svetovnega miru ugoden, ne samo gospodarski, temveč tudi politični pomen graditev nove gospodarske ureditve. V izčrpnih pogovorih sta Tito in Karamanlis obširno razpravljala tudi o Ciprski krizi. Izrazila sta zaskrbljenost, ker ni dovolj prizadevanj za pravično rešitev te krize.
Po pogovorih sta državnika v krat. kih izjavah za televizijo ocenila svoje delovno srečanje. Predsednik Tito je dejal, da so bili pogovori zelo obširni. S KaramanJisom sta ugotovila. da so jugoslovansko-grški odnosi zelo dobri, vendar se morajo še razširiti in boljšati. Zelo pomembno je — je dejal predsednik Tito — da imata naši državi čimbolj e-notna stališča do reševanja mednarodnih problemov in tudi določenih balkanskih vprašanj.
Mislim — je nadaljeval Tito — da se tudi gospod Karamanlis strinja z mano, da so bili pogovori precej izčrpni m da o mnogih točkah teh pogovorov popolnonra soglašamo. Posebej je pomembno, in to sva poudarila oba, da je treba znova v doglednem času sklicati konferenco balkanskih držav.
Tudi premier Karamanlis je izrazil zadovoljstvo nad pogovori in dejal, da so bili zelo konstruktivni. Jugo-slovansko-grške odnose je ocenil kot odlične, zavzel pa se je tudi za pospešitev prizadevanj za napredek balkanskega sodelovanja. Poudaril je tudi potrebo po usklajevanju naporov za utrditev miru v Evropi in svetu sploh.
Tudi v ločenih zunanjeministrskih pogovorih je tekla beseda o dvostranskih odnosih. Minic in Bicios sta raz. pravljala tudi o vprašanjih, pri katerih se jugoslovanska in grška stališča razlikujejo. Oba sta menila, da je treba razvijati odnose, širiti sodelovanje in krepiti vzajemno zaupanje. medtem ko bo čas zanesljivo ustvaril razmere tudi za reševanje spornih vprašanj. Zunanja ministra sta razpravljala tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih, med drugim o balkanskem sodelovanju in uresničevanju helsinške listine. Tu so rezultati skromni, kot najpomembnejša pa je grški minister navedel jugo-slovansko-italijanski sporazum in balkansko konferenco.
Po pogovorih je grški premier Karamanlis v atenskem hotelu King George priredil slovesno kosilo v čast predsednika Tita. Državnika sta ob tej priložnosti izmenjala zdravici in njih spregovorila o svojih pogledih na odnose med državama in na najpomembejša mednarodna vprašanja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SOLIDARNOSTNA AKCIJA NA TRŽAŠKEM
V okoliških občinah se nadaljuje nabirka denarnih prispevkov in blaga
Včeraj nova pošiljka nujnih potrebščin iz nabrežinske občine Denarna pomoč narašča ■ Nove pobude tržaških tvrdk in ustanov
Solidarnostna akcija, ki jo vodijo okoliške občine, se je včeraj nadaljevala bodisi kar zadeva nabirko denarnih prispevkov, bodisi kar zadeva živila in razno blago za hitro pomoč, ki ga sproti dostavljajo v Karnijo, v Furlanijo ter Beneško Slovenijo.
Iz devinsko-nabrežinske občine so včeraj dopoldne odpremili v Majano tovornjak naložen z ležišči ter dva furgona s hrano in odejami, oblačili in drugim blagom, poleg tega pa so odpeljali, prav tako v Majano. pošiljko 3 stotov kruha. Medtem se je povečalo število domačinov, ki so prispevali tudi denarne vsote: doslej so v občini — mimo drugih pobud, o katerih smo poročali — nabrali nad poldrugi milijon lir.
V miljski občini je začasno ustavljeno zbiranje raznega blaga za po-tresence, zato pa se nadaljuje nabirka denarnih prispevkov. Miljčani so doslej prispevali okrog 2,800 000 lir. V dolinski občini še naprej zbirajo odeje, oblačila, živila in drugo blago, ki se ga je že skoraj nabralo za nov tovornjak, denarni prispevki pa so presegli 1,100.000 lir. Tudi v zgoniški občini se še naprej zbira razno blago, denarni prispevki pa so presegli 2,000.000 lir. Re-pentabrska občina je v nedeljo prva prevzela pobudo za dobavo večje količine (4 stoti) kruha ponesrečencem. Kruh in dva furgona blaga so predstavniki občine porazdelili v Kašteliru, Bardu, Reziji čene-boli, Ažli in v drugih bližnjih vaseh. Potresenci so se razveselili vsega, zlasti pa kruha, saj so bili brez njega od dneva potresa. Denarni prispevki v repentabrski občini so doslej prekoračili poldrugi milijon lir.
Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL je dal za potresence na razpolago začetno nakazilo 1 milijona lir ter začel nabiralno akcijo. Denarne prispevke je začelo zbirati tudi združenje trgovcev na drobno iz tržaške pokrajine, ki je dalo iz lastnega na razpolago 100.000 lir. Zvedelo se je tudi, da je pokrajinska organizacija gluhonemov iz Trsta začela nabirko za gluhoneme iz Furlanije in iz Kamije.
Večjo količino raznega blaga in pol milijona lir prispevkov so zbrali uslužbenci veleblagovnice Standa.
V skladu z navodili vladnega komisarja za koordinacijo pomoči ,v korist potresencem, je - '“tržaška prefektura izdala tiskovno poročilo, v katerem o-pozarja, da je treba izročiti zdravila civilni bolnišnici v Vidmu, ali pa Italijanskemu Rdečemu križu na Trgu Sanso-vino 3 v Trstu, ki jih bo nato posredoval v Videm. Zdravila sprejema CRI od 8. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
Drugo blago, kot so zlasti živila, šotori, postelje, ležišča, kuhinjske naprave in podobno je treba dostaviti poveljstvu divizije Mantova v kasarni Ca-varzerani v Vidmu. Denarne prispevke pa je treba poslati na naslov vladnega komisarja pri videmski prefekturi, in sicer prek poštnega tekočega računa štev. 24/21664.
Tvrdka Cremcaffè je dala na razpolago in že odpremila v bolnišnice na prizadetih območjih 200 kg kave in 1000 manjših zavojčkov kave v prahu. Pariška ravnateljstva zavarovalnic &La Concorde» in «La Fe-deration Continentale» sta sporočili matični zavarovalnici v Trstu, Assicurazioni Generali, da sta dali na razpolago za ponesrečence vsoto 5 milijonov lir. Orkester gledališča Verdi, ki je iz sožalja in iz varnostnih razlogov odpovedal koncert, ki je bil na sporedu v petek, 7. maja, se je pridružil sklepu gledališke li-prave, da nameni, kakor vse drugo osebje podjetja, po eno dnevno plačo v pomoč potresencem.
Združenje italijanskih žena namerava organizirati posebna središča za sprejem starejših potresen-cev in otrok. Združenje vabi vse ženske, ki so pripravljene priskočiti na pomoč, naj se javijo na tel. štev. 040—761618. Združenje zbira tudi denarne prispevke, in sicer prek tekočega računa štev. 41/02093/86 pri Banco di Sicilia v Trstu.
Brzojavka iz Skopja
Na Slovensko prosvetno zvezo je včeraj prispela brzojavka iz Skopja, ki ga je hud potres, kakor sedaj v Furlaniji in Beneški Sloveniji, porušil in zahteval ogromno žrtev. Brzojavko je poslalo kulturno - umetniško društvo Kočo Racin, s katerim ima Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Gorici tesne stike. Vsebina brzojavke je naslednja: «Dragi tovariši, ob katastrofalnem potresu, ki je prizadel vaše slovenske pokrajine, izrekamo globoko sožalje naše uprave in vseh članov društva».
imistrski svet bo danes sklepal o pomoči za potresence
V palači Chigi v Rimu je bila včeraj seja, na kateri so stekle priprave za sestavo besedila zakonskega odloka, s- katerim bo vlada prevzela vrsto ukrepov . v korist prebivalstva v Furlaniji - Julijski krajini, ki ga je prizadel potres. Seje so se udeležili minister za notranje zadeve Cossiga, minister za deželno ureditev Moriino in predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comelli.
Kakor je po seji omenil minister Moriino, bo zakonski odlok obsegal okrog 80 členov. Poleg finančne pomoči v višini 200 milijard lir naj bi norma obsegala tudi vrsto odlokov glede davčnih in drugih rokov, vključno rok za prijavo dohodkov, ki sicer zapade 15. maja. Odlok naj bi veljal za davčne zavezance v prizadetih krajih, pa tudi za vse tiste osebe, ki se mudijo na opusto-šenih območjih službeno, kot prostovoljci, itd. O ukrepih v korist naši deželi bo dokončno sklepal ministrski svet, ki se bo sestal danes ob 11. uri.
DANES V KINU RADIO
«Povest o dobrih ljudeh»
Štiglicev film po znanem delu 31. Kranjca
V pregledu slovenskih filmov, ki ga filmski odsek Slovenske prosvetne zveze nadaljuje ob sredah v kinu Radio (Ul. Rotonda 4, blizu Ul. S. Michele), smo prejšnji teden prišli do prehodnega programa. Zaključil se je ciklus posvečen Matjažu Klopčiču, obenem pa se je začenjala serija treh filmov, posnetih po ljudsko uveljavljenih literarnih delih. Tak je bil tudi zadnji film izmed Klopčičevih, «Cvetje v jeseni», ki je po našem mnenju najboljše režiserjevo delo. To je precej čudno, ko gre vendar za «osebnega» avtorja, ki je bil v tem primeru prisiljen k zvestobi znanemu literarnemu delu. Sledil je tudi film Vojka Duletiča «Na klancu», po znanem Cankarjevem delu: in tu moramo priznati, da nas je ponovno gledanje filma dokončno prepričalo, da gre za polom, tudi v odnosu do literarnega modela: Du-letič in njegov direktor fotografije sta se v njem prepuščala precej sa-modopadnemu «eksperimentiranju», v katerem je prevladovala monotona uporaba «zooma». Zdelo se je.
Študentje medicine za pomoč potresencem
Koordinacijski odbor študentov medicine sklicuje za danes ob 18.00 sestanek, na katerem bodo razpravljali o stalni povezavi pri organiziranju srednjeročne in dolgoročne pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu. Sestanka naj bi se udeležila po dva predstavnika za vsak solidarnostni odbor. Sestanek bo v Ul. Vasari 22.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiufuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DEŽELNA UPRAVA V PUMOC POTRESENCEM
Finančni prispevek 15 milijard lir za nove pobude na prizadetih območjih
Sredstva bo prevzel Krožni sklad za gospodarske pobude ■ Do zime vsi brezdomci pod streho - Poziv živinorejcem, naj ne nasedajo špekulantom z živino
Poziv združenja APiCI
Pokrajinski odbor Italijanskega re kreativnega kulturnega združenja In Italijanske zveze za ljudski spod ARCI - UISP obvešča, da je pokrajinski občni zbor, ki bi moral biti 16. maja ob 9. uri v Domu prista niškega delavca, prenesen na nedoločen datum. Združenje je namreč zaposleno z akcijo zbiranja najnujnejših življenjskih ootrebsčin za prebivalce, ki jih je potres hudo pri zadel. ARCI - UISP poziva vse meščane, naj prispevajo v ta namen.
Središči zbiranja ARCI UISP sta v Novem študentskem domu — poslopje A, Ul. Fabio Severo 158 (te:. 52223 - 775785) in na sedežu pokra jinskega odbora ARCI - UISP, Ul. del Toro 12 (tel. 794530) od 10. do 12. in od 17. do 20. ure.
Odložen posvet «Leto dni po Suezu»
Organizacijski odbor je sklenil začasno odložiti posvet na temo «Suez, leto dni po ponovnem odprtju», ki je bil napovedan za 13. in 14. maja na tržaški trgovinski zbormci. Posvet, za katerega sta dali pobudo deželno in italijansko združenje trgovinskih zbornic, bodo priredili, kakor hitro se bo položaj v naši deželi vsaj za silo normaliziral.
V	Trstu se je včeraj sestal deželni odbor. Na seji, ki jo je vodil podpredsednik Stopper, so pregledali položaj v Furlaniji-Julijsiu Krajini pet dni po strahovitem potresu, predvsem v luči novih momentov, ki so prišli do izraza na sestankih s predstavniki krajevnih uprav ter sindikalnih in gospodarskih organizacij.
Odbor je sklenil nakazati 15 milijard lir Krožnemu skladu za gospodarske pobude v dezeli, in sicer za nove posege na oomučju videmske m pordenonske pokrajine. Prednost bodo imela podjetja, ki jih je prizadel potres in ki nameravajo obnoviti svojo dejavnost. Za izredno nujne posege na istih območjih je odbor naKazal izreden finančni prispevek v višini 1 milijarde lir finančni družbi Friulia. Družbo — katere predsednik Gioffrè je pred dnevi odstopil v skladu z znanim političnim stališčem PSI — bo začasno' vodil podpredsednik De Meio.
Odbor je nadalje sprejel sklep, po katerem bo deželna uprava dala na razpolago brezdomcem nekatera stanovanja, ki so last deželne uprave. Posamezni odborniki pa bodo prispevali v pomoč potresencem tudi iz lastnega, in sicer z individualnim nakazili v deželni solidarnostni sklad.
V	zvezi z ukrepi, ki jih je že sprožila in ki jih bo še prevzela deželna uprava, so se včeraj v Trstu sestali načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu. Sejo je vodil predsednik skupščine Pittoni, udeležili pa so se je Coloni za KD, Colli in Bettoli za KPI, Zanfagnini za PSI, Lonza za PSDI in Morelli za MSI, medtem ko je deželni odbor zastopal Del Gobbo.
Po krajšem uvodnem posegu pred-
MiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii mili mili n iiiiiiiii m im im im im mi ii iii»niiiiiiiiiiiiiiiiiiii limili im iii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiHii ii n ■■■■■■■■iiiiiiimiii ii mimiiii min
ŠTEVILNE STRANKE ŠE VEDNO PRIPRAVLJAJO KANDIDATNE LISTE
Volilna kampanja bo tokrat bolj v zatišju v znak solidarnosti s prebivalci Furlanije
Objavljena imena kandidatov Slovenske skupnosti Tudi indipendentisti bodo nastopili na volitvah
Politične stranke nameravajo izpričati svojo solidarnost s furlanskim prebivalstvom, ki ga je naravna katastrofa tako kruto prizadela, z znatno omejitvijo volilne kampanje, in to ne samo časovno, ampak tudi kakovostno. Vse stranke namreč soglašajo, da se je treba v tem tragičnem trenutku izogibati vseh tistih propagandnih akcij, ki bi po svoji obliki ne bile v skladu z resnostjo položaja.
Četrtkov potres pa je za sedaj imel že konkretne posledice na predvolilno delovanje: v znak solidarnosti je bila namreč v preteklih dneh odpovedana vrsta sestankov, na katerih bi morali določati kandidate na prihodnjih volitvah. Tako se je zgodilo, da večina strank še ni dokončno izbrala svojih kandidatov, pa čeprav je za predstavitev list na razpolago samo še osem dni. Tako bo šele v prihodnjih urah sestavljena kandidatna lista PSI, za katero je gotovo le, da bo vanjo vključen tudi pripadnik slovenske narodnostne skupnosti. V teh urah se kuje tudi kandidatna lista KD: ponovna kandidatura posl. Belcija ni v dvomu, pač pa ostaja odprto vprašanje drugega kandidata. Predstavnik desnega krila stranke posl. Bologna je namreč sedel v parlamentu že štiri zakonodajne dobe, zaradi česar bi po smernicah deželnega vodstva ne smel več kandidirati. V tem primeru pa bi nastali problemi notranjega ravnovesja med desnico in levico, zaradi česar je še najbolj verjetno, da bo Bologna kljub vsemu vendarle spet kandidat.
Komunisti so predstavili svoje kandidate v pokrajinskem merilu tik
pred potresom, ki pa je zakasnil določitev kandidatov v ostalih pokrajinah dežele. Volilna kampanja te stranke se bo uradno začela prihodnji teden.
Svojo kandidatno listo je izdelala tudi Slovenska skupnost, ki še zbira podpise za predložitev liste. Nosilec liste za poslansko zbornico bo občinski svetovalec Rafko Dolhar, ostali kandidati pa so Boris Gombač, Antek Terčon in Alojz Tul. Za senat bosta kandidirala v prvem o-krožju Aleš Lokar, v drugem pa inž. Milan Sosič.
Na parlamentarnih volitvah bo tokrat nastopilo tudi indipendentistič-no gibanje, seveda če mu bo uspelo zbrati zadostno število podpisov. Vsekakor so že izdelali kandidatno listo, katere nosilec bo seveda občinski svetovalec Marchesich. Za senat to gibanje ne bo predložilo kandidatov.
Naj omenimo, da zbira podpise za predložitev svoje liste tudi radikalna stranka, govori pa se tudi o morebitni predložitvi liste s strani Lotta continua, ki pa ima precejšnje težave z zbiranjem podpisov.
V ZAČETKU PRIHODNJEGA TEDNA
Zaradi popravil izmenična enosmerna vožnja čez blok na Pesku
Na Pesku že dalj časa urejujejo italijanski del mednarodnega mejnega prehoda, kar seveda povzroča določene težave za avtomobilski
promet. Vendar bodo popravila še posebej ovirala promet v začetku prihodnjega tedna, to je od ponedeljka, 17., do vključno srede, 19. t.m., ko bo najbrž možna le izmenična enosmerna vožnja.
Zaradi tega priporočajo vsem tistim, ki nameravajo čez mejo, naj gredo na Fernetiče ali škofije, če imajo potni list, oziroma na manjše
bloke, če imajo prepustnico. To priporočilo velja predvsem za tvrdke,
ki prevažajo blago z lažjimi ali težjimi tovornjaki, ki bi očitno še najbolj ovirah promet.
• Drevi ob 20.15 se bo v prostorih občinske izpostave v Proseški ulici 28 na Opčinah sestala rajonska kon-zulta za vzhodni Kras.
Konzorcij za kraški vodovod namerava v bližnji prihodnosti organizirati delovne izmene na prizadetih območjih in bo potreboval pomoč gradbenih inženirjev, geometrov, zidarjev, e-lektrikarjev in drugega osebja. Konzorcij prosi, naj se posamezniki javijo na telefonsko številko 20-02-29, ali pa pismeno na našlo” Nabrežina - Kamnolomi štev. 25/C. Konzorcij sprejema tudi gradbeni material in tehnične naprave ter denarne prispevke. Prispevki naj se nakažejo po poštnen tekočem računu štev. 11/5031, sprejemata pa jih tudi urad konzorcija (Nabrežina - Kamnolomi 25/C) in Kmečka in obrtniška posojilnica v Nabrežini.
sednika Pittonija je odbornik Del Gobbo orisal smernice, po katerih namerava nastopati deželna vlada. V prvi fazi bo njena skrb posvečena podeljevanju nujne pomoči prizadetemu prebivalstvu, v drugi fazi bodo njena prizadevanja usmerjena v obnovo porušenih vasi in zaselkov, upoštevajoč pn tem trdno voljo domačinov, da si kljub vsemu ustvarijo novo življenje v krajih, kjer so se rodili in kjer hočejo še naprej živeti.
Predstavniki vseh svetovalskih skupin so poudarili nujnost enotnega poseganja v pomoč opustošenim krajem in so se v ta namen izrekli za poseben sestanek s predsednikom deželnega odbora Comel-iijem. Sklenili so tudi ustanoviti posebno komisijo, ki bo upravljala deželni solidarnostni sklad, predsedniku skupščine Pittoniju pa so po verdi nalogo, da stopi v stik z drugimi italijanskimi deželami, da bi slednje nakazovale svoje denarne prispevke v pomoč prizadetim krajem prek omenjenega solidarnostnega sklada. Na seji so nadalje sklenili, da bosta deželni svet in odbor skupno pripravila načrte za zagotovitev strehe vsem brezdomcem: te načrte je treba izdelati v najkrajšem času, uresničiti pa jih je treba vsekakor pred nastopom zime. Predstavniki svetovalskih skupin so na seji nadalje poudarili nujnost, da se postopek za pode Ijevanje finančnih pomoči iz sredstev, ki jih bo dala na razpolago država, postavi na takšno osnovo, da bo glavna beseda zagotovljena decentraliziranim organom, da bi se tako izognili zamudam centralističnega birokratskega poslovanja. Končno so se na seji dogovorili, da bo deželna skupščina predelala vrsto obstoječih zakonov, tako da bo v v okviru posameznih pobud, ki i » podpira deželna uprava, dana prednost prizadetim krajem.
Včeraj so začela poslovati operativna središča, ki so jih za potrebe prebivalstva odprli v osmih različnih krajih. Središča delujejo v Majanu (občina - telef. 0432-959214), Čenti (kasarna Urli, telef. - 0432 -79255), San Danielu (občina - telef. 0432 - 93273), Huminu (kasarna Goi - telef. 0432 - 26170), Ravenci (občina - telef. 0433 - 51215), Tolme-ču (občina - telef. 0432 - 2533), O-soppu (občina - telef. 0432 - 26131), in Spilimbergu (občina - telef. 0427 -3494).
V Vidmu je začel poslovati U-rad za informacije, ki je namenjen izseljencem, ki živijo v tujini in se zanimajo za svojce, sorodnike in za položaj v posameznih krajih. 'U-rad ima telefonsko številko 0432 -55141.
Osebje deželne službe za gozdove si je včeraj ogledalo vrhove, ki obdajajo najbolj prizadete kraje, da bi preverilo obstoj morebitnih nevarnost; za prebivalstvo in zaselke. Očistilo je tudi več gorskih poti, pri čemer so mu pomagali tudi člani posebne ekipe državnih gozdarskih šol, ki razpolagajo s posebnimi vozili, žagami, rineži in drugo mehanizacijo. V tesnem stiku z osebjem deželne službe za gozdove deluje tudi skupina izvedencev iz tridentinske pokrajine, ki bo v prihodnjih dneh namestila deset enodružinskih hišic iz sestavnih delov. Na ogroženih območjih so na delu tudi gozdarski izvedenci iz Modene, iz Milana. iz Doline Aosta in iz Trbiža.
podjetja za plin in vodo v Vidmu, in sicer po predhodnem pregledu vozil.
Ministrstvo za obrambo opozarja nabornike iz drugega kontingenta za leto 1976, ki bi se morali javiti včeraj in danes v nabornem uradu v Vidmu, naj odložijo odhod in naj vrnejo pozivnice. Naborna komisija bo pozneje (od junija do avgusta) povabila na pregled le naborn ke iz tistih občin, ki bodo izven območja, ki ga bodo uradno proglasili za prizadetega po potresu.
V zadnjih dneh se je pristojnim organom prijavilo zelo veliko število družin iz naše dežele, iz notranjosti Italije in tudi iz tujine, ki bi bile pripravljene prevzeti in posinoviti otroke, ki so pri potresu ostali brez staršev. Deželna u-prava se je s noči uradno zahvali-, la vsem prijavljencem, opozorila pa je na dejstvo, da je število sii rot neprimerno manjše-od- števila družin, ki bi jih rade posinovile. Pri tem bodo imele prednost družine iz Furlanije - Julijske krajine^
Na trgovinski zbornici v Vidmu so se na pobudo deželnega odborni-štva za delo in za družništvo sestali predstavniki treh zadružnih zvez iz naše dežele. Na seji, ki jo je vodil odbornik Dal Mas, so pregledali vprašanja v zvezi z obnovitvijo poslovanja zadružnih organizacij na območjih, ki jih je prizadel potres.
da je avtor filma popolnoma odmaknjen od teksta, od pripovedne zgradbe; predvsem pa njegovo iskanje «modernosti» ni šlo preko igračkanja.
Tokrat bomo lahko gledali film iz tega drugega ciklusa, ki je po našem mnenju najzanimivejši. Danes ob 16., 18., 20. in 22. uri bo namreč na sporedu Franceta Štiglica «Povest o dobrih ljudeh», barvni film iz 1975. leta, s katerim se začenja tudi nadaljevanje lanskega pregleda štigliceve proizvodnje. Film je posnet po delu Miška Kranjca, pri scenariju pa je s Štiglicem sodeloval Andrej Hieng. Fotografijo je posnel Rudi Vavpotič, igro pa vodijo Majda Grbac, Bata Živojinovič, Sandi Krošl, Karel Pogorelec, Elvira Kraljeva, Olga Kacjan. Pred filmom bomo lahko gledali Klopčičev dokumentarec «Kras — svet bajk», ki je zadnjič odpadel.
Zgodba «Povest o dobrih ljudeh» je postavljena na otoku sredi močvirja, kjer živita starčka Jcžef in Ana. Njun vnuk Peter, za katerega pravijo, da je razbojnik, nekje beži pred žandarji. Na splavu se peljejo preko reke Korenovi: sezonski delavec Ivan, njegova lepa žena Marta in slepa deklica Katica. Ko se znenada spet pojavi Peter, prinese s seboj nemir. V Katici zbudi prvo ljubezensko hrepenenje, v Marti pa silno strast in vero, da jo bo odpeljal s seboj v svet.
Cankarjeva stoletnica na šentjakobski šoli
Državna srednja šola «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu bo v soboto, 15. maja. proslavljala stoletnico Cankarjevega rojstva. Ob tej priložnosti bodo tudi odkrili pisateljev kio. Svečanost s slavnostnimi govori in kulturnim sporedom bo ob 10. uri.
NADLEGOVAL JE DEŽ
Zaključena tradicionalna majenca v Dolini
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča vse pevske zbore, ki bodo sodelovali na o-srednji Cankarjevi proslavi v Bazovici, da bo skupna vaja v petek, 14. maja, ob 20.30 na prireditvenem prostoru v Bazovici.
Tradicija je pač tradicija, ker je majenca tradicionalni praznik, jo je tudi zmoči tradicionalni dež. Slabo vreme in žalostno vzdušje zaradi hudih dogodkov prejšnjih dni sta tudi vplivala, da je bila letošnja u-deležba na majnici skromnejša, dolinski fantje pa so se potrudili in postavili maj s tako ogromno češnjo, kot še nikoli. Stala j h je precej truda, preden je prišla na Gorico. Cel potek majence je oviral dež. Najprej je nastopila odlična godba iz Pridvora, nato folklorna skupina «Val» iz -Pirana ter pevski zbor «Simon Gregorčič» iz Kopra. Medtem so že prišli na Gorico parterji in partejcg. godbo na pihala z Brega, ki je nato pod taktirko mladega dirigenta Viljema Slavca odlično izvedla svoj koncertni program. Ves program je zadovoljil prisotno občinstvo, ki je nato ostalo sicer prikrajšano za ples, ki je odpadel v znak žalovanja. Majenca se je nadaljevala v ponedeljek s koncertnim nastopom ansambla «Super groupe».
Včeraj pa so seveda mogočni maj, kakršen že dolgo ni stal v Dolini, fantje podrli. Tudi to je šlo seveda po starem običaju. Iz Sije so na Gorico prikorakali parterji in par-terce ter fantje in možje, ki so med potjo prepevali. Na Gorici jih je pričakala godba na pihala iz Brega. Preden so maj podrli, so še zapeli «Eno drevce mi je zraslo».
Deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo je sinoči dal posebno izjavo, s katero opozarja živinorejce s prizadetih območij, naj ne nasedajo špekulantom, ki so se pojavili z namenom, da bi odkupovali živino po nesramno nizkih cenah, živinorejci, ki ne znajo kam z živino, naj se povežejo z organizacijo Friul-carne v Basilianu. Friulcarne prevzema živino po nalogu deželnega odborništva za kmetijstvo, po želji posameznikov pa jo tudi odkupi.
imiHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllIlttllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIliMIIIIIIIIIIIMI
S SEJE SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Poudarjena nenadomestljiva vloga Stalnega slovenskega gledališča
Odbor sprejel delegacijo SSG - Poziv članstvu za pomoč potresencem
Včeraj se je prvič po 21. občnem zboru, ki je bil 28. aprila, sestal, glavni odbor sindikata. V začetku je odbor sprejel zastopnika kolektiva Stalnega slovenskega gledališča (igralca Rodoškovo - Turkovo in Lukeša), ki sta obrazložila sindikatu obupen gospodarski položaj gledališča, ki spravlja v nevarnost že sam obstoj te ustanove. V razpravo so posegli s svojimi predlogi številni odborniki in pokazali veliko razumevanje za ustanovo, ki jo smatrajo, še zlasti šolniki, kot ne-obhodno kulturno - socialno dopolnilo slovenske šole. Tajnik se je zahvalil zastopnikoma gledališča in jima zagotovil, da bo sindikat po eni strani seznanil o nevarnosti, ki grozi gledališču, slovensko šolsko osebje in dijake, po drugi pa s protestnimi vlogami opozoril pristojne o-blasti na nenadomestljivo vlogo gledališča.
Vladni komisar je včeraj izdal u-kaz, po katerem morajo biti vse cisterne za prevažanje pitne vode na prizadetih območjih opremljene s posebnim razpoznavnim znakom. Znake deli poseben urad mestnega
V nadaljnji razpravi je odbor ponovno proučil vprašanje slovenskega šolskega okraja, dodatno mesečno doklado šolskemu osebju za znanje drugega jezika, vprašanje o-troških vrtcev in nujnosti ustanovitve enotne slovenske uprave za vse slovenske otroške vrtce. Nadalje je odbor razpravljal o vprašanju tehničnega nadzornika za slovenske šole, ki je krivično in škodljivo poverjeno eni sami osebi, ki opravlja že službo didaktičnega ravnatelja; zato je odbor enoglasno naročil tajništvu, naj protestira, kot je že protestiral v enakih primerih, proti poverjanju eni sami osebi dveh funkcij.
Odbor se je spomnil tudi hude naravne nesreče, ki je zadela furlansko prebivalstvo in še posebej naše beneške brate. Odbor je odobril solidarnostno izjavo, ki naj jo tajništvo pošlje društvu «Ivan Trinko»
in znesek denarne pomoči. Odbor se je obvezal, da bo priporočil članstvu, naj po svojih močeh prispeva za prizadete in se aktivno vključi v nabiralno akcijo za potresence.
3ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 11.5.1976
Ameriški dolar: debeli	845,-
drobni	820.-
Funt šterling	1545,—
švicarski frank	340.—
Francoski frank	179,—
Belgijski frank	21,—
Nemška marka	330.—
Avstrijski šiling	46,-
Kanadski dolar	840,—
Holandski florint	311.—
Danska krona	139.—
švedska krona	190,—
Norveška krona	152,—
Drahma: debeli	22,—
drobni	23,—
Dinar! debeli	44,—
drobni	44,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Razna obvestila
Izredni zbor članov zadruge Mangart bo 26. maja v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Razpravljali bodo predvsem o finančnih težavah, s katerimi se mora ukvarjati odbor.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza Krožek za politične in družbene vede P. Tomažič Krožek za politična in družbena vprašanja H. Tuma
proslava
100-letnice
rojstva
IVANA
CANKARJA
v BAZOVICI v nedeljo, 16. maja 1976 - ob 15.30
Govori, nastop članov SSG, združeni pevski zbori in godbe na pihala
Gledališča
VERDI
Pod vodstvom dirigenta Gianfranca Masinija, katerega so pred kratkim imenovali za stalnega direktorja, bosta v petek ob 21. (red A) in v soboto ob 18. (red B) v Verdijevem gledališču dva simfonična koncerta. Kot solistka bo sodelovala violinistka Edith Peinerrann in sicer v Brucho-vem koncertu št. 1 za violino in orkester. Spored obsega še eno Mozartovo simfonijo in peto šostakovičevo simfonijo.
Prodaja vstopnic pri blagajini gledališča Verdi (tel. 31-948).
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V počastitev stoletmee rojstva Ivana Cankarja
Jože Rode Jože Vozny Ivan Cankar
V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL
Dramska lepljenka
Predstavo so pripravili:
Jože Rode dramaturg, Gustav Mahler glasba. Mira Sardoč jezikovno vodstvo Sergej Verč
režija, scena in kostumi Igralci:
Sergij Cerkvenič. Ksenija Dobrila. Darij Frandolič, Marina Gulin, Boris Kobal. Jasna Rodošek, Lidija Sosič, Sergej Verč Franc Meula vodja predstave Alenka Čepar šepetalka Aldo Pipan tehnični vodja
Predstave v dvorani PD «L Cankar» - Ul. Montecchi 6.
Danes, 12. maja, ob 20.30. -PREMIERA. Jutri. 13. maja, ob 20.30 - I. PONOVITEV. V soboto, 15. maja, ob 20.30 - II. PONOVITEV.
Kolektiv SAG je sklenil, da se pridružuje široki solidarnostni akciji za žrtve potresa. V ta namen je dal pobudo za nabiralno akcijo v denarju. Tako ob priložnosti sredine kot četrtkove predstave ne bo vstopnine, ampak bo ves izkupiček prostovoljnih prispevkov šel za žrtve potresa.
PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN TRST
danes, 12. maja, ob 20.30
proslavo Cankarjeve 100-letnice
« POT SKOZI ŽIVLJENJE»
Besedilo iz Cankarjevih del izbrala Ivanka Hergold in Marko Kravos, slikovni del Lojze Abram.
Nastopajo:
Loredana Gec, Neda Mijot-Sosič, Ferdi Mikac (recitatorji), ter duo Mojca šiškovič - klavir in Črtomir šiškovič - violina.
Kino
La Cappella Underground 19.00 «Provaci ancora Sam». Igra Woody Alien, barvni film. 21.30 «Casablanca», igrata Humphrey Bogart in Ingrid Bergman.
Ariston Danes zaprto. Jutri: 16.30 «Don Milani». Barvni film.
Mignon 16.00 «Il grande valzer». Igra Horst Bucholz. Barvni film.
Grattacielo «Spostamenti progressivi del piacere». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
fenice 16.00 «Roma a mano armata». Igrata: Thomas Milian in Maurizio Merli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00 «lì mio uomo è un selvaggio». Igrata Ives Montand in Catherine Deneuve. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Sandokan - 1. del»-Barvni film. Kabir Bedi in Carole Andre.
Eden 16.00 «Il secondo tragico Fan-tozzi». Igra Paolo Villaggio.
Ritz 15.30 «Il comune senso del Pu" dorè». Barvni film. Igrajo A. Sordi. C. Cardinale. F. Boikan, Cochi Punzoni. Prepovedan mladim pod Izletom.
Aurora 16.30 « Cadaveri eccellenti »• Igra Lino Ventura. Barvm film-
Cristallo 16.00 « My fair lady ». Igra: A. Hepburn. Barvni film.
Capitol 16.00 «Bluff». Barvni film, v katerem igrata Anthony Quinn n1 Adriano Celentano.
Impero 16.30 «Codice d’amore orientale». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Contratto carnale». Ep* rico Maria Salerno in George Hil-ton. Bačvrii film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00 «Prossima apertura casa di piacere». Barrai filn1-Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.00 «II segreto della palma d'acciaio». Igra: Lei Kelg Kung-Barvni film o karateju.
Vittorio Veneto 16.30 «Squadra sPel ciale». Igra: Roy Scheider. Barvni film.
Radio 16.00 «Povest o dobrih Ijutó1*’ režija F. Štiglic, po M. Kranjcu-Igrajo Majda Grbac, Elvira Kraljeva in Bata Živojinovič. Barvni fU111-
Abbazia 16.00 «Io e lui». Igra Lande Buzzanca. Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Volta (Milje) 16.00 «Quattro bassotti per un danese». Igrata Dean Jones in Suzarme Plechette. Barrai Walt Disneyev film.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. D'3* 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Pie«0' la. Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Tr» Vaimaura 11.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 12. maja PANKRACIJ
Sonce vzide ob 4.37 in zatone ob 19.25 — Dolžina dneva 14.48 — Luna vzide ob 17.58 in zatone ob 3.33.
Jutri, ČETRTEK, 13. maja SERVACIJ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24 stopinj, najnižja 15,9, ob 19. uri 20,8 zračni pritisk 1009,4 mb stanoviten, nebo 2/10 pooblačeno. vlaga 65odstotna, morje mimo, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. maja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
Umrli so: 88-letna Giovanna Deve-scovi, 64-letna Rita Riboli, 77-letni Giuseppe Slosu, 65-letni Tiziano Fiumani, 89-letna Anna Bensich vd. Stocchi, 56-letni Bruno Franco, 83-letna Gabriella Stracca, 83-letni Luigi Derossi, 50-letna Ida Carlovich, 81-letna Carmela lanieri vd. Rabotti, 74-letni Giovanni Battista Punis, 71-letna Antonia Gladich vd. Svetlini, 64-letni Riccardo Schiavoni, 73-letna Iolanda Zega vd. Moretti. 77-letni Giusto Mosetti. 76 letna Margherita Forbeson, 79-letna Anna Reghent vd. Sincich.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto la Croce Verde, Ul. Settefontane Alla Giustizia. Trg Libertà 6; Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
1: Al-39:
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUZMA Nočna služba za zavarovance INA in EN PAS od 22. do 7. ure.
štev. 732 627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124,- Bazovica: te ■ 226-i65; Opčine: tel. 211-001: Prosek-tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-1J'-
Prispevki
Namesto cvetja na grob pok- Pr ' Ambrozeta daruje družina Milič -no 30.000 lir za Glasbeno matico.
f Eii**
Namesto cvetja na grob prof- ■ minija Ambrozeta darujeta dru
Kodrič m šiškovič 25.000 lir za
menik padlim v NOB iz ®ke^ni?’iioO Kolonkovca in od Sv. Ane in lir za Glasbeno matico.
f Ifl®
Namesto cvetja na grob Pr01'. Ago Ambrozeta daruje Darko Švab 3
UŽ.CLCI Udi UJC J-»diT\U ----
lir za Glasbeno matico. V isti daruje Valter Brus 5.000 lir za modrega vala.
Erminii*
Ob tragični smrti prof. — . jz. Ambrozeta in prof. Jožice Lasič reka globoko sožalje svojcem ansa bel Miramar.
Družina Male izreka hudo P1073^.^ družini iskreno sožalje ob izgubi gega Erminija Ambrozeta.
Ob smrti prof. Ambrozeta izrc najgloblje sožalje družini Milojka, lan, Irena in Maja Milič.
Prosvetno društvo I. Grbec iz ^ nja izreka najiskrenejše sožalje t sorodnikom ob tragični smrti na!’ icjaka prof. Erminija Ambrozeta.
GORIŠKI DNEVNIK
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO - GOSPODARSKE ZVEZE STRAH PRED POSLEDICAMI POTRESA
Ljudem v terskih vaseh je treba zagotoviti obstoj na domačih tleh
Priznanje vsem pobudam za zagotovitev prve pomoči hudo prizadetim krajem in ljudem v Beneški Sloveniji - Položaj v SSG, Cankarjeva proslava in bližnje parlamentarne volitve
Izvršni odbor je končno pozitivno ocenil takojšnje in spontano ukrepanje za pomoč žrtvam potresa med našimi ljudmi in na različnih ravneh posebej pa je izrekel priznanje taborniški organizaciji, prosvetnim in športnim društvom, ki so s svojim hitrim reagiranjem dokazali svoje človekoljubje in bili tudi med prvimi, ki so se s prvo pomočjo podali v ' prizadete kraje Beneške Slovenije, kar so domači prebivalci občutili in sprejeli kot dokaz bratske solidarnosti v nesreči. Prav tako je izvršni odbor pozdravil ustanovitev koordinacijskega odbora za pomoč prizadetim v Trstu in v Gorici s sedežem v obeh dijaških domovih, in ustanovitev koordinacijskega odbora beneških slovenskih društev v Čedadu ter pobudo Novega Matajurja za zbiranje denarnih sredstev. Tako koordinacijski odbor društev kot Novi Matajur sta odprla tekoči račun pri Banca Cattolica del Veneto v Čedadu.
Na koncu razprave je izvršni odbor naslovil na javnost poziv, ki je bil objavljen v včerajšnji številki.
Preostali del seje je izvršni odbor posvetil položaju v Stalnem slovenskem gledališču, kjer se nadaljuje stalno protestno zasedanje kolektiva SSG, medtem ko so v teku stiki kolektiva, ravnateljstva in upravne-
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji ponedeljkovi seji — kot smo že poročali — obravnaval položaj v krajih videmske pokrajine po potresu, zlasti z ozirom na kraje v Beneški Sloveniji, kjer človeških žrtev k sreči ni bilo toliko kot v nižini, kjer pa je potres vendarle povzročil o-gromno materialno škodo, saj je domala v vseh krajih Terske doline pretežna večina hiš porušenih ali tako poškodovanih, da bivanje v njih ni več mogoče. Beneška člana IO Dino Del Medico m Izidor Predan sta podala nazoren prikaz položaja, čeprav tudi podatki, s katerimi je razpolagal, nikakor niso popolni. Koordinacijski odbor, ki so ga ustanovila vsa društva beneških Slovencev a sedežem pri društvu «Ivan Trinko» v Čedadu, bo v najkrajšem času poskrbel tudi za popolnejše evidentiranje porušenih hiš, vendar je že sedaj popolnoma jasno, da je položaj dramatičen, saj podatki kažejo, da lahko od vasi do vasi govorimo od najmanj 50 do 95 odstotnem uničenju domov in gospodarskih poslopij. Podobno je tudi stanje v vaseh Rezije, od koder pa so podatki še manj popolni kot iz Terske doline in drugih predelov Beneške Slovenije.
Izvršni odbor SKGZ se je seznanil tudi s položajem glede prve pomoči in ugotovil, da je končno tudi v te kraje začela dotekati nekoliko bolj redno in v zadovoljivih količinah, predvsem pa je lahko ugotovil, da so domačini sami ponekod, kot na primer v Bardu, zelo učinkovito vzeli organizacijo v lastne roke.
Prav to dejstvo je po oceni izvršnega odbora SKGZ tudi dokaz, da se hudo prizadeti ljudje v krajih Terske doline in drugih v Benečiji, niso predali malodušju in da jih po zadostitvi prvih in najnujnejših Potreb za zaščito ljudi že vodi pri njihovih naporih skrb za naslednje obdobje, to je za obdobje obno-ye, ki bo morala slediti v najkrajšem možnem času.
Izvršni odbor je v razpravi prav temu obdobju posvetil posebno pozornost, saj bo treba stvari vsaj v grobem in kolikor mogoče urediti do jeseni in zimskih mrazov. Pregledal je različne možne pobude in o-blike nadaljnje trajne pomoči, katero bodo morali nuditi prizadetemu beneškemu prebivalstvu tudi Slovenci na Tržaškem in Goriškem in Prav tako v matični domovini.
Pri tem je izvršni odbor izhajal iz osnovnega načela, da je treba porušene vasi v Terski dolini obnoviti tam, kjer so bile doslej, saj je znano, da so beneški Slovenci globoko navezani na svojo zemljo in da bi vsako njihovo nasilno odtujevanje z njihovih krajev pomenilo ne le dokončen propad Beneške Slovenije, temveč tudi nasilstvo nad njihovo Narodnostno tradicijo. To stali šče so odločno zavzeli prizadeti ljudje sami in so z njim seznanili tudi predstavnike SKGZ med njihovim obiskom v porušenih krajih.
Od trenutne mora torej naša Pomoč težiti k srednjeročni in v to se mora brez odlašanja usmeriti tudi pomoč države, dežele in dru-Sih krajevnih uprav.
“»»uimmuHnimiiiinniiiiiiiiiimiiiiniiiiiiimiiiiiiniiiiiiniiHmmiiiiimmiiimimniiiimiHmHiimiiim
S SEJE SVET01VANSKE RAJONSKE KONZULTE
Pojasnila in zagotovila o gradnji nove hitre ceste
Večja skrb naj se posveča potrebam Lonjerja in Katinare
ga sveta gledališča z raznimi predstavništvi v Trstu, deželi in v Rimu za dokončno rešitev kritičnega položaja. Izvršni odbor je izrekel celotnemu igralskemu, tehničnemu iit vodstvenemu kolektivu SSG solidarnost in menil, da je treba iti s sedanje akcije do skrajne zaostritve, če napori, ki so v teku, ne bi rodili pozitivnih rezultatov.
Izvršni odbor je razpravljal tudi o pripravah na osrednjo proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva, ki bo v nedeljo, 16. t.m. v Bazovici in na kateri bodo nastopili člani SSG, združeni pevski zbori in godbe. Skupno naj bi bilo več kot 600 nastopajočih. Proslavo prirejajo Slovenska kultumo-gospodarska zveza, Krožek za politične in družbene vede Finko Tomažič ter Krožek za politična in družbena vprašanja Henrik Tuma.
Na dnevnem redu je bila končno še razprava o bližnjih predčasnih parlamentarnih volitvah in pripravah strank za sestavo kandidatnih list. Kot znano se je Slovenska skupnost izmed več možnosti odločila za samostojen nastop. Prav tako je znano, da je svojo kandidatno listo sestavila KPI in da ima na njej praktično že zagotovljeno izvolitev v senat Jelka Gerbec. V tej zvezi je bil govor o nekaterih možnih volilnih računskih zaključkih.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiuiiiiiiiiiii
S SESTANKA VAŠČANOV IN ŠOLNIKOV
Osnovna šola v Šempolaju bo poimenovana po padlem junaku Stanislavu Grudnu
Šola naj mladino bolj seznanja z zgodovino NOB
V petek, 7. t.m., so Trnovce, Prečnika,
vaščani Praprota in
Zanimivo je, kako se je diskusija ob tem problemu poglobila in za-
Šempolaja zbrali v prostorih osnov- jela širšo problematiko šolske vzgo-
ne šole na pobudo medrazrednega sveta in učiteljskega zbora. Na dnevnem redu je bilo namreč vprašanje poimenovanja šole, ki je med prebivalstvom vzbudilo precejšnje zanimanje in voljo, da se o tem odloča na najširši podlagi.
že dalj časa so namreč krožili razni predlogi o zaslužnih možeh iz naše zgodovine in literature; tem se je pridružil še predlog skupine bivših borcev in aktivistov OF, ki so bili med ustanovitelji partizanske šole v šempolaju, da se osnovna šola poimenuje po Stanislavu Grudnu, najmlajšem padlem partizanu v NOB iz vasi. Omenjena partizanska šola je bila namreč takoj po osvoboditvi poimenovana po tem mladem padlem junaku, vendar so to ime odpravile angloameriške šolske oblasti s pretvezo birokratskih nepravilnosti.
Iz zborovanja je izšla zahteva, da se ta madež končno izbriše, da se osnovni šoli v šempolaju končno vrne prvotno ime. Številni posegi so namreč poudarili prav značaj naše šole, ki izhaja iz NOB in je sad partizanske krvi.
Na ponedeljkovi seji svetoivanske ^jonske konzulte je prebivalstvo T o-*}Jerja in Katinare dobilo zagotovilo, aa ne bodo pri gradnji nove hitre ceste, rušili že obstoječih stanovanjskih poslop'j. To zagotovilo je dal ..o občinski odbornik Abate, kot nz. Malaspina, eden izmed projek-antov hitre ceste, Ki se je osebno Udeležil zasedanja konzulte in po-r°bno orisal traso nove ceste, pred-i*6»? kar zadeva področji Lonjerja r1 Katinare. Cesta, ki bo šla iz La-°tišča pod Katinaro proti Padri-atn..bo imela pri Ključu tudi veliko czlišče, tako da bo prebivalstvu o-mogočen dostop do nje iz že obsto-poti in pa s cest, ki so v gradii na Melari. Prav tako bo odcep udi nad Lonjerjem, da bo tako tudi vasi omogočen čim hitrejši do-°P do te nove cestne povezave. .Na začetku seje, kateri je pri-stvovalo veliko ljudi iz zaintere-ranih področij, so se prisotni naj-nrii? sPon^nili potresencev, nakar je bprnik Abate orisal višjo in nižjo ri	hitre ceste, ninne karakte-
stike in stroške. Konzulta je po po-obni preučitvi predlagala tako i-enovano nižjo varianto hitre ce-km’\ ■ s'cer nekoliko daljša (19,5 “il in dražja (49 milijard lir), bo v. P° svoji strukturi služila celot-mu mestu in ne bo hudo prizadeja-2e obstoječih infrastruktur, ip Hcbsednik svetoivanske konzulte n v lmenu vseh poudaril, da se ved-s .g?v.ori o stroških, nikdar pa o naš k1*1 bremenih. ki jih mora prenosi 1 Pre(Ksem slovenska narod-očil a topnost. Predvsem je pred-;n r. da so področja OKrog Lonjerja Usi. tmare obremenjena z javnimi garm. vasi pa nimata niti pri-t6r ne organizacije, manjkajo neka-v)-- naiosnovnejše stvari, kot je na Pa ^rP°manjkljiva kanalizacija ali ir,, .bo stanje zvez, medtem ko behJv Zase^P. « nastajajo okrog o-Vasi, in ki po svoji strukturi gro-
bo kvarijo okolje vse potrebno za normalno življenje stanovanjskih skupnosti.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča člane, da bodo njeni uradi izpolnjevali prijave dohodkov do petka, 14. t. m., in sicer izključno članom.
Da ne bodo čakali zaman, naj imajo člani s seboj:
1.	Kopijo lanske prijave (razen če je niso pustili v naših uradih), ali posesme liste za zemljišča in za hiše.
2.	Davčne kartele (zadnje, ki so jih dobili).
3.	Osebne podatke vseh družinskih članov.
4.	Potrdila delodajalcev o lani iz-
plačanih prejemkih (Mod. 101) a-li pokojninah ter morebitnih izplačanih zaostankih ali odpravninah (Mod. 102), ali o otroških dokladah za kmete.
5.	Podatke o avtih, ki jih imajo.
6.	Potrdila o dohodkih in stroških v zvezi z avtonomnim delom (morebitni prevozi za druga, občasna dela, itd.).
Uradi Kmečke zveze bodo poslovali ta teden od 8. do 13. in od 15. do 18. ure.
Jutri odprta skupščina v tovarni Calza Bloch
Delavski svet podjetja Calza Bloch v Trstu, ki je zašlo v hud položaj in v katerem narašča nevarnost odpustov iz službe, bo priredil jutri ob 10. uri v prostorih tovarne javno skupščino. Med skupščino, na katero vabijo predstavnike sindikalnih organizacij, krajevnih oblasti in tiska, bodo predstavniki orisali nevzdržni položaj ter proučili predloge za izhod iz te krize.
je, ki naši mladini premalo posreduje ideale NOB. Res je, da so zavezniške šolske oblasti načrtno vodile politiko ločitve našega šolstva od tradicije NOB, res jc tudi, da je de-mokrščanska politika to prakso nadaljevala; čas pa bi bil, da bi naši mladini posredovali tudi zgodovino NOB, da bi v mladini gojili zavest te naše zlate preteklosti.
Poimenovanje šole po Stanislavu Grudnu naj postane ne samo poklon domačinov herojskemu liku padlega partizana, temveč naj ime Stanka Grudna pooseblja vse žrtvevanje našega ljudstva v NOB.
STANISLAV GRUDEN je bil doma iz šempolaja. Rodil se je 5. maja 1926. V NOB se je vključil ob razpadu italijanske vojske septembra 1943. Nato so ga dodelili VOS. V juniju 1944 je bil pri neki akciji zajet in so ga zaprli najprej v koronejske zapore, nato v Rižarno, od koder pa je pri nekem bombnem napadu zbežal. Ko je bil v koronejskih zaporii in v Rižarni, so ga strahotno mu čili in je prišel iz Rižarne ves ožgan. Zdravil se je v Dolini in se nato vrnil v svojo enoto. Bil je zelo hraber in veselega značaja. Svoje mlado življenje je daroval za svobodo 10. januarja 1945, v Borštu ob napadu zloglasne Collottijeve bande in esesovcev.
V spremstvu svojih učiteljev in predstavnikov šolskega sveta so včeraj dopoldne učenci osnovne šole v Šempolaju obiskali Rižarno, kjer so se s pesmijo, recitacijami in šopkom cvetja poklonili spominu žrtev, Albin Bubnič pa jim je na kratko orisal lik padlega junaka Stanka Grudna ter tragično zgodovino Rižarne.	I. Š.
Nesreča na delu v novem pristanišču
Pred hangarjem 61 v novem pristanišču se je včeraj popoldne poškodoval 26-letni težak Dario Indelicato, doma v Ul. Conti 3. Mladeniča, ki je zaposlen pri tvrdki «Compagnia maneggi a terra», je zadel tovor kave, katerega je spuščal žerjav in ga je stisnil ob železno ograjo. Pri tem si je Indelicato zlomil kolk. Z rešilcem avtonomne pristaniške ustanove so ga nemudoma prepeljali na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice. Okreval bo v dveh mesecih.
Prošnja
koordinacijskega odbora društev iz Benečije
Društva v Beneški Sloveniji so ustanovila koordinacijski odbor za pomoč žrtvam potresa. Sedež koordinacijskega odbora je pri društvu «Ivan Trinko» v Čedadu.
Za zbiranje denarnih sredstev za pomoč žrtvam potresa je koordinacijski odbor odprl tekoči račun št. 1934 pri Banca Cattolica del Veneto v Čedadu.
Akcijo za zbiranje denarnih sredstev je začel tudi Novi Matajur na tekočem računu št. 4415 pri isti banki..
Koordinacijski odbor beneških društev prosi vse, ki želijo pomagati hudo prizadetemu prebivalstvu Beneške Slovenije, da nakazujejo svoje prispevke na gornja tekoča računa.
Še vedno nereden pouk v vseh šolah kljub uradnim pomirjevalnim zagotovilom
Nekateri razredi slovenskih šol so imeli včeraj pouk na prostem - Premeščeni dijaki šole «Locchi» iz Ul. Margotti v novo stavbo v Ulici Leoni • Neučinkovita seja ravnateljev na šolskem skrbništvu
Strah pred potresom je še precejšen med prebivalstvom in to ugotavljamo posebno zvečer ko se številni Goričani utaborijo ne 'e v šotorih ali v rulotkah marveč tudi v osebnih avtomobilih v raznih prostih krajih v mestu ali na robu mesta. Spominski park med Korzom Italia in Ulico Duca d’Aosta je oil tudi včeraj ponoči poln avtomobilov, prav tako je polno avtomobilov bilo tudi na letališču, v javnem vrtu na Korzu Verd:, na stadionu v Ulici Baiamon-ti, kjer so ljudje postavili tudi šotore pa v številnih drugih predmestnih krajih, daleč od visokih hiš. V glavnem prenočujejo na tak zasilni način ljudje, ki bivajo v nebotičnikih in drugih večnadstropnih stavbah.
Strah pa je prevzel tudi mamice, ki ne pošiljajo svojih otrok v šolo. V vseh mestnih šolah je v teh dneh precej odsotnih med učenci in dijaki. Do tega pripomore tudi negotovo stanje šol. Takoj po prvih potresnih sunkih v četrtek zvečer, so v petek zjutraj strokovnjaki občinskega tehničnega urada in državnega tehničnega urada pregledali poslopja in ugotovili, da je v njih pouk možen, vendarle niso dali niti profesorjem niti dijakom zadostnih zagotovil. Po novih potresnih sunkih, zlasti še po onem v noči od sobote na nedeljo, pa ni bilo novih pregledov.
Medtem ko so v nekaterih občinah (Ronke, Tržič, Gradež) župani na lastno roko, ne da bi vprašali za mnenje šolsko oblast (in čuli smo, da so se nekateri na šolskem skrbništvu «zgrozili» nad tako «samovoljo» županov, ki ni v soglasju z zakoni!), zaprli šole za nekaj dni, da bi jih podrobneje pregledali in tudi da bi medtem nehala upravičena panika med prebivalstvom, so se v Gorici odločili za polovične rešitve. šele v ponedeljek opoldne je bila na šolskem skrbništvu, pod predsedstvom šolskega skrbnika, konferenca ravnateljev srednjih in osnovnih šol. Domenili so se, da se v Gorici pouk redno nadaljuje, da pa svetujejo ravnateljem naj se razredi, ki so nastanjeni v višjih nadstropjih, začasno preselijo na prosto in imajo pouk v naravi. Redni pouk v šolah pa naj bi se vršil le v pritličnih prostorih.
Več ali manj je bilo tako v vseh šolah v mestu. Dijaki slovenske trgovske šole so imeli včeraj redni pouk v stari cerkveni stavbi v Ulici Vittorio Veneto in to v prvem nadstropju. Dijaki italijanske realne gimnazije, ki imajo pouk v isti stavbi, vendarle v drugem nadstropju, pa so imeli pouk na prostem, na šolskem dvorišču.
Nekaj podobnega je bilo v nižji srednji šoli «Ivan Trinko» v Ulici Randaccio. Pouk v učilnici so imeli dijaki razredov v pritličju, oni, ki imajo učilnice v prvem in drugem nadstropju pa so imeli pouk na šolskem dvorišču (okrog desete ure smo tam videli štiri razrede s svojimi profesorji), nekateri razredi pa so šli na sicer običajne ekskurzije v mesto. V učilnicah v drugem nadstropju pa so bili učenci petih razredov tam nastanjene osnovne šole
in to nekaterim staršem ni bilo po godu.
Tudi v Ulici Croce so bili otroci o-snovne šole, ki so v drugem nadstropju, v učilnicah m imeli redni pouk. Redno so bili v svojih učilnicah v višjih nadstropjih dijaki učiteljišča, dijaki liceja pa sploh niso šli v poslopje in bili vse jutro na ulici pred šolo.
Občinska uprava je včeraj zjutraj odredila hitro premestitev dijaštva iz stavbe v Ulici Margotti v novo sicer še nedokončano stavbo v Ulico Leoni. Sem so namestili d jake srednje šole «Locchi» iz višjih nadstropij stavbe v Ulici Margotti. To stavbo je občina kupila od jezuitov pred približno desetimi leti m že tedaj so letele na občino hude kritike zakaj je izdala denar za staro stavbo, s katere je padal omet že pred potresom in ogrožal varnost dijakov in profesorjev.
Dijaške športne igre danes in jutri v dopoldanskih urah
Šolsko skrbništvo in goriška občinska uprava sta sporazumno sklenili spremenit; urnik občinskih mla-
dinskih iger. Po prvotnem urniku bi morale biti igre v popcldannkih urah, za dekleta danes, za dečke jutri. Po skupni odredbi šolske in občinske oblasti bodo te igre premestili r,g dopoldanski čas, kar pomeni, da se bedo danes in jutri dopoldre vsi dijaki nižjih srednjih šol v Gorici aktivno in kot gledalci udeleževali športnih srečanj.
Danes bodo v uradih avtomobilskega kluba pričeli z razdeljevanjem bencinskih bonov za drugo štirime-sečje. Obenem bodo razdeljevali bone prvega štirimesečja vsem tistim, ki jih niso še dvignili. Razdeljevanje bencinskih bonov se bo zaključilo 30. avgusta.
Spremenjena proga avtobusa v Ločnik
Mestno avtobusno podjetje javlja, da so zaradi začasne zapore prometa po mostu 9. avgusta spremenili, z današnjim dnem, progo za Ločnik. Avtobus iz Gorice v Ločnik bo vozil po dosedanjem umiku na relaciji Glavna pošta — San Rocc di Luzzinis po drevoredu 20. septembra, pevskem mostu, skozi Podgoro in Ločnik.
V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI
RAZSTAVA «ZATON ANTIKE V SLOVENIJI»
Pripravila sta jo Kulturna skupnost Ajdovščina in Goriški muzej
V razstavnih prostorih Pilonove galerije v Ajdovščini bo danes ob 18. uri otvoritev arheološke razstave «Zaton antike v Sloveniji», ki je bila prenešena sem, skoraj v celoti, iz ljubljanskega razstavišča «Arkade». Pripravil jo je Narodni muzej iz Ljubljane s sodelovanjem številnih slovenskih muzejev, gradivo zanjo pa so posodili še muzeji iz Pulja, Poreča, Zagreba, Beograda, Celovca, Gradca, Dunaja, Trsta in še nekateri.
Obeta se torej zanimiv in za Primorsko nenavaden kulturni dogodek, nenavaden zato, ker je to prva tako obširna in široko zasnovana arheološka razstava na Goriškem in predstavlja redkost v sicer bogati razstavni dejavnosti naših razstavišč. Prenos razstave v Ajdovščino pa ima še poseben pomen, predstavlja se v kraju z bogato arheološko tradicijo, na tleh antične Castre, trdnjave, ki je tesno povezana z dogajanji v času, ki ga razstava razgrinja pred nami. To pa je čas propada rimskega sveta in s tem konca antične civilizacije, ki sta mu mejnika vdor Kvadov in Markomanov leta 169 in začetki naseljevanja Slovencev po letu 568. To je bilo obdobje globokih sprememb in pretresov, ko se je lomila sužnjeposestniška družbena ureditev, ki nam ga razstava ponazarja z arheološkimi ostalinami — mozaiki, kamnitimi in bronastimi plastikami, s kamnitimi deli stavb in svetišč, z novci, nakitom, orožjem,
■iliiliiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiitiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiii
NABIRALNE AKCIJE BLAGA IN DENARJA V VSEH OBČINAH
Prebivalstvo Goriške veliko prispeva v sklade za pomoč prizadetim po potresu
V Doberdobu nabrali nad dva milijona lir ■ Pričetek akcij v Sovodnjah in v Steverjanu - Zahvala goriške trgovinske zbornice gospodarskima zbornicama Slovenije in Hrvaške
O uspeli nabiralni akciji v do berdobski občini, ki je bila v nedeljo in v ponedeljek, smo že včeraj poročali. V ponedeljek zvečer pa se je v Sovodnjah sestal na izredni seji občinski svet. Prisotni so bili tudi zastopniki prosvetnih in športnih društev ter krajevne borčevske sekcije. Ustanovili so e-notni odbor, ki je že včeraj pričel z nabiralno akcijo v pomoč prizadetemu prebivalstvu v bližnji videmski pokrajini. Poverjeniki bodo te dni od hiše do hiše hodili nabirati denar in drugo blago. Darovalcem bodo izročali pobotnice z žigom sovodenjske občinske uprave. V ta sklad je sovodenjska občina prva dare v ala pol milijona lir.
Izredna seja je bila v ponedeljek zvečer tudi v števerjanu. Tudi tu so bili prisotni predstavniki prosvetnih društev «Sedej» in «Briški grič», krajevne borčevske sekcije in združenja obdelovalcev zemlje. Skle riili so pričeti z nabiralno akcijo, župan je v imenu skupnega odbore v katerem so predstavniki obči-
ne in zgoraj omenjenih društev, poslal vsem prebivalcem ustrezno pismo. Dar >ve sprejemajo na županstvu, po hišah pa beilo hodili pooblaščeni poverjeniki.
V	zvezi z akcijo v Doberdobu naj dodamo še to, da se je v ponedeljek zvečer sestal koordinacijski odbor. Ugotovili so uspeh nabiralne akcije, ki je dala rezultat 1.972.500 lir nabranih med prebivalstvom. Tem je treba dodati še 300.000 lir, ki jih je narestil občinski odbor. Za sedaj ne bodo denarja razdelili ker čakajo ustrezno namensko določitev. Blago, ki so ga nabrali med prebivalstvom, v glavnem oblačila, odeje, posteljnino, so naložili na tovornjak in ga poslali v Tržič, odkoder bo po nalogu skupnega odbora poslano v prizadete kraje.
V	akciji za pomoč ponesrečencem so se izkazali radioamaterji CB iz Gorice. Že od četrtka so s svojimi aparati pomagali v reševalni akciji, naslednje dni pa so nabirali blago in denar po mestu in tudi na področju drugih občin.
..................................
PRED SENATOM OKROŽNEGA SODIŠČA V NOVI GORICI
Pričetek sodne razprave proti Srebotniku poveljniku domobranske postojanke v Idriji
Obtoženec se izgovarja, da ni sodeloval pri aretacijah in mučenju civilnega prebivalstva • Opis Srebotnikove akcije na Vojskem v domobranskem lističu
Pred senatom peterice okrožnega sodišča v Novi Gorici se je včeraj začela sodna obravnava proti Francu Srebotniku, ki ga dolžijo, da je kot poveljnik domobranske postojanke v Idriji sodeloval pri aretacijah civilnega prebivalstva ter mučenju pri zasliševanju. Obravnavo vodi sodnik okrožnega sodišča Borut Deisinger, javni tožilec je Silvo Vremec, obtoženca pa brani odvetnik Andrej Stanovnik iz Ljubljane.
Med razpravo, ki bo trajala tri dni, bodo zaslišali 16 prič ter osvetlili 11 točk v obtožnici, ki se nanašajo na dejanja izvršena predvsem septembra 1944, ko je imel Srebotnik nalogo organizirati na Idrijskem domobranstvo ter je v svijstvu voditelja domobrancev ter sodelavca okupatorjev skušal uničiti osvobodilno gibanje na tem območju.
Franc Srebotnik je prisojena mu dejanja najprej zavrnil, v nadaljevanju razprave pa je zašel v protislovja, s katerimi je sam izpodbijal svojo malo poprej zatrjevano nedolžnost. Da bi se razbremenil hudih odgovornosti je skušal zvrniti krivdo na Polda Zajca, vodjo politično - obveščevalnega oddelka v Idriji. Toda tudi pri tem je Srebotnik zašel v protislovja, ko je najprej trdil, da se je Zajca sam bal, pozneje pa je priznal, da se je zaradi neke ženske z njim skorajda stepel, kar dokazuje njun enakopraven položaj. Zanimivo je nadalje, da je Srebotnik zanikal svojo udeležbo v dejanjih, priznal pa je med razpravo, da je bil o njih zelo dobro poučen.
V svojem zagovoru je dejal, da je prišel v Idrijo z namenom, da bi vežbal 30 domobrancev v postojanki in da se sploh ni ukvarjal ne z aretacijami in ne s političnimi akcija-
mi. Zavračal je sodelovanje z Nemci, ker so mu na Štajerskem preganjali družino. Eno izmed redkih neposrednih priznanj se nanaša na akcijo idrijskih domobrancev, ki so jo 29. oktobra 1944. leta izvršili na poti med Srednjo Kanomljo in Idrijo. Tega dne so zajeli 13 in pol let starega dečka Adalberta Goloba, pri katerem so našli bombo. Srebotnik je priznal, da je fanta udaril ob aretaciji in pozneje v zaporu v Idriji, medtem ko ga je med zaslišanjem surovo pretepel Poldo Zajc. Mladega Goloba so prisilili, da je oblekel domobransko uniformo, s katero je deset dni kasneje, oborožen s puško, pobegnil k partizanom.
Srebotnjak se je nadalje zagovarjal pred sodiščem, češ, da je Zajca prepričeval, naj ne bo tako krvoločen, ker na takšen način ne bo koristil domobranstvu. Dejal je, da je Zajec preganjal zlasti ženske, o katerih je sodil, da so bile glavne partizanske obveščevalke in so tudi prinesle partizanom podatke o domobranski postojanki v Črnem vrhu, da so jo lahko uničili.
Srebotnik je nadalje omenil nekega duhovnika, Brgleza, ki je bil v tistem času vodja domobranske propagande na idrijskem območju in je v tem svojstvu vplival na a-retirance s prepričevanjem, naj bi se vključevali v domobranske oddelke. Zatekel se je tudi k pretepom, kadar je spoznal, da z besedo ne bo dosegel zaželenega cilja. Brglez ni imel v Idriji položaja kaplana ali župnika in ni bil domačin.
Srebotnik se je vseskozi branil z zavračanjem obtožbe, da bi sodeloval pri akcijah, pri zasliševanjih in pri pretepih ter v svoj zagovor rekel, da njegovega imena ni zasle-
diti v nobeni knjigi o partizanskih brigadah niti v dokumentarnem gradivu, ki ga imajo v Inštitutu za delavsko gibanje v Ljubljani. S tem v zvezi je državni tožilec Silvo Vremec predložil sodišču glasilo Slovenske narodne straže, Mi gremo naprej, tiskano 1. novembra 1944. leta v Veharšah, v katerem je opisana domobranska aikcija, ki jo je Srebotnik vodil na Vojskem. V tem ciklostiliranem lističu, katerega original hranijo v Idrijskem muzeju, je omenjena aretacija neke kurirke, pri kateri so dobili takšne poca tke, ki so omogočili a-retacijo celotnega rajonskega odbora OF za idrijsko območje, torej tudi aretacijo dr. Hribernika. Srebotnik je zanikal trditev v lističu, da bi bil kdaj na Vojskem in da bi bil ob tisti priložnosti kdo aretiran. Poleg drugega je Srebotnik navedel svoje stike z domo-bransKim poveljstvom v Trstu, medtem ko njegovi stik z domobransko postojanko na Veharšah niso bili dobri zaradi strahu, ki naj bi ga imel pred domobranci v tem kraju, znanih zaradi krvoločnosti.
Po razsulu domobranstva je Srebotnik odšel v neko taborišče v Italiji, kjer so bile zbrane vse jugoslovanske kolaboracionistične formacije, od tam je odšel jeseni 1945. leta v Rim k Angležem. Leta 1948 se je udeležil na strani Arabcev prve vojne z Izraelci, pozneje pa je ostal v Libanonu in se tamkaj zaposlil kot strokovnjak za muni-cijo.
Ko je bila beseda o Srebotnikovem povojnem delovanju, ki je po izjavah državnega tožilca bilo neoporečno, so sodno obravnavo nadaljevali za zaprtimi vrati.
V nedeljo so tako poslali v ponesrečene kraje kar enajst tovornjakov naloženih z blagom. Radioamaterji se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali, tako prebivalstvu Gorice kot Sovodenj, ki se je odzvalo njihovi akciji. Istočasno prosijo radioamaterji vse svoje kolege naj v teh dneh ne uporabljajo apara-za osebne pogovore, kajti še
tov
vedno so potrebne radijske zveze s ponesrečenimi kraji.
V Gorici je občina ustanovila zbirni center v zavodu Lenassi v Ulici Vittorio Veneto. Tu zbirajo blago od 8. do 21. ure. Poleg tega zbirajo v raznih krajih tudi denarne prispevke. Kdor ima posebne probleme ali kako prošnjo v zvezi s pomočjo ponesrečencem naj telefonira na občino, tel. 5251, notranja številka 77.
Odbor goriške trgovinske zbornice je na ponedeljkovi seji sklenil dati prvo izredno nakazilo potre-sencem v znesku 10 milijonov lir. Trgovinska zbornica bo tudi sodelovala s skupnim odborom in z gospodarstveniki, da bi konkretno pomagala pri obnovi dežele.
Posebno zahvalo so člani odbora goriške trgovinske zbornice izrekli gospodarskim zbornicam Slovenije, Hrvaške in Reke, ki so prispevale precejšnja sredstva v sklad za pomoč ponesrečencem in ki so zaradi te nesreče odpovedale uradni dan Jugoslavije na goriškem sejmu E-spomego prejšnji petek.
• Napovedana konferenca dr. Marca Martinija iz Milana, o reformi birokratske strukture občine in o novi_ organizacijski obliki, je bila odložena za nedoločen čas.
Zadnje slovo od Jožice lasič
Ogromna množica ljudi se je včeraj popoldne v Sovodnjau zadnjič poslovila od prezgodaj preminule Jožice Lasič por. Cefarin, 25-letne glasbenice, ki je s svojim profesorjem Erminijem Ambrozetom, tragično umrla v prometni nesreči na cesti med Zagrebom in Ljubljano. Na pogrebu so bili prisotni številni predstavniki zamejskih organizacij, glasbenih šol iz bližnje Slovenije ter italijanskega življenja. Men drugimi smo opazili goriškega župana s člani občinskega odbora ter svetovalci drugih političnih skupin, sovo-denjskega župana z odborniki in svetovalci manjšine, predstavnike SKGZ in Zveze slovenske katoliške prosvete ter njunih včlanjenih društev. Poleg teh pa so bili prisotni še lasičevi delovni tovariši, profesorji na goriš-ki in tržaški šoli, njeni prijatelji in znanci ter celotna vaška skupnost.
Po verskem obredu, ki ga je v sovodenjski cerkvi imel v slovenščini in italijanščini župnik Marjan Komjanc, so Jožico pokopali na domačem pokopališču. V slo\o je v imenu Glasbene matice spregovoril prof. Ivan Mignozzi, ki se je pokojnice spomnil kot perspektivne glasbene umetnice, katere življenjska nit se je pretrgala v trenutku, ko je ^ svoje visoko strokovno znanje začenjala posredovati mladim rodovom in s tem prispevala k utrditvi naše narodnostne skupnosti. Njej, ki je tako ljubila glasbo so nekaj ža-lostink zapeli pevski zbor Lojze Bratuž, sovodenjski nonet, zbor UFIEI iz Podturna, ki ga je do nedavnega Lasičeva vodila ter zbor iz Vrtojbe.
steklenim in keramičnim posodjem, s predmeti, v katerih se zrcali gmotna in duhovna kultura zatona antike. Med njimi so tudi najdbe iz Hrušice in Ajdovščine. Ob izrazito rimski dediščini so v razstavo vključene tudi arheološke ostaline Ustih ljudstev, ki so v obdobju propadanja rimskega imperija živela in potovala preko našega ozemlja, to je Gotov, Hunov, Langobardov in romaniziranih staroselcev.
Priporočamo zato ogled razstave, tudi kot pomembno dopolnilo pouku zgodovine. Pilonova galerija v Ajdovščini je odprta ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob nedeljah pa od 15. do 19. ure. Strokovno vodstvo po razstavi bo
17.,	24. in 25. maja od 8. do 17. ure.
Obvestili INAM
Vsedržavni zavod INAM obvešča upokojence goriške pokrajine, da ni potrebno žigosanje knjižice INAM, kolikor j-» dovolj, da slednji imajo urejeno knjižico za pokojnine IN PS. Žigosanje knjižic INAM je potrebno le v slučaju, da se goriški upokojenci nahajajo izven pokrajine.
INAM obenem obvešča svoje zavarovance, ki bi radi šli na zdravljenje v termalna središča, naj se za vsa podrobna pojasnila obrnejo do goriškega sedeža INAM.
Poslednja pot Livija Blažiča žrtve potresa
Na goriškem pokopališču so včeraj popoldne pokopali mlado žrtev potresa, ki je razdejal našo deželo. Gre za 20-letnega alpinca Livija Blažiča, iz Gorice, ki je umrl pod ruševinami vojašnice v Humdnu.
Verskega obreda, ki je bil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, se je udeležila velika množica ljudi, prijateljev, znancev ter predstavnike,v civilne in vojašike oblasti.
Zaradi poškodovane ceste zaprli mejni prehod Robič
Mednarodni mejni prehod Robič so morali zapreti zaradi poškodovanega cestišča. Začasno so odprli za mednarodni promet prehod na Pelavi -Livek, kjer je bil do sedaj mogoč le promet s prepustnicami.
^Kinb
(Juriča
VERDI 17.15-22.00 «Un gioco estremamente pericoloso». Buri Reynolds in Catherine Deneuve. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16.45—22.00 «La polizia interviene: ordine di uccidere». L. Mann in J. Mason. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30 -22.00 «Zozos». F. Duru. V. Thevenet. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Bud Spencer in Terence Hill. Barvni film.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Io non credo a nessuno». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Il giustiziere giallo». Barvni film.
Nora Gorica in okolica
SOČA «Meč za Brandoa», ameriški film ob 18.00 in 20.000 uri.
SVOBODA (Šempeter) «Zeleno sonce», ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Veliki potep», francoski film ob 17.00 in 19.30.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Rina Bucami, Luca Lo-renzon, Klena Orsi in Alessandro Sca-rel.
SMRTI: 65-letna gospodinja Luigia Bizjak vd. Daris, 73-letna gospodinja Agnese Gobbo, 66-letni asfaltisi Francesco Da Re, 89-letni upokojenec Giuseppe Ressi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežuma lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72-701.
Prispevki
Prispevki, ki jih je prejela uprava Primorskega dnevnika v Gorici do včeraj, namenjeni žrtvam potresa:
N.N. Gorica 10.000 lir. Mladinski krožek iz Gorice namesto nagrad na slikarskem tekmovanju ex tempore 60 tisoč, člani Mladinskega krožka iz Gorice 25.000, družina Komel. Gabrijelova 165, Gorica 10.000, David So-šol iz Pevme 10.000, Podjetje Sulko import-export 20.000, N.N. Gorica, Ul. Cipriani 5.000, Figelj Magdalena z Oslavja 10.000. Skupno nabranih 150 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob pokojne Jožice Lasič por. Cefarin daruje prosvetno društvo Sovodnje 30.000 lir za Dijaško matico.
Prosvetno društvo Sovodnje izraža potrti družini globoko sožalje ob prezgodnji smrti Jožice Lasič por. Cefalo.
Osebje Stalnega slovenskega gledališča se je odločilo za stalno zasedanje
Kakor smo obširno poročali včeraj, je kolektiv Stalnega slovenskega gledališča sklenil, da stalno zaseda v prostorih tržaškega Kultur nega doma v znak protesta proti tistim silam, ki so zaradi svojega nerazumevanja privedle to slovensko kulturno ustanovo v sedanji nevzdržen položaj. Na sliki tiskovna konferenca, ki jo je vodstvo gledališča sklicalo v ponedeljek popoldne
DREVI PREMIERA V SAG
Cankarjeva dramska lepljenka «V areni življenja sem stal»
Izkupiček (prostovoljni prispevki) drevišnje in jutrišnje predstave bo šel za žrtve potresa
Drevi ob 20.30 sc bo v dvorani p.d. «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu odgrnil zastor nad drugo premiero Slovenskega amaterskega gledališča v letošnji sezoni. Gledališče je to pot pripravilo dramsko lenljenko «V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL», in sicer v počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja. Cankarjeve tekste, zvečine satirične in polemične, sta v dramaturško celoto zbrala dramaturga Jože Rode in Jože Vozny ter jih u-gledališčila.
Premiera te predstave, ki je doživela svojo predpremiero prejšnji teden v Mali dvorani Kulturnega doma in bo to pot izvajana v celoti, se pravi tako, kot je bila naštudirana. bi morala biti prejšnji petek, ponovitvi pa v soboto in v nedeljo. V znak žalovanja in solidarnosti s prizadetim prebivalstvom po potresu pa je gledališče odpovedalo vse najavljene predstave in jih preneslo na ta teden. Prav tako je kolektiv SAG sklenil, da tako na drevišnji premieri kot na jutrišnji ponovitvi ne bo običajne vstopnine, ampak prostovoljni prispevki. Celotna vsota nabranega denarja bo šla potresencem.
Ta lepljenka, ki jo je gledališče pripravilo v izredno kratkem študijskem obdobju, je mešanica Cankarjevih del, ki predstavljajo iskanje našega odnosa se pravi odnosa sodobnega izvajalca m gledalca do Cankarjevih sporočil. Ali drugače povedano: gre za predstavo, ki v svojem vsebinskem izhodišču meni, da še ni vse, kar je obseženo v Cankarjevem ustvarjanju in humanističnem sporočilu, že dokončno uresničeno.
Predstava, ki jo bomo danes zvečer gledali, je nastajala v tesnem, kolektivnem delu vseh sodelujočih pri predstavi. Posamezno pa so jo pripravili: dramaturg Jože Rode, kj kot strokovni sodelavec Združenja gledaliških skupin Slovenije prvič sodeluje z našim gledališčem in je z Jožetom Vozny-jem (lani je režiral v SAG Fojevo «Markolfo») tudi dramaturško pripravil besedilo, režiser Sergej Verč, ki je to pot zasnoval tudi sceno in kostume, lektorica Mira Sardoč, ki že tri leta jezikovno vodi vse predstave tega gledališča, ter igralci Sergij Cerkvenič, Kse-I nija Dobrila, Darij Frandolič, Ma-I rina Gulin, Boris Kobal, Jasna
Rodošek, Lidija Sosič in Sergej Verč. Predstavo so izoblikovali še člani tehnične ekipe Franc Meula, Alenka Čepar in Aldo Pipan. Glasba je izbrana iz raznih simfonij in še posebej iz simfonične pesnitve «Pesem o zemlji» skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja, ki je bil Cankarjev sodobnik ter doživljal podobne usode kot naš veliki pisatelj.
Predstavo «V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL» je gledališče namenilo vsem prosvetnim društvom, klubom, šolam in podobnim organizacijam, ki bi v tem letu želele počastiti stoletnico roistva Ivana Cankarja. Zato uprava SAG vabi vse morebitne interesente za predstavo, naj se čimprej zglasijo v prostorih gledališča, ker bo le tako utegnilo pravočasno planirati posamezne vredstave in hkrati u-streči posebnim željam interesentov za to predstavo.
Francois Truffaul:
liiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM/iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiriiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Nove vrste
FURLANIJA JE POTRESNO PODROČJE
EKONOMSKE RAZMERE V SVETU SILIJO...
Lliistoire d'Adèle H.
SREDA, 12. MAJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Velik, vojskovodje: Harris 12.55 Kmetijska oddaja, Agrotehnika
13.25 Vremenska slika
10.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
16.45	Program za najmlajše : Beli kamen, šesta epizoda 17 15 Program za mladino. Srečanje z novo glasbo
Tony Esposito, dirigen' z dvema paličicama
17.30	Henry Fabre: POTOVANJE V SVET PRIRODE 18.15 Poljudna znanost: Saigarijev mit, prvo nadaljevanje ìó.45 Simpatični Dean Mariin
Danes je na vrsti tretje srečanje z znanim popevkarjem in igralcem Deanom Martinom. Občinstvo se bo hkrati srečalo tudi s pevko Dionne Warwick. Skupno z znano pevko in Deanom Martinom bosta nastopila še Rocky Graziano in Marty Feldman. 19.28 Kratke vesti Dnevnika 1
19.30	Kronike in Vremensko slika 20.00 DNEVNIK
20.45	Le montagne della luce: IL TRONO DI GHIACCIO
Kakor v prvem nadaljevanju, se tudi v današnjem pripovedujejo legende o gorah Kilimandžaru, Kenji in Ruvenzoriju ter o baobabu, torej o afriškem «drevesu življenja».
Današnje nadaljevanje se začne z legendo o flamingosih, ki jo pripoveduje afriška nuna skupini otrok. Cesare Maestri pa nadaljuje iskanje prijatelja Luciana nekje pod goro Kilimandžaro. Na višini 2000 metrov bo gost pri neki nemški baronici, ki se izdaja za kraljico Kilimandžara. Nemška grofica je pravzaprav skupek vseh protislovij tistih Evropejcev, ki so se naselili na črni celini in še vedno tu vztrajajo. Seveda nadaljuje Maestri svojo pot dalje do višine 3000 metrov in še dalje, vedno višje, saj je Kilimandžaro najvišja gora v Afriki.
21.45	ŠPORTNA SREDA
Nogometna tekma med BAVERNOM IZ MUENCHNA IN SAINT ETIENNOM. Danes se bosta moštvi srečali na tujem igrišču, v Glasgowu.
Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu
Drugi kanal
«rumenega
zlala»
Jugoslavija je ena tistih dežel, kjer se pridela zelo veliko koruze. Nekaj let je zavzemala celo drugo mesto v Evropi. Danes, zatrjujejo, zavzema osmo mesto na svetu. Pa ne le to, da pridela veliko «rumenega zlata». Jugoslavija je v zadnjih petnajstih letih vzgojila celo vrsto novih vrst koruze, še pred obilnim desetletjem je Jugoslavija kupovala v tujini, prvenstveno v Italiji, seme hibridne koruze in si s tem pomagala k naglemu dvigu letnega pridelka. Sedaj pa je Jugoslavija tista, ki prodaja seme vi-sokorodne hibridne koruze tujini. Za letošnjo setev je Jugoslavija prodala tujini 30.000 ton semena hibridne koruze.
Jugoslovanski strokovnjaki so doslej vzgojili nad sto novih vrst hibridne koruze, hkrati sodelujejo s 60 znanstvenimi ustanovami v tujini, kmetijski kombinati pa zaposlujejo na stotine tujih strokovnjakov, posebno agronomov, iz neraz-vitih-dežel, ki se pri jugoslovanskih inštitutih usposabljajo za delo v swjitr'dezelah. Jugoslovanski strokovnjaki pa delajo v številnih deželah po svetu, kamor jih je poslala FAO, torej tista specializirana organizacija Združenih narodov, ki se ukvarja s kmetijstvom.
Naj hujši potresi v novejših dobah
Prvi zabeležen že leta 1116 • Veliko hujši je bil leta 1788 - Sedanji pa je zahteval največ človeških življenj
Za geologa je bil potres, ki je pretekli četrtek zvečer tako hudo prizadel Furlanijo, vse kaj drugega kot izreden dogodek. Nasprotno, vse to območje je znano kot potresno območje, ker je podvrženo zemeljskim premikom, ki u-tegnejo biti tudi katastrofalni. Prvi podatki o potresih v Furlaniji segajo tja daleč v leto 1116, ko je vel k potres razdejal vso Furlanijo. Seveda prihajajo iz te davne dobe le zelo splošne vesti in tedanje kronike ne nudijo sodobni seizmologiji nikakršnih podatkov, ki bi se dali izkoristiti v sedanjih razmerah.
Drugi potres, za katerega vemo in imamo o tijem povsem točne podatke, je bil potres z dne 26. marca 1511. Ta potres je prizadel vse predalpsko področje od Čedada po vse do Belluna. Obdobje, ki je bilo s seizmološkega vidika hudo aktivno, je bilo tudi obdobje od leta 1788 do leta 1794. Potres,
I:
Pretekli četrtek je Ital. krožek za spoznavanje slovenskega jezika in kulture priredil na svojem sedežu v Ul. sv. Frančiška Prešernov večer, na katerem je o pesniku govorila prof. Pirjevec, z recitacijami pa so nastopili Kozlovi čeva, Rodoškova in Raztresen
I	.... ... .^
i
V četrtek, 6. t.m. je bilo v Zgoniku srečanje z narečno pesnico Marijo Mijotovo. Na večeru je nastopil tudi oktet «Majenca» iz Brega
ki je prizadel Furlanijo leta 1788, je bil po vsej verjetnosti najhujši potres na tem zemljepisnem področju, pa čeprav obstajajo bolj skopi podal ki o njegovih posledicah in žrtvah, ki jih je povzročil.
Le dve leti pozneje je Furlanijo zajel nov potres. B'lo je to leta 1790, na dan 6. junija 1794 pa je ponovno zamajalo Furlanijo. Tokrat pa se prvič zagotovo ve, da je bil epicenter potresa med krajema San Francesco in Tramonti.
V	našem stoletju moramo omeniti dva potresa. Prvi je bil 27. marca 1928. leta, drugi pa 26. a prila 1959. Potres iz leta 1928 je najavila cela vrsta lahkih potresnih sunkov, sam potres, tisti z dne 27. marca 1928, pa je trajal sedem sekund in geolog Gortan; je izračunal, da je bil njegov epicenter nekje pod goro Feil, medtem ko so poznejše raziskave ugotovile, da je bil epicenter tega potresa v kraju fileggio severovzhodno od Tolmeča.
Vse do preteklega četrtka je bil potres od 1928 najmočnejši po letu 1788, ker je dosegel deveto ali deseto stopnjo Mercallijeve lestvice. Potres je povzročil precejšnjo škodo, vendar pa ne veliko človeških žrtev, kajti glavni potresni sunek je zajel področja, koder ni bilo veliko mestnih središč in tudi gorske bajte niso bile naseljene.
Veliko manj škode je povzročil potres od 26. aprila 1959, pa čeprav so naprave za beleženje potresov registrirale sedem do osem stopinj Mercallijeve lestvice. Epicenter tega potresa je bil v kraju Zuglio severno od Tolmeča.
V	primerjavi s temi podatki je sedanji potres, pa čeprav ne razpolagamo s podrobnimi podatki za potres iz leta 1788, verjetno najbolj katastrofalen v času, kar se zgodovina Furlanije beleži. Vsekakor pa je sedanji potres povzročil največ človeških žrtev, ker je dežela veliko bolj poseljena, in tudi največ škode, kar je tudi posledica sedanje razvitosti dežele v primerjavi z nekdanjo v dobi pred dvesto leti in prej.
MARIO DEŽMAN
«Hrošče» in «golfe» bodo delali v ZDA
Družba iz Wolfsburga si bo postavila tovarno nekje v ZDA Ker ne more tekmovati z Japonci, išče rešitev v tem
Že dolgo let se je o tem govorilo, sedaj pa so v Wolfsburgu vendarle sklenil', da se bo največje zahod-nonemško podjetje Volkswagen «selilo» v ZDA. Logično, da ne bo šlo preko Atlantika vse podjetje, pač pa bodo postavili v Ameriki svojo tovarno. Upravni odbor za-hodnonemškega podjetja je pred nekaj dnevi sklenil kupiti neko a-meriško tovarno, ki jo bodo v vsej naglici preuredili, tako da bodo že z januarjem prihodnjega leta začel' v podjetju izdelovati nove Volkswagnove avtomobile. Najprej in največ bo malih vozil vrste «golf», ki ga v Ameriki in tudi drugod po svetu sedaj prodajajo «na veliko», ker je to menda najbolj uspelo vozilo te zahodnonem-ške družbe, razen starega «hrošča».
Nova tovarna, ki si jo vodstvo «Volkswagna» zamišlja v ZDA. bi morala proizvajati že prvo leto o-koli 800 vozil na dan, to se pravi okoli 250.000 vozil na leto. To pa se nanaša izključno na tip «golf», ki mu američani pravijo «ščurek». V nekaterih poslovnih krogih so ta sklep vodstva družbe iz VVolfsbur-ga sprejeli s presenečenjem. In vendar ni to nič posebno novega, kajti avtomobili vrste Volkswagen se že dvajset let dobro prodajajo v ZDA. V ZDA so si mnogi nabavili «hrošča» kot drugo vozilo, kot skromnejše vsakdanje vozilo, ki ga lahko parkiraš kjerkoli, ker ne zavzema veliko prostora, seveda v primerjavi z ameriškimi «križarkami». Zadnji dve leti pa «hrošči» niso šli toliko v promet in lani je podjetje iz Wolfsburga prodalo čez Atlantik le 246.000 svojih vozil.
Seveda moramo iskati vzroke za to v trenutnem stanju v svetu. Razmerje med dolarjem in marko se je precej spremenilo in zato so tudi za ameriškega državljana zelo skromni «hrošči» postali dragi in je zahodnonemška družba začela izgubljati teren, delala je celo v izgubo, da bi se ohranila na ameriškem tržišču. Nekaj podatkov o tem: nemško vozilo je zaradi padca dolarja postalo drago, če se je prodajalo na ameriškem tržišču. In kadar so se dolarji spet «pretapljali» v nemške marke, je
»imni»iii»tmiMnmiim»»imnMiii»inn»ii«miii«liii»m»iimnniimnnn»iiiiiiiniinnniiiiiiiiiiiiiiiitli
Novost na knjižni polici
«PREŽIVELA SEM
Jožica Veble
5^ TABORIŠČE SMRTI»
Dolinski fantje so tudi letos priredili tradicionalno Majeuco s kulturnim programom, vendar pa brez plesa v znak žalovanja zaradi katastrofe, ki je zajela Furlanijo, čisti dobiček prireditve so namc-Sili potresencem. Na sliki letošnji dolinski parterji in parterice
Pred petnajstimi leti je pri založbi Borec izšla knjiga spominov na taboriščna doživetja, knjiga, ki jo je napisala Jožica Veble - Hod-nikova. O knjigi smo takrat poročali tudi v Primorskem dnevniku in jo pozitivno ocenili. Dokaz vrednosti knjige in pristnosti avtoričinega pripovedovanja je gotovo tudi ponatis knjige, ki ga je zdaj pripravila ista založba. V počastitev tridesete obletnice osvoboditve je torej založba Borec izdala drugo izdajo spominov Jožice Veble -Hodnikove, izdajo, ki je sicer nekoliko dopolnjena, v glavnem pa enaka prvi.
Kot pravi avtorica v predgovoru, je hotela podati čimbolj prepričljivo podobo uničevalnega taborišča Auschwitz, obenem pa prikazati moralno pokvarjenost nacistov, ki so nekaj najtemnejših let vladali Evropi. Zato jedra knjige ne sestavljajo toliko avtoričini o-sebni doživljaji, zldsti še, ker en sam človek v taborišču ni pomenil prav ničesar. Avtorica pravi. da so le s skupnimi močmi in-terniranke kljubovale nacistom in
si tako reševale življenja. Zato je knjiga posvečena vsem trpinkam v taborišču, namen pa ima tudi opozoriti vse na boj za svobodo, ki je bila dosežena s takimi žrtvami.
Knjiga ima tri dele. V prvem delu avtorica prikazuje svoje ilegalno delo v Mariboru in njega okolici. Drugi del je posvečen prikazu razmer in stanja v taborišču Auschwitz, tretji del pa prikazuje razmere po osvoboditvi taborišča, spomladi leta 1945. Knjigi je dodan prevod spisa o tem taborišču, kakor je prikazan skozi ugotovitve raziskovalne poljske komisije.
Čeprav je od konca vojne minilo že več kot trideset let, čeprav je spomin na taboriščne strahote že zbledel, čeprav smo to pričevanje enkrat že dobili v knjigi, je prav, da je založba Borec oskrbela ponatis teh spominskih zapisov avtorice, ki je sama preživela taborišče smrti. Knjiga je trajen spomin in opomin na strahote, zato se ob njem samo znova zdrznemo in čudimo, kako je vse to bilo mogoče.	Sl. Ru.
družba iz Wolfsburga že drugič izgubila. Konkreten primer: v začetku sedemdesetih let je nemški «hrošč» veljal Američana 2000 dolarjev, družba Volkswagen je za to dob la 7200 mark, sedanji «ščurek» stane na ameriškem tržišču že 3500 dolarjev, toda to velja komaj 8700. to se pravi, razmeroma malo v primerjavi s ceno «hrošča»
To pa še ni vse, nemško vozilo vrste «hrošč» ali «ščurek» je postalo za ameriški žep drago vozilo, ker so Japonci vrgli na ameriško tržišče vrsto odličnih vozil, ki so prav na račun finančnih menjav skoraj za polovico cenejši. Zahod-nonemško podjetje ne more vreči na trg cenejših vozil, ker bi jih zato moralo prodajati pod lastno ceno. Tega pa Nemci ne morejo, ker absorbirajo ZDA polovico njihovega izvoza v tujino. Izguba, ki bi jo zahtevalo ameriško tržišče, bi b'la prevelika, da bi jo nadoknadili na drugih tržiščih.
Te dni sta se pojavila v premierskih kinodvoranah kar dva filma francoskega režiserja Fran-coisa Truffauta: riediti ja filma «La sirène du Mississipi» (La mia droga si chiama Julie, 1969) v sicer pretvorjeni, novi italijanski verziji, pa režiserjev novi film «L’histoire d’Adèle H.» (Adele H. una storia d’amore, 1975). če se bo bralec približal obema deloma. bo jasno spoznal, da ima pred sabo čisto osebnega, zanimi vega avtorja. Presunila ga bo morda njegova «romantičnost», a pomisliti bo moral, da ie v Truffau-tovih filmih vse zelo premišljeno, tudi ti romantični zagoni.
Trvffaut nam v vsakem posnetku izkazuje ljubezen do ameriškega klasičnega filma in seveda, predvsem do Hitchcocka, kateremu je pred leti. kot kritik, posvetil dolgo knjigo - intervju. Truffati res spaja, kot njegov model, emocionalno silo z abstraktnostjo . zgradbe, m sicer drugače kot njegov kolega, drugi hitchcocko-vec Chabrol.
Vendar moramo priznati, da nas novejši film v tem oziru manj prepričuje, vsaj zato, ker se nam zdi manj bogat od.mnogih drugih režiserjevih. Občudovanja vredna pa je igra protagonistke Isabelle Adjani. Fotografijo je posnel Nestor Almendros.
lltllllMllliuaiiiiiltlllliiiiiillllllillliiliiiiiiiiliiiiiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuii
ZA BOLJ BOGAT KULTURNI SPORED
Letos pride v Pulj le 16 novih filmov
Ladjedelnica «Uljanik» dala poldrugi milijon za dela v Areni . V ponedeljek se je sestal festivalski svet na obračun lanskega leta
PULJ. 11. — Pulj se pripravlja na aktivnejšo kulturno obdobje letošnjega poletja. Načrti niso majhni, morda pa so organizatorji nekoliko v zamudi. Ladjedelnica «Uljanik» je namenila poldrugi milijon novih oziroma 150 milijonov starih dinarjev kredita za ureditev Arene, da bi se to največje odprto gledališče v Pulju in menda tudi v vsej Hrvaški primerno uredilo za festival opere in baleta, ki ga nameravajo prirediti letos v prvi polovici avgusta. Pobuda ali žrtev ladjedelnice je zares lep primer^ kako more razumevanje vodstva neke ekonomske ustanove dobro služiti kulturnim naporom in načrtom nekega mesta. Kakor je znano, zahteva puljska Arena precej obnovitvenih del in predvsem razširjenje odra ter ureditev prostorov za atraktivne programe, ki jih predvidevajo v letošnjem poletju.
Te dni pa so se sestali tudi člani festivalskega sveta. Če rečemo festivalskega sveta, je logično, da gre za puljski filmski festival, ki je najpomembnejša tovrstna prireditev v Jugoslaviji. Na zasedanju v ponedeljek so sklenili, da bodo letos mogli tekmovati za vse uradne nagrade vsi tisti jugoslovanski novi filmi, ki bodo prispeli v Pulj do zadnjega junija. To hkrati pomeni, da letos ne bo za puljski festival selekcije, kot je bila sleherno leto, pač pa bo izvršni odbor festivalskega sveta sam določal program manifestacij v Areni ter v festivalskem centru.
Svet festivala je na ponedeljkovi seji tudi sklenil, da mora nagrada «Jelen», ki jo dodeljuje občinstvo, ostati nespremenjena in da naj za to nagrado glasuje vse občinstvo v Areni, oziroma vsaj pretežni del občinstva, kolikor je pač to z organizacijskega vidika možno. Svet je, končno, sklenil, da člani žirije odslej ne bodo imeli več velikih honorarjev, pač pa le toliko, kolikor znašajo njihovi dnevni stroški za bivanje v Pulju.
Na ponedeljkovem zasedanju je festivalski svet napravil tudi obra-
18.00	Vam ugaja Italija?
18.30 Rubrike TV dnevnika 2
19.00	Kratke vesti Dnevnika 2
19.02 Podmorske tajnosti: GLOBINA RDEČEGA MORJA
Rdeče morje obdajajo puščavske zemlje. Zato je Rdeče morje edini vir življenja za ljudi, ki žive vzdolž njegovih obal. Iz morja ljudje dobivajo hrano, obleko, celo gradbeni material za svoje skromne domove. Še nekaj dobivajo iz morja. Iz školjk delajo apno, ki ga uporabljajo za gradnjo svojih domov. Današnji dokumentarec, ki ga je pripravil Vailati, bo govoril predvsem o tem Rdečem morju, o lovu raznih mehkužcev, videli pa bomo tudi, kako si ti ljudje pomagajo pri izdelovanju ribiških čolnov.
TV DNEVNIK - ODPRTI STUDIO QUALCUNO DA ODIARE Film je napravil Frian Forbes leta 1965.
Ob koncu ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
in 10,00 TV ŠOLA:
Razvoj človeka, Jugoslavija po vojni, Pomorsko gospodarstvo, Elektronika, Slovnica, itd.
K. Brenkova: DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA, šesto nadaljevanje Pionirji fotografije Obzornik
PO SLEDEH NAPREDKA
V današnji oddaji pride najprej na vrsto prispevek «fotoke-mična reakcija», ki govori o uspehih skupine raz skovalcev oddelka za kemijo fluora na inštitutu «Jožef Štefan». V drugem prispevku bo govor, kako študenti oddelka za biologijo na biotehnični fakulteti preverjajo svoje teoretično znanje in ga izpopolnjujejo na ekskurziji-v Makedoniji. Naslednji prispevek nosi naslov «Varno pohištvo». Gre za izdelke obrata Pohorje, ki jih izdelujejo po načrtih sodelavcev inštituta za oblikovanje. Izdelujejo otroško pohištvo.
Godba ljudske milice igra polke in valčke DNEVNIK
Glasgow: Nogometni finale za pokal prvakov NASTOPITA MOŠTVI BAYERN IN SAINT ETIENNE DNEVNIK
Jazz na ekranu: Orkester RTV Beograd
19.30
20.45
8.10
17.10
17.25
17.55
18.10
18.45
19.30
20.00
22.10
22.25
19.55
20.45
22.00
17.45
18.15 20.00
22.15
Koper —
Nogometna tekma DNEVNIK Napredovanje, film
Zagreb
Daljnogled Znanstveni studio Izbor v sredo GLOBUS
barvna
BAYERN —
SAINT ETIENNE
TRST A
7.15, 8.15. 13.15. 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Koncert; 19.10 Družinski obzornik;
20.00	šport; 20.35 Simf. koncert;
21.30	Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30,	7.30,	12.30,	14.30,	16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Operrii zbori in baleti;
9.00	Folklora; 9.15 Melodije; 10.10 Otroški kotiček; 11.30 Ansambel Borghesi; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Samoupravljanje; 14.35 Pismo iz. .	14.45 La Vera Roma-
gna; 15.00 Iz znanstvenega sveta;
15.10	Strani iz albuma; 15.45 Poskočne; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Po samoupravni poti;
17.10	Izložba hitov; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.30 Lahka glasba;
20.00	Večerni zbori; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Orkester Petrovič.
NACIONALN ' PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.20 Jaz in ona; 14.05 Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino; 17.05 Nadaljevanka; 17.25 Komor-
čun nad minulim poslovnim letom in ugotovil, da je bil uresničen dohodek v znesku 3.118.000 dinarjev ,lcar je za 220.000 dinariev več kot so znašali lanskoletni stroški.
Letošnji stroški pa bodo prav gotovo večji in zato so sprejeli sklep, da naj se proračun toliko dvigne, da se krijejo vse potrebe, republiške skupnosti za kulturo pa bi morale povišati svoj prispevek za najmanj 20 odstotkov.
Na zasedanju so razpravljali tudi o koncepciji festivala ter o novem načinu nagrajevanja. Festivalski svet je sklenil, da bo le tošnjo žirijo sestavljalo 11 članov, od katerih bi svet imenoval dva, ostalih devet pa bi imenovale republiške in pokrajinske skupnosti za kulturo ter mestni svet «mesta gostitelja», torej Pulja. Kot smo že rekli, ne bo na festivalu več informativne sekcije, pač pa bodo vsi filmi pripuščeni h konkurenci, ne glede na to, ali bodo te filme prikazovali v sami Areni ali pa v festivalskem centru.
Poznavalci filmskih razmer v Jugoslaviji računajo, da bo letos prispelo na puljski festival kvečjemu 16 filmov, od česar odpade na SR Srbijo osem del, Hrvaška in Slovenija pripravljata po tri filme. Makedonija in Črna gora pa vsaka po eno delo.	___________________
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12-) Ne dovolite, da bi se vaš sodelavec okoriščal z vašim delom. Sku-
na glasba; 19.30 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z I. Zanicchi; 21.15 Radijska drama.
11 PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama: 9.35 Nadaljevanka; 9 55 Pesem za vsakogar; 12.40 New York, Pariz in London; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža: 17.50 Alto gradimento: 18.40 Plošče; 20.00 Sestanek petih; 21.10 Nogomet: Bayern-Saint Etienne.
SLOVENIJA
7.00.	8.00, 9.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Nenavadni pogovori; 9.25 O-troški zbor OŠ Polhov Gradec; 9.40 Samoupravljanje; 10.15 Kdaj, kam, in po čem?: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Urednikov dnevnik; 12 10 Lahka glasba; 12.30 Stroble: Semenarske aktualnosti: 12.40 Od-vasi do vasi:	13.30 Priporočajo
vam. .	14.10 Ob izvirih glasbe-
ne umetnosti; 15.45. Loto vrtiljak: 16 45 Ivan Cankar: Pisma; 17-00 Aktualnosti; 17.20 Ob 30-letnici zbora «Tone Tomšič»; 18.05 Po poteh odločanja: 18.55 Instrumenti v ritmu; 19.40 Ansambel Milana Ferleža; 19.50 Lahko noč, otroci L
20.00	Koncert iz našega studia, 22.20 S festivalov jazza; 23 05 Literarni nokturno — N. Hikmet: Pesmi; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne razmišljajte preveč ob neki ponudbi, ki je za vas ugodna. S svojo nepremišljenostjo boste prizadeli drago osebo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Po nepotrebnem dvomite v poštenje nekega sodelavca. Nepozabno doživetje za vse, ki ljubijo glasbo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Če boste pokazali potrebno hrabrost, boste opravili z vsemi poslovnimi nasprotniki. Pod večer prijetno srečanje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pustite vsa manjša vprašanja ob strani in se posvetite osnovnemu problemu. Napredek v čustvenem pogledu.
Horoskop
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S svojimi poslovnimi težavami skušajte opraviti sami Ne zamudite priložnosti, ki vam jo nudi draga oseba.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V vašem interesu bo, če se boste dosledno držali sprejetega progra
ma.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Neki finančni posel, ki ste se z njim ukvarjali, boste uspešno zaključili.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22.
ll.	) Z nepredvideno lahkoto boste zaključili neki posel. Prijeten večer s starimi prijatelji.
šajte se sporazumeti z drago o' sebo.
KOZOROG (od 21. 12 do 20. L) Pretirano odl^Sanje nekega finančnega posla, ne bo imelo ugodm posledic. Iz novega poznanstva se bo rodilo nekaj globljega. .
VODNAR (od 21 L do 19-
Vprašanje vašega napredovanj se bo v kratkem rešilo V odnos ^ do ljubljene osebe ne kažite nep° trpežljivosti.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Svojega najljubšega načrta ne bos uresničili, dokler boste poslušan nasvete neiskrenega prijatelja.
NOGOMET
DANES V HflMPDEN PARKU V GLASGOW U
St. Etienne z okrnjeno postavo Bayern tretjič evropski prvak?
Nevarnost bombnega atentata - Francozi brez nekaterih ključnih nogometašev
Danes se bosta v Hampden Parku v Glasgowu v finalu evropskega nogometnega pokala prvakov spoprijela lanski prvak Bayern iz Munchna in francoski prvak St. Etienne.
Bayern juriša na tretji zaporedni naslov v tem pokalu. Zahodni Nemci so tudi v tem srečanju veliki favoriti, saj imajo nedvomno več izkušenosti od francoskih nogometašev, ki so letos nepričakovano, a zasluženo prišli v sam vrh evropskega nogometa. Francozi so namreč v polfinalu nepričakovano izločil ene-
Im ® -
t ranz Beckenbauer, kapetan Bayer-na in eden najboljših nogometašev vseh časov.
Sa od favoritov tega tekmovanja, Jn sicer Dinamo iz Kijeva, ki je lani celo zmagal evropski super pokal. saj je kar v obeh tekmah pre-niagal Bayern iz Munchna.
žal, pa bodo prav danes francoski nogometaši igrali z dokaj okrnjeno Postavo. Nekaj ključnih nogometašev se je namreč poškodovalo v prvenstvenih tekmah in na treningih, tako da kaže, da bo njihova naloga proti Bayernu izredno težka.
Bayern je v polfinalu izločil Real Madrid. Zahodni Nemci so tudi letos dokazali, da so si v vseh teh letih nabrali velikih izkušenosti po-^bno v pokalnih tekmah, saj so letos v zahodnonemškem prvenstvu nekoliko popustili.
V Parizu je nekdo telefoniral porciji, da bosta danes v stadionu v Glasgowu eksplodirali dve bombi. V taboru st. Etienneja je seveda precej zaskrbljenosti, policija v Glasgowu pa je izjavila, da ni do-
bila nikakega telefonskega obvestila o tem atentatu, vsekakor pa je najavila, da bo za današnjo pokalno tekmo uvedla izredne varnostne u-krepe.
Letos bo prvič v tem tekmovanju veljalo pravilo, da se bo o končnem zmagovalcu odločilo po enem samem srečanju. Tudi v primeru neodločnega izida po dveh podaljških ne bodo ponovili tekme nekaj dni kasneje, temveč bodo streljali enajst-merovke.
Ob 20.15 se bosta ekipi verjetno razvrstili na igrišču v naslednjih postavah:
BAYERN MONCHEN (ZRN): Ma-ier; Hansen, Schwarzenbeck; Be-chenbauer, Horsmann, Roth; Diirn-
berger, Kappellmann, Rummenige, Miiller, Honess.
ST. ETIENNE (FRANCIJA): Čur-kovič; Janvln, Piazza; Lopez, Re-pellini, Bathenay; Larque, Santini, Patrick Revelli, Berve Revelli, Sar-ramagna.
SODNIK: Palotai (Madžarska).
Alì ostreje trenira
SOCORRO, 11. — Muhammad A-lì, svetovni prvak v težki boksarski kategoriji, se bo 25. maja v Monaku spoprijel z britanskim prvakom Richardom Dunnom. Po slabem nastopu z Youngom je Ali tokrat začel resno trenirati. Srečanje z Youngom mu je bila torej dobra šola.
Borove odbojkarice so si priborile pravico do nastopa na finalnem delu «Turnirja prijateljstva». Na sliki borovke med prvenstveno tekmo C lige.
ODBOJKA
Bor in Sokol finalista
V	izločilnem delu letošnjega 10. jubilejnega «Turnirja prijateljstva» manjka samo še ena tekma, in to v drugi ženski izločilni skupini (Kon-tovel - Bor). Ne glede na končni izid je šesterka Bora že drugi finalist v tej konkurenci.
V	ponedeljek zvečer je Bor premagal Slogo s 3:2. To je bila že tretja zaporedna zmaga Tržačank. Tako bosta zastopala barve naše odbojke na zaključnem turnirju v Poreču 30. t.m. Bor in SokoL
RIM, 11. — Italijanski prireditelji mednarodnega teniškega turnirja so v težavah. Potem ko je Američan Arthur Ashe najavil, da ne bo nastopil, je v dvomu’ tudi udeležba Španca Orantesa ki naj bi se baje tedaj udeležil turnirja v Diisseldorfu.
BOURNEMOUTH, 11. — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je prišlo do velikega presenečenja: komaj 18-. letni Chris Lewis (Nova Zelandija) j je prerhagal nosilca skupine št. 3, Španca Juana Gisberta s 6:2, 6:4. |
KOŠARKA
DANES V SKEDNJU
Bor proti Servolani A so končno prvo mesto
Brežani bodo v Dolini igrali proti Liberta su A
Košarkarski turnir za naraščajnike, ki ga prireja društvu Libertas iz Trsta, se bliža koncu. Doslej sta še dve ekipi nepremagani, to sta Bor in Servolana A. ki sta zanesljivo premagala vse nasprotnike.
Prav jutri bo v Škednju odločilen spopad za prvo mesto na tem turnirju med Servolano A in Borom. Zmagovalec tega. srečanja bo tudi osvojil končni pokal.
Brežani so doslej ostali praznih rok. Jutri se bodo spoprijeli z Li-
ŠK KRAS
čestita svojemu odborniku Branku Guštinu ob rojstvu sina.
bertasom A. ki je trdno na tretjem mestu lestvice. Naši košarkarji zato nimajo večjih izgledov za zmago.
Bregovi košarkarji bodo morali tudi igrati zaostalo tekmo s Servolano A.
IZIDI 4. KOLA
Servolana B - Bor	40:105
Breg - Libertas B	51:53
Servolana A Libertas A 77:69 LESTVICA
Bor 10; Servolana A 8; Libertas A 6; Libertas B in Servolana B 2; Breg 0.
DANAŠNJE KOLO Servolana A - Bor (18.00 v Škednju); Breg - Libertas A (18.00 v Dolini); Libertas B - Servolana B.
BOR: Koren in Dovgan 72; Slobec 46; Gruden 40; Mesesnel 37; Can-ciani 20; Brana in Jančar 11; Zu-balič 6; Andlovič 4.
iiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiriiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii m i ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii |l■llllli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiu n milil i nini i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiJiMiiiiiiiiiiininiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii	BREG* Psrtot R 36* Barut 31 *
Meneghetti 23; Slavec B. 14; Korošec 10; Corbatti 7; Čok 5; Slavec R. 5; Zobec 2; Debemardi 1.
20. JUBILEJNI POHOD «PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE»
Množična udeležba zamejskih športnikov na veličastni manifestaciji v Ljubljani
V «Štafeti zmage» je bila od zamejskih ekip najboljša Adria
Dvajsetega jubilejnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane, ki se je v počastitev obletnice osvoboditve odvijal v nedeljo v slovenski prestolnici, se je udeležilo preko
80.000	tekmovalcev. Ta manifestacija je bila še enkrat mogočen praznik, s katerim so slovenski športniki počastili dan osvoboditve.
Te veličastne manifestacije so se tudi letos udeležili mladi športniki in športnice iz zamejstva. Pod okriljem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, je v nedeljo dopoldne odpotoval z Opčin proti Ljubljani avtobus, v katerem je bilo 39 fantov in deklet, od katerih so nekateri prvič nastopali, nekateri pa so bili že pravi «veterani» in so mlajšim pripovedovali o prazničnem vzdušju, ki je ob takih priložnostih preveval Ljubljano, ko se je na mestne ulice zgrnilo na tisoče in tisoče ljudi iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz drugih držav.
Slovenski športniki in športnice so tekmovali v štafeti zmage na progi 3x1000 metrov. Nastopilo je trinajst zamejskih slovenskih ekip, od katerih' je bilo deVet moških, štiri pa ženske. Po društvih pa so bili zamejci takole zastopani na tej veličastni in skoraj edinstveni manife-
zamejski športniki so na razne načine priskočili na pomoč nesreč-en,u prebivalstvu v Furlaniji - Jullijski krajini. Na sliki zastopniki ŠZ Gaja na enem od krajev tragičnega potresa.
staciji: Adria 3 moške ekipe, Bor 1 moška ekipa, Kras 3 moške in 3 ženske ekipe, Primorec 1 moška e-kipa, Sloga 1 ženska ekipa, Sovod-nje 1 moška ekipa.
Med 60 štafetami, ki so startale med moškimi, je bila izmed zamejskih ekip najboljša ekipa «Adrie «A» v postavi Ruzzier, Miacci in Renko, ki se je uvrstila na dobro 16. mesto, sledila pa ji je ekipa Krasa (21.), v različnih presledkih pa nato še ostale ekipe.
Tržaški in goriški zastopniki so letos zabeležili v tekmovanju za štafeto zmage znatno večji uspeh, tako množično kot tudi tekmovalno. Škoda le, da so bila vsa tekmovanja, ki so se odvijala po ljubljanskih ulicah, prikrajšana furlanskih atletov, ki jih je prizadel strahoviti četrtkov potres.
MINIBASKET
TURNIR COCA-COLA
Visoka zmaga polefovtev
Ferroviario — Polet 14:70 (5:45)
POLET: Hrovatin 18, Vremec 12, Vidali D. 2, Tavčer 8; Kalc, Vidah R. 8, Sosič S. 3, Sosič D. 5, Košuta, Furlan.
Poletovci so imeli tokrat lahko nalogo in to srečanje bi lahko ocenili kot trening tekmo. Openski fantje so skoraj celo tekmo igrali z najmlajšimi predstavniki, ki pa so prijetno presenetili. Dokazali so, da so že precej pridobili na samozavesti, dobro so branili in bili precej uspešni tudi pri metih na koš.
Tokrat je nekoliko razočarala prva peterka, ker so vsi skušali individualno izstopati. Opazili pa smo precej točnosti pri metih na koš, kar da upati na pozitivno igro v zadnjem srečanju z močno ekipo Saba.
A. S.
ATLETIKA
TROFEJA «PRIMAVERA»
Mladi predstavniki Adrie tokrat niso razočarali
Na nedeljski preskušnji trofeje «Primavera», atletskega tekmovanja za najmlajše, so se predstavniki lonjerske Adrie še kar dobro o-drezali. Na Kolonji so nastopili v dveh kategorijah, pripomniti pa je
treba, da so zadovoljili in to tudi tisti, ki so prvič nastopali.
V	A kategoriji je v teku na 2.000 metrov zasedel Miacci, Ki nastopa prvič in je še brez treninga, dobro osmo mesto z zanj zadovoljivim časom 7’25”4. V disku pa je Gombač izven konkurence vrgel orodje 21,60 m daleč. V metu krogle so tekmovali v treh. Gombač je bil četrti z 9,84 m, peti je bil Blokar z 9,53, kar predstavlja njegov nov osebni rekord, osmi pa je bil Sandro Čok, ki je metal kroglo prvič in dosegel 7,72 m.
V	B kategoriji je v teku na 80 m Zudek s časom 11”! zasedel tretje mesto. Tudi ta rezultat je dober, saj je fant prvič nastopal v tej disciplini. Mladi Igor Čok pa je bil štirinajsti s 14”9. Za požrtvovalnega najmlajšega tekmovalca Adrie je to dober čas, ker je za celo sekundo izboljšal svoj dosedanji najboljši rezultat.
V	metu krogle je Livio Maver zasedel tretje mesto s 5,99, kar je; za celih 92 cm več od njegovih dosedanjih najboljših dosežkov. Diego. Batič pa je. .bil četrti s 5,43 m. Omeniti je treba, da je dvakrat vrgel čez šest metrov, vendar pa o-bakrat s prestopom.
R. Pečar
V SOBOTO DOPOLDNE V OBČINSKI TELOVADNICI V DOLINI
Mladinske igre zelo dobro uspele
Tekmovali sta srednji šoli «S. Gregorčič iz Doline in «Caprin» od Domja Na sporedu sta bili atletika in košarka - Skupno 147 udeležencev
V	soboto dopoldne je bil v Dolini občinski del Mladinsk:h iger v atletiki in košarki. Udeležili sta se jih srednji šoli «Simon Gregorčič» iz Doline in «Caprin» od Domja Prisostvovali pa so starši, profesorji in zastopniki občinske uprave. Pred začetkom srečanj so se z enominutnim molkom spomnili na žrtve potresa.
ATLETIKA
Štirinajst deklet šole «S. Gregorčič» in 14 šole «Caprin» se je najprej pomerilo v teku na 60 m.
VRSTNI RED
1.	Susan Petri (Caprin)	9”2
2.	Luciana Bertotti (Caprin) 9”7
3.	Emanuela Stefančič
(Gregorčič) 9”8 * * *
V	teku na 60 m za moške je tekmovalo 15 dijakov dolinske šole in 16 šole od Domja.
VRSTNI RED
1.	Massimo Pascoli (Caprin) 8”1
2.	Davide Visintin (Caprin) 8”4
3.	Franco Debernardi
(Gregorčič) 9”1
* * *
r rt r.	rt-.	;•
V	krosu (štafeta 4x500 m) so se
prijavile po tri ekipe Gregorčiča in Caprina.	,
VRSTNI RED
1. Gregorčič (Anamarija Ražem, Eda Pangerc, Mojca Švab in Marina Stefančič) 7’26’'
amiiiiiiimniiiimiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiHiijiiiiiimuiifiiiiuiiiiiiimitiiiimiuiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiii
Pred 20 leti v Sovodnjah
V Primorskem dnevniku z dne 28. septembra 1955 zasledimo naslednji zapis: «V Sovodnjah, kjer je igrišče ostalo prazno, snujejo novo ekipo, ki bo verjetno imela ime Sovodnje in bo igrala v 2. diviziji». V resnici so po odhodu ekipe Ju ventine v Štandrež, kjer si je uredila lastno i-grišče, v Sovodnjah ustanovili nogometno ekipo, ki je nosila ime vasi in je začela svojo dejavnost v nogometni sezoni 1955/56. 20 let po zaključku prvega društvenega prvenstva so domači športniki odločili, da proslavijo na dostojen način ta jubilej.
Praznovanje, ki gre pod imenom 20. obletnice ustanovitve društva, bo od 16. do 29. junija z bogatim športnim in kulturnim sporedom. Društveni odbor je izdelal podrobnejši program, ki ga bo v kratkem objavil. V tem okviru bodo odprli tudi novo nogometno igrišče. Po štirih letih «izgnanstva», ko je domače društvo, zaradi gradnje avtocestnega odseka, izgubilo lastno igrišče in je bilo primorano igrati v štandrsžu, bodo v prihodnji sezoni končno igrali na novem igrišču. Pomanjkanje igrišča je pomenilo za društveno delovanje o-
gromno škodo. Predvsem se je to opazilo na kakovosti prikazane igre (zaradi pomanjkanja treningov) znižanem številu gledalcev, in pomanjkanju naraščaja.
Da bi 20-letnico društva in otvoritev novega nogometnega objekta proslavili s čim dostojnejšo manifestacijo, so povabili slovenskega prvoligaša NK Olimpijo iz Ljubljane, da odigra prijateljsko tekmo na novem igrišču. Vodstvo ljubljanske e-kipe se je radovoljno odzvalo sovo-denjskemu vabilu In dogovorih so se da bodo srečanje odigrali 17. junija, ob 18. uri. Za to priliko bodo
2.	Caprin (Laura Braico, Nicoletta Todaro, Luciana Bertotti, Elena Mondo) 7’38”
3.	Caprin (Dorina Jerman, Noemi Mauri, Marina Predonzani, Susan Petri) 8'00
* * *
Tudi v krosu za moške so se prijavile po tri ekipe za vsako šolo. VRSTNI RED
1.	Gregorčič (Ivo Coretti, Franco Debernardi, Branko Kofol, Boris Slavec) 6T8”
2.	Caprin (Enrico Carboni, Aldo Tri-villini, Fausto Di Donato, Roberto Zol) 6’27”
3.	Caprin (Fabrizio Scarbolo, Sergio Bratuš, Paolo Daris, Maurizio
Mastromauro) 6’39”
* * *
V skoku v višino je tekmovalo devet deklet.
VRSTNI RED
1.	Jelena Stefančič
(Gregorčič)
2.	Elena Mondo (Caprin)
3.	Marina Stefančič
(Gregorčič)
1,30 m 1,25 m
1,15 m
1,40 m 1,40 m 1,35 m
35:27
Pri moških je tekmovalo 21 skakalcev v višino.
VRSTNI RED
1.	Franko Debernardi
(Gregorčič)
2.	Alberto Benussi (Caprin)
3.	Aldo Trivihin (Caprin)
KOŠARKA Gregorčič — Caprin (24:7)
GREGORČIČ: Barut 11, Boris Slavec 8, Čok 6, Labiani, Žerjai, Debernardi, Korošec 10, Pečar, Robert Slavec.
CAPRIN: Meneghetti 17, Pascoli 2, Franca 2, Wuch 1, Benussi, Altin, Guidelli, Zorzetto, Riccobon 5. SODNIK: Mauro Francia.
PROSTI METI: Gregorčič 3:12; Caprin 5:16.
Košarkarji Gregorčiča so zasluženo premagali ekipo Caprina, ki je bila enakovreden nasprotnik slovenskim dijakom le proti koncu tekme, ko so naši fantje vidno popustili. Zlasti se je v teh trenutkih izkazal Meneghetti, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja. V vrstah Gregorčiča je dobro zaigral Franko
Korošec, pri lovljenju odbitih žog pa je zadovoljil Robi Barut.
* * *
Tekmovanje je dobro uspelo. Skupno je tekmovalo 61 deklet in 86 fantov. V posameznih tekmovanjih so prvi trije dobili zlato, srebrno, oz. bronasto kolajno.
riških društev včlanjendi v 2SŠDI, da bi bilo tudi srečanje na kakovostni ravni. Zamejsko ekipo bo treniral in izbral sovodenjski trener_ G. Marson, s sodelovanjem I. Plesničarja iz štandreža ter A. Ferletiča iz Doberdoba.
Srečanje bo za goriške zamejske Slovence izredne važnosti, prvič namreč v zgodovini zamejskega športa bo važnejši športni klub iz Jugoslavije počastil s svojim nastopom eno izmed naših prireditev na Goriškem.	, , —jo—
KOLESARSTVO
Thureau prevzel vodstvo
PAMPLONA, 11. — Dieter Thureau (ZRN) je prevzel vodstvo na
skupni lestvici kolesarske dirke po Španiji. Prejšnjega liderja, Belgijca Ericka Jaquesa so namreč zaradi dopinga diskvalificirali.
Na skupni lestvici torej vodi Thureau pred Portugalcem Agostinhom. * * *
MILAN, 11. — Tehnični direktor kolesarske dirke po Italiji Vincenzo Torriani je objavil seznam ekip, ki se bodo udeležile letošnjega 59. «Gira». Te so: Bianchi Campagnolo, Brooklyn, Furzi Vibor, GBC, Jollyceramica, Magniflex, Šanson, Scic, Zonca Santini, Molteni, Kas in Teka.
NOGOMET
Kras — Acconciatori
Drevi ob 19.30 bo na Proseku prijateljska nogometna tekma med e-najstericama Krasa in Acconciato-rija.
BIS
Breg — Libertas B 51:53 (21:30)
BREG: Barut 19, Rajko Pertot 12, Boris Slavec 8, Meneghetti (k) 3, Debernardi, Robert Slavec, čok 5, Korošec 4, Igor Pertot, Corbatti.
LIBERTAS B: Mocchiut 6, Contrino, Corte 4, Mayer 6, Solare, De Filippi 25, Cau, Pianigiani 2, Ca-nattaro, Fiorentale.
SODNIK: Francia.
PM: Breg 5:10, Libertas B 1:6.
V predzadnjem kolu turnirja naraščajnikov, ki ga prireja Libertas, je bila včeraj v Dolini dokaj zanimiva in izenačena tekma med Bregom ir drugo postavo Libertasa.
Brežani so bili večji del tekme v vodstvu. Prav v zadnjih sekundah, ko bi morah mirneje igrati (saj so vodili z 51:49), pa so se prenaglili pri metih, to so izkoristili nasnrotniki in tudi zmagali s košem prednosti.
Pri gostih je bil najboljši De Filippi, pri domačih pa Barut in Boris Slavec.
FAENZA, 11. — V tem kraju bo od četrtka do sobote mednarodni ženski košarkarski turnir, ki se ga bodo udeležile reprezentance Italije, Kanade, Madžarske in Nizozemske.
Mladi Borovi košarkarji so v nedeljo v Dolini prijetno presenetili. V 1. diviziji so namreč nepričakovano premagali vodečo ekipo San Sergio.
3
I
44.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
jQ Tedaj so enote 136. polka 188 rezervne divizije gorskih doCeVi’ esesovski oddelki, italijanski fašistični in slovenski iz^°°ranski odredi na grozovit način pobili 69 ljudi ter Pali m požgali 6 vasi.
ter Reoršaniziram in v moštvu za 61 odstotkov zmanjšani Ria ^0rnanjkljivo oboroženi Istrski odred, se je vrnil 18. tila3	°b 4. uri na Prelože. Bojna morala borcev je
rj ■ 2^° dobra. Vsi so bili pripravljeni z največjimi napo-mu^l ■Zrtvami dokazati slovenskemu vodstvu NOB ter svoje-t)oiVJUdstvu, da zaslužijo njuno zaupanje.” Na njihova
vjqi v- ---«•» u, ua zasluzijo njuno zaupanje, in a njinuva raz-2enia po vplivali odločilni uspehi zavezniških armad da Yetovmh frontah, želeli pa so tudi z dejanji dokazati, Polet150 k*!' krivi prejšnjih napak v odredu. Za nov bojni £ozd S'° tuc^ ze^° dobre možnosti: ozeleneli brkinski zavet°Vl *n istrski vinogradi so jim zagotavljali varnejše nem,^6’ *30rfc>eno razpoloženje ljudstva se je kljub sovražni r teroriu zel° izboljšalo.** Zdaj pa so imeli tudi do-Za naazst;redva, ki je bilo najpomembnejše bojno sredstvo. 2a	na železnice in druge objekte: iz Loške doline so
P uiesli v Brkine okoli 500 kg.
štab odreda je nameraval ostati z enotami nekaj dni na položajih v vzhodnem delu Brkinov, da bi se borci po šestnajsturnem pohodu spočili, čas pa bi izkoristil tudi za organizacijo in kadrovsko preureditev bataljonov ter štabnih služb, jim določil nove naloge in dodelil operativna območja. Vendar načrta ni mogel izpeljati, ker mu je to preprečil močan sovražni pritisk proti istrski hrvaški brigad; «Vladimir Gortan», ki je bila od 14. maja v Brkinih, 18. maja pa so jo med 9. in 11. uro na položajih okoli Bregarja in Gabrka napadle enote nemškega 136. polka iz sestava 188. nemške rezervne divizije gorskih lovcev, oddelki SS, italijanski fašisti in domobranci iz Ilirske Bistrice, Podgrada in drugod z velikimi silami. V napadu so sodelovala tudi oklopna vozila.
štab odreda je okoli 8. ure vzpostavil kurirsko zvezo s štabom Gortanove brigade, ki je bila na Pregarju, in se z njim dogovoril, da bo odredov 1. bataljon zasedel dohode v Brkine s ceste Ilirska Bistrica - Divača, ob Reki pri Ambrožiču in Premu, hkrati pa zavaroval greben jugozahodno od Prelož in Celj, na levem bregu doline Posrtvice. Drugi bataljon pa bo okrepil položaje 3. in 4. bataljona Gortanove brigade na črti Karlovica (kota 771), severozahodno od črte Pregarje - Rjavče.
Nemške enote in oddelki SS ter italijanski fašisti so tisti dan zgodaj zjutraj vdrli s 7 kamioni v Tominje.*** Čeprav Gortanova brigada ni branila vasi in ni bilo v njej nobenih bojev, so Nemci spustili umetno meglo in začeli prebivalce nasilno izganjati iz hiš in ropati, potem pa so na krut način pobili 33 vaščanov**** in vas popolnoma požgali. Iz Tominj se je napotila ena nemška kolona proti Lumpovemu mlinu, ki je približno 2 km jugozahodno od vasi v dolini potoka Klivnika. Fašisti in nacisti so mlin izropali in požgali ter zverinsko pobili 3 ljudi, potem pa
se napotili v Podbeže. Druga nemška kolona pa je krenila v 2 km oddaljeno Zajelšje in ga med 8. in 9. uro požgala.
* Tedanji komandant 1. bataljona Leopold Krebelj je v svojih spominih na tiste dni zapisal:
«Iz Suhe krajine smo se vrnili z novim odrednim vodstvom in takoj začutili olajšanje in večjo sproščenost. Že v naslednjih dneh in tednih smo se spet z vso mladostno energijo in partizansko zagnanostjo energično in pogumno pognah nad sovražnike, ki so po treh tednih naše odsotnosti spet bridko občutili silo našega orožja ...» (Leopold Krebelj, Prvi bataljon Istrskega odreda, Primorski dnevnik 2.1.1971).
** Splošni ljudski značaj NOB na Primorskem in v Istri so priznavali tudi visoki nemški vojaški predstavniki. Komandant armadne skupine von Zangen je na seji štaba v navzočnosti pomočnika načelnika vrhovnega poveljstva nemške vojske 8. maja med drugim poudaril:
«... V Istri ne gre le za zapeljane posameznike, ki bi se radi vrnili in ustanovili bande, temveč za široko zasnovano gibanje ah najbolje vodeni vojaški upor. Naše sile so že sedaj prešibke, da bi ga dušile. Vrhovni komisar (mislil je na gauleiterja Rainerja, ki je bil navzoč op. M. Z.) to zanika. On želi obvladati razmere s političnimi sredstvi. Če pa bo ta metoda doživela polom, naše sile ne bodo zadostovale, da bi z njimi obdržali to območje.» (Vojni dnevnik armadne skupine von Zangen 10.5.1944, NAW, filmoteka VZI Beograd, serija T - 312, film 1638, posnetek 00040).
*** Na tem pohodu so sodelovali tudi fašistični oddelki iz Sežane in sosednjih postojank. Vodil jih je zloglasni fašistični major Leonardo Ficci, sodelavec in predvojni prijatelj Emika Graziolija, Mussolinijevega visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. Za pohod so se pripravili že okoli polnoči. Odpeljali so se na dveh kamionih, na dveh pa so peljali bencin v pločevinastih ročkah. Vrnili so se naslednji dan zvečer vsi krvavi in pripeljali na kamionih zaklane prašiče, teleta in vreče živil. Ficci je vztrajal z Nemci do poslednjih dni v Sežani. Potem je pobegnil, toda v Furlaniji so ga ujeli italijanski partizani in ga ustrelili (Mimica Bekar, Trst, via Conti 8, ustna izjava).
**** Pri pobijanju vaščanov so ravnali izredno kruto: 16 ljudi so — potem ko so jih sadistično pretepli — zaprli v lopo Franca Urha-To-mova, stara hiš. št. 30, jih polili z bencinom, potem pa na povelje okoli 55 do 60 let starega, debelega in plešastega esesovskega oficirja na
slepo streljali vanje in lopo zažgali. Na enak način so pobili drugo skupino v hiši Marije Cetin-Štalinarjeve, št. 39. Antona Primca, starega 80 let in njegovo ženo Frančiško, staro 78 let pa so vrgli v njuno gorečo hišo, medtem ko so 67-letnega Jakoba Škrlja vlačili po vasi privezanega na vrv in ga pretepali s puškinimi kopiti, ga pri vaškem studencu pod vhsjo privezali k drevesu, ga neusmiljeno pretepli, nato pa ga na vrvi odvlekli k Tomovi hiši, ga s krampom pobili m vrgli v ogenj. Pobili so naslednje vaščane: 1. Ivana Boštjančiča-Bridovega (star 35 let), 2. Alojza Božiča-Toninega s Hriba (38), 3. Franca Cetina-Štalina-rjevega (48), 4. Jožeta Jagodnika-Zg. Polonikarja (58), 5. Ivana Jagod-nika-Dol. Polonikarja (55), 6. Jožeta Jagodnika-Zg. Polonikarja (29),
7.	Ivana Jagodnika-Zg. Polonikarja (14), 8. Antona Jagodnika-Zg. Polonikarja (22), 9. Ivana Kocijančiča-Pavlinovega (45), 10. Jožeta Kocijan-čiča-Mihlinovega (27), 11. Srečka Kocijančiča-Pavlinovega (15), 12. Franca Leverja-Frjana (58), 13. Jožeta Logarja-Stipeta (78), 14. Antona Logarja-Logarjevega (43), 15. Jožeta Logarja-Matjaca (40), 16. Ivana Logarja-Jad.reta (35), 17. Jožeta Matka-Skrajnika (57), 18. Marijo Matko-Fitnikovo (61), 19. Ivanko Matko-Fitnikovo (24), 20. Alojza Matka-Fitnika (61), 21. Antona Primca-Učinarja (80), 22. Frančiško Primc-Učinarjevo (78), 23. Franca Primca-čepiča (77), 24. Jakoba Škrlja-Barbiša (67), 25. Jožefa Tonca-Majerja (50), 26. Andreja Tonca-Kraševca (45), 27. Jožeta Urha-Šaleta (52), 28. Antona Urha-Poklarja (46), 29. Jožeta Urha-Mihlina (45), 30. Ivana Urha-Uhrnika (43), 31. Ivana Urha-šorca (57), 32. Milana Urha-Mihlinovega (14), in 33. Antona Kreševiča (18), pastirja pri Ivanu Logarju-Jadretu, so skupaj z gospodarjem prisilili, da jim neseta strelivo in ju že isti dan pri Hrušici ustrelili).
O tedanjem krutem pokolu v Tominjah je neki terenski obveščevalec poročal komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri predsedstvu SNOS:
«Tuljenje živine, stokajne ljudi, grozno, blazno vpitje med prasketajočim ognjem in dimom je spremljalo to strahotno dejanje.»
«Masko šnuderl, Fašistično-domobranski teror nad Slovenci, izdano na osvobojenem ozemlju v Sloveniji 1944, str. 92. Seznam ustreljenih v Tominjah 18.5.1944, poročilo, arhiv IZDG v Lj. F 633. Spomenik žrtvam NOB v Tominjah pri Ilirski Bistrici, Kronika NOV vasi Tominje, obč. odbor ZZB NOV v Ilirski Bistrici.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tei. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Stran 6
12. maja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
Trst
Z DANAŠNJEGA ZASEDANJA P ARI AMENI ARNE PREISKOVALNE KOMISIJE
ZADEVA LOCKHEED: LEFEBVRE
5 SLAVNOSTNO SEJO DELAVSKEGA SVETA
Koprska televizija proslavila
POJDE MORDA ZOPET V JEČO 5-letnico svojega delovanja
Na osnovi novega dokaznega gradiva menijo preiskovalci, da je bolje, če nm odvzamejo začasno svobodo - Vzporedna preiskava o petrolejskem škandalu
RIM, 11. — V večernih urah se je ponovno sestala parlamentarna preiskovalna komisija, ki ima nalogo razčistiti ozadje škandala Lockheed. Njeni člani so preučili vrsto listin, ki se nanašajo na premoženjsko stanje raznih osebnosti, vpletenih v afero; listine so prizadetim zaplenili finančni stražniki.
Kakor je napovedal njen predsednik Castelli, bo komisija v prihodnjih dneh zaslišala vrsto domnevnih obt< ženeev, se pravi ljudi, prek katerih je ameriška tovarna plačevala milijarue za to. da bi v Italiji lahko prodala čimveč svojih letal hercules. Danes naj bi na primer zaslišali Egidia Baragattija, Lefebvrovega upravnega tajnika, Ma/gherito Chalkias, lastnico bančnega tekočega računa, prek katerega so se stekale v Italijo milijarde tor še dva funkcionarja denarnih zavodov Banca Nazionale del Lavoro in First National City Bank.
Preiskovalna komisija je med zbiranjem dokaznega gradiva prišla do novih elementov, ki še potrjujejo važno vlogo Lefebvra v zadevi Lockheed, spričo česar je pričela misliti na to, da bi prizadetemu odvzela začasno svobodo. To sicer ne bo lahko, kajti po zakonu je ta ukrep možen če pristojne oblasti zalotijo obtežen^, ko sku ša pobegniti. Obenem preučuje komisija prošnjo branilcev Marie Fave in Luigi ja Ohvija, naj se prekliče zaporni nalog zanju.
Z druge strani nadaljuje parlamentarna komisija s preiskavo o znanem petrolejskem škandalu. Fiavzaprav je dosegla ta preiskava nekakšen mejnik: krščansko-de-mokratški člani komisije, ki se jim je pridružil en socialni demokrat, zahtevajo, eia se prepreči vsak postopek proti ministrom oziroma bivšim ministrom, ki so jih tuje petrolejske družbe «mazale», da bi vodili takšno vladno politiko, ki bi bila njim v prid. Krščanski demokrati pravijo, da ne razpolaga komisija z nobenimi dokazi o krivdi teh ministrov. Z druge strani zahtevajo komunisti, ki se jim je pridružil neodvisni levičar, ter rriisov-ci ( neofašisti) čisto nasprotno, da se namreč proti ministrom spre sodni postooek. Obenem zahté’vajo, da se sproži takšen postopek tudi, kolikor zadeva podkupnine, ki jih je rialaia državna električna ustanova ENEL predstavnikom vlade o-ziroma političnih strank, da bi ji omogočili gradnjo čim večjega števila termoelekuičnih central.
V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Strožje nadzorstvo nad tajnimi službami
WASHINGTON, 11. - Dejavnost ameriških tajnih služb zb.ija zadnje čase vse večjo pozornost tako v domači, kakor v mednarodni javnosti. V prvi vrsti velja Lo seveda za zloglasno obveščevalno agencijo CIA (Central Intelligence Ageney), ki je bila vpletena v razne desničarske državne udare po svetu, toda z druge strani ni delovanje drugih ameriških sorodnih ustanov nič bolj nedolžno. To je, denimo, pr mer FBI (Federai Bureau of fnvestigation) in raznih vojaških obveščevalnih o-ziroma protivohunskih organizacij (DIA idr.).
Poseona senatna komisija je svoj čas uvedla preiskavo nad delovanjem teh organizmov, vendar kaže, da to še ni dovolj, zato se je skupina 17 senatorjev (med lemi je načelnik demokratske sxupine Mike Mansfield) odločila, da ustanovi stalen nadzorstveni odbor, ki naj bi budno spremljal delovanje tajnih a-gentov. Sedaj pripada ta naloga štirim ločenim komitejem, ki pa jim očitajo, da niso posvetili dovolj paž-hje mnogoterim nezakonitim pobudam zlasti CIA in FBI.
Omenjena senatna preiskovalna ko. misija je npr. ugotovila, da je varnostna služba NSA (National Secu-rity Ageney) pred leti sestavila nekakšen dosje z najpodrobnejšimi podatki (tudi strogo osebnimi) 75.000 ameriških državljanih, med katerimi je bilo mnogo parlamentarcev in drugih vidnih osebnosti. Do osebnih podatkov je NSA prišla z nezakonitim telefonskim prisluškovanjem na domačih in tujih tleh. Senatna komisija pripominja sicer, da n; bil dosje. ki ga je NSA unirla leta 1974, sestavljen iz kdove kakšnih mračnih razlogov, dejstvo pa je, eia je bil vselej na razpolago zloglasni agenciji CIA, NSA je nastala leta 1952 pod okriljem obrambnega ministrstva z namenom, da obvaruje ameriško telekomunikacijsko omrežje pred prisluškovanjem s strani tujih vohunskih služb, vendar je zlorabila oblast, s katero razpolaga ter v desetletju 1950/60 nezakonito namestila v raznih ustanovah in organizacijah ter stanovanjih vidnih osebnosti prisluškovalne naprave. Od tod torej sklep, da se njena dejavnost in delovanje drugih tajnih služb stro-že nadzorujejo.
Živ dokaz nezasonite dejavnosti teh organizmov je novinar lista «New York Times» Hedrick Smith, nosilec Pulitzerjeve nagrade, ki zatrjuje, da je Nixonova uprava odredila leta 1969 prisluškovanja nad nje-
govimi telefonskimi pogovori; prisluškovanja naj bi trajam nepretrgoma 89 dni. Zaradi tega je časnikar prijavil sodišču bivšega predsednika in vrsto njegovih sodelavcev.
V Pariz« umorjen bolivijski veleposlanik
PARIZ, 11. — Danes je bil umorjen bolivijski veleposlanik v Franciji Joaquim Zenteno Anaya. Neznan moški ga je pokončal s streli iz revolverja v neposredni bližini bolivijskega veleposlaništva ter izginil brez sledu.
Odgovornost za atentat si lastijo tako imenovane «mednarodne brigade Che Guevara», katerih glasnik naj bi to razkril po telefonu. Moški glas je med drugim dejal: «General Zenteno je leta 1967 načeloval IV. diviziji rangerjev iz Santa Cruza, ki je sprožila poslednji ter odločilni napad na osvobodilne sile; med krvavim spopadom so člani divizije u-bili Guevaro. Zenteno je odgovoren tudi za bombni napad na univerzitetno poslopje v La Pazu med fa-
šističnim državnim udarom 1. 1971».
Uboj bolivijskega veleposlanika — nedaleč od kraja, kjer je bil 24. oktobra lani ustreljen turški veleposlanik Ismail Erez, v Kennedyjevi aveniji — sovpada z 31. obletnico zmage nad nacifašizmom (8. maja 1945), kakor je poudaril samozvani predstavnik Guevarovih brigad, ki je tudi pripomnil, da je Zenteno svoj čas vneto branil izpustitev na svobodo krvoločnega gestapovca Klausa Bar-bieja; slednji je deloval v Lyonu, kjer je med drugim dal pobiti enega od voditeljev francoskega odporništva, Jeana Moulina.
Pri umoru bolivijskega veleposlanika, ki mu je bilo 57 let. gre že za peti tovrstni atentat v Franciji v zadnjih 18 mesecih. Samo lani so bili izvršeni atentati na jugoslovanskega konzula v Lyonu Mladena Džogoviča (29. marca), na španskega vojaškega atašeja v Parizu Garcio Plata - Valle (8. oktobra) in na turškega veleposlanika Pereza (24. oktobra), ravno tako v Parizu. Natanko leto poprej pa so v francoskem glavnem mestu ubili urugvajskega vojaškega atašeja Ramona Trabaia.
Pozdravni nagovori Lea Fusilija, podpredsednika Italijanske unije za Istro in Reko, predsednika SKGZ Borisa Itacela in direktorja slovenske televizije Dušana Dolinarja
imiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiimiiiHMtiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimmmiiiiiitiimmiii
II PODATKOV 0 GOSPODARSKI PETLETKI 1976-80
Tudi Kuba bo imela jedrsko elektrarno
Stoprva letne gospodarske rasti je v obdobju 1971-75 dosegla 10 od sto - Poudarek predvsem industriji
HAVANA, 10. — Zaradi naraščajočih težav na svetovnem energetskem trgu se je zadnja leta vnela med industrializiranimi, pa tudi manj raz-v timi državami prava tekma, katera si bo v najkrajšem času oskrbela čim več jedrskih elektrarn. Proces se seveda še nadaljuje, vendar se danes tekma nanaša predvsem na tehnološko izpopolnjenost tovrstnih objektov. Na tem področju pr-vači med tako imenovanimi zahodnimi državami, kot znano, Amerika, in sicer v takšni meri, da veljajo evropske jedrske centrale v primerjavi z ameriškimi pravzaprav že za zastarele. Tehnološki prepad pa ne more preprečiti manjšim deželam, da bi tudi same gradile lastne jedrske elektrarne, saj so te vendar velikanskega pomena pri reševanju energetskih problemov.
Na prvo jedrsko centralo misli sedaj npr. tudi Kuba, in to v okviru uresničevanja petletnega gospodarskega načrta 1976/80. Zmogljivost obrata naj bi znašala 880.000 kilovatov. Kubanci so si namreč zadali nalogo, da povečajo proizvodnjo e-lektrične energije v tekoči petletki za 35 odstotkov, a v ta namen naj bi poleg jedrske zgradili tudi še termoelektrično centralo zmogljivosti 900.000 kilovatov.
Te in vrsto drugih podatkov o predvidenem gospodarskem razvoju Kube je posredovala agencija Eco-tass s sodelovanjem kubanske centralne banke.
V zadnjih petih letih je kubansko gospodarstvo napredovalo v razmerju 10 odst. letno. Narodni dohodek se je v obdobju 1970/74 povečal skupno za 76 odst., se pravi, da je letni porast dosegel povprečno 12 odstotkov. Osebni dohodki na leto pa so se dvignili od 492 na 807 kubanskih pesov, torej v razveseljivem merilu.
Od leta 1970 je Kuba pod vodstvom Fidela Castra in njegovih sodelavcev doživela dokajšnji razmah v industriji, tako zlasti železarski, kovinski, petrolejski, cementni, tekstilni in obutveni. Lep napredek je bil dosežen tudi na področju ribolova in proizvodnje rudninskih gnojil. Kmetijska proizvodnja je naraščala v letnem povprečju 8,1 odst., pri čemer pa ni všteto pridelovanje sladkornega trsa.
Sladkor je pač za Kubo poglavje zase, saj pomeni glavni vir dohodkov. V okviru prve gospodarske petletke, je bilo vloženih v posodobljenju cukrarn 334 milijonov pesov, razen tega je bila s trsom zasajena površina povečana za 35 odstotkov ter je lansko leto dosegla 1,514.200 hektarov.
Velikega pomena za kubansko gospodarstvo je tudi tobačna industrija, ki zaposluje skoraj 50.000 ljudi. L. 1974 je samo državna tobačna tovarna «Empresa Gubana de Ta-baco» izdelala za 60 milijonov pesov cigar in ža 132 mil. pesov cigaret.
Kakšne so gospodarske napovedi na Kubi za obdobje 1976/80? Kosmati družbeni proizvod naj bi naraščal za 6 odstotkov letno, a obseg investicij naj bi bil dvakrat večji kakor v petletju 1971/75. Tri četrtine teh naložb bodo namenjene potenciranju industrijske proizvodnje. Sladkorja naj bi leta 1980 pridobili okoli 8,5 milijona ton in v ta namen bodo poleg povečanja obstoječih zgradili še vrsto drugih cukrarn.
V havanskih gospodarskih krogih so trdno uverjeni, da bodo gornji cilji doseženi brez posebnih težav, seveda le, ko bi ne prišlo medtem do političnih zapletljajev — v mislih imajo seveda predvsem odnose z Združenimi državami Amerike, ki jim pomeni Castrova vladavina trn v peti.
V Rimu ugrabljen gradbenik Filippini
RIM, 11. — Trije moški z zakritim obrazom so v bližini njegovega doma ugrabili 37-letnega gradbenika Renata Filippinija. Ko je sedel v avto, so razbili šipo prednje-
Namesto porušenih domov šotori
KOPER, 11. — Koprska televizija (TV studio Koper - Capodistria) je nocoj v prostorih hotela Adria v Ankaranu proslavila 5-letnico svojega obstoja s slavnostno sejo delavskega sveta, katere so se udeležili poleg članov kolektiva tudi številni gostje z obale, iz Ljubljane in u zamejstva. Med njimi so bili predsednik koprske občinske skupščine Mario ADram, direktor Primorskega Usua Črtomir Kolenc, direktor skupnosti slovenske televizije Dušan Dolinar, podpredsednik italijanske unije za Istro in Reko Leo 1 usili, predsednik Slovenske kulturne-gospodarske zveze Boris Race in številni drugi.
Predsednica delavskega sveta koprskega Tv studia Laura Morel je v svojem nagovoru poudarila posebno vlogo televizijskega medija v Kopru za ooe narodnostni skupnosti, italijansko v Jugoslaviji in slovensko v Italiji. Ti skupnosti pred-stavijata na obmejnem področju bogatitev življenja in odnosov ter u-stvarjata pogoje za napredek, enakopravnost, sodelovanje in prijateljstvo. Ta so tudi izuodišča celotnega programa televizijskega studia. Govornica je poudarua tudi pomen in vlogo tržaške televizijske a-gencije Alpe - Adria.
Iste misli je v italijanščini razvil elan delavskega sveta Silvano Sati.
Udeležence slavnostne seje je nato pozdravil podpredsednik italijanske unije za Istro in Reko Leo Fusili, ki je prav tako poudaril vloge koprskega TV studia in pri tem iziazii ze večkrat ponovljeno željo da bi bilo omogočeno vsej italijanski manjšini v Jugoslaviji sprejemanje koprskega programa. Prav tako je izrazil željo, da bi tudi Slovenci v Italiji cimprej prišli do lastnega TV programa. Za njim je spregovoril predsednik Slovenske kulturne-gospodarske zveze Boris Race, čestital kolektivu k temu prvemu zaokroženemu jubileju in poudaril, da je TV studio Koper v razmetoma skromnih pogojih glede na ljudi in tehniko dosegel velike uspehe in da predstavljajo njegove oddaje velik doprinos k seznanjanju javnosti s problemi tako italijanske manjšine v Jugoslaviji, kot slovenske v Italiji. Zaželel je, da bi se čimprej izboljšale tudi tehnične možnosti, da bi se tako lahko TV studio Koper še bolj specializiral tudi za splošna manjšinska vprašanja. Boris Race je prav tako omenil prizadevanja, da bi se sprejemanje programov koprske televizije omogočilo na vsem področju dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer živijo Slovenci, misleč pri tem zlasti na Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino. Končno je čestital kolektivu k dosedanjim uspehom.
Nazadnje je spregovoril še direktor skupnosti slovenske televizije Dušan Dolinar. Dotaknil se je tako programskih kot tehničnih vprašanj TV studia Koper in izrekel priznanje njegovemu kolektivu glede dosedanjih dosežkov.
Predsednica delavskega sveta Laura Morel in direktor — vodja TOZD studia TV Koper Dušan For-tič sta nato vse udeležence povabila k tovariškemu srečanju.
ga okenca, potegnili žrtev iz vozila in jo omamili (preiskovalci so namreč našli na mestu napada injekcijsko brizgalko), nato pa jo odpeljali z alletto sive barve, ki je bila nekaj ur poprej ukradena. Za njimi se je zgubila vsaka sled.
Napadencu je skušal pomagati hišnik Antonio Angeloni, ki pa so ga banditi pretepli, tako da se bo moral zdraviti v bolnišnici deset dni. Angeloni je kljub poškodbam koj poklical policijo, ki je pripravila okoli Rima vrsto cestnih blokov.
Metana je dovolj
BRUSELJ. 11. — Izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti je izračunala, da se bo poraba metana (zemeljskega plina), ki se med dru-g;m uporablja v gosoodinjstvu, povečala do leta 1985 v državah članicah na 270 do 340 milijonov ton, izraženo v naftni teži; noi ran ja proizvodnja bo zagotovila 175 do 225 ton, a 95 do 115 ton bo treba uvoziti.
Nevarnosti, da bi metana zmanjkalo, vsekakor ni. Skupne zaloge tega plina, izražene še vedno v naftni teži, znašajo danes 6 mJijard ton, a ležišča plina bo mogoče izkoriščati še celih 22 let, torej prek leta 2000.
LONDON, 11. — Sodišče v Manchestru je obsodilo na dosmrtno ječo pet Ircev, med katerimi je tudi Brendan Dowd, eden od voditeljev irske republikanske vojske IRA.
Brendana, ki mu je 29 let in njegove štiri tovariše so zasačili v neki odročni hiši, kjer so nagradili neverjetno količino pušk, revolverjev in bomb. Dolžijo jih, da so beteli sprožiti širokopotezno teroristično ofenzivo proti elektrarnam.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA BENEŠKO SLOVENIJO
V zbirnem centru v Dijaškem domu so zbrali veliko blaga za prizadete
Danes bo v Beneško Slovenijo odpotovala kolona dostavnih vozil s potrebščinami za prizadeto prebivalstvo
Nabiralne akcije za pomoč žrtvam potresa v Beneški Sloveniji se nadaljujejo s polnim zagonom. Od vsepovsod poročajo o poteku teh akcij, tako da je skoraj nemogoče prešteti vse pobude.
V	osrednjem zbirnem centru v Dijaškem comu, za katerega je dal pobudo koordinacijski odbor Slovenske prosvetne zveze in Združenje športnih društev v Italiji, so imeli včeraj še posebno polne roke dela. Tri dostavna vozila so vjs dan dovažala ra* vic vrstno prehrambeno in drugo blago iz zbirnih centrov, ki so jih v številnih krajih tržaške okolice organizirala krajevna prosvetna in športna društva ter druge organizacije. Samo včeraj je iz teh centrov prispelo v Dijaški dom o-krog petnajst tovorov, ki so jih mladinke in mladinci nato sortirali in pakirali >er pripravili inventar.
Pošiljke so včeraj prišle iz Repna, Padrič, Gropade, Prebenega, Opčin, Trebč, Banov in Bazovice. Poleg tega je razne potrebščine prineslo v Lijaški dom tudi veliko posameznikov, predvsem iz mesta samega. Posebne pošiljke so prinesli starši in otroci slovenskega o-troškega vrtca v UL Ginnastica, dijaki učiteljišča in SPDT.
V	številnih krajih se nabiralne akcije še nadaljujejo, številna društva so včeraj sporočila, da bodo danes in v prihodnjih dneh poslala zbrano blago.
Do včeraj popoldne so v osrednjem zbirnem centru v Dijaškem domu zbrali 95 litrov nealkoholnih pijač, 67 litrov steriliziranega in 62 škatel kondenziranega mleka, nad 845 raznovrstnih konzerv vseh velikosti, 208 kg sladkorja, 116 kg soli, 269 kg testenin in riža, 20 kg moke, 30 kg koruzne moke, 10
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA!

Hi
sa
M
Posnetek je iz Barda v Beneški Sloveniji, ki ga je potres, tako kakor številne druge kraje, hudo razdejal. Nesrečno prebivalstvo je ostalo brez. strehe, zato mora bivati v zasilnem _ šotorišču.
Uslužbenci ZTT so včeraj zbrali še 295.000 Ur.
V teku včerajšnjega dne smo v uredništvu ali na naš tekoči račun pri TKB prejeli naslednje prispevke: Ivanka Širok 10.000, uslužbenci SGZ 75.000, Gilda Košuta (Križ 216) 3.000, Neva in Jožko Lukcš	10.000,	družina	Rudi Može
10.000,	družina	Dušan	Košuta 100
tisoč, družina Jože Krasna 10.000, družina dr. Drago Martelanc 50 tisoč, družina BigoUni 10.000, Ana Klun 20.000, Jelka Švab 20.000, Dragica in Ramiro Blaževič 40.000, Rožica Počkar 5.000, družina Božič 10.000, Sergio in Anita Saide
10.000,	Pina in Dorka 10.000, M. Š.
10.000,	A. R.	10.000,	družina F.
Fischer 10.000, dijaki, učno in u-pravno osebje liceja France Prešeren 576.700, Karel šiškovič 10 tisoč, dr. Žarko Simonič 30.000, IREI S.P.A. 1.000.000, Jure in Ve-ron:ka	Štavar	50.000,	Lojze Hro-
vatin 10.000 Elvi in Jure Slokar
50.000,	Ludvik Race 5.000, Slava Slavec 5.000, Miranda Mihačič 10 tisoč lir, Sergij Brus 10.000, C. B.
10.000,	družina Mikolj 20.000, Ema Tomažič 50.000, Ivanka Colja 10 tisoč, Olga in Berto Franza 10.000, Ferdinand Rubin 10.000, Marijan Sedevčič 5.000, Vanja in Vlado Turina 20.000, Milka Racman (Boršt)
10.000,	Lina in Jakob Renko 10.000, Mara in Neva Ferjančič 15.000, Julka Vremec 5.000, Josip Jogan
5.000,	Giuseppina Fabian 10.000, Albert in Zofija Pečar 10.000, M. Sancin 10.000, Franc Antonič 10 tisoč, Vida Sore 10.000, Nada Godina 10.000, Ljudmila Škabar 10 tisoč lir, Tončka in Emil Colja
50.000,	Justa Kralj 5.000, Egon Kraus 30.000, Marčelo Švagelj 50 tisoč, Felice Ostrouška 15.000, gostilna Dolenc 20.000, Ivo Sedmak
5.000,	Rozalija Pegan 5.000, Nada Želodec 6.000, Gregori - Premru
15.000,	Marčela Devetak 10.000, A-lojz Urdih 10.000, Marija Batistič
5.000,	Justi in Boris Race 50.000, Rinaldo čač 10.000, Angela Čok 15 tisoč, Savina Remec 30.000, Ubald Vrabec 50.000, družina Morelj 5 tisoč, Lojze Spacal 100.000, Boris in Margaret 10.000, Mirko Ferfolja
50.000,	družina Aleksij Pertot 20 tisoč, Franc in Ivanka Rupel. Trst.
20.000,	Sonja Zuliani (Prosek) 5 tisoč, Mario Fabian 15.000, Aldo Ban 10.000, Vesel 20.000, Vera Betocchi 10.000, Anica in Silvan Mesesnel 30.000, Darko Švab 30.000, Miranda in Aleksander Kokorovec
20.000,	Bruna Corradetti 5.000, I-van Smrdelj 20.000, Andrej Mar-kon 2.000, Velimir, Ondina in Dora
20.000,	Ukmar 15.000, uslužbenci pomorske agencije Mediterranea (enodnevna plača) 250.000, I. Pipan
30.000,	Milena in Attilio 10.000, trgovina Josip Škabar 30.000.
Igor Orel 10.000, Stanko Bole in družina 50.000, Mirko Maver 5.000.
Prispevki, nabrani v LONJER-JU: Miran Lorenzi 5.000, Ivan Lorenzi 5.000, Cecilija Kakovič 5.000, Bruno Gerdovič 5.000, Patricija Čok 1.000, Erminio Sudič 10.000, Lucano Pečar 3.000, Jolanda Koren 1.000, Milka Batič 2.000, Vilko
Batič 10.000, Milka Kuret 2.000, Karel Čok 7.000, Lidija Gombač 3 tisoč, Milan Miot 1.000, Slavko Kjuder 2.000, Cilka Kjuder 5.000, Anton Kjuder 5.000, Nadja Milano 5.000, Mario Čok 1.000, Srečko Gla-vina 1.000, Angela Pečar 10.000, Marčela Malalan 2.000, Attilio Zan-cola 5.000, Karlo Čok 1.000, Vlasta Čok 10.000, Innocenzo Gunella 10 tisoč, Gašper Čok 5.000, Mirko Čok 5.000, Celestin Glavina 5.000, Dario Purinani 2.000, Ivan Čok 2.000, Mario Lorenzi 3.000, Zvonko Lorenzi 5.000, Ljubo Čok 10.000, Mirko Čok
5.000,	Marija Purinani 4.000, Ernesto Gombač 3.000, Angela Čok 3 tisoč, Danilo Maver 5.000, Pietro Zabbi 10.000, Danica Zorza 1.000, Ernesto Godina 2.000, Sonja Čok 1.500, Aldo Tuftan 2.000, Žela Batič 1.000, Giacomo Benčič 1.000, Resinovič Mario 1.000, Gilo Maver
2.000,	Anica Pertot 5.000, Lavrenčič Andrej in Justa 20.000, Čok Marija 2.000, Marija Ruzzier 10 tisoč, Danilo Merlak 3,000. Silvester Glavina 5.000, Pino Busan 5 tisoč, Anuča Glavina 3.000, Marina Glavina 2.000, Stojan Sancin 5 tisoč, Enzo Foraus 3.000, Zala Čok
3.000,	Meri Druškovič 1.000, Danilo čač 5.000, Rudolf Čok 7.000, Angela Viler 2.000, Mirka Čok 5.000, Andrej Čok 2.000, Gildo Zettin 2 tisoč, Antonija Čač 5.000, Marisa Caser 1.500, Ana Rebula 1.000, Edi Glavina 5.000, Laudi Čok 1.000, Bernarda Čok 1.000, Mariia Jurich
2.000,	Karlo Čok 2.000, Oskar Kinder 5.000, Giuliana Malalan 5.000, Felice Čok 10.000, Stanko Škrinjar
5.000,	Anton Gombač 10.000, Angela Čok 1.000, Rikardo Pečar 3.C00, Justina Pečar 5.000. Anton Čok_ 10 tisoč, Alojz Čok 1.000, Darko Čok
10.000,	Boris Gombač 5.000, Anton Pečar 5.000.
Prispevki, nabrani na KATINA-RI: družina Manzin 5.000, Dario Rojc 5.000, Antonio Marino 3.000, Remigai Flego 5.000, Ivan Nadlišek
5.000,	Vanda in Oskar Čok 10.000, Renato Debernardi 5.000, gosrilna Silvano 2.000, Mirko Kinder 5.000, Mario Gombač 10.000, Ernesto Co-larin 10.000, Učo Tredaninato 10 tisoč, Maria Viola 10.000, Stanislav Simčič 10.000, Josip Rojc 20 000, Livio Kermac 10.000. Ivana Gregori 1.000, Paul« FMipč:č 10 000, Bruno Žerjal 2 000, Pečar in Odn-ni 10.000, Sandro Čok 10.000. Edi Lorenzi 10.000, Franc Lorenzi 5.000, L. Pecchiari 5.000, Antonio Lindi
20.000,	Gorjan roj. Lnkezic 2.000, Maks Spetič 10.000. Miran Pečar
5.000,	Ivana Pečar 2 000. JI d« Donati 10 000, Giovami' Č«k 5.000.
Za žrtve potresa na Tolminskem daruieta M. Š. 5 000 in A. R. 5.000 lir. Dora in LoJze Gabrijelčič 20 tisoč, An««Ia Čok 5.000, Darko Švab 30.000, Andrej Markon 2.000 lir.
Skupno doslej 6.800.200 lir.
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški kniigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
V ponedeljek pozno zvečer je zgo-niška občina odpeljala v kraj Bardo v Beneški Sloveniji dva tovornjaka postelj, blazin, odej in svetilk. Delegacijo je spremljal sam župan. Ljudje so bili tega obiska in pomoči veseli, saj so že lani vzpostavili stike z zgoniškimi občani, ko je Kras organiziral izlet prav v Bardo. V imenu domačinov se je profesor Černo prav lepo zahvalil vsem dobrotnikom iz občine Zgonik, ki so tako dobrosrčno prispevali za beneške rojake.
Tudi drugod se denarne nabiralne akcije pospešeno nadaljujejo. Na Primorskem dnevniku so do sinoči zbrali nad 6 milijonov in 800 tisoč lir. Tej akciji so se pridružili dijaki, učno in upravno osebje liceja France Prešeren v Trstu, ki so zbrali 576.700 lir, delavci, tovarniški odbor in uprava tovarne IRET pa so zbrali in namenili v pomoč prizadetemu prebivalstvu 4.300.000 lir.
kg krompirja, 184 litrov olja, 16 kg kave, 15 kg kavnih nadomestkov m kakava, 56 paketov kamilice in čaja, 19 škatel ovsenih kosmičev, marmelade in kremčokoiade,
42 ši atei sirčkov, 50 škatel prepečenca, 16 škatel kock za juho, 128 škatel piškotov in drugega peciva,
4 kg orehov, 67 škatel hrane za dojenčke, 2 kg bombonov in pet pa-keiov drugih sladkarij.
NuciiJje je iz raznih okoliških krajev in mesta samega prišlo 300 kg pralnega mila, 230 kosov umival-nega mila, 42 paketov pralnega praška in detergentov, 790 otroških plenic, 372 paketov higienskega papirja, 80 konfekcij razlčniega sanitarnega materiala, 148 sveč ter svetilk, vžigalice in drugo.
Zbrali so tudi 80 večjih odej, 10 odej za otroke, 16 prešitih odej in pernic, 20 žimnic, 15 rjuh, 104 raznovrstne dežne plašče, blazine, spa,ne vreče, šotore, ogromno količino oblačil zd otroke in odrasle in veliko količino čevljev.
K temu naj dodamo še igračke, ki so jih prispevali otroci za svoje sovrstnike v predelih, ki jih je u-ničil potres.
Podrobnejše poročilo o tem, kaj je vsakdo prispeval, bi bilo, kot rečeno, nemogoče. Bistvo pa je, da se je naše ljudstvo nesebično in širokosrčno odzvalo splošni solidarnostni akciji.
Iz Dijaškega doma bo danes dopoldne odpotovala v Čedad, in od tu v najbolj prizadete kraje Beneške Slovenije, kolona dostavnih vozil z zbranimi potrebščinami.
Podobna slika je v drugih zbirnih centrih. V Križu so doslej nabrali 3.281.000 lir, tovornjak z blazinami, odejami in drugimi potrebščinami pa so poslali v Videm.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiif
POROČILO ŽUPANA NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVITA
Pobude tržaške občine za prizadete iz Furlanije
Predložen občinski proračun za leto 1976
Deželno vodstvo KD o pomoči potresencem
Deželno vodstvo Krščanske demokracije, ki se je zbralo na seji v Vidmu v nedeljo zvečer — ob prisotnosti ministra Torosa, deželnih poslancev ter odbornikov in svetovalcev —- je razpravljalo o ukrepih za takojšnjo pomoč prizadetemu prebivalstvi! ter o možnostih in načinih za obnovo porušenega področja.
Na seji so zavzeli stališče glede vladnih ukrepov, oziroma posredovanja pomoči. Sredstva za obnovo bodo nakazana direktno krajevnim upravam.
Poročilo o pobudah občinske u-prave v zvezi s potresom v Furlaniji in predstavitev proračuna za leto 1976 sta bila v središču sinočnje seje tržaškega občinskega sveta. Na začetku seje se je župan Spaccini poklonil spominu žrtev potresa, nakar so za kratek čas prekinili sejo v znak žalovanja. Nato je župan v odgovor na razna svetovalska vprašanja na kratko orisal delovanje občine in z njo povezanih ustanov v organiziranju pomoči prizadetemu prebivalstvu. Med drugim je omenil, da je na prizadeta področja odšla skupina 40 mestnih redarjev z 10 vozili, ki skrbi za urejanje prometa. Občina je tudi poslala dve cisterni za dobavo pitne vode, lopate, razna zdravila in razkuževalna sredstva ter med drugim tudi 300 krst. Tudi ACEGAT je priskočila na pomoč s svojimi tehniki predvsem za popravljanje vodovodov, dala pa je tudi na razpolago avtobuse za prevoz prostovoljcev. Posebno vlogo so odigrale rajonske konzulte, ki so spremenile svoje sedeže v zbirne centre. Nabrali so ogromno materiala, predvsem odej, oblek, živil, zdravil, ki so ga že poslali s 25 tovornjaki na prizadeto področje.
Odbornik Abate je nato podal poročilo o posledicah, ki jih je imel četrtkov potres v našem mestu, predvsem kar se tiče šolskih poslopij. Dvanajst ekip tehni-kov je pregledalo vsa poslopja in odredilo začasno zaprtje desetih šol. Popravila pa so se v vseh šolah že začela, tako da se bo pouk lahko redno nadaljeval že v prihodnjih dneh. Ahate je tudi obžaloval zadržanje nekaterih šolskih ravnateljev, ki so proti mnenju izvedencev odredili zaprtje šol in s tem vzbudili nepotrebno zaskrbljenost v javnem mnenju in predvsem med starši. Ozračje na seji je postalo zelo napeto, ko so misovski svetovalci skušali izkoristiti potres v propagandne namene, kar je sprožilo ogorčene reakcije nekaterih svetovalcev in samega župana Spaccini-ja, ki je obžaloval neodgovorno ravnanje misovcev.
Kot smo že omenili, je bil včeraj predložen v občinskem svetu proračun za leto 1976. Predvideni stroški znašajo skoraj 60 milijard lir, prejemki pa le nekaj več kot 21 milijard. Predvideni deficit znaša torej 38 m lijard, kar pomeni skoraj 17 milijard več kot v lanskem proračunu. Treba je tudi poudariti, da predloženi proračun ne upošteva morebitnih posegov osrednje nadzorne komisije za krajevne finance, ki bo prav gotovo zahtevala skrčenje deficita. Poročilo o proračunu sta podala odbornik Lonzar in župan Spaccini, razprava pa se bo začela na pr hodnji seji, v petek.
14. maja. Razpravi bosta nato posvečeni še dve seji občinskega sveta, do glasovanja pa bi moralo priti na seji 21. maja.
Občinski svet se je včeraj poklonil spominu pred kratkim umrlega odbornika Giulia Chicca. Njegovo mesto v občinskem svetu je prevzel prvi neizvoljeni na listi KD Renato Privileggio, medtem ko še ni znano, kdo ga bo nadomestil V odboru.
Cankarjeva proslava v Dijaškem domu
V Dijaškem domu je bila sinoči proslava Cankarjeve stoletnice, ki jo je pripravila domska skupnost v sodelovanju s prosvetnim društvom «Lipa» iz Bazovice. Prireditev je lepo uspela, čeprav ni bila udeležba najboljša, kar pa je treba pripisati hvalevredni akciji zbiranja pomoči za prizadeto prebivalstvo Beneške Slovenije, s katero je bilo veliko mladink in mladincev zaposleno.
O Cankarjevem življenju, neprecenljivem delu in pomenu za slovenski narod ter za delavski razred je v slavnostnem govoru spregovorila članica domske skupnosti Silvana PieH-Pevski zbor «Lipa» iz Bazovice le nato pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel nekaj pesmi, nakar so člani dramske skupine Dijaškega doma u*
prizorih odlomek iz Cankarjevega
Hlapca Jerneja. Proslavo so zaključili pevci iz Bazovice.
• V petek, 14. maja, ob 20. uri bo v Krožku za družbeno-politične raZ" iskave «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 predaval pisatelj Gianni R®" dari. Tema predavanja bo «Vloga šolnikov v današnji šoli, ki se spr*' minja».
Smrtna nesreča pri Devetakih
Na državni cesti, ki pelje iz rice proti Trstu se je sinoči okoi 21. ure pripetila zelo huda Pron?tn na nesreča, ki je terjala človesk^ žrtev. Do nesreče je prišlo, ko s je na križišču pri Devetakih 57-k’tn Radames Toffoii iz Ronk — U*- J; dipuglia 29, hotel z mopedom vku1^ čiti na državno cesto prihajajoč ^ stranske poti. Iz Gorice je tedaj P^1 vozila alletta z registrsko ta,
GO 85439, ki jo je upravljal 26-16«” Giuseppe Sorbara, iz Gorice — V ' Brigata Pavia 41. Ta je pozneje « javil, da je motociklista zagleo3' zadnjem trenutku in ni mogel pb prečiti nesreče. Toffoii je bil mestu mrtev.