Leto 1898.
119
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXV. — Izdan in razposlan dne 30. aprila 1898.
Vsebina: (St. (»8—71.) 68. Razglas, da so se napovedni postaji v Tonalu na Tirolskem poverila opravila malega carinskega urada II. razreda za dobo poletnih mesecev. — 69. Dopustilnica za lokalno železnico iz Delatyna ere z Kolomyjo v Stefanöwko. — 70. Ukaz o izpremernbi, oziroma dopolnitvi več določil v abecednem blagovnem spisku k carinski tarifi. — 71. Ukaz o dopolnitvi določil abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi pri iskalnici ,Magnezija“.
OS.
Razglas finančnega ministrstva z dne 16. aprila 1898. 1.,
da so se napovedni postaji v Tonalu na Tirolskem poverila opravila malega carinskega urada II. razreda za dobo poletnih mesecev.
Napovedni postaji v Tonalu na Tirolskem se za mesece od maja vštevši do septembra vsakega leta poverjajo opravila malega carinskega reda II. razreda.
Uradovanje njeno se mora omejiti na tisto blago, katero je namenjeno za svojo rabo prebivalcem med Tonalom in Vermigliom in katero se, gredé do kraja, kamor je namenjeno, ne dotakne malega carinskega urada II. razreda v Vermigliu.
Kiiizl s. r.
6».
Dopustilnica z dne 25. aprila 1898. 1.
za lokalno železnico iz Delatyna črez Kotomyjo v Stefanöwko.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v porazumu z vdeleženimi ministrstvi vzvidelo,
deželnemu odboru kraljevine gališke in vladimerske z včliko vojvodino krakovsko podeliti po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomo-tivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Delatyn na c. k. državnih železnicah črez Kolomyjo v Stefanöwko:
§• 1.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Koncesijonar je dolžan, začeti gradnjo dopuščene železnice precej po dobljenem dovolilu za njo, dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računaje od današnjega dne, ter izročiti dokončano železnico javnemu prometu in vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal zgoranjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, mora dati koncesijonar zagotovilo, po-
(SloTenlbeh.)
33
loživši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovanski novci.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se podeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je podeliti koncesijonarju tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustil-nice in po dopustilnih pogojih, ki jih postavi ministrstvo za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz I. 1852.) ter po zakonih in ukazih, kateri se dado morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§• 5.
Koncesijonarju se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja
Koncesijonarju se daje pravica, izdati za prednostni zajem, ki ga vzprejme, delne zadolžnice po načinih, ki jih določi državna uprava.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se za sestavo projekta, za gradnjo
in vredbo železnice, vštevši nabavo vozil, ter za dotacijo pričuvnega zaklada, katerega določi državna uprava, res uporabijo in prav izkažejo, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo prišteti dotični stroški k napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bo trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic in prednostnih zadolžnic, ki se morda izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§. 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v lem oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsaki čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in pa na črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonar se zavezuje, da pristopi k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, nadalje da pristopi k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpisi za vojaške prevoze po železnicah in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobe za koncesijonarja moč in veljavo z dnem, ko se prične po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado
po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobe za koncesijonarja veljavnost tedaj, kadar se mu priznanijo uradoma.
Tem dolžnostim je koneesijonar zavezan samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge in na olaj-šila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koneesijonar je dolžan, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 7.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 6., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organam, to se določuje v dopustilnih pogojili.
§• 8.
Dopuslilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računjaje od današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 9.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila za račun koncesijonarja država. Načini, kako je voditi ta obrat, se vravnajo z obratno pogodbo, katera se sklene med državno upravo in koncesionarjem.
§• io.
Koneesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne lil. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.),
vsakikrat dopustiti državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali takimi, ki se še napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto' določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§• 11.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let, in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Ce bi se železnica odkupila po preteku začasne davrpe prostosti, določene v §. 1., tedaj je z davki, davčnimi dokladami in drugimi javnimi davščinami, katere zadenejo odkupljeno železniško pod-jetbo, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavko prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od donosa. K tako najdenemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131., lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih donosov.
2.	Po zmislu sprednjih določil najdeni srednji čisti donos je potem izplačevati koncesionarju kot odškodbo za odkup železnice ves čas, dokler bo še trajalo dopustilo, v polletnih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po preteku dospe-vajočih obrokih.
3.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, kateri je enak letnini, potrebni za pogojeno obrestovanje in razdolžbo z odobrilom državne uprave vzprejetih zajmov, oziroma morda izdanih prednostnih obligacij, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler bo trajalo
dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ za odkup železnice država, v tem, da država namesto koncesijonarja prevzame, da jih sama plača, zgoraj omenjene zajme do njih popolnega poplačila ob dogovorjenih rokovih dospelosti, da izplačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih, dospevajočih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po preteku, ter da povrne družbi rentnino, ki jo bo plačevati od te odkupne rente.
4.	Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 2., oziroma namesto letnine, ki jo je po odstavku 3. plačevati za delnično glavnico, plačati glavnico, ki je enaka znesku, računjaje obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane glav-nične vrednosti .plačil, katera je po določilih odstavka 2. in 3. opravljati polletno.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v kakršnihkoli državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je računih pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi uradno o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, opravivši odškodbo, predpisano v št. 1. do 4,, brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo s še nepoplačanim ostankom v odstavku 4. omenjenega zajma obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi do-tičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in blagaj-nične paloge, dovlačnice, ki so morda last koncesijonarja, in družbena postranska opravila in pa iz na pravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso že bili ti uporabljeni namenu primerno z odobrilom državne uprave.
6.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravic državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se priobči železniški podjetbi v obliki izjave najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta.
V ti izjavi se določi :
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniška podjelba, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki morajo kot pritiklina železniške podjetbe, ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ob enem;
c)	znesek odkupnine, ki jo plača država železniški podjetbi, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene, katero je ovedeti začasno (št. 1 do 4), s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja
7.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da sè stan imo-vine lokalne železnice od tega časa počenši ne iz-premeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave privolitve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih obveznosti, katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali pro-vzročujejo trajno obremenjenost.
8.	Koncesijonar je dolžan, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonar ne izpolnil te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarjeve in brez sodnega posredovanja prevzeti fizično posest oznamenjenih imovinskih predmetov.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so poslej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak mora poravnati sama vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
9.	Država si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 6) izvršiti vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonar je dolžan, dati državni upravi, ako to zahteva, na razpolago pravne listine, katere bi bile morda v to potrebne ž njegove strani.
§• 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last-
nina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v obsegu, povedanem v §. 11., št. 5.
Ako mine to dopustilo, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 11.), obdrži koncesijonar last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne irhovine, katere si je sezidal ali pridobil sam po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da niso te reči pritiklina železnice.
§• 13.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih narejena namenu primerno in trdno, in ukazati, da se odvrnejo ali pa odpravijo kake napake na to stran.
Tudi ima državna uprava pravico, po organu, ki ga ona odpošilja, pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjevih, kakorkoli se ji bo zdelo primerno, paziti na to, da se gradnja izvaja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter ustavljati tam vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§. 14.
Državni upravi se pridržuje tudi pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopusti Ine dobe.
VVittek s. r.
ÏO.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 20. aprila 1898.1.
o izpremembi. oziroma dopolnitvi več določil v abecednem blagovnem spisku k carinski tarifi.
V porazumu z vdeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma se dopolnjujejo ali pa izpre-minjajo zdolaj oznamenjena določila abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi tako-le:
1.	Besedilo iskalnice (nastavne besede) „Bister“ se mora zanaprej glasiti:
„Bister (sajski bister, ogljeni bister, orehova rjavina, orehova lužnina), sepiji podobna vodena barva iz saj ali rjavega premoga ne nadalje pripravljena št. 325 .................. 1 gl. 50 kr.
„— (manganski bister, rudninski bister), iz man-
ganskih soli napravljena rjavina št. 331
10 gl.
„Opomnja. Sajski bister in ogljeni bister se raztopita v vodi z rjavo barvo, manganov bister pa ne; bister iz saj ali oglja zgori, če ga dlje časa žariš na zraku, ter zapusti le malo barvan pepel; manganski bister ostane, če ga žariš, nespremenjen ali le potemni nekoliko. Ako stališ zrnce mangan-skega bistra s sodo in nekoliko solitrom (na pla-tinski pločevini ali v ušescu platinske žice), dobiš modrozeleno ali modrovijoličasto talino, bister iz saj ali oglja pa ti dč. v enakih okolnostih sivorjavo maso, ki izgubi, če jo tališ nadalje, vsako barvo.
„Glej tudi opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“ in opomnjo pri iskalnici „Umbra“.
„ — kot slikarska barva pripravljen v mehurcih,
pastah itd. št. 333	................ 24 gl. “
2.	Pred prvim odstavkom opomnje 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi, barevno, zdravilno in diša-vinsko blago“ je vteknlti nastopne odstavke:
„K ogljenemu prahu št. 325 spadajo samo tiste, prav drobno v prah zmlete črnine, ki so se pridobile po innelalnem potu z žarenjem, prirodno oglje v sebi imajoče rudnine pa je drobno v prah zmlete ocarinjevati po št. 103	1. Potemtakem
spada razen ogljenega prahu, dobljenega iz živalskih in rastlinskih (n. p. iz lesenega oglja) tvarin, tudi v prah zmleti koks pod št. 325, v tem ko spada premogov prah, prah iz rjavega premoga, v prah zmleta črna kreda pod št. 103 b 1. Ko zgore črnine št. 325, ni za njimi ali skoraj kar nič pepela (n. p. saj) ali pa ostane za
njim več pepela, kateri se pa skoraj popolnoma raztopi v razredčeni solni kislini. Ako žariš te črnine v stekleni cevki, ki je na enem koncu zatopljena, ostanejo ti nespremenjene.
V prah zmleto oglje št. 103 b 1 se sicer, če je segreješ, tudi užge, da včasi gori še tlé nekaj časa dalje, ko je že odstraniš od ognja, to da njega ogljena vsebina zgori popolnomasamö po dolgem in močnem segrevanju, in potem pusti za sabo vselej zelo dosti prstenega pepela, ki je skoraj enak njegovi prejšnji prostornini in večinoma neraztopen v razredčeni solni kislini ; ako je segreješ v stekleni cevki, zata-ljeni na enem koncu, dâ ti temno barvan kotran, ki se nabira na mrzlejših delili cevke. — Pri ogljevitih rudninah nastopajo te prikazni po meri, kolikor imajo v sebi oglja.
Glej tudi iskalnice: „Bister“, „Barve“, „Ba-revne prsti“, „Koščena črnina“, „Pokostna črnina“, „Ostanki“ in „Umbra“.“
3.	Po odstavku 1. pri iskalnici „Ostanki“ je vtekniti to-le opomnjo:
„Ostanki od narejanja krvnolužne soli, navadno sivočme, samo izjemoma zelo črne barve, zapuščajo pri sežiganju prvotni prostornini skoraj enako množino pepela, ki je večinoma neraztopen v razredčeni solni kislini. Oni imajo zmerom po nekaj malega drobnih delov kovinskega železa, kateri se dado izvleči iž njih z magnetom.
Glej tudi opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“.“
Drugi odstavek pri iskalnici „Ostanki“ se mora glasiti :
—• „za razbarvila pripravni ali drobno v prah
zmleti, kakor spodij, glej tega“.
4.	Opomnjo pri iskalnici „Umbra“ je prečrtati in nadomestiti s to-le opomnjo:
„Umbra je podobna drugim rjavim barvilom, sosebno bistru (sajskemu bistru, ogljenemu bistru in manganskemu bistru); bister iz saj ali oglja je raztopen v vodi z rjavo barvo, umbra pa ne. Umbra zgori kakor bister iz saj ali oglja, če jo žariš na zraku, pustivši za sabo malo barvan pepel, manganski bister pa ostane nespremenjen pri žarenju.
Glej tudi opomnjo pri iskalnici „Bister“ in opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“.“
5.	Pri iskalnicah „Koks“ in „Trtna črnina“ je vzprejeti vzklicevalo:
„Glej tudi opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“.“
6.	Po zadnjem odstavku pri iskalnici „Slonova kost“ in „Povlaka“ je kakor opomnjo vtekniti:
„Glej tudi opomnjo 1 pri iskalnici „Kemični proizvodi “. “
7.	Vzklicevalo po prvem odstavku opomnje 1. pri iskalnici „Barevne prsti“ je dopolnili z besedami :
„potem opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“. “
Kot opomnjo 2. je vzprejeti:
„2. Barevne prsti, kakor tudi kreda, bela in črna, in pa rdeča kreda (rdeči črtnik), po pranju oblikovana v paličice ali črtnike, spadajo k št. 333.
Glej tudi opomnjo prj iskalnici „Kreda“ in „Bolus“.“
8.	Določila pri iskalnicah „Plamenske saje“, „£užel“ in „Svetilniške saje“ je prečrtati in na njih mesto postaviti:
„Glej „Saje in brente za saje“.“
9.	Odstavek 2. pri iskalnici „Jelenov rog“ se mora glasiti:
„— žgan (jelenovorožna črnina, ne pripravljena
črnina) št. 325 ................... 1 gl. 50 kr.
Glej tudi opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“.“
10.	Iskalnica „Kotlovska rjavina“ se mora glasili :
„Kotlovska rjavina (neka vrsta timbre), glej iskalnico „Umbra“.
11.	Določila pri iskalnici „Koščena črnina“ je prečrtati in na njih mesto postaviti :
„Koščena črnina, drobno v prah zmleto koščeno oglje, tudi oblikovana, brez primesi vezil, ne pripravljena črnina št. 315 . .... 1 gl. 50 kr.
Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“ in „spodij*.“
12.	Pri iskalnici „Kolonjska prst“ se mora glasiti drugi odstavek:
„— neka vrsta umbre, glej to.“
13.	Določila zadnjega odstavka pri iskalnici „Oglje“ je izpremeniti tako-le:
„— v prah zmleto, glej opomnjo 1. pri iskalnici
„Kemični proizvodi“.“
14.	Določila pri iskalnici „Ogljeni prah in ogljena črnina“ je prečrtati in na njih mesto postaviti:
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi “ “
15.	Po odstavku 6. pri iskalnici „Kreda (črna, zmleta ali prana)“ je vtekniti vzklicevalo:
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“.“
Končno opomnjo pri ti iskalnici je prečrtati.
16.	Določila odstavka 1. pri iskalnici „Po-kostna črnina“ je dopolniti s pristavkom:
„ne pripravljena črnina“
in vzprejeti vzklicevalo:
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“.*
17.	Po določilih pri iskalnici „Saje in brente za saje“ je vzprejeti vzklicevalo:
„Glej iskalnici „Pokostna črnina“, „Svelilniške saje“ in oponmjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi “. “
18.	V odslavku 2. pri iskalnici „Spodij“ je prečrtati • besede „kakor ogljeni prah“ ter postaviti na njih mesto:
„ne pripravljena črnina“.
Kot opomnjo je po tem odstavku vzprejeti:
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“ .
Kar se tiče prejemanja koščenega oglja za nacejanje umetalnega gnoja glej „Ukaz z dne 4. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 6, ukazn. št. 1)“.“
19.	Pri iskalnici „Raznesilno oglje“ je prečrtati besede „glej ogljeni prah“ in postaviti na njih mesto :
„št. 325 .......................... 1 gl. 50 kr.
in vzklicevalo:
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi“.
Ta ukaz zadobi moč takoj.
Baernreither s. r.	Kuizl s. r.
91.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 26. aprila 1898.1.
o dopolnitvi določil abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi pri iskalnici „Magnezija“.
V po razumu z vdeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma se dopolnjujejo določila opomnje k iskalnici „Magnezija“ (glej ukaz z dne 5. marca 1896. 1. drž. zak. št. 40) tako le:
Na koncu opomnje je vtekniti kot nov odstavek :
„Kapniški magriezit, t. j. žgan magnezitni kalavec je odpravljati pak po št. 130 b 2. — Razlikuje se od magnezita, spadajočega k št. 320, po temnorjavi barvi.“
Ta ukaz zadobi moč takoj.
Baernreither r. r.
KaizI s. r.