St. 177.
V Ljubljani, torek dr*e 6. avgusta 1918.
Leto II.
socialno Matične stranke.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. naditr ,
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol let« K 21’—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46'—, za ostalo tnjino in Ameriko K 54’—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Korajža velja!
»Arbeiterica« piše:
Dne 23. julija 1914 jc avstro-ogrski poslanik v Bel-gradu, baron Giesl, izročil srbski 'vladi noto grofa Berchtolda. Avstro-Ogrska jc zahtevala, da srbska vlada »na prvi strani svojega oficiclncga organa dne 2b. julija« priobči slovesno izjavo proti monarhiji sovražni propagandi in obenem naznani s kraljevim dnevnim poveljem srbski armadi to izjavo; dalje naj izpolni deset v noti natančno opisanih zahtev Avstro-Ogrske; izjavi naj se do sobote dne 25. t. m. ob šestih popoldne, jeli hoče izpolniti te zahteve. Ko jc bila nota izročena, so se v Srbiji vršile nove volitve v skupščino. Dne 14. avgusta naj bi se izvolila nova skupščina. Ministrski predsednik 1'ašič je imel nič sluteč volilne shode v timoški dolini, ko se jc odločalo o njegovi deželi. Dne 24. onega nesrečnega meseca se jc vrnil Pašič v Belgrad. Naslednjega dne ob šestih zjutraj je vročil baronu Gieslu od-sovor Srbije. Izjavil se je pripravljenega, da obelodani zahtevano slovesno izjavo v besedilu, katero ie predlagala monarhija. Od desetih zahtev Avstro-Ogrske jih ie sprejel sedem. Toda glede naslednjih treh zahtev je i’ašič izrazil važne pomisleke. Avstro-Ogrska je zahtevala. naj bi se srbska vlada zavezala, »da zatre vsa-katero publikacijo, ki ščuva k sovraštvu in zasramovanju monarhije, in katere splošna tendenca je bila naperjena proti teritorialni integriteti monarhije.« Pašič je odgovoril, da srbska ustava vladi ne priznava pravice, da bi zatirala tiskovine. Pač pa bo zahteval od skupščine 9t> njenem sestanku dodatek k tiskovnemu zakonu, po katerem naj bi sc »hujskanje k sovraštvu in zasmehovanju avstro-ogrske monarhije in vsako obelodanjenje, katerega cilj je dotikanje avstro-ogrskega posestnega stanja, zagozdilo z najstrožjo kaznijo«. Poleg tega bo izposloval od skupščine zakonito pooblastilo, da se zaplenijo take tiskovine. Avstro-Ogrska ie drugič zahtevala, naj bi srbska vlada dovolila, »da bi organi c. in kr. vlade sodelovali v Srbiji pri zatiranju proti teritorialni integriteti monarhije naperjenega razdirajočega gibanja«. Pašič jc odgovoril, da srbski vladi »dalekosežnost« tc zahteve ni jasna, toda ona je pr.pravljcna k vsaki de-lovni skupnosti s c. in kr. uradniki, »ki je v skladu z nadeli ljudskega prava, s kazensko-pravnim redom in z dobrim sosedstvenim razmerjem«. Končno je Avstro-Ogrska zahtevala, nuj bi se sodnih poizvedovanj proti srbskim državljanom, ki so bili osumljeni sokrivde na zaroti proti življenju nadvojvode Franca Ferdinanda, udeleževali »od c. in kr. vlade delegirani organi«. Pašič je
odgovoril:	»Da bi v tem postopanju agentje c. in kr.
vlade sodelovali, srbska vlada ne more dovoliti, ker bi sicer prekršila ustavo in kazensko-pravdni red«. Srbski odgovor je končal z naslednjimi besedami: »Ako bi c. in kr. vlada še ne bila zadovoljna s tem odgovorom, je kraljeva srbska vlada kakor vedno pripravljena k mirnemu sporazumljenju. Odgovor na nerešena vprašanja bi se mogel potem predložiti ali internacionalnemu sodnemu dvoru v Haagu ali velesilam, ki so sodelovale na naši izjavi z dne 31. marca 1909.« Baron Giesl je označil to noto kot nezadostno, zapustil je še tistega večera Belgrad in tri dni pozneje, dne 28. julija — pred Štirimi leti! — je grof Bcrchtold napovedal vojno z naslednjimi besedami:	»Ker kraljeva srbska vlada ni odgovorila na
noto z dne 23. julija 1914 na zadovoljiv način, je prisiljena c. in kr. vlada, da sama skrbi za varstvo svojih pravic in koristi ter v to svrho apelira na moč orožja. Avstro-Ogrska smatra torej od tega trenutka, da se nahaja v vojnem stanju s Srbijo.«
S tem je bila vojna tu. Strašen mehanizem zavezništva se je zagibal. Kot zaščitnik Srbije je stopila Rusija na plan. S tem je bil za Nemčijo, z vstopom Nemčije za Francijo podan slučaj zavezništva. Anglija, od 1908. zvezana s Francijo in Rusijo, jc zgrabila za orožje. Evropa je stala v ognju. In vedno dalje se je razširjal ogromni svetovni požar. Po vrsti so vstopale Japonska, Turčija, Italija. Bolgarska, Romunija, Zedinjene države v strašni vrvež. Prepir za zaplembo srbskih listov, za udeležbo avstrijskih uradnikov na sodnem postopanju proti srbskim zarotnikom je zadostoval, da sc razrešijo vsi skriti konflikti, razpasejo vsa težko zadržana pože-lienja po moči, zaslužku, osvojitvi dežel, zbode vse speče strasti. Avstro-Ogrska je apelirala na »moč orožja«. Na. moč orožja so apelirali tedaj vsi veliki narodi sveta.
Danes, po štirih letih neprimerne človeške moritve, po štirih letih strahu in bojazni, pomanjkanja in uboštva, kakršnga človeštvo še ni doživelo, vedo narodi, kaj po-menja apel na moč orožja. Tisoči, ki so pred štirimi leti vriskajoč radi tozadevnega sklepa, navdušeni nad velikimi doživljaji korakali po cestah, oni, ki so takrat ob največjem navdušenju prepevali pesem princa Evgena, plemenitega viteza in »Die \Vacht am Rhein« — tudi ti vedo, v kolikor jih ne krije že zelena trava, kaj pomenja v današnjem času, v času 42-eentimctrskih možnarjev in strupenih plinov, podmorskih čolnov in letal, apelirati na moč orožja. Vojna ni prinesla nobeni državi, kar je pričakovala ml nje. Nobenemu narodu ne more prinesti, kar bi opravičevalo tako grozne žrtve. V vedno novih, vedno hujših naporih se trudijo narodi zaman, da izsi-
lijo ž močjo orožja odločitev, ki naj bi prinesla mir. Zaman! Ako je za trenutek kaka vojna stranka v premoči, tedaj kmalu zopet druga mimogrede nadkriljuje. Uspehi in neuspehi, moč enih na suhem in moč drugih na morju drže drug drugega v ravnotežju. Včeraj se je približala Nemčija z ozirom na ruski polom zmagi, danes nadomešča Amerika sovražnika, ki ga je izgubila vslcd izločitve enega sovražnika. Nobenega izhoda, nobenega upanja ni, tla bi sc vrvenje končalo z močjo orožja! Toda še vedno ne puste odločevati nikakemu izhodu, pameti in pravici, dasi je apel na moč orožja tako očividno odpovedal. Kajti narodi so popolnoma zamreženi v strašnem mehanizmu moči, da se iz njega sedaj celo nič več ne morejo izviti, njega nič več oprost.ti. Grof Czernin je nedolgo tega govoril v gosposki zbornici, da bi Avstro-Ogrska, ako bi tudi hotela, ne mogla skleniti nobenega posebnega miru, ne da bi se takoj zapletla v novo vojno, v vojno z Nemčijo. In enako bi se mogli kakor Avstro-Ogrska odtegniti vojni Italija in Francija. To je tragika zgodbe: Kdor je enkrat interpeliral na moč orožja, ta ostane podložen zakonu moči, tudi če bi se mu hotel, izmučen, izčrpan, ogrožen otl nevarnosti, izviti.
In ta strašna izkušnja ho narodom grozen nauk. Kajti veri na moč je ta vojna zadnji, smrtni udarec. Nezaslišan doživljaj jc napolnjeval v teh štirih letih narode z novim mišljenjem, novim hotenjem. Le norci morejo verjeti, da bo svet po tej vojni tisti kakor je bil pred njo. Za nami so časi, ko je moglo par ministrov, ne da bi vprašali narode in se brigali za narode, s svojim apelom na moč orožja spraviti svet v platnen. Narodi so zvedeli, kaj pomenja, ako niso sami gospodarji svoje usode. Svoji pravici samoodločevanja, ljudskemu gospodarstvu v državi se ne bo odrekel noben narod več. Za nami je čas, ko so narodi lahkomiselno apelirali na moč orožja, da »skrbe za varstvo svojih pravic in interesov«, misel lige narodov, mirovne zveze narodov, ki ne bo dopuščala več nikakršnega odločevanja mednarodnih prepirov kakor potom intnrnacionalnega razsodišča, je z nepremagljivo silo osvojila srca in možgane vseh narodov. Za nami jc čas, v katerem bi ta ali ona država mogla zagotavljati nedotakljivost svojega ozemlja le s silo proti sosednjim državam. Nobena država ne more drugače najti varnosti kakor v zadovoljnosti svojih državljanov, v lastni vladi svobodnih in raditega zadovoljnih narodov, katere obsega. Naj bi vladajoči ne slutili, kakšen bo uspeh te vojne. Naj bi pomnili, da s starimi sredstvi sile ne morejo priti do starih ciljev, tedaj ostane vendarle res. da ni nobenega povratka več za to vojno, da se je apel na silo, ki je povzročil to vojno, v njem izka-
v- Sokol.
LISTEK.
J e z u a.
. (Dalje.)
,	— No, rokovnjači, atii ste sedaj zadovoljni?
l (»liko ste delali, da ste -me izpraznili, vi, ki ste v duši iu v sneu prazni in puhli katar kajžar-Fe j, barabo tržaške!
Nia to ,]e .naročil par kozarčkov slivovke m pli izpraznil jezno im s trudom ozirajoč se mrko po brezčutnih im -studniih obrazih svojih Pivskih bratcev.
Posel, s katerim se je naš Jeizua preživljal ib bil precej skromen. Vsako jutro je pomagal ^avsezg-odaj branjevkam na trgu. Postavljal "ta je šotore in dovažal na malih vozličkih raz-n'0|virsh!io bla.tro. Ko je končal to delo, je vzei Vrcčo in nalbiral v njo cunje in oglodane kosti Di° tržaških smetiščih. Zvečer je zopet pomadi branjevkam. Ko sem prišel bolj v leta sem Jezui čudil iu ga pričel opazovati. Bil je i-z-'tan-o Inteligenten in temeljito niaobražen. Po-■®g tega je bil tudi lep. Lepo zraščen, lepa kodrasta glava in ikultar ogllje črne oči so švigale "kimeino izpod črnili in gostih obrvi. Blil je v 'tavern pomenu besede lep italijanski tcJova-, s Pohabljeno desno roko, ki mu je le malo služila. ŽJLvel sem z njim staro v prijateljstvu do trenutka, iko sem zapustil poslednjo proda-
jajmo:) žganja za vedno. Toda čimbolj sem občeval z njim, tem manj sem ga umel. Bolj nego vedel sem čutil, da nimam'opravka z navadnim altahoilistoim. Njegovo pijančevanje je bilo smotreinio in vedno 'Odvrženo njegvi vodji. I o je vedimo še saim poudarjal.
— Veš Ivo: Ne sodi me kakor druge. Jaz pijeim, ker hočem piti. Lahko bi nehali vsaik trenutek, pa nečem in ne bom. Zato ti pravim, da mi me prigovarjaj. V pijančevanju imam svojo slast in svoj spas. IDrugi so šleve. Piijo brez potrebe iz navade; škodujejo sebi in drugim. Jaz pijem, ker hočem piti in ne škodujem nikomur. Še sebi ne. Lahko bi pil strup. A čemu? To boli. Res se hočem, zastrupiti, pa takole počasi, počasi, ker mii je ležeče na tem; da si nekdo muči dušo in srce ob potglodu in ob spominu name. V teim sem res hudoben. Toda to ije cilj mojega življenja. Kadar sem pijan, veš, takrat šele vživam sovraštvo, ki ga gojim do te umazane družbe. Tedaj vživam slast, kii je ti ne boš nikdar okusili. Tolilko sem ljubil in sem toliko hrepenel, da sem končno padel v gnojnico. Sedaj se počutim dobro tudli v ujej. Iz nje prinašam smrad im ga raosiim po mestu. Bogata gospoda se me izogiba, jaz pa siliiim bas vanjo. Naj duha dlišavc iiz gnojnice. Naj si tišči nosove, ko grem mimo nje. Še pljunil bi rad nanjo, pa ne storim tega radi estetike. Estetika je še edino čuvstvo, tki mi je ostalo iz mladih let. Sedaj mi je v škodo, zato sovražim tudi
njo, ikfi se je ne morem otresti Veš, ako nisem pijan nimam potrebnega poguma. V treznih urah se ustrašim svojega sovraštva. Brez sovraštva pa ine morem živeti. Torej ne prigovarjaj. Vzemi bo/tiljko v moke in mi natoči nektarja. Nikdar nisem tabo pijan, da ne bi vedel, kuj delam. Za strup potrebujem žgane pijače iar jo potrebujem radi poguma. Natoči, tl pravim. Ubogaj, ako nečeš, da sovražim- še tebe, še tebe, ki nisi vreden sovraštva. Ko bom imel dovolj, pojdem pred vežo grofovske palačo in bom izvršili tam svojo dolžnost, ko bo grofica na balkonu.
In je bito res odveč vsako prigovarjanje. Moral sem vzeti botiiljko v roke Ln nalivati v mialo čašico opojno pijačo. In Jezu a je pil skrbno, kakor da srka nektar ljubezni in -oprezno, kakor da vliva vase strup. Ko je imet dosti, je vzel vrečo polno umazanih in smradiljivih cunj in starih kosti in različnega mrčesa. Šel je pred vežo grofovske palače zares v trenutku, ko je bila grofica na balkonu. Prod vežo je stresel cunje, kosti ln mrčes iz vreče na tla s tako silo-, da se je dvignil gosti in smradljlivi prah do balkona lin pregnal grofico v notranje prostore. Nato je p-ospravdl raztreseno blago zopet v vrečo in odšel z njo, zapustivši pred vežo smrad-Ijivi duh iz gnojnice, ta, kakor prepad mamljivi smrad, ikii je izvabil že milijone, da so v njem poginili.	==	(Dalije.)
Stran 2.__________________________________________________
z:d brez moči, preklinjali so ga narodi, preko njega bodo triumfirale velike ideje, ki so štiri leta najstrašnejših'"doživljajev porodile v glavah milijonov ideje demokratizma in samoodločevalne pravice narodov, lige narodov in večnega, potom volje organiziranega človeštva zagotovljenega miru.
Ko je grof Berchtold pisal noto Srbiji, je utegnil misliti le na to, da utrdi monarhijo kot velesilo na jugovzhodu. Brez slutnje je provzročil L^iijvečji in naistraš-, nejši dogodek, o katerem ve zgodovina človeštva pripovedovati. Brez slutnje le povzročil katastrofo, kakršno ne bo nobena bodoča generacija več pustila doživeti, kakor smo jo doživeli v teh štirih letih. Za vse čase naj se izruje apel na moč.
Nemški umik na zapadnem bojišču.
V ententnih deželah vlada veliko navduševanje in veselje zaradi francoskih in angleških uspehov na francoskem bojišču tekom zadnjega tedna. Nemško poročilo
generalnega štaba govori o sistematičnem .11 opreznem j «•■**	~	vtS5Wa
™,k„	armade.	V	celom * ie umaknila »cmsl.a tgjM"
NAPREJ.
l>ina Galllwiitz. Zapadno Mozele, v srednjih in zgiomnjili Vo^cziili so bili sovražni sunkii zavrnjeni. V Sundigauu smo v lastnem podivzetju dobili Ujetnikov. Plodnasrednak Tihem ge fevojevall svojo 27. zračno zmago.
Berlin, 5. avgusta zvečer. Krajevni boji ob reki Vesi e.
Italijansko uradno poročilo.
Rii 111, 3. avgnsita. V Ailbanliji 'je maša kava-leiritia napadla sovtražme čete, ki so bide pri Ja-tfddimi prekoračile reikio Semeni', ter Jih z velikimi izgubami 'virtgle naizafl. Ujeli smo 151 mož. Močne sovražne oddelke, ki so se bližati našim črtam severno Be:rata smo pognali naizati.
R i m , 4. avgusta. J užitno od Nago so naše čelte v naskoku vzele višino 403 na Dasso Ailto, kjjer se je bil sovražnik vgm jezdil dne 25. julija. Sovražniilk je branji! to točko z velikimi žrtvami, a je končno omagal. Zajeli smo 4 častnike in 172 moiž ter veliko množino orožja. V noči 3. avgusta je nek francoski oddelek vidirll v sovražno čr-
se 1 Hr\
Štev. 177
ženili držav je mnenja, da bi oborožena intervencija v Ru- va[ siji več škodovala nego koristila. Mi moramo — pravi tir-' pe^ žavni tajnik — sedaj z Vso energijo delovati na to, da za vsako ceno zmagamo na zapadni fronti. V Rusiji se za-moremo vojaško le toliko uveljaviti, da podpiramo Ceho-Slovake proti oboroženim nemškim in avstro - ogrskim da vojnim ujetnikom. Združene države in Japonska so edin« z 1 velesile, ki lahko izvršijo svojo nalogo. Amerika je pred- V>os lagala Japonski vladi, da bi vsaka odposlala nekaj tisoč bei mož v Vladivostok, ki bi pod enotnim vodstvom zavaro- «Ji vali hrbet Ceho-Slovakom. Japonska soglaša s tem načrtom. To pa ne bo kratilo rusko politično suverenost i# tudi ne bo oslabilo teritorialno integriteto. Amerika I*
ffa
doi
ve:
to,
v o lic šk<
častmiika im 124 mož ter vpllemiil obilo vojnega materija! a. Zapadimo Asiiaga je nek angleški 'oddelek vdrl 'V sovražne aartke.
Nemške čete v starih pozicijah.
Ženeva, 5. auDija. Kakor javljajo francoski vojni poročevalci, je nemško vrhovno arima-
\ ojska doslej za pet kilometrov, kar beležijo Francoz* sove kot velikanski uspeh zavezniškega orožja na za-padu. Največji dogodek te zadnje faze vojnih operacij na francoskem bojišču je zopetna osvojitev Soissonsa od strani Francozov. Kakor znano, so zavzeli Nemci to mesto v svoji zadnji ofenzivi. Poročilo pravi, da je franco-
KJtJS v^oia^ktf| dno';^distvo”'svoje čete z artiijeritfo Ije m ua je opa/^u	,	Aisno. Nemške čete so vse mostove po-
Ako °voj sko v o dj a o paztTn spozna, da je mogoče bra- j gnale 'V zarak Nemci se bodo -baje niti bojišče le z velikimi in težkimi izgubami na lastni j svojih prejšnjih poZLCaah. Francozi dize strani, tedaj ho v lastno korist umaknil svojo fronto ! Vesli.	....	.	.	c	+•
pred sovražnikom in si poiskal novih, boljših oporišč in j	Amenkanci	na	italijanski	fronti,
točk za svojo armado. Tako delajo vedno dobri vojsko- j	Z e n e v a , 5. avguista. Kalkoir poroča »Oiioi-
vodje. Tega načela se držita tudi Hindenburg in Luden- ’ najle d’ Itailia«, je zadnje din! dospel velllk aimeniški dorff. Kadar ima lastna vojska pred seboj sovražnika, ki j komitimigemit V Italijo ter znatno ojačil italijanske napada z veliko premočjo, tedaj je za lastno armado j £etc y etapah. Prebivalstvo buimo pozdravlja umik najboljše sredstvo, da se zopet doseže iniciativa j ain-jieifikansko ponnoč. Zatrjuje se, da bo ameriška ua lastni strani. Pri tem gre za to, dobiti trenutno in ,|>oionič V najkrajšem ČaSU 'tlOlllilk
krajevno premoč, ki je najboljši povod za dosego inici- j ativc. Govor je le o trenutni in krajevni iniciativi, kajti j na francoskem bojišču so Nemci v precejšnji manjšini. J
Iz izjav, ki sta jih podala žurnalistom Hindenburg in j Ludendortf, posnemamo, da nemško vojno vodstvo nika- 1 kor noče zamolčati nemških neuspehov zadnje ofenzive, j Cisto odkrito pravi Ludendorff: »To pot se je nas napa- , dalni načrt ponesrečil«. Sovražnik da se je izognil napadu. S tem so Francozi dokazali, da se znajo od sovražnika učiti. Ves oni lok, naperjen proti Parizu, so potegnili Nemci zopet nazaj, kajti sedaj, ko so opustili ofenzivni načrt na Pariz, je postal ta lok nepotreben, za obrambo pa naravnost neugoden, ker je bil izpostavljen sovražnim bočnim napadom in ker je zahteval ogromnih vojaških moči.
Tako so zasedli Nemci sedaj boljšo in ugodnejšo obrambno črto; to pa seve ničesar ne spremeni na dejstvu, da žanjejo po zadnjih dveh ofenzivah, nemški iu sledeči franedski, uspeh zavezniki. Vsaj njegovo zunanjo Stran. Odločilnega pomena gotovo nima ta uspeh. Kno pa je nedvomno: Velik moralni vtisk,”ki so ga napravile tri nemške pomladne ofenzive, katere so ogrožale že Amienš in Pariz, je zbledel, nasprotno pa se ie znatno dvignila samozavest Francozov, ki so vojaško šo vedno glavni predstavniki entent.ne vojne moči. Povečalo se je tudi zaupanje v novega poveljnika Focha, ki ne zaostaja več tako zelo za vojaškimi talenti Hindenburga in Luden-dorffa, kakor njegovi predhodniki. Upanje, ki ga ie gojila Nemčija v zadnjih mesecih, da bo namreč odločilo neprestano nemško prodiranje na zapadli svetovno vojno, preden posežejo vmes Amerikanci, je splavalo spričo zadnje ofenzive že domalega po vodi.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 5. avgusta. Uradno se razglaša: Nobenih .posebnih diotgoidlkoiv.
Bitka na zapadli.
Beri i n , 5. avgusta. Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Na fnomitii med Yperniom in južno Montdidiierja je zvečer oživelo artilje-■rijsko delovanje in je ostalo tudi ponoči živahno. Na Plandnsikeim severno Alberta in na 'Obeh straneh Soimnie so blill siovražni sunki zavrnjeni. Severno Montdiiidiieirja smo umaknili svoje na zapadnem bregu Avre in ob Soimmii stoječe stotnije brez sovražnega vpliva nazaj za te odseke. Pri manjših podjetjih tjugozapadno Miontdidiierja smo dobili ujetnikov. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Ob Veslii 1 jut topniški ogenj. Uspešni boji na predpolju južno Conidc iin zapad-no Reimsa. Poteim ko m bili zavrnjeni sovražni delni sunki, so se izognile naše zadnje čete močnejšim napadom nasprotnika na Fismes po povelju na severnli breg Vesile. — Armadna sku-
poomč v .najkrajšem času 'tiollilka, da bodo izravnane vse italijanske izguibe zadnjega časa.
Nemški dalekostrelni top v francoskih rokah.
B e r n , 5. avgusta. Pri svojem umikanju so Nemci .opustili jugozapadnio Bresty enega s vosih dalelkostrelnih topov, ki je bil nameščen v goj-zidu Chatelet. Nemcem pa se je vendar posrečite, da so 'vzeli s seiboj bistvene dele topa.
Amerikanci slave Focha.
N e w y o r k , 5. avgusta V Nc\vyomku je zavladalo veliko veselje zaradi uspehov na fran-1 eoski frontii. Zupan je ukazal četrt ni e zvoniti, i Generala Focha slave vsi časopisi, ker se mu je ! posrečilo v resnici tl enotno fronto. ________________
Zborovanje italijanskih socialnih demokratov v Trstu.
Minulo nedeljo se je vršil v Trstu shod italijanskih socialnih demokratov, ki so se ga udeležili skoro vsi člani italijanske socialne demokracije. Zborovanje je otvoril predsednik sodrug Chiussi, spominjajoč se ob tej priliki z ganljivimi besedami umora Jear.a Jauresa in smrti so-druga Zipponija. Nato so sprejeli zborovalci naslednjo 1 j-solucijo, predloženo od strankinega pol tičnega odbora:
»Strankin shod odobrava, da se je odrekel sodrug Pittoni kot zastopnik na^e stranke povabilu, udeležiti se praški;- manifestacij, iz razlogov, ki jih je navedel Pittoni sani v »Lavoratoru« dne IS. iraja 1918.«
Na shodu je govorilo več sodrugov. Slednjič je bila sprejeta omenjena resolucija z vsemi razen devetih glasov. Shod sc je zavzel nato za samoodločbo narodov 111 proti inkorporaciji Italijanov pr.morskih dežel v jugoslovansko državo. Zborovalci so sklenili, da odlože razpravo. o konkretni rešitvi narodnega problema teh dežel na drug shod.
želi, priskočiti Rusiji na pomoč na tak način, kakor to želi >cl rusko ljudstvo.
Ljenin ie govoril. Moskva, 4. avgusta. Dne 2. aw gusta se je vršila v Moskvi cela vrsta shodov za agitacijo med delavci za boj proti Čeho-Slovakoni in protire' voluciji. Ljenin je imel govor, v katerem je izjavil: Z S«5, Ijufijo in lažjo so zasedli Angleži murtnansko ozinlje, za-vzeli so dalje Kem in streljajo naše sodrugo. Ceho-Slo-vaki so njih zavezniki. Podkupili so jih s svojim denan no jem. Nočemo se bojevati niti z Nemci, niti z Angleži i» ari Francozi. Delavci bodo obdržali tovarne v svojih rokah na in kmetje ne bodo oddali zemlje posestnikom. Da branimi ta vse to, .napovedujemo vojno vsem špekulantom, ki nav' lm prete z lakoto.	št
Rusko-japonska tajna pogodba. M os v a, 4. avgusta mi Pacifistični »Mir« priobča izvleček iz rusko-japonske ta j- na ne pogodbe z dne 3. julija 1915 proti Angliji in Ameriki o!< Pogodba zahteva varstvo Kitajske pred katerokoli dr- sa žavo, najsibo tudi z oboroženo silo; državi se zaveže® da ne skleneta separatnega miru s skupnim sovražnikom-Pogodba je veljavna do leta 1921.
Fintentiii poslaniki v Arhangelsku. Francoski poslanik Noulens in poslaniki drugih ententnih držav so dospeli v' Arhangelsk. Tamošnji sovjet je dobil ukaz, da poslanikov ne sme trpeti v Arhangelsku. Predsednik sovjeta je p°' slanikom na to zapovedal, da zapuste mesto. Naselili s<> sc v bližini Kandalape.
.Japonci v Vladivostoku. Pariz, 4. avgusta. Prvi ja' ponski vojaški kontingent, ena divizija japonske vojskft! i]j je odplul iz Tokija in se v kratkem izkrca v VladivO'’ te stoku.
A tentati ua Finskem. S t o c k h o 1111, 5. avgusta. F"' tenta vprizarja atentate tudi na Finskem. Vlak, v katC' ^ retn so se vo/.ili člani finskega narodnega sveta, so P'1' stši cutente pognali v zrak. Dvajset finskih poslancev ic 1J našlo pri tem smrt.	ip*
Čelio-SIovaki v Orenburgu. K o dan , 5. avgusta. j-,.
it;
ne
sv
St
Čc
lis
O
Dl
0
01
Petrograda je dospelo poročilo, ki javlja, da so LehO': S|
Slovaki zavzeli Orenburg.
Politični pregled.
Vesti iz Rusije.
Obrambni boj boljševikov. M o s k v a, 5. avgusta. Petnajsttisoč oseb, ki so vsled prod ranja ententnih čet ob murmanski železnici morale bežati, se je namestilo v gubernijah Saratov in Voronež. Vsled sovjetskega- ukaza se brzojavke v inozemstvo ne sprejemajo in :ie odpravljajo več. Srbski oddelek ob jnurmanskem obrežju šteje približno 3000 mož. Sovjet ljudskih komisarjev je dovol i 300 milijonov rubljev za boj proti Ceho-Slovakom in prot; ententnim četam na Murmanskem. Ruski državljani, ki sprejmejo kako drugo državljanstvo, morajo takoj zapustiti Rusijo. Zaradi predaje Simbirska je Trockij ukazal strogo preiskavo. V Vologdi se jo razkrila protirevolucionarna zarota. 49 častnikov je aretovanih. Trockij je s posebnim vlakom dospel v Petrograd. _ _
Ameriško-japonska intervencija v Sibiriji. \\a-shington, 5. avgusta. Državni tajnik objavlja izjavo o amerikansko-japonski akciji v Sibiriji. - Vlada Zdru-
Politične počitnice. V notranji politiki so nastopil®■ poletne počitnice. Ministrski svet se sestane šele na ce' sarjev rojstni dan, to je dne 17. avgusta, ker se nekatc^ člani kabineta mude sedaj izven Dunaja.
■ Za preosnovo državne upravo namerava rninistm ski predsednik ustanoviti posebno komisijo, ki naj izvr*1 potrebne načrte. Komisija bo sestavljena v prvi vrsti i*j praktikov, med katerimi bodo zastopani tudi parlamentarci, ki so izvedeni v tozadevnem gradivu.
Delavsko gibanje.
■ Časnikarsko gibanje v Levovu. Uredniki uradne »Oazete Levovske« šo zahtevali od namestništva stood-J stotno zvišanje plače in grozili s stavko, ako uamestiii-k štvo ne ugodi njih zahtevam. Namestništvo jo spoznalo" potrebo zvišanje plače in je predložilo spomenico urednikov predsedstvu ministrskega sveta. Dvorni svetni Krehovijecki, ki je bil še pred kratkim predsednik zveze poljskih časnikarjev, je zahteve urednikov uradnega H'j sta zavrgel.	J
Afera praške policije. Iz Prage se poroča, da in stališče praškega policijskega ravnatelja baje zelo om-t-f jano. Namesto 'dvornega svetnika dr. Kunza je že pic-; vzel vodstvene posle vladni svetnik Šlechta. Tudi namestniku grofu Coudenhovc sc stolcc zelo maje. Zadeva inu* svoj vzrok v aferi neke družine, v kateri sta obe hčeri nujno osumljeni špionaže. Praška policija je prizadet^ za to, ker se je izkazalo, da sta ženski dobili na ponarejene potne liste 2f»krat dovoljenje za vožnjo iz Pragc
v Monakovo.
V ogrskm državnem zboru dne 2. t. m. je lir
vatski poslanec Hreljanovič ugovarjal proti imenovanj® »kraljevih ogrskih honvedov«. Resolucija se sklicuje P n omembi velikih krvavih žrtev, katere so doprinesli Hrvatje v svetovni vojni, na to, da se je dosedanja ozu. ^ 1 ba sprejela brez vprašanja Hrvatov v zakon. Namesto t kraljeva ogrska honved naj se vbodoče imenuje »kraljeva ogrsko hrvatska honved«. Ako se ta predlog odklon'-se hrvatski poslanci ne bodo več udeleževali razpra'1 Ministrski predsednik Wekerle Je trdil, da se nod ogrsko državo razume tudi Hrvatsko. Tudi deželnobrambnM minister sc imenuje »kraljevi ogrski deželnobrambni m' nister«. Nikake skupne vlade ni, temveč le centralna vi® da. Samo ena država ic, ogrska država, katere izpolni'1' joče dele tvorita Hrvaška in Slavonija. Proti imenovani »kraljevih og-rskih honvedov« Hrvatje niso ri.koli uS
. V
: sl
i z
Hi JE
V
V
V
k
Stev. 177.
NAPREJ.
Stran 8.
[^u. varjali. 'l'o se dogaja danes, in sicer v krogli onih, ki se t|r. pečajo z mislijo posebne hrvaške države. Nato je imel
še član vladne stranke, poslanec Barta, oster govor proti Hrvatom, nakar so hrvaški poslanci zapustili zbornico.
— Kriza v hrvatski vladi. »Hrvatska Ki ječ« javlja, da je hrvatski ban Anton pl. Mihalovič v soboto dospel z Dunaja v Budimpešto, kjer je imel daljšo konferenco s poslancem dr. Palečkom, kateremu je baje ponudil služ-soi beno mesto hrvatskega podbana. Kakor znano, je seda-ro- *'ji podban dr. Kriškovič nedavno podal svojo dcinisijo. im-	Podvodna vojna zopet oživi. Naslednik dosedanje-
ga šefa nemškega admiralskega štaba, admirala Hnlty.cn-dnrta, je postal poveljnik visokomorskih enot admiral ^cheer, ki se je bil zlasti odlikoval v veliki bitki v Severnem morju. To imenovanje ima velik pomen tudi za tn, ker se domneva, da bo sedaj podmorska vojna prišla v nov stadij in da bo še silnejša, kakor je bila dosedaj.
Zasedeno ozemlje. Osrednje države so od začetka vojne sem zasedle 770.000 štirijaških kilometrov sovražnega ozemlja, to je nekako lVs-kratni obseg vse nem- j ške države. Samo na vzhodu je po operacijah pri Tar- j nopolu, Rigi in Oeselu ter pri prodiranju meseca febru- j arja in marca 191,S, kolikor sc ne tiče ozemelj obrobnih ■ narodov, nad 178.000 štirijaških kilometrov ruskega sve- : ta prišlo v roke zaveznikov. V Italiji je 12. soška bitka i meseca oktobra in novembra leta 1917. osvobodila 2211 i 1 štirijaških kilometrov avstrijskega sveta sovražnika in ! t® mu poleg tega odvzela dve cvetoči pokrajini, obsezajoči ! aj| nad 12.200 štirijaških kilometrov. Nasproti tej pridobitvi j okoli 770.000 štirijaških kilometrov je etenta pridobila j samo 2039 štirijaških kilometrov!
Odločitev svetovne vojne. Ministrski predsednik | italijanski jc govoril s parlamentarci, da jc volja aliira- i Nega arnulanega vodstva, še to leto iskati odločitve v j svetovni vojni.
= Turinski proces proti socialistom, tki so -se udeležili lanskih izgredov iv Turfeu, jc končan. Vojaško sodišče je obsodilo še«t socialistov radi veleizdaje na til do šestletno ječo. Obtoženci so vložili ugovor proti kazenskemu a'l Predlogu, ikii pa ni bil vpoštevan. Izjaivliilii so, da ;C,‘ niso limeti inameina, izvršiti državne veleizdaje, n'l temveč, da so zasledovali ile .'socialistične cilje. Občinstvo jc isiipailo med čitairajem obsoldlbe na obtožence nudeče nageljne in (kdicailio:	»Živel
c'j socializem!«
'I = Za zvezo narodov. Benu, 3. avgiusila.
1 j Po poročilu »Times« se je sestal odsek nove nosivetavailme skupščine, sestou’ie6e iz članov li-beralne in delavske stranke, dne 29. julija v spodnji zibornioi k posebni seji, 'v katera je za-i vz-e sitallišče proti 'izjavam ontra/lakejsa rnimiistr-sivega predsednika Hughesa, ki se je zavizeimal I za fanatični caminski boj. Ker 'bi pomenil ca-lej ilinski iboj smrtni udarec za zvezo narodov, iz-3-J fevilja oidiselk, da Hughes pač ne more govoriti rij v liimeinu demokracije Avstralije, ko je 'izgubil : vsak ugled in spoštovanje. Njegovo v meša-r- vanje v angleško strankarsko politiko je hudo si kršenje angleškega gostoljubja.
= Pašič za jugoslovansko državo. Nevltral-!' 110 časopisje poroča, da je poslal o iprililkli vojne
v ’ 1
obletnice srbski ministrski predsednik Pašič j I angleškemu ministrsikemiu predsedniku Lk>ydu ! in Georgeju pozdravno braoijavko, v kateri izraža ' Prepričanje, da ise združijo Snbii, Hrvati in Slo- j venci v samostojno državo, ki bo najboljši jez ' jug 'in vzhod.
Pripravljajo se novi atentati. Kakor poroča pariški ■ °urnal« sc’ pripravljajo v Ukrajini novi atentati. Skle- ■
|nje‘la ic velika zarota, ki ji pripadajo člani razpuščene 'Ulu> mnogo železničarjev in kmetov.
Proti angleški gospodarski politiki. Stockholmski 'l '°tiaklemokraten« zavzema stališče proti izjavi Lloyd j s 'oorgeja, katerega agresivna gospodarska politika proti ;
! 1 °mčiji in katerega zahteva, naj sc Nemčija izključi iz “'eze narodov, nasprotuje vojnim ciljem, katere jc Anglija doslej zastopala.
•	George o obletnici vojne. Reuterjev urad
p.noea. priliUi četrte oblctuicc, odkar se Anglija ude-e/.ujc vojne, o javlja Lloyu George naslednjo poslanico, ki sc naj proglas, v celem združenem kraljestvu, v anglc- i _ Muh dommijih m v Združenih državah dne 5. avgusta '•večer. Poslanica, ki jo za četrto obletnico vojne poš.lja fitanski državi, pravi: Vzdržite! Mi se v tcj vo?ni IIC '
Radi nepremagljive hrabrosti aliiranih armad pa jc sedaj nedvomno, da sc sanje o podjarmljenju sveta, radi katerih so bahavo zahtevali vojno, nikdar ne obistinijo. A bitka še ni dobljena. Mogočna pruska avtokracija se še vzdržuje s silo ali zvijačo, da bi ušla porazu in zasigurala militarizmu novo dobo. Nočemo poskušati izogniti se grozotam vojne na način, da bi jih podedovali za nami naši otroci. Ker smo prevzeli nalogo, jo moramo izvesti prav do konca, dokler ne dosežemo pravične in trajne ureditve.
>- Angleški prestolonaslednik v Ameriki. Švicarski »Bund« poroča iz Rima, da angleški prestolonaslednik v kratkem odpotuje v Ameriko. To potovanje jo baje velikega političnega pomena. Dogodi se sedaj prvikrat, tla ameriška republika oficielno sprejme člana angleške vladarske hiše.
— Angleži ustanovili vseučilišča v Jeruzalemu. V navzočnosti angleškega An francoskega generala je bilo tedni v Jeruzalemu slovesno o tvor jemo židovsko vseučilišče. 'Slavnostni gavoir ije .govoril dr. Weisimalnn, Bailfour in Pichon sta postlala pozdravne brzojavke. Vsi predmeti se bodlo predavali v hebrejskem jeziku.
Nov ameriški vojaški zakon. Reuterjev urad poroča iz VVashingtona, da bo vojni tajnik Baker predložil parlamentu nov vojaški zakon, ki določa službeno dolžnost za.vse moške v starosti od 18. do 45. leta.
Delavsko gifoartle.
Železničarji pri ministrskem predsedniku. Ministrski predsednik jc sprejel v navzočnosti železniškega ministra zastopnike koaliranih železničarskih zvez. ki so mu poročali o položaju železničarjev in njihovem stališču nasproti nameravanim vladnim odredbam. Ministrski predsednik je priporočil, naj sc zastopniki železničarjev v svrho poravnave vršečih razlik še enkrat posvetujejo z železniškim ministrstvom in strokovnimi poročevalci finančnega ministrstva. Nato bo znova sprejel in dovedel akcijo do konca. Posvetovanja v železniškem ministrstvu sc uvedejo in dovrše še tekom tega tedna.
bi
"Hmo za samosvoje cilje, vstopili smo v vojiio, da zo-
’'':t Pridobimo svobodo narodom, ki so bili surovo napa-
'MJU in izkoriščani. Dokazati hočemo, da se ne more no-"ftdeii,
'tre
še, tako
mogočen narod udati protizakonitemu ln ^-obzirnemu militarizmu, ne da bi ga doletelo sigurno sioV^eP0!"0	svobodnih	narodov.	Pred tako zma-
^ 'Ončati bi bil zločin na bodočnosti človeštva. Pravim .i.Utl’ vzdržite, ker naše pričakovanje zmage ni bilo nik-‘lr tako so
»o sijajno kakoi danes. Ravno pred šestimi meseci j j v‘adarji Nemčije namenoma zavrgli pametno ureditev, i s» jo predlagali aliiranei. Sneli so konečno krinko 1 ' "črnosti, razdelili so Rusijo, zasužnjili S(> Poskusili s silo si prilastiti
siili
so Rumunijo in s tem, da so nii-z zadnjim obupnim napadom premagati aliiranes.
S Save. Ker tukajšnja tovarna nima in ne dobiva dovolj premoga, je veliko pomanjkanje dela in delavstvo ne dela po večini v obratih, pač pa opravlja razna druga dela zunaj. V soboto, dne 3. t. m. pa so jih odbrali i/. žičarne 23, iz žrebljarne pa 30 za v novo tovarno na Dobravi. Ti, ki so bili v to določeni, so se temu upirali iz naslednjih vzrokov: I. ker jc tovarna na Dobravi oddaljena tričetrt ure od Save, in bi jim morala tovarna zaraditega po dogovoru pred prizivno komisijo, ker se ne morejo voziti po železnici, plačati 50% več, kar pa tovarna ne stori in da le za zamudo na poti 20%; 2. ker so težave glede hrane, ker se ne dobe taka živila, ki bi j.h nosili s seboj vsaj za opoldan, in so zato prisiljeni biti na hrani v tovarniški kuhinji, a to so za takega, ki ima družino, previsoki stroški, ker je hrana z družino skupaj vendar ceneja, kakor pa če je delavec tam in družina doma; 3. ker je v novi tovarni na Dobravi zelo nesnažno delo, tako da pridejo delavci od prahu in dima popolnoma črni iz tovarne, dasi so tam umivalniki, ne pomaga nič, ker če sc delavec še bolj umije in skoplje, pa se mora zopet obleči v tisto umazano obleko, jc zopet ravno tak, ker ni v tovarni potrebnih omar, kamor bi shranjevali obleko, kadar se preoblečejo. Na ugovor delavcev, ki so določeni za tovarno na Dobravi pa se je reklo, da ni nobene pomoči, d;', je stvar tako določil tovarniški vodja g. stot. Miiller ter da morajo iti na vsak način na Dobravo. Posebno lepo se je Obnašal g. mojster iz žičarne M., ki je rekel med drugim tudi to, da naj vzamejo družine s seboj in če bi sc* kateri od teh hotel prijaviti bolan, da ne dobi nobeden bolniškega lista, ma-gari če tudi tam pogine!?! O izrazih tega g. M. ne bomo napravljali nobenega komentarja, pač pa priporočamo delavcem, naj si jih dobro zapomnijo, kajti pregovor pravi, da na sedem let vse prav pride. Delavci so se na to hoteli obrniti na vojaškega vodjo, ko so izvedeli, da ga ni, da je šel na dopust, so sklenili, da gredo vseeno na Dobravo in sc tam z dotičnim tovarniškim vodjo o vsem dogovore. Kaj bodo tam opravili bomo takoj poročali. Nadalje ima K. I. D. tudi en premogovnik na Koroškem, kamor jc že večkrat poslala po več delavcev od tukaj, ki pa pripovedujejo, da so tam neznosne razmere. Hrano imajo tako nezadostno, da sploh ni mogoče živeti ob n:ej, ležijo na-samih deskah, pri vsem tem morajo pa še težko delati. Ni torej čudno, da utečejo od tam in se branijo iti zopet nazaj, in na vse pritožbe na tukajšnje vodstvo pa sc odgovarja, tla sc bo zadeva pieiskala. Kljub vsemu temu, da sc postopa tako nečloveško z delavstvom, se mu godijo krivice, jc vendar delavstvo na-pram svoji organizaciji le malomarno, namesto da bi se strnilo vse kot en mož in stalo \ svojih organizacijah trdno na braniku za svoje pravice, zabavlja napram njim in pravi, da nič ne storijo za delavstvo, loda roko na prsa, ti izmozgana masa! Vprašajmo se, ali smo storili svojo dolžnost? Ni opravljeno vse, če se plača par mesecev članarino organizacije ali da se dene velika rude-
ča kravata okolo vratu in se sem pa tja malo pozabav-lja na kapitaliste in tako dalje. Delavec, ki hoče biti pravi bojevnik za svoje interese, mora biti tudi dober agitator, mora biti naročnik delavskih listov in ne le naročnik. ampak jih mora tudi z zanimanjem čitati, da se iz njih pouči o stremljenju in ciljih, katere imajo prave delavske organizacije; zakaj le sami se bomo osvobodili iz tega neznosnega življenja. Torej na delo za strokovne politične organizacije, na delo za pravo delavsko čt'\ o iu bodočnost je naša!
Dnevne vesti.
Mladinska zveza za reformo industrijske šole.
Zveza mladinskih delavcev v Trstu ima danes mani-festacijsko zborovanje, na katerem bo zahtevala pametno preosnovo tržaške industrijske šole. Približuje se novo šolsko leto in mladi delavci hočejo povedati svoje mnenje o učnih tečajih, ki se morajo pričeti, o učni metodi, o delavskih šolah, o večernem pouku itd. Govoriti hočejo dalje o pomilovanja vrednem stanju, v katerem»se nahaja industrijska šola, o pomanjkljivosti učnih sredstev in šolskih dvoran. Za mlade delavce so strokovne šole sredstvo za zmago v bojih proti gospodujočim razredom. Tudi delavci zahtevamo izobrazbe.
• Ljudskošolskemu učiteljstvu na ljubljanskih šolah je dovolil deželni odbor za čas od 1. jidija 1918 dalje do preklica 50 odstotkov doklade k stanarini.
— Svarilo. Dogodilo se je že večkrat, da se je kdo zoperstavil vojaškim stražam in patruljam, ki stražijo blago na železnicah, ali da se ni pokoril odredbi vojaških straž alli njih klicu. Vojaška straža je »bila primorana, rabiti oinoižie. Z azriroim na svarila, ki so na kolodvorih nabita, se občinstvo opozarja, da -imajo straže, ki so v železniški slnžba, vse pravice in dolžnosti vojaških straž. Ako se jej kdo zoperstavlja alti celo dejansko v bran postavi, je straža dolžna, inaistopliiti odločno in če 'treba, rabiti tudi orožje. Kogar bi straža pozvala, ta naj takoj obstoji, iker je sicer njegovo .življenje v nevarnosti, ter naj se brez ugovora pokori nje odredbam.	•
— Ravnateljstvo novomeške gimnazije je prevzel od dosedanjega ravnatelja Franca Brežnika profesor Josip Wester.
- Za jugoslovanske akademike v Gradcu. Pod predsedstvom vseučiliškega prot. Nachtigalla se je vršil v Uraden občni zbor »Bolniškega podpornega društva slovanskih visokošolcev«, ki je sklenil razposlati v domovino poziv na vse. ki jim je mar usoda jugoslovanskih visokošolcev, da prispevajo v sklad, s pomočjo katerega se bo osnovala v Gradcu/za revne jugoslovanske dijake skupna kuhinja. Prispevki naj se pošiljajo na: Sla\vi-seher Kranken- und Unterstiitzusgsverein. Graz, Univer-sitiit.
— Rop. Posestnik Prane Drenik iz Prečinc se je vračal v noči od 30. na 31. julija t. 1. od neke kupčije iz Novega mesta. Na cesti, kjer pripelje tudi pot iz hoste o I Cegelnice, sta ga napadla dva neznana moža ter mu nastavila takoj samokres na prsi in zahtevala denar. Izročil jim je svojo denarnico, v kateri je bilo priblžno 23.000 kron. Roparja sta la denar vzela iu zbežala. Govorila sta slabo slovensko z laškim narečjem.
- Vlak povozil dve deklici. Minuli petek je povozil osebni vlak, ki vozi iz Trsta na Dunaj, pri Borovnici dve deklici, Ivano Treveii in Ano Škapin; deklici so našli na progi popolnoma razmesarjeni.
—f Tržaški škof tajni svetnik. Tržaškemu škofu dr. Andreju Karlinu je podelil ccsar čast tajnega svetnika.
— Zasebno žensko gimnazijo otvoriijo baje v Trstu že letošnjo jesen.
— K vojnim dokladam učiteljem je sklenil prispevati štajerski deželni odbor z ozirom na tozadevni zakon, 50 odstotkov. Draginjska doklada se izplača 1. septembra. Ostale doklado pa šele 1. oktobra t. I.
■ Mariborsko gimnazijo je posečalo v zadnjem šolskem letu 332 slovenskih, 231 nemških in 8 italijanskih dijakov.
— Toča divja letos neusmiljeno in ni prizanesla niti že itak sestradani kameniti Dalmaciji. Od tam poročajo, da je padala zadnjič tako silno, da je uničila dve tretjini poljskih pridelkov. Napravila je nad milijon kron škode.
— Velika železniška nesreča. Mešani vlak, ki je prihajal iz Krakova, je zadel v soboto, dne 3. t. m. blizu postaje Osviecim v Galiciji v neki tovorni vlak, ki je stal na mostu čez Vislo in čakal na znamenje, da zapelje na postajo. Pri tem trčenju mešanega vlaka v tovorni vlak, sc je odtrgalo pet vagonov vlaka od ostalih Gl vagonov iu strmoglavilo v Vislo. Število lahko poškodovanih znaša 30, 5 oseb pa jc bilo težko poškodovanih. Neprestane nesreče na železnici so tudi znamenje časa in posledice današnjih čudnih razmer.
— 2i).000 avstrijskih otrok na Ogrskem. Od 25. julija, od dneva, ko sc je pričela velika cesarjeva akcija za prehrano otrok, pa do danes je prispelo na Ogrsko že 20.000 otrok, deloma z Dunaja, deloma a drugih (nemških) dežel.
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. 'i .7.
Zadnje vesti.
Avstrijski diplomatični zastopnik v Moskvi.
Dunaj, 5. avgusta. Za avstro-ogrskega diplomatič-ncga zastopnika v Moskvi je imenovan dosedanji poslanik v Kodanju baron Frank. Ker je obolel na influenci, ne more takoj odpotovati na svoje službeno mesto. Povrnitev našili vojnih vjetnikov v Rusiji je naletela na tež-koče, ker so nekatera taborišča vjetnikov v Sibiriji zelo oddaljena in je težko priti v stik ž njimi.
Gorak zajutrek za šolsko mladino.
D u n a j, 5. avgusta. Urad za ljudsko prehrano je ukrenil, da dobi v bodočem šolskem letu revna šolska mladina v celi Avstriji vsak dan gorak zajutrek. Storili so sc potrebni koraki, da se v ta namen zagotovi potreb-iki množina vojne kavine mešanice in sladkorja.
Čehi proti baronu ffussareku.
Praga, 5. avgusta. Na velikem shodu je včeraj bivši minister dr. Prašek govoril proti ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutnovu. Izjavil je med drugim: Ce so Cehi obračunih s Clam-A' artinicem in Seidlerjem, bodo obračunih tudi s Hussarekom, ki je 24 ur potem, ko je v državnem zboru govoril o pravičnosti, po ukazu Teu-fela m Wolfa začel dehti Češko. A gospodje Clam-Mar-tinic, Seidler in Hussarek ne bodo odločevali o usodi češkega naroda. Češkemu narodu se ni treba zanašati na entento, zanaša se edino in smo na svojo pravico.
\
Anglija naj pove mirovne pogoje.
Berlin, 5. avgusta. Na neko interpelacijo v poslanski zbornici je državni tajnik Bonar Law nedavno odgovoril, da je angleška vlada vedno pripravljena, pretresati vsako mirovno ponudbo, ki bi mogla dovesti do trajnega miru. Če Bonar Law tako-odgovarja, potem so to pravi, da je pripravljen, pretresati samo take ponudbe, ki bi vstrezale angleškim zahtevam. 2e sam namen, uve-; ti tarifno reformo, je za nemško delavstvo nesprejem-Ij v. ker bi taka reforma Nemčijo gospodarsko ugonobila. Kar so nemški državniki izjavili o miru, je tako jasno, da vsakdo lahko razume, kaj hočejo. Sedaj naj stavijo drugi svoje protiprodfoge,
•
Skorajšen konec vojne?
A m s t e r d a m , 5. avgusta. Devet članov kongresa Zedinjenih držav se je napotilo v Anglijo, da proučujejo j tam vojne razmere. Priobčili so izjavo, ki jo je smatrati za uradno izjavo Zedinjenih držav glede vojne priprave it. vojnih ciljev. Izjava vsebuje med drugim naslednje točke: Doba pripravljanja za vojno je za Zedinjene države sedaj minula. Amerika razpolaga z nad 20 milijonov vojaki v za vojaško službo obvezni starost1. V Evropi se nahaja i,500.000 ameriških vojakov. Pred koncem oktobra uidgne biti v Evropi dva milijona vojakov in obenem bo iv.vežban v domovini nov milijon mož. Ne glede na cnromno ir.unieijo, ki jo je poslala aliirancern, ima Ame-i *ka na razpolago toliko pušk, da opremi lahko vsakega . <;■ :'a z dvema puškama. Od začetka vstopa Amerike v vojno pa do danes, je bilo narejenih 82.540 strojnih pušk. Vsak teden se odpošlje na bojišče milijon zboljšanih ročnih granat. Amerikanei grade sedaj več kot 25.000 zrač-
letal in v Zedinjenih državah je danes 100.000 letalcev. Novi ameriški motor je najmočnejši stroj sveta in jc v stanu prenesti velike letalne stroje v dvajsetih urah preko atlantskega oceana. Kar se tiče ameriškega ladi-•evja, je bilo spuščenih samo 4. julija v morje nad 100 ladij. Mesečno se dogradi sedaj pol milijona ton ladijskega prostora. Konec vojne je pričakovati v b:;žnji bodočnosti. Nemčijo bomo brezupno izpodrinili na morju, na kopnem iri v zraku.
Prihod zmagoslavnega miru.
London, 5. avgusta. Predsednik VVilson in kralj Jurij sta izmenjala povodom obletnice vstopa Anglijo v vojno brzojavki, v kateri pravi angleški kralj med drugim: Kralj pričakuje v polnem zaupanju, da prihod zmagoslavnega miru ni več daleč.
»Aliiranci so bore za čisti mir!«
L o n d o n , 5. avgusta. Povodom četrtega vojnega leta je podal A s q u i t h pregled čez minula štiri leta in dejal med drugim: Aliiranci se bore za čisti mir. Ameri-kanci. ki so v kritičnem trenotku tako hrabro branil:
fronto, vedno bolj večajo svojo vojsko z novimi vojaki. Velika masa mislečega evropejskega in ameriškega ljudstva je sedaj prepričana, da smo se zaman bojevali, ako ne dosežemo vsaj v začetku ono veliko skupnost, ki bo onemogočila vojne za vse čase. Do tedaj ne smemo odložiti orožja.
Zaseženo blago v Ameriki.
N e w-y o r k , 5. avgusta. Skupna vrednost blaga av-stro-ogrskih in nemških tvrdk, katerega je Amerika zasegla, znaša nad pol milijarde dolarjev.
Aprovizacija.
Oddaja mesa. Jutri v sredo, dne 7. t. m. se bo oddajalo za 'vso Ljubljano po 10 dkg mesa na osebo.	’
Meso na zelene izkaznice B štev. 1. do
1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. I do 1400, prejmejo goveje imieiso po znižani ceni v sredo, dno 7. 't. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale reid: od pol 2 do 2 štev. 1 d)o 200, od 2 do- pol 3 štev. 201 do 400, od pol 3 do 3 štev. 401 do 600, od 3 do pol 4 štev. 601 do. 800- od poli 4 do 4 štev. 801 do 1000. od 4 do pol 5 šteiv. 1001 do 1200, od pol 5 do 5 štev. 1201 do 1400.
Mast na rumene izkaznice C. Stranke z ru-mienimi izkaznicami C predmeiio mast v četrtek, dne 8. t. im., v petek, dne 9. t. m. in v soboto, dine 10. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti Določan je tale red: V četrtek, dne 8. t. m. dopoldne od 8 do pol 9 štev. 1 do 70, od pol 9 dlo 9 štev. 7! do 140, od 9 do pol 10 štev. 141 do 210, od pol
10 dio 10 štev. 211 do 280, od 10 do pol 11 štev. 281 do 350, od pol 11 dio 11 štev. 350 do 420, popoldne od pol 2 dio 2 šteiv 421 dlo 490, od 2 do pol 3 šteo. 491 do 560, od pol 3 do 3 štev. 561 dio 630, od 3 do pol 4 štev. 631 do 700, od pol 4 do 4 štev. 701 do 770, od 4 do pol 5 štev. 771 do- 840, od pol 5 dio 5 štev. 841 do 910, od 5 'dopioil 6 štev. 911 do 980. V petek, dne 9. t. m. dopoldne od 8 do pol 9 štev. 981 do 1050, od pol 9 dlo 9 šteiv. 1051 do 1120, od 9 do poti 10 štev. 1121 do 1190, od ped 10 dio 10 štev. 1191 do 1260, od 10 do pol
11 štev. 1261 do 1330, od poti 11 do 11 štev. 1331 dio 1400, popoldne od pol 2 dio 2 štev. 1401 do 1470, od 2 do pol 3 štev. 1471 do 1540, od pol 3 do 3 šteiv. 1541 do 1610, od 3 do pol 4 štev. 1611 do 1680, od pol 4 do 4 štev. 1681 do 1730, od 4 do j*! 5 štov. 1731 do 1820, od piol 5 do 5 štev. 1821 do 1890, od 5 do pol 6 štev. 1890 do 1960. V soboto, dne (0. t. m. dioipoildine od 8 do pol 9 štev. 1961 do 2030, od pol 9 do 9 štev. 2031, dio 2100, od 9 do pol 10 štev. 2101 do 2170, od pol 10 dio 10 štev. 2171 do 2240, od 10 do pol 11 št. 2241 do 2310, od pol 11 do 11 štev. 2310 do 2380, poipclldne od pol 2 do 2 štev 2381 do 2450, od 2 do pol 3 štev. 2451 do 2520, od pol 3 do 3 štev. 2521 do 2590, od 3 do pol 4 štev. 2591 do 2660, c.id pol 4 do 4 šteiv. 2661 dio 2730, .>d 4 do pol 5 št. 2731 do 2800, od pol 5 dio 5 štev. 2801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dlksr masti, kilogrami stane 12 K. Mast dobe vsi pripadniki to skupine. Izkazati se jc pri nakupu trnasti z rumeno izkaznico za mast (odreže se kupon za avgust), najsitalviluencii južne železnice morajo prime-s ti nakupno knjižico in nastiaivtljenci državne železnice svoijo železniško legatioiaoiijo. Brez teli nakazil ne dobi nihče masti.
Polenovka na zelene izkaznice A. Stranke z
zetaniimi izkaznicami A preoimejp polenovko v
sredo, dine 7. t. m. dopoldne pri MiihMismu na
Duinaijiskii costi. Določen iie tale red: od 8 do i>ol
9 štev. 1 do 80, od pol 9 do 9 Stev. 81 do 160, od
9 do pol 10 štev. 161 do 240, od pol 10 do 10 št.
241 do 320. tcid 10 do pol 11 štev. 321 do 400, od
pol 11 dio 11 štev. 401 dio konca. Stranka dobi za
vsako osebo Vi k« namočene polenovke, kar
stane 30 vinarjev.
Kislo zeljo za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo
kislo zelie v sredo, dne 7. t. in. dopoldne pri Jakopiču na
Mirju. Zciic sc bo oddajalo na nova zelena nakazila za
krompir po naslednjem redu: od 8. cio pol 9. štev. 1 d® 300, od pol 9. do 9. štev. 301 do 600, od 9. do pol 10. stev. 001 do 900, od pol 10. do 10. štev. 901 do 1200, od' 10. do pol 11. štev. 1201 do 1500, od pol 11. do II. štev, 1501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, 'l iste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcijc, plačajo kilogram po 1 K, vse dni ge stranke po 2 K.
Kislo zelje za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kislo zelje v sredo, dne 7. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od pol 2 do pol 3 štev. 1 do 500, od poil 3 do pol 4 štev. 501 do 1000, od pol 4 do pol 5 štev. 100j do konca. Stranka idobii za vsako osebo 2 k« ki' slega zelja. Tisite stranke, ‘ki se izkažejo s kakr-j šnokoli izkaznico mboižne akcije, plačajo ki? po 1 K, vse dinugfe stranke po 2 K.
Kislo zolje za IX. okraji. Stranke IX. okraja prejmejo kislo zelje v srodio1, dne 7 t. m. popoldne od poli 5 do pol 6 pri Jakopiču na Mirju. Stranka dobli za vsako osebo 2 kff kislega zelja. Tisti stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kg po 1 K, vse drug& stranke po 2 K.
fi
za
vr
čil
ofi
vil
in
Razno.
* Rjepin umrl vsled lakote. Najslavnejši!^kl
nuisiki zgodovinski slikar sedanjosti Rjepin, lokaj"* tonem smo poročali, da umira, je umri te dni od lakote. Nedavno je pisal svojim prijateljem:j »Umiram lakote. Noge me ne vzidirže več po-j konci. Nemarem iz oosteije.« Umetnik, ki je u-mri v Krakovu na msko-sinski moji, je sin ikcn zaka in se je rodil 1. 1844 na s/tepi v CliarkovU-Star je bil torej 74 let.
111!
dn
ni!
tri
ra
ni'
m
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
K
Garje
I »v •
Lisai
najzanesljiveje sredstvo proti temu je
PARATOL
domače mazilo,
Ne maže. je brez duha. torej tudi čez dan uporabno. Velik lončok K 5; rodbinski lonček K 9. PflRfiTOL-
PRAŠEK varuje občiitljvo kožo. Skallja stane K 3.
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri ParatoS delavnice lekarnarja OSmer,
BUDAPEŠTA Vil—11., KOZSA UTCA 21.
r-jaisnraKSOTras*'  —-
NacSomesteEio mšBa
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj, t. j. 5 kilogr. K 12, 1 zasoj za 10 lig 23 K. Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zab > a z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. Roza barve, 1 zavoj 24 kosov K 18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj sc pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. — Izvozno podjetje
M. Jiinker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3/111, tel. 23-27.
uš
dc
zfc
bc
te
ra
ni
im
m v s k. ta bi ■ Ti la ie iz nc ie
'ft
Pc
re
st
ni
ki
sr
lo
V£
Ol
CIGORIN |
zatre rudo-	1&.H	iŠP*	ES	»H
vilo naglo
STENICE
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se povsod. Glavna razpo- Pl šiljalriiea: Lekarna ,pri upanju* (Apotheke ! zur Hoffnung): Pecs 46, Ogrsko.
— Delniška glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
M
v Ljubljani,
Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije.
P od rut ni c e v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju
Rezervi:! fondi ©krogžo K 2,000.000.
Kupuje in proda ja v b o vrste vrednostnih papirjev, financira erariene dobave in dovoljuje — aprovizaoijske kreuite
■ : •' ' '