Gospodarske stvari. Šoštaujsko pomočnO društvo. (Nasvet in vabilo.) Marsikdo pride sedanji čaa 7 denarne zadrege. Toda denar je piedrag, obresti ali činži neznoslji^o veliki in naposled za dolžnika pogubni. Da bi se 7sakemu, ki je 7 taki sili, zamoglo pomagati z posojili za najboljši kup in da bi se ob enem budila štedljivost, združilo se je nekaj mož 7 Šoštanju 7 ta nauien, da bi ustano^ili nPomočno društ7o" — Aushilfs^erein.— Glavni namen društ7u bi bil ta, da bi društ^eniki z ruajhnimi rednimi doneaki drog dragega podpirali z posojili na najcenejai način. Vsak druatvenik bi 7sak teden na delež 7plače7al po 50 kr. 7 društ7eno denarnico; za to bi dobil prra 3 leta na 78ak delež pia^ico do posojila 100 fl. poznej 250 fl. Če 7zame 2 ali 7eč deleže7, mora tudi 2krat ali 7ečkrat po 50 kr. 7plačati, ima pa tudi 2krat ali 7ečkrat toliko kiedita pii diašt7u; n. pr. kdor 7zame 10 deleže7, plača na teden 5 fl. uživa pa pr7a 3 leta za 1000 fl. in poznej za 2500 fl. kredita. Vloženi denar bi za vložnika ne ležal brez koristi, ampak ž njim bi se ravnalo, kakor z vlogami pri hraoilnicab; računilo bi se njim počenši od 1. dne prihodnjega meaeca 6 °/0 obresti. Drust^enikom bi se denarji izposoje^ali po kolikor le mogooe nizkib činžib, ker bi ne iskalo društ^o nobenega posebnega dobička. Zabte^alo bi se le najpotrebniše za dačo iu za društ^enske stroške. Od drugih hranilnic bi se ne jemali denarji na posodo za društ^enske namene, arapak iz s^ojih lastpih moči bi društ70 skušalo S7ojim društ7enikom pomagati. Izposojevanje od branilnic je predrago. Vendar ako bočemo tako pomočno društvo res na noge apra^iti, treba je, da 7eliko ate^ilo društveniko7 pristopi, ki 7zamejo najmenje 500 deleže^ tako, da tedeuske 7loge znašajo 250 fl., kar daje na leto 13.000 fl. Ako je pa 1000 druat^enikom, tedaj dobi društ70 že pr70 leto 26.000 fl. na razpolago in zamoie z to lepo 87oto društ^enikom na pomoč pribiteti z poaojili proti mogoče niajhnim obrestim. Taka pomočna društva se ustano^ijo na 7eč let in se potem 7se enako po deležih razdeli. Sedaj deluje 7eč takib pomočnih društe^ pra7 78pešno med rokodelci posebno po večjih mestib. L. 1872. 80 n. pr. 7 Varaždinu ustano^ili tako ,,Podporno društ^o" na 8 let, ki je tako srečno delo^alo, da je že 1. 1875 imelo 2422 deleže7 in nad 265.272 fl. na razpolaganje, sedaj pa nad 7s milijona. Koristnost takega drust^a je oči^idna in torej so nekateri domoljubi 7 Šoštanju sklenili poz^ati prebi^alce iz Šoštanja, Velenja, Mozirja, SI07. Gradca in iz dotičnih okolic, kakor tudi druge prebi^alce, kteri bi se za to re6 zanimali, na pogo^or 7 nedeljo 17. marca popoldne ob 3. uii in sicer 7 gostilnico g. M. Goloba. Takrat 8e bodemo zmenili med seboj, ali je mogoče in ali naa je volja tako pomočno ali podporno društvo ustano^iti; izvolil se bo tudi, če se ustano7ite7 sklene, potrebni odbor, ki bo celo refi 7 roke 7zel. Udeležimo se tega zbora 7 mogoče obilnem številu! Poskusimo si 7 teh slabih časih pomagati združenimi močmi iu tudi Bog nam bo pomagal! Vec rodoljabo7. Priporočenja 7redna semena. Včasih je neobhodno treba, da gospodar z semenom menja. Sicer je sedaj že muogo štacun, ki nova semeua ljudem priporočujejo, tudi imamo, n. pr. 7 Gradcu, posebne za^ode ali stacije, ki se z prodajo raznih semen pečajo. Toda pogosto kmet za imena dobrib novib semen ne 76 in si ga torej ne more priskrbeti. Hočemo tedaj po no^ini ,,Prakti8cher LandwirthL' tukaj par nas7eto7 priobčiti. Na^edena semena se dobijo pri g. Berdajsu, trgo^cu 7 Mariboru, in pri eemenski štaciji 7 Gradcu, katerej se naslo7 napiae: ,,Graflich H. Attems^scbe Samencultur-Station in St. Peter bei Graz. Imeuovani list na87etuje: jaro pšenico gališko (Galiziscber Sommerkolbenweizen), ki daje lepo zrno in slamo (te aorte ni dobiti 7 Gradcu). Jara rž mora^ska ali česka (Bdbmiscber GebiigsSommerroggen), ki tudi 7 bladnib in visokih hribih ¦ in 7 menj dobri zemlji še vendarle dobro stori in obilo zrnja obrodi. Jaro pšenico in rž kaže po- 1 sebno tam sejati, kder ao zimino mrazovi ali miši jako poškodile. V Gradcu 7elja tega semena 50 kilo I 12 fl. 50 kr., 5 kilo pa 1 fl. 80 kr. Izmed j e 5meno^ih aort močno h^alijo šotlandski hribo^ski ječmen (scbottische Hochlandgerste), ki je proti 71-emenskim nezgodam jako neobčuten in 7rlo I dobro obrodi. Obraste močno in se zamore tudi pozneje sejati. Zlati jecmen (Goldene Melongerste) sodi za slaba zemlji8Ča. Halleto7 ječmen (HalletsPedigree 7 Gradcu 50 kilo 7elja 15 fl. 5 kilo 2 fl. 25 kr.) je sila lep in stori dobro tudi 7 slabi [ zemlji. Paje7 ječmen je tudi iz7isten, 7 Gradcu Payes-Prolificgerste 50 kilo 15 fl. 5 kilo 2 fl. 25 kr. l Še^alijerski ječmen daje težko zrno, bogato obrodi 1 in se torej po pra^ici h^ali. (V Gradcu Che^alierGerste 50 kilo 7 fl., 5 kilo 1 fl.) Oves (zob) se je posebno obnesel orjaški 07es iz Ligo^e (Riesenhafer 7011 Ligo^o 50 kilo 13 fl. 5 kilo 3 fl.); mnogi goapodarji so zadnji 2 leti pri tej sorti dobili po 24—28kiat seme po7injeno. Miltono7 0768 sodi posebno za mrzle 7isoke lege, slama je po l1/« raetia dolga, zrno težko, 7Časih tehta hektoliter do 75 kilo. (Amenkanischei- Miltonhafer 50 kilo 15 fl. 5 kilo 2 fl. 25 kr. Kuruze ali turšice je tudi že 7eč sort razne 7rednosti. Nekej soiti pra^ijo: k7aranten (Quarantaine); zrno je diobno, žolto, zori in stori tudi 7 bolj bladnih hribovitih legab, 7endar zdatna ta sorta ni. Cinkvantino, jako rano zori in dobro obrodi. (V Giadcu Čink^antino 7elja 50 kilo 8 fl., l/t kilo 12 kr.) Pignoleto tudi rano dozori in zdatno obrodi. Ti dve sorti so zadnji čas začeli močno saditi na Ogerskem, Hr^atskem in južnem Stajerskem, ter ste poprejšnjo kuruzo skoro po7aod izpodrinole. Ameriška orjaška kurnza 7zraste po 3—5 metro7 na 7isoko; ameriški konjski zob 8tori le 7 toplih legah in redko sejan ter daje 7 takib razmerah veliko slarue in zrnja; vendar sodi najbolj za pridelovanje zeleoe krme^ katera je obilna in dobra. (V Gradcu Amerikanischer Pferdezahn Velja 50 kilo 20 fl. ]/? kilo 25 kr.). Izmed grabo^ih sort močno hvalijo angleako Viktorijo (Victoria-Erbse 5 kilo 1 fl. 80 kr. >/, kilo 20 kr.) Iz7rsteu je Guttenbergerje7 grab, najbolj rano dozori in se gorko priporoča za zeleno krmo (Guttenberger Mai-Erbae 5 kilo 2 fl. V2 kilo 25 kr.) Angleški Marro^i grah potrebuje 7eč prostora, daje pa 7eliko goto^ega in za krmo najiz^rstnišega pridelka (Marro^s Kaiser der Markej-baen 5 kilo 5 fl. 50 kr., Va 60 kr.) Parižki zlati grab jako rad rodi in daje ljudem dobro hrano (Golderbse 5 kilo 3 fl. 50 kr. V'« kilo 20 kr.) Iz^rstno krmo daje tudi veliki Erfurtski b 0 b, pa tudi ljudem aluži kot krepka hrana (Grosse Erfurtabohne 5 kilo 2 fl. 50 kr. J/2 kilo 30 kr.). Vse priporočbe 7iedno je orjaško korenje ali merke^ca za pridelo^anje iz^rstne klaje. Ge je zemlja krepka in globoko vzrahljaaa, postane imeno^ana merke^ca 7 njej po 4—5 kilo težka (Rieseumobre, lange, vveisse ljt kilo 75 kr.) Kdor zamore in hoče, naj poskusi eno ali drngo izmed naavelovanib re6i! Nova rujavina, se je zadnji 6aa mo6no za5ela za nove vinogradue nasade priporo6ati. Nemci njej pravijo Steinschiller, Hrvatje pa : nisa ružioa. Vinorejska sola pri Mariboru je to posebno soito dobila iz Ogerskega 1. 1874. kot enoletne sadike — Wurzelreben. — Zasadilo se je s to novo rujavino 6V2 ara (181 D°) in je dala lani v četrtem letu 4 liektolitre (7 veder) moata. Poteru takern bi moral hektar dati 61 bektolitrov, 1 joha vinograda pa 61 veder, t. j. 6 štrtinjakov ali 12 dobrib polovnjakov. Gotovo Iep pridelek! Splob tej soiti se mora priznavati velika rodovitnost. Vino sicer ni posebno močno, vendar se sme tudi v slabih letinah prištevati prav porabnim, prijetnim namiznim vinom in kar ni mala reč: veliko se ga pridela. Proti spomladanskim mrazovem se je pokazala jako neob6utna, v cvetenju močno ti pežna, zori ne prerano pa ne prepozno in grozdje celo nič ne gnjije. Lani, ko je meseca septembra toliko deževalo, je ta sorta med vaemi imela najbolj zdravo grozdje. Sejmovi na Stajerskein. 17. raarca Podčetrtek, Lemberg, Craurek , Ročica, Trbovlje; 18. marca na Ptajaki gori, Videm; 19. maica sv. Barbara v Halozah, Svičina; 20. marca št. II v Slov. goricah, Studenci, Zibika: 21. marca sv. Jedrt pri Laškem, Žigerski vrb. Sejmovi na Koroškem. 26. roarca Grebinje, Ukve, Zgornja Bela; 27. niarca Vclikovec; 29. marcazgornji Drauberg.