148. štev. ■ ■ w —it Velja v Ljubljani in pa pošti: telo leto . . pol leta . . V Ljubljani, 1920. Poštnina plačana v gotovini. Icfrt leta ia itcrec K ISO-— „ 60 -» 43-— „ 15-. Za inozemstvo: ttia leta pol leta. Cdrt leta ta mesec K £40— 120— „ C0 -*• 20— m Za Ameriko: celoletno... 4 dolarje polletno ... 2 dolarja četrtletno. . 1 dolar. 'v' Bi. ‘M naj pcSiija.c o nakaznici. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -.............- štev. 8. Telefon štev. 44. ....■—S Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. „ . zaračsnaj? po ' porabljt... .1 prostora ia siur 1 mm visok ter 5" n:m širok prostor za enkrat 2 X za večkrat popust. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj pritoži za odgovor dopisnica ali znemkn. — Dopisi naj se frankirajo. — :--------- ............... Rokopisi se ne vračajo. ____________—T-—~ Sijajen sprejem regenta v Zagrebu. Zagreb, 22. junija. (Izvirno poročilo), l vsem sijajem ie sprejel danes Zagreb po Večstoletnem prestanku prvič zopet svojega narodnega vladarja. Vso mesto je v zastavah In cvetju, vsa okna so okrašena, prebivalstvo v slavnostnem razpoloženju. — Nešteti tisoči so polnili ulice in delali špalir že od prvih popoldanskih ur. Ob šestih' zvečer je prišel dvorni vlak z regentom In njegovim spremstvom na državni kolodvor, kjer so bili zbrani najvišji civilni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki z banem dr. La-glr.jo ln nadškofom dr. Bauerjem na čelu. Po kratkhem ollcljelncm pozdravu sc je peljal regent med nepopisnimi ovacijami odušcvljenih' množic preko Zrinjcvca in Jelačičevega trga v bansko palačo na Markovem trgu, kjer ga je sprejela banica dr. Laglnjeva s hčerkama. Množice so napolnile ves Markov trg ln prirejale regentu, ki se je prikaza! na balkonu, neprestane ovacije. Pri večernem banketu je odlikoval regent bana dr. Laginjo, nadškofa dr. Bauerja in metropolita Letlco z redom sv. Save reda. Dalje je Imenoval generala Plive-llča in Maistra za častna adjutanta kralja Petra. Zvečer je priredilo zagrebško meščanstvo prestolonasledniku sijajno b3kija-do. Alesto je biio cel večer razsvetljeno. I Garibaldi pripravlja napad na Črno goro NEMŠKA vo.ina odškodnina. Eerlin. 22. jumja, (Izvirno poročilo.) Kakor poročajo iz Pariza, bo sklepala poslaniška konferenca v Boulogneu tudi definitivno o vojn? odškodnini, ki naj jo plača Nemčija. Angleška vlada predlaga, naj se določi odškodnina na 105 milijard zlatili frankov, katere naj bi Nemcih plačala v 35 letih. LDU Beograd. 22 Junija. »Samouprava* piše pod naslovom: »Albanski dogodki: Nfe da ti Italijani dvignili ugodnega razpoloženja v koris: sporazumu na podlagi pametnega popuščanja netijo njihove osvajaine težnje sovraštva še bolj^ GaribalJi Pripravlja z akcijo v Črnigori drugo D’Annunzijevo epopejo. Njegove čete bi se morale izkrcati v Cmigo' li. k.ier bi pomagale pristašem Niki* te. da bi ti mogli vrniti Nikoli pre-»tpl. Garibaldi meni, da torno mi prekrižanih rok gledali, kako se on Šopiri po Črnigori. Da se le pričela nova kiiza, kateri Še ni mogoče predvideti obsega, se imamo zahvaliti edinole albanskim dogodkom. Ali bodo zavezniki trpeli, da se tako težko pridobljeni evropski mir proda pustolovcem na milost in nemilost?. LDU Beograd. 22. junija. »Pro-gres« doznava iz Rima. da se tamkaj reoiganizuje italijansko-črnogor-ski komite. Ker se ie dosedanja akcija pokazala kot nezadostna, so iz-premenili glavno upravo in dali ni razpolago nova denarna sredstva. .lasen opomin. LDU Beograd. 22. junija. Beograjski list »Demokracija« piše: Dogodila se ie stvar, ki ie sicer nočemo povečavati, hočemo ie po pribiti: Italijani so v Albaniji in celo v Valonl sami videli, kaj pomeni okupacija balkanskega ozemlja. Pogajanja za ukinjenje madžarskega bojkota. ■ Dunaj. 22. junija. (Izvirno poročilo.) »N F. Presse« poroča, da lo prispelo na Dunaj odposlanstvo mednarodne strokovne zveze iz Amsterdama. Baie na željo avstrijske vlade se bo vršila na Dunaju v navzočnosti zastopnikov avstrijske sooljalne 'demokracije pogajanja z zastopniki madžarske vlade pogajanja o pogojih, pod kateiimi bi strokovna zveza preklicala bojkot .Madžarske. V dunajskih krogih se nadejajo, da bodo pogajanja po posredovanju avstrijske vlade dovedla do ugodnega rezultata. tako da se sme računati s koncem bojkota že v par dne!i. NOVA NEMŠKA VIADAV LDU Berlin, 21. junija. Kakor se doznava. se more smatrati, da ie sestava kabineta docela gotova. Novi kabinet bo sestavljen takole: Državni kancclar Fehrenbach (cen-trum), notranji minister dr. Koch (demokrat), finančni minister dr. Wirth, državni poštni minister dr. Gies-bert (centrum), državni minister za prehrano dr. Herme (centi um), državni brambni minisier Gessler (demokrat), državni pravosodni minister dr. Hcinze (nemška Ljudska stranka). Za ministrstvo državneg i zaklada ie določen von Kardotl (nemška ljudska stranka). Zasedba državnega prometnega ministrstva Še ni končnoveljavna, pravtako tudi ne zasedba gospodarskega in delavskega ministrstva. Za delavsko ministrstvo bo določen zastopnik krščanske strokovne organizacije. Ministrstvo za obnovo se bo prejkone združilo z drugijn ministrstvom. Vse stranko žele, da prevzame zunanh urad strokovnjak. Zanj ie določen tajni svetnik Simon, ki si ie s svojo udeležbo pri vei sailleskih pogajanjih pridobil uiiti Očistimo se grehov! \k HITRO BOI JŠEV1ŠKO FRODIRA-NJE. LDU Moskva, 22, junija. Frontno poročilo od 21. t. m.: 7apadno in ju-Žnozapadno c'd Desne so naše čet3 psvcjile r.ekaj krajev. Zapadno od Hiečice so rdeče čete zasedle mesta Babičis. Sovražnik se je umaknil. Naši oddelki so zavzeli postajo Znic-rinko. |WW LDU Moskva, 22. junija. Poljaki se pripravjaio, da izpraznijo Vilno. ANGLEŽI BODO PODPIRALI PERZIJO PROT! BOL.IŠEVIKOAL LDU Rotterdam, 22. junija. Kakor doznava »Daily E'*press«, ie angleška vlada sklenila Rjaviti se proti umaknitvi angleških čet iz Perzije. Perzija bo dobila vsako vojaško pomoč, ki jo potrebuje. SRDITI BOJI NA IRSKEM. LDU London, 22. junija. V Lon-donderryju so se 20 junija Ves dan vršili izgredi. Bilo je oplenjenih več hiš. Izgredniki so napadli ognjegas-ce. ki so hoteli zatreti požar. RazbTi so jim brizgalno. Ko ie dospel iz Dublina v I.ondondcrrv vlak. so sinkij-novci obkolili kolodvor. Polic:ja jim je zabrunda, da vlaka niso napadii. Na obeh straneh se ;e streljalo. Oo-vori se. da se proglasi obsedno stanje. Ob 9. dopoldne so se unionisti in sinfajnovci srdito spopadli. Tepež je trajal do c poldne. Tolpe oboroženih in preoblečeni ljudi so zasedle glavne ulice mesta. Trgovine in banke so zaprte. Nad tisoč tovarniških delavk' si radi streljanja ni upalo in delo. Pristaniški delavci so delo prekin»’i. Na Koroškem jo je Ljubljana že enkrat zavozila. To Je bilo tistikrat, ko je celovški »Soldatenrat« sklenil, no upirati se jugoslovanski okupaciji. Sedaj stojimo tik prej plebiscitom. O nedclltvi celovške kotilne se pomenimo po elasovanju v coni A — to je stvar diplomatov. Fakt je, da bo glasovanje v južni coni odločilo tudi usodo Celovca In zgodovinskega Gosposvetskega polja. Ako srno sedaj na mestu, še veliko grehov lahko izbrišemo. Nemci se tega dejstva zavedajo, zato vlečejo na bojno pozorlšče vse do zadnje rezerve. Organizacija funkcijonira kakor v vojni. Imajo pisarne, ki izdelujejo statistični materija! za agitatorje. Izdajajo v obeh jezikih (iskane in s slikami podprte laži o raz. merah v Jugoslaviji ih N. Avstriji. Vohunstvo je Izvrstno organizirano. Imajo denar in ljudi. Kdor pozna Nemca, ta ve, da se bo do zadnjega zvijal in tulil kakor ranjen lev; da bo, če ga desetkrat poderemo, desetkrat vstal. Posluževal se bo vseh sredstev, da bi dosegel svoj cilj: za mejo Karavanke ter popolnoma uničil naš narod na Koroškem. V ta namen stradajo na Dunaju, v Gradcu ln drugod ter si odtrgujejo od ust grižljaje za Celovec. K temu pride v dobro še ta »bcnc«, da antantlna komisija ložlra v Celovcu. »Slovenski Narod« Je pisal, da moramo tja poslati najboljše ljudi ln ne kmetavzarje ln rovtarje. Članek podpišem z obema rokama. Nehote pa mislim pri tem, zakaj se nas niso sramovali tckpm vojne? Ali sc ie antanta brigala za to, ali nosi srbski diplomat lakirane čevlje ali ne? Takrat smo bili kmetavzarji In rovtarjl dobri! Ako komisija tega ne ve, bo treba pač na antanto pritisniti, da svoje komlsijouarjc v Celovcu o tem pouči, — če že ni pozabila na srbsko Junaštvo. To samo mimogrede. Ml stojimo nupram pritisku iz Celovca’ brez prave organizacije, ali bolje rečeno, brez pravega vodstva. Noodpustno je, da do danes ni Izšla niti ena brošurica, ki bi izpodbila nemške laži. Kaj Šele, da bi uda- rili tudi po coni Bf Pravijo, da ni ljudi ln da manjka statistični materija). Vprašam, kje dobijo mafcrljal Nemci? V Celovcu uraduje 50 uradnikov, ki zbirajo statistika) materijal In vodijo propagando. Slikarji, pesniki in žurnallsti delajo noč ln dan. Tnr.i se je za stvar zavzel ne samo ves naton!. temveč tudi vlada. V Ljubljani, kjer bi morali imeti za Koroško celo poverjeništvo. Imamo enega samega reterenta, ki kmalu ne bo imel več prostora v poslopju deželne vlade. Saj za Koroško ni treba širšega aparata, ne konferenc; da se rešujejo akti, za to je dobra tudi kaka zakotna sobica. Da je referentovo delo še bolj otežkočeno, mora Isti. hoditi stanovat v Kranj, ker v Ljubljani za referenta Koroške ni stanovanja. Prav sl imel, financar na meji, ko sl dejal, da imaš vtis, kakor da bi bilo vladi vprašanje Koroške Irelevantno. Za našo vlado je Koroška neprijeten balast, naš referent, ki mora hoditi sam zračne cevi kupovat za avtomobile, pa hlapec Jerneji | Ob naši meji stoje pod vtisom nemške- j ga pritiska in ne morejo takega postopanja umevati. Temu se mora napraviti konec 1 Zato nas veseli, da se je ustanovil »Gosposvetski Zvon«, ki bo imel nalogo, take ne« dostatke odpraviti ter „ zainteresirati vso jugoslovansko javnost za borbo na Koroškem, katere ugodna rešitev bo tudi za naše Primorje vplivala kakor balzam. O Koroški mora dobiti slabo Informirana jugoslovanska javnost jasno sliko. Šele potem bo stala kokor en mož za Koroško in podpirala njene sprednje garde. Ljubljana, ki je bila dosedaj slaba mati Koroške, Ima sedaj priliko popraviti svoje stare In nove grehe. Bliža se veliko praznovanje na zgodovinski ravnini pod Krnskim gradom, kjer še danes stoji simbol naše svobode, vojvodski prestol, to čaka onega srečnega dne, ko po dolgih letih bridkega trpljenja zopet ustoličimo svojega kneza. Zato glejmo, da nas veliki dan ne najde neočiščene! 13. PAROPLOVNA ZVEZA BAKAR-KOTOR. LDU. Bakar, 22. junija. Dne 26. t. m. se vzpostavi paropiovnl promet med Bakrom ln Kotorom, in sicer s parnikom »Maroš«. Parobrod pristane tudi v Splitu In Grnžu. Parobrod, ki ima kabine L, II. In III, razreda odide vsako soboto zvečer in se vrača vsak četrtek. Agencija te p&roplovne družbe Je v Bakru. SRBSKI LIST O GIOLITTIJEVIH NAKANAH. LDU. Beograd, 22. junija. »Pravda« priobčuje vslcd vesti, da namerava Glollttl Izvesti londonski pakt ln zamenitl D An-nunzijeve čete z rednimi Italijanskimi če- VERA. Roman, (Dalje.) »Izvolite poizkusiti mol klavir, gospod doktor!« »Moj mož nima osobite tehnike v sviranju, a ima mnogo čustva, lio! Slišala. Ah. začel ie s »Fidelijem«!« »Ta Leonora je Lila tudi požrtvovalna žena!« »Da — za svojega moža«, je pripomnila Agata. »Mož ali ne mož, žrtev je ista « — Nočem je dražiti — si je mislila Agata, že itak je nervozna! »Ljubi doktor, prosim, ponovite to! Kakšno je že besedilo?« »Ah. ti, za kogar vse storim *-:« te odgovoril. Vera se je zatopila V razmišljanje. »Kuj ti je danes, .Vera?« je vprašala Agata. »Glava me boli — tudi sem vznemirjena, ker je knez odpotoval Kadar sem daleč od njega, me skrbi "Vse« »Ali saj :e vendar vedno zdrav?« »Hvala Bogu — toda obvarovati ga je treba vsakršnega razburjanja.« »Ali 1 i ga moglo to potovanje razburili?« Vera ju je pogledala oholo. >2al mi je...« Agata !e zardela: Oprosti, hisein hotela liti nediskretna!* »Tudi jaz te nisem hotela žn’iti« Stiirmer se je vrnil. »Gospa grofica, kaj ne, zelo sem neskromen, če vas prosim, da kaj zapojete? Toda mc!a žena je. bila tako navdušena.* »Da bi pela ? — Danes? - No, 'da, poizkusim.« »Robert, ie pazi. kake krasno zna peti tragične pesmi!« s Vera je pela : tog? » rdeči njeni so lasje, •»P' *ma ris * ^ »No. kaj je to? Robert, zd;m se ti pač zelo naivna. Moj popis od nedavna se danes nekako ne prilega: povsem drugačna je, a tudi sama mi je rekla, da je vznemirjena « »Res, o tvoji »vedri umirjenosti« ne vidim ničesar — a to je gotovo: ona je predražestna žena!« »Možiček, privedla sem te semkaj s popolnim zaupanjem —!« Požugala mu je smeje s prstom. jc »Ah. moja Agata!« _ »Kaj pričenja sedaj* O, kako lepo: Schubertov .Milnich'!« Poslušala sta brez diha. /opet so stopile solze v Agatine oči. in ob besedah: »To bil je zarpe križ:-v pot v obljubljeno zemljo« si je dok'or snel svoje naočnike. »Ne, Agala, si zadovoljna? Sem li dobro opravila? Kar čutila sem tvoje zgražanje ob' prvi pesmi« Smejala se je. »Le sedite, -ospod« doktor, in povejte mi, kaj je pravza-x prav s temi svobodnimi mesti na gimnaziji? Nedavno je minister Njegovo Svetlost moril s tem tako dolgo, da ie bil Njegova Svetlost končno ves utrujen.« • »Rali bi ustanovili dvoje Svobodnih' mest, a sredstev nimamo..« • »Sredstva naj j.i torej dal knez iz privatne šatulje —!« »Ce li se blagovolili za to zavzeti —« »Kal mislite, da sem sovladaric.i h la Marquise Rompadcur? O, nikakor ne. Toda videti hočemo: če bomo v prihodnjih dneh dobre volj.*, storim sama kaj za to reč. Ne, nič se še ne zahvaljujte: odvisno je še od marsičesa. — Agata, boš li jutri zjutraj doma?, Vozila se bom s čve-terovprego po N. Glej skozi ckno!« »Oprosti, ne,— nočem.« »Petem na si oglej vsaj izza zaves lepe konje! — Kaj, že odhajate, gospod doktor? Toda razumem — dolžnost vas kliče. Žal mi je. Zeb me je veselilo, da sem vas videla oba —* Dr. Stiirmer in soproga sta odšla. »Zdaj pa sem zopet sama s.svojimi mislimi — ,To bil ie zame križev pot' v obljubljeno zemljo.. .* . Lgcn, — o. Fgon— !• . : 'Čvclerovpregn ie krenila okoli ličnega vogala na trg mesta N Prav pred hišo Agate Sturmerje-,ve jc nastal krik. Tik izpred konj so potegnili neko dete, in takoj so 32 začeli liudie zbirati. \y V hipu. ko je zadonel krik, je potegnila grcfica kenje z vso siio k sebi in iih ustavila, da se je prvi par vzpel na zadnje noge. Zdaj so stale živali sc peneče in hropeče. Vera je vrgla za seboj sedečemu lakaju vajeti ter ie skočila z voza. Njene oči so ošabno zrlč na tolpo, ki je obdajala otroka. Nestrpno ie udarjala z bičem po svojem krilu. »Prosim, napravite mi pot do otroka! Sai lc zato sem vstavila svoj voz.« Njcr. glas je 1 il oster in zapovedujoč. , Ljudje so se ji umaknili ter .o gledali predrzno, v zadregi, a tudi i: zanimanjem. , »Mon ctifant. a!i si ranjen?« Previdno jc otipavala otrcka. »Non, non. Dieu merei, nič ne jokaj — ti zločesti konji so te prestrašili, kaj ne? — Tako majhnih deklic bi sc ne smelo puščati samih na cesto.« Priprosto oblečena ženska s tržno torbico na roki se ni mogla zdržali da bi pikro ne pripomnila: »Otrokova mati ni mogla vedeti. da je v našem mestu tako nevarno, kajti doslej niso dirjale čvo-terovprege r.o ulicah.« »Bravo!- Prav je tako!« so klicali vprek. »To je neumnost, vckocseptplki vozijo mdi l.itro po mestu? . »?e branite se — kaj?« ^ ■&-. »Da, dovoljujem si r* '“"/Meč lepote!* * tamt. Te Izjave se pripisujejo D Annunziii. »Pravda« jih samo komentira. V naših dobropoučenih krosih se trdi, da ]e GlolittI zuan kot realen politik ln da se zato ne more misliti na to, da bi poravnal spor s našo kraljevino po tistih smernicah, ki b( bile nevarne za Italijo. Glollttiju In vsej Italiji je moralo postati jasno, da bomo ml branili svoja nesporna prava in življenske Interese z vso odločnostjo. Kar bomo v tem primera storili, je razvidno lz vse naše junaške preteklosti, najstarejše kakor tudi najnovejše Dunaj, 22. jnilja. (Izvirno ooroč.) Zagreb 200-225, Budimpešta 8199. Praga 352-373, dinarji 800-850. m i r — m .................—mmM • ».Zakaj ne?« Govurili so to in ono. Stara, spoštovanja vredna go* spa. ie posvarila žensko, ki je stali poleg nje: j«Vi in vaše vrste ljudje bi imeli najmanj povoda žaliti ta damo. ki je mnogo storila za ra-veže.4 Na Vero ni napravljalo vse u nikakega vtiska. »Pomiri se vendar že, malal Poidi, kupim ti nekaj lepega.« To je pomagalo, deklica je iztegnila roko, da li to Vera peljala. Kratek nasmeh je zaigral okrog njenih ust, l.o se ie s svojuni elegantnimi rokavicami dotaknila otrokovili umazanih prstov: kmalu sta izgmiii v trgovini za igrače, ki je stala na nasprotni strani trga.. Liudie so zac*-h sedaj šepetati in govoričiti. ‘ Dve mladi deklici sta se zabavali takole: »Pa jt vendar čarobno) lepa! Ti. če it ženska taka!« —« AH si videla nično kratko krilo? Pa ta beli telovnik, moški ovratnik ut jolcevska čepica?«- — »Da. Ali si videla visoke črevoličke’ — Ampak veš, doma ne smeva povedati, d* sva bili tukaj..« — Izheuadeni sta potem umolknili, ker -je pristopil gospod in se odkril. »Gospodični, neznan sem v me* sht, ali bi bili tako prijazni in mi povedali. kdo ie ta elegantna dama?« Deklici sta zardeli preko ušes. »Ne veva rr ne veva sta jec* liuli. ....' 148. Štev. Za sporazum z Rusijo. Daslravno se pojavlja na vseh koncih antantinega sveta odpor proti razgovorom, ki jih je začel z zastopnikom sovjetske Rusije Krasinom l.loyd George, ki je moral vsled nezadovoljnosti angleških in francoski.t krogov razgovore prekiniti, Anglija vendar ni opustila misli na sporazum z Rusijo. Ob vsesplošni razburjenosti, ki vlada v angleških pokrajinah in v angleških interesnih sferah v Aziji, je za Anglijo velika pridobitev, da se iznebi faktorja, ki je sposoben organizirani panazijski odpor proti angleškemu gospodstvu, Ta faktor je Rusija, ki je pokazala da se prav nič ne ženira začeti z revolučno propagando proti Angliji. V Perziji je Rusija že pokazala, kaj zna. Prisotnost ruskih holjševiških čet v Per-zji je imela za posledico ustanovitev sovjetov in proklamacijo republike v severnih debh Perzije. In s Perzijo je imela Anglija že tako lepe načrte, ki jih je nenadoma začela onemogočati Rusija. Zato ne preostaja ž njo r.ič druzega nego sporazum. Zopet na drugi strani je pa tudi Rusiji na tem, da doseže sporazum z Evropo. da se oprosti verige, v katero je vklenjena vaed antantine politike. Pripravljena je tudi na — žrtve. Francoski „Matin“ poroča iz Londona, da je sovjetska vlada že odredila izpraznitev perzijskih pokrajin, v kolikor so tam njene Čete in sovjetski eksponent Litvinov proglaša, da je brez podlage ves t da vztraja Rusija glede Carigrada pri londonski pogodbi iz leta 1915. Kakor torej vidimo, je pripravljena Rusija precej žrtvovati. Na drugi strani se pa tudi Lloyd George zavzema za Rusijo. Lloyd George je odpotoval v nedeljo v Boulogne sur Mer, da se tam sestane z MiUerandom. Razgovor med obema državnikoma se tiče vprašanja stikov z Rusijo. Angleška vlada stoji slejkoprej na stališču, da se gospodarska pogajanja z Rusijo ne dajo ločiti od političnih razgovorov. Angleški vladni krogi hočejo delati tako politiko, ki bi pripomogla k ureditvi vzhodne Evrope. Iz dejstva, da so se sestali v Bou-logneu tudi zastopniki Italije, Belgije in Japonske, se lahko sklepa, da se sedaj vendar enkrat resno misli priti Z Rusijo do pozitivnih zaključkov. Izgledi avstrijskih volitev. Dunaj, 20. junija 1920. Vaš dunajski dopisnik je imel z nekim vodilnim politikom razgovor glede bližajočih se volitev v narodno skupščino. Politik, ki pozna razmerje vseh strank avstrijske republike, je izvajal svoje nazore sledeče: Kar se tiče novih volitev, je to pot prav lahko igrati vlogo preroka. Za tiste, ki poznajo razpoloženje širokih množic prebivalstva na Dunaju m v provincah, ni dvoma, da bo pri volitvah doživela socijalno-de-mokratična stranka velik poraz. Vzrok lega pojava je treba iskati v tem, da se je socijalno-demokratična stranka vsled prenagljenega in nepremišljenega reformiranja zakonodaje, pa tudi vsled svojega oblastnega nastopa osovražila meščanstvo in kmetsko prebivalstvo. Pa tudi v taboru strankinih pristašev se je število odločnih pristašev zmanjšalo in $0 vsle3 tega, ker so bili takozvanl inteligentni sodrugi principijelno proti koaliciji s krščanskimi socijalci in ker so poprečni proletarci zopet nezadovoljni raditega, ker vodstvo stranke mnogo obljub ni držalo oziroma moglo držati. Pri zadnjem zborovanju delavskih svetov, se je že pokazala jasno ta nezadovoljnost in dr. Adler si je moral mnogo prizadevati, da iz te razpokline v vrstah pristašev ni nastala neozdravljiva rana. Pa tudi v krščansko-socijalnem taboru, kjer se že mrzlično pripravljajo na volitve, ne vlada tako vesela zavest zmage, kakor se to čita v „Reichsposti“. Strankinemu vodstvu pripravljajo težke skrbi strankini prijatelji na de/.eii, kmetje in malo-meščanL Že volitev poslanca Kun-schaka za strankinega predsednika je slabo uplivala. Deželni krogi bi radi imeli na tem mestu profesorja Seinela kateremu se po pravici pripisuje koncilijantnost tudi naprani političnim nasprotnikom, dočim je Kunschak znan po svoji brezobzirnosti. Nadalje ne ugaja v provincah stališče dunajskih krščanskih soci-jalcev glede oddaje premoženja. Čeprav zaenkrat ni pričakovati, da bosta ta dva vzroka število krščan-sko-socijalnih volilcev zmanjšala, vendar pa morajo v dunajskem strankinem vodstvu računati na to, da bodo_ v bodoči narodni skupščini dajali direktive stranki narodni poslanci, ki jih bo poslala v zbornico provinca. Presenetljiv, vendar pa za natančnega opazovalca našega političnega življenja ne popolnoma nepričakovan, je ton. v katerem je začelo pisati velenemško časopisje. Ni dvoma, da sta prelevitev nekdanje 'Ostdentsche Rundschau«, poslanca Wolfa kakor slednjega politična smrt v zvezi z dogodki, ki so sc pričeli v Gradcu in se od tam nadaljevali v Salzburgu in na Gornjem Avstrijskem »Ostd. Rundschau« se združi t. julija z listom ..Altdeut-sches Tagblatf* v dnevnik, čegar šef bo narodni poslance Sebonhiuet S 159.000 kronami so odslovili gosp. Wolfa in nov vsenemški dnevnik ne bo voč pod njegovim vplivom T tst }ma okrog 2 milijona kron in se bo zavzema! za priključitev Avstrije k Nemčiji tudi proti volji antante. Ako vse to oremotrimo, končuje naš zaupnik, lahko že danes rečemo, da bo sicej- v bodoči narodni skunščini krščansko socijalna stranka najmočnejše zastopana, vendar pa sama ne imela večine. Na drugo mesto kot najmočnejša stranka pridejo Vele-nemci, dočim bo sociialno-demokrat. stranka potisnjena v opozicijo. R. W. ministra grofa Sforze pretresel tudi Jadranski problem. V naslednlem podajamo' najnovejše poročila: LDU Boulogne, 21'. Druga seja Konference se je vršila danes popoldne. Obravnavali so turško vprašanje In sklenili, naj ostane v veljavi datum 26. junij, ki je bil prvotno določen za sprejem mirovnih pogojev. Konferenca je odobrila vojaške Odredbe maršalov Focha in Wilsoria, da postanejo zavezniki gospodar]! nad Carigradom in morskimi ožinami. Nato so sklenili pozvati češkoslovaške, jugoslovanske, poljske, grške, portugalske in romunske delegate k razgovoru v Spao, ki naj bi se tikal vprašanj, ki jih neposredno vežejo z zavezniki. Konferenca je odobrila po maršaloma Pochu in Wi!sonu predloženo besedilo note, namenjene nemški vladi glede nemške razorožitve in uničenja vojnega materijala, kakor tud! dosedaj še ne popolnoma izvedenega znižanja efektivnega sta-leža nemške armade na število, ki je bilo določeno v versailloski mirovni pogodbi. LDU Boulogne, 22. Posebni poročevalec »Agence Iiavas« doznava: Zavezniki so sklenili predlagati mednarodni finančni konferenci v Bruslju v svrho mobiliziranja nemškega dolga razpis mednarodnega posojila, ki bi bil krit z nomškimi dohodki in čigar titre bi ostale nemška lastnina, a bi za sedaj bile v rokah zaveznikov. Ako bi Nemčija glede izvedbe, mirovne pogodbe kazala upornost, bi se mogle izdati prisilne odredbe, celo zasedba. Zavezniki so odločeni izvesti razorožitev Nemčije z vso stro-jjostjo. Uničenje vojnega materijala se bo pospešilo. Na prigovarjanje Venizelosa bo Grčija svoje čete, ki se nahajajo v Smirni, posiavila proti turškim nacionalistom in jim zaprla pot. Angleži bodo svoje čete ojačili Augleško brodovje sc nahaja že na potu proti Carigradu. Končno so odposlanci velesil sklenili, da jih bodo zastopali v Ber-. linu poslaniki. Konferenca v Spai se bo vršila. kakor določeno, dne 5. julija, j LDU Boultogne, 22. junija. Po nazorih posebnega poročevalca »Agence Ha vas i, ki je dobil svoje informacije o stanju pogajanj iz angleških krosov, so se francoski in angleški strokovnjaki zedinili glede načrta o plačilu nemške vojne odškodnine. Načrt bo določil celotno vsoto, ki jo dolguje Nemčija za obnovitve, dalje tudi letna odplačila, ki jih , bo morala Nemčija plačevati v svrho poravnave svojega dolga. Konferenca Je sprejela načrt maršalov Focha in W!!sona glede razorožitve Nemčije. Po tem načrtu zavezniki Nemčiji ne bodo dovolili, da si ohrani armado 200 000 mož. LDU Boulogne, 22. junija. Po poslani-ški konferenci pripravljena nota glede znižanja nemške armade na 100.000 mož je bila izročena nemški vladL Konferenca v Boulogne!!. Te dni se vrši v Boulogneu na Francoskem važna medzavezniška konferenca, na kateri razpravljajo delegati Anglije, Ja-j ponske, Francije, Italije, Belgije in. grški S i odposlanec Veaizelos o nujnih finančnih, te- ; rltorijalnih in vojaških vprašanjih, ki jim antanta doslej ni mogla priti do jedra niti na finančnem sestanku v Hytheu, niti na ; konferenci v San Remu. Boulogncške konference se udeležujejo ; Llovd George, Miileranfl, Marshall, Veni- j zelos, Chamberlain, Baifour ter maršala Foch in Wilson. Rešiti imajo: finančno vprašanje. nemške vojne odškodnine, voja- I ško vprašanje razorožitve Nemčije, terito- j Češke, Slovaške In karpatske * Ku* sije. ' *, . Na zle? vabi ne le ČOS, 'temveč :?udi vlada čSR, in sicer vam poslednja goste Jz prijateljske tujine. Vse informativno delo je v rokah Infor-mačnega narodno - gospodarskega Mradtf pri Masarykovi Akademiji Dela. Kar hočem pokazati je: da je po političnem _ prevratu sokolski izlet' prenehal biti izključno sokolska za* deva. Jugoslavija. Regentovo spremstvo. I.DU Zagreb, 21. Junija. Z regentom 1)0-do dospeli v Zagreb ministrski predsednik dr. Vesnič, minister za pošto in brzojav dr. Drinkovič, prometni minister dr. Korošec, minister za šume in rude Kovačevič in minister za socialno politiko dr. Kukovec, nadalje minister dvora Jankovič, prvi adjutant general Zečevič, drugi adjutant polkovnik Trifunovič, komandant garde polkovnik Stepčevič, podpolkovnik adjutant Popovič, podpolkovnik adjutant Velja Dl-mitrijevič, ordonančni oficir major Aleksa Dinittrijcvič, upravnik dvora major Ruke-tič, tajnik kr. pisarne Petrovič Njeguš Ud. LDU Zagreb', da bosta regenta 2f. junija. Doznava se, spremljala med drugimi tudi generala Pliveiič in Maister. # Odlikovanje. Na predlog ministra za vojno in mornarico so bili odlikovani za zasluge, pridobljene v letu 1917. ministri Stojan Protič, Ljuba Davidovlč, Mllorad Draš-kovič, ter gotovo število poslancev. Država za pesnika. Ministrski svet v Beogradu Je sklenil povodom jubileja srbskega narodnega pesnika Aleksa Šantiča, da bo dobival Šantič do svoje' smrti po, 10.000 dinarjev državne pokojnine letuo. Razna poročila. Pred rešitvijo vladne krizo v Avstriji. LDU Dunaj, 21. Junija. Kakor danes pišejo listi o notranji politični sitčacijl, bo kriza v kratkem rešena. »Relchspost« piše, j da se po včerajšnjih dogodkih more skle-j pati, da bo kriza rešena še tekom tega ted-j na in da bo narodna skupščina v četi tek ! ali petek mogla voliti novo vlado. i j Antantjna sredstva pri izvedbi mirovne pogodbe. LDU Pariz, 21. junija. Kakor poroča »Petit Journal«, se pri izvedbi mirovne pogodbe ne bo uporabljala nasilna odredba vojaške zasedbe. Sklenilo se je, da se bodo, ako Nemčija ne bo izpolnila klavzul mirovne pogodbe, prekinili gospodarski odnošaji, kar Je enako omiljeni blokadi. Mednarodna konferenca pomorščakov za bojkot proti Madžarski. LDU Ženeva, 21. junija. Mednarodna konferenca pomorščakov, na kateri so bile zastopane vse volilne države s Severno Ameriko In Avstralijo vred, je soglasno sklenila bojkot proti Madžarski. Postopamo proti navlialcem cen na Madžarskem. LDU Budimpešta, 21. Deželna contral-na komisija za proučevanje cen je opozo- rila vse trgovce In obrtnike, da se tfet uvedlo najstrožje postopanje proti vsakemu navijalcu cen, ki bo po začetku bojkota in s to pretvezo zahteval ali prejel za iU vila ali industrijske predmete večje vsote, kakor sc je plačevalo doslej. Boji med bclhnl in zamorci v Ameriki. LDU Chicago, 22. junija. V cestnih spopadih med belimi in črnci sta bila ubita dva bela in dva črnca Zamorci, ki pripadajo društvu »Nazaj v Afriko«, so azžgali državno zastavo. * Nove smernice noSItlke nemške ljudske stranko. Kakor poročajo iz Berlina, je nemška ljudska stranka predložila predsedniku nemške vlade Felirenbachu novo formulacijo smcruic svojega programa, ki se zelo približujejo zahtevam demokratov. Politični krogi sklepajo, da bo sedaj novi nemški kabinet kmalu sestavljen. Ženske porotnice. Z dne 20. junija je v Pragi porotno sodišče jelo zopet poslovati. V prvo jury je bilo izžrebanih 7 žena. Cirkus Busch razpuščen. Svetovno-znani berlinski cirkus Busch se je te dni razpustil, ker so veselični davek in zahtev# uslužbencev onemogočile naduljni obstoj. rijuluo vprašanje Turčije, politično vprašanje Rusije In morda se bo med štirimi očmi Llovd Georgea in italijanskega zunanjega Beležke. Vsesokolskl zlet v Pragi. kultura In narodno Gospodarstvo. O priliki praškega vsesokolskega zleta bo tamkaj 10 specijalnih razstav, in sicer: azs ava pol *'Jskib izdelkov v grafični diagramov! razlagi, razstava melijoracij. narodnogospodarska razstava in razstava visokih šol. industrijska razstava in razstava vzornih javnih knjižnic, razstava šolstva, socijalna in higiienična razstava, razstava denarstva in kredita ter zadružništva. Z razstavami bodo združeni strokovni ekskurzi. Tujcem v informacijo bodo izdane tujejezične publikacije in informativne brošure v francoskem, angleškem, srbohrvatskem in. nemškem ieziku. Enciklopedija o CSR izide v francoščini. Izdajo sef ludi^strokovne speeijalne razprave. Pripravne se program za strokovna delovna posvetovanja s posameznimi skupinami tujcev. Materijal bo zbran iz Gospodarstvo, Borza. LDU Dunaj, 21. junija. Devize: Berlin 425, Curih 2790. Valute: Nemške marke 421, švicarski franki 2T65, francoski franki tlT5, Italijanske lire 900, angleški funti 580, ameriški dolarji 14S, Zagreb 195—215, madžarske žigosane krone 87—99, Praga 348— 370, čehoslovaške krone 349—371, novi dinarji 775—825, LDU Curih, 21. Junija. Devize: Berlin 1445. Newyork 550, London 21.82, Pariz 43.85, Milan 33,10, Praga 12.45, Zagreb 7, 'Dunaj 3.80, avstrijske Žigosane krone 3.80. Povišanje carine ra Runjunskem. Na Rumunskem Jo uvedena za uvoz petkrat večja carina kakor je bila doslcl. Države, s katerimi nima Runumska trgovinskih pogodb, bodo pjačevale petkratno carino generalnega tarifa, a države, s katerimi veže Rumunsko trgovinska pogodba, bodo morale plačevati petkratno carino po pogodbenem tarifu. Tudi carinske globe, ki so določene po rumunskem carinskem zakonu, so odslej petkrat večje. Povišanje se motivira s padanjem valute hi z visokimi cenami vsakršnega blaga. + Za povzdigo sladkorno Industrije, Centralna vlada v Beogradu je dovolila sladkornim tvornieam, kt so pod državnim sekvestrom, 20 milijonov dinarjev posojil za nakup sladkorne repe od producentov. Denar se porabi za nakup sladkorne pese, da pesa ne propade, kakor se Je to zgodilo lani. + Preureditev beograjskega pristanišča. Stroški za preureditev beograjskega pristanišča bodo znašali več 160 milijonov dinarjev. Dela za pristanišče prevzame najbrž neki angleški tehnični sindikat, ki je izdelal načrt za velike doke. V novem pristanišču bi se stekali agrarni proizvodi naše države, Rumunije in Bolgarske, v koliko* bi bili namenjeni za Izvoz. + Izvozna carina za zgodnje sadja znižana. Finančno-gospodarska komisija ▼ Beogradu je sklenila, da se zniža izvozna carina za zgodnje sadje na dva dinarja za 100 kg. 4- Preureditev škodo vlh tvornlc. Plzenjskc Škodove tvornice so urejene na graditev do 250 lokomotiv na leto. asa Kulturne drobtine, LJUBOSUMJE. Drama v petih dejanjih. Spisal M. Arcibašev. Sobotna premiera se je sijajno obnesla IMeua N;koIajevna, žena pisatelja Sergeja Petroviča, je živahnega toda tudi lahkamišljenega temperamenta, in kot taka vati vse moške, ki se nahajajo v njeni okolici, da se varno zalhit !jo. Vse cd kneza Darbeiianlia do študentka Ser ježa. vse sc približuje Heleni z večjim ali »mišim upanjem. Helena vabi in zvabljene odbija zatrjujoč, da ne razume, kaj hočejo od nje in kak povod jim je dala za njihove ljubezenske upe. Helenin mož Sergej Petrovič vse to vidi se žalosti, jezi in odpušča, ker veruje Toda črv sum-r.je vedno boli gloda, dokler ne pride v zadnjem prizoru petega dejanja do katastrofe Sergej zadavi Heleno, ker mu ta vsled njegove po videzu opravičene ljubosumnosti na njegovo zahtevo, da pove resilico, indignirana začenja po brezuspešnem zatrjevanju zvestobe pripovedovati, kako mu je bila nezvesta, idasiravno v resnici, materijelno vzeto. ni bila. Nad svojim dejanjem glomljen Smei .vzame iz žepa urg, prisluškuje na njej, če se ni ustavd čas in začela vednost, tako strašim je njegovo trpljenje Če bi ne bdi vsi igralci tako na mestu, kakor so bili, bi bilo postalo pri vseh teh vedno se ponavljajočih prizoiih priznavanja ljubezni in ljubosumnih scenah dolgočasno V ekvir spadajoči igri Danilovi, Rakuševi in Goijupove. dobri, četudi malcpremalo ncigrani igri Aiičičevi, iznajdljivi in živahni igri ge. Klavdije-Juvanove, ki ni bila nikoli premalo originalna, da bi posta-' la vsled svoijh vodnih seksualnih ponudb zoperna, zelo simpatični figuri Semena Semenoviča Ločnika, ki ž; od dveh žensk zapuščen, od Klavdije neštetokrat varan, veruje le enemu: ženski, ne da ti bil zato še co-irafa, stiastni igri Pečkovl in samozavestnemu nastopu Škerlov emu, vsemu temu gre hvala’in priznanj;, Kar sta pa ustvaiila ga. Saričeva — Helena in Sest — Sergej to je pa izrazilo občinstvo, ki je izrcklo_ ob končni sceni priznanje z neutililjl-vim aplavzom in to po 3 urnem predstavljanju! Ljubezniva, več kot koketna, več kot živahna, svoje krivde nerazumevajoča, v nalvištJi togoti, ljubega, vse to je bila Snričeva, v vsaki novi sceni originalno iznajdljiva. poglabLiaiača && v Zbaševa.. stvaritev, Četudi ni b;lo lahko, ker ji avtor ni naložil problema, vsled Česar bi bila manjša umetnica ustvarila lutko, mesto tragične junakinje. Njeno vstvarjanje je bilo zato celi čas na vrhuncu, ker je niti za trenutek ni zapustil ^est-Sergei. Izborna maska, razpoložljiv Jas. kljub notranjemu črvu, ki ga vidiš v gestah, kroteni nas,topi, eruptiven v katastrofi, realističen po dejanju, usmiljenje vzbuiajoč v grabljenju časa, tak je bil $est. vreden partner dovršene ge. Saričeve. Bil ic vsem lep večer, — c. * iz češkega glasbenega sveta. Praški »iilahol« je 1.1. m. pod vodstvom svojega dirigenta Jar. KriČke izvajal dramatično kantato za soli, zbor in orkester »Jan Hus«, delo prerano umrlega skladatelja Jar. Jcremiaša. Kritika pravi, da se kantata odlikuje po krasoti glasbenih misli, po enotnem glasbenem toku in je mojsterskl zasnova trase’ dija, češki skladatelj Karel Welss, učenec Dvorakov, naši publiki znat po operah »Poljski žici« in »Naskok na mlin« je .zložil novo opero »Le- šetinski Kovač^ ki Je doIi.Y.elaj>i§cLy kratkim na Narodnem gledišču v Pragi svojo prvo uprizoritev. Yadav Taiich je dirigiral 27. maja t. 1. v turinskem gledišču. Regio Dvorakove in Smetanove skladbe za orkester, med njimi ciklus simfoničnih pesmi »Ma ,viastbročamol Dnevne vesti. nr Stran 3. — K notici /.Učiteljiščnik! bivši vojaki« nam piše učitelj s Koroškega, ki je tudi sam okušal hvaležnost naše avstrijakanske birokracije: Žalostno jc, da so ravno oni. ki so trpeli in v krvavem potu svojega obraza zidali nesebično temelj in hišo naše Jugoslavije, danes od staromodnih birokratičnih reforma ter je v, in doktiinarjev zapostavljeni in —• ni pretirano, če rečemo — teptani. Avstrija ie tem nadebudnim pijonir-jem kulture ubila mladost po inter-nacijah in frontah. Danes se jim pa hoče uliti še energijo do dela. Klic teh trpinov' ne sme zginiti z dnevnega reda in ostati glas vpijočega v puščavi. Gospoda on Viš. šol. svetu in ravnateljstvu! Uživite se malo v njihov položaj! Že iz. socijalnega stališča bi se jim morala nuditi pomoč. Pred ciljem so nekateri bili iz med teh siromakov. Odvedli so jih iz klopi na ljubljanski grad. Gonili so jih kit prostake po frontah Trpeli so. zatajevali so se in niso obupali. — In kdo se danes pobriga za nje? Javnost kje si? Ali bomo dopustili delati krivico onim, ki so nam pomagali ustanoviti našo Jugoslavijo. Zganite se in podregnite malo one stare birokrate, ki i:b;jajo mladini še ono malo moči. ki jo je otela iz vojne. — Za slovenske trgovce. Občine, ki želijo, da se v njih krajih naselijo slovenski trgovci, naj pošljejo tozadevne dopise nemudoma trgovskemu gremiju v Mariboru, kateri ima več trgovcev v to svrho na razpolago. — Koroška nas kliče. Informativna predavanja o Koroški %e vršijo prihodnji teden, in sicer: v ponedeljek 23. t. m. Ptuj, Marbreg, Slov. Gradec, Laško, Tržič, Krško, Litija, Višnja Gora, Velike Lašče; v torek 29. t. m.: Ormož, Šoštanj, Rogatec, Radeče, Kostanjevica, Vrhnika, Trebnje, Ribnica; v sredo 30. t. m. Slov. Bistrica, Ljutomer, Sevnica, Škofja Loka, Novome-sto, Kamnik, Lnžcraberfc, Kočevje; v četrtek L julija: Cčlje, Zg. Radgona, Gor. Grad, Šmarje, Brežice, Radovljica, Brdo; v petek 2. julija: Maribor, Kranjska gora, Mokronog, Črnomelj, Cerknica; v soboto 3. julija: št. Lenart v Slov. Gor. Vransko, Konjice, Kozje, Kranj, Metlika, Lož. Lepa-k) in letaki so razposlani na županstva sedežev sodnijskega okraja. Vse krajevne faktorje in društva prosimo, da podpirajo županstva pri razpošiljanju lepakov in preskrbe sporazumno z njimi dvorano za predavanje in določijo uro. Predavanja se vrše popoldne ali zvečer. — Glasbena Matica. V četrtek 24. junija se vrši v veliki dvoraVii Glasbene Matice produkcija gojencev, ki obiskujejo instrumentalno šolo. Nastopijo učenci na flavti, oboi, klarinetu, rogu, trompetl, pozavni In tubi. ualje n« čelu in kontrabasu. Pričetek ob 2. uri popoldne. Razven fagota so to vsi Inštrumenti velikega 'orkestra, kojih poditk se je v tekočem šolskem letu nanovo uvedel v Glasbeni Malici. K tej produkciji se vabijo vsi interesentje za Instrumentalno glasbo, zlasti oni, ki bi se želeli v prihodnjem šolskem letu posvetiti temu ali onemu pihalu ali trobilu, v prvi vrsti dijaki višjih razredov in visokošolci ter drugi ljubitelji glasbe, ki bi se hoteli Izobraziti v navedenih inštrumentih In pozneje sodelovati pri orkestru orkestralnega društva Glasbene Matice. Glasbena Matica bo v prihodnjem šolskem letu Imela za pouk večje število inštrumentov na razpolago. Po končani produkciji se sprejemajo prijave za pouk v pri hodnjem šolskem letu v posameznih inštrumentih. K. — Za sodnike lajike pri deželnem sodišču v Ljubljani so za dobo treh let imenovani: Josip Dacar, poslovodja tvrdke I. C. Maycr, Gabrijel Erzin, trgovec; Dragotin Hribar, inuusttijalec; Ivin Korenčan in Iv. Kostevc, trgovca; Vladislav Pečanka, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, 1 avoslav Sdnventncr, knjigoiržec in Jurij Verovšek, trgovec, vsi v Ljubljani. — Iz justične službe. Za deželnosodna svetnika preko sistemiziranega stanja sta imenovana okrajni sodnik dr. Erih Eberl v, Ljubljani za višje deželno sodišče v Ljubljani, in okrajni sodnik v Črnomlju dr. Fran Schaubach za okrožno sodišče v Mariboru. Društvo zasebnih uradnikov za Slovenijo vahi svoje člane in članice, da se udeležijo izleta na Vrbsko jezero, katerega bo priredil zabavni odsek društva 1. avgusta. Da bo mogoče preskrbeti pravočasno točno oskrbo Itd., ter eventuelno aoreb-nl vlak, prosimo, da se vsakdo, ki se namerava udeležiti tega izleta, prijavi pismeno ali ustmeno v društveni pisarni, Gosposvetska cesta 12. II., Iu sicer najkesnejc do dne J. julija. Višino prispevka se določi kasneje, ker je ista odvisna od števila udeležencev. K — Vsem načelnikom obrtnih' strokov-hlli zadrug v Sloveniji. V nedeljo 27. t. m. zbirališče ob 9. uri zvezni pisarni (palača trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani: ob 2. (14.) popoldne sestanek v državni obrtni šoli. Skupen obed pri »Rimljanu« (Valentin Mrak), Rimska cesta. Dohod in 'obed naznaniti do 25. J. m, Engpjbert Frati-cheftiiu. Ljubljana, " •— Čebelarsko društvo za Sfovenijd priredi v torek dne 29. junija enodnevni čebelarski tečaj za začetnike v vzornem čebelnjaku v Marijanišču. Začetek ob 9. url dop. Spored: 1. Narodno-gospodarskl pomen čebelarstva z ozirom na našo sivko. Čebclna družina. Najvažnejši življenjski pojavi. 2. Pogoji za uspešno čebelarjenje. Priprosto in napredno čebelarstvo. Popoldne: 1. A. Z. panj. Praktične vaje In opravila v prvem letu. 2. Sovražniki in bolezni čebel. Vabljeni so posebno začetniki in čebelarji, ki sc za to zanimajo. — Prošnja. Franc Debevc Iz Pckojišča prosi dotičnega gospoda, oziroma gospodarja, s katerim je med potjo iz Grahovega na Pokojišče dne 10. svečana t. 1. zamenjal par sivočrnih volov za rdeče-pisane, da mu sporoči natančen naslov. — Priporočamo. Cenjenim čitatcljem In trgovcem na deželi tvrdko F. J. Peueš, v Mostah pri Ljubljani. (OleJ inserat). — Glej današnji Inserat o hotelu Toplice na Bledu. s-f Danes, v sredo zvečer ob 8. uri se vrši Kresni večer »Zenskega telovadnega društva« v hotelu Tivoli z bogatim programom. )' Maribor. Ljubljana. —i Odstranite! Pred regentovim prihodom v Ljubljano se morajo na vsak način odstraniti sledeči spomini stare habsburške Avstrije: V vseh Šolskih poslopjih spominske plošče Franca Josipa L, v poslopju kjer se nahaja komanda mesta nemški napisi revizijske pisarne samo-nemški napis tvrdke Zanki Resljeva in sv. Petra cesta, kakor tudi na sv. Petra nasipu; cesarski orel v Prešernovi ulici in zaznamki C. kr. ki jih je še več po mestu Nadalje naps dr. Prossenegg v ^elenburgovi ulici, ki gleda izzivajoče iz veže tia ulico v samonemškem napisu. Samotiemški zamazani napis tvrdke lllbert. Kongresni trg. Vsi spominski trakovi na cesaria Franca Jožefa iz šolskih zastav. Ako se z lepa ne odstranijo ti nedostatki, naj se sestavijo deputa-cije, ki bodo v imenu narodnih društev od vsakega posameznega posestnika to energično zahtevale. Gb regentovem prihodu teh madežev ne sme več biti — Na čast generalu Krsti Smiljaniču. ki odide iz I jubljane po regentovem odhodu iz našega nresta. se ie vršil v pondeljek zvečer v hotelu »Union« častni večer, ki so se ga udeležili general Smiljanič, župan dr. Tavčar s soprogo, podžupan d*. Triller, dr. ?crjav. dr. Ravnihar, dr. Oražen, polkovnik Vučičevid, major Andrejka, kupet2n Lokar in drugi. Dr. Tavčar ie v govoru obžaloval odhod generala, ki je v kratkem času bivanja med Slovenci pokazal toliko umevanja za našo stvar Cmeral Smilianič se je za govot zahvali! s toplimi in iskrenimi besedami. Podoknico ie gen. Smiljaniču zapelo pevsko društvo »Ljubljanski zvon« pod vodstvom pevovodje g. Zorka Frelovca = Sestanek onih, katerim ie odpovedano stanovanje, oz. ki so primorani zidati hiše, se ie vršil sinoči. Na nlem so govorili dr. Svigell, dr. Pesmtnik/ dr. Furlan in diugi. - Glasbena Matica v Mariboru priredi v četrtek 24. junija ob 5. uri popoldne v kazinski dvorani javni nastop učencev prvega šolskega leta. V petek 25. junija ob 8. uri zvečer se vrši koncert učencev višjih razredov v istem lokalu. Mariborsko olepševalno društvo namerava prirejati redno vsako nedeljo promenadne koncerte v parku. Ker pa Je treba godbo plačati, se bo pobirala vstopnina, ki bo znašala 1 krono na osebo. Z nemškim napisani še vedno straši po mestu voz tvrdke Thomas Gotz v Mariboru. Ker ta tvrdka živi prav malo od Nemcev, ji priporočamo, da namesto »Sodawasscrer-zeugung« napravi na voz primeren slovenski naslov. Celfe. Šolska slavnost se vrši v Celju 28. in 29. junija na Vidov dan ter praznik sv. Petra In Pavla. Učenci bodo nastopili v pevskih eno- dvo- in troglasnih zborih. Tudi bo nastopilo nad 30 mladih Igralcev v slikoviti igri »Rdeča kapica«, ki je izborna mladinska igra. Slavnost se bo vršila v mestnem gledališču, in sicer v prid šolarskl knjižnici. Radi tatvino je bii aretiran in v zapore celjskega sodišča predan neki Oton Muznič. — Rad! vmešavanja v javno službo so zaprli nekega Alojza Vrečka iz Gaberja. Regentov obisk. Za nastanitev tujcev, ki pridejo za slavnostne dneve v Ljubljano se je osnoval poseben pododsek, ki ima svojo pisarno na mestnem magistratu (AlcstnI trg 2, nadstr. levo — kjer je centralna pisarna mestne aprovizacije). V tej pisarni se prične uradovati od četrtka naprej od 5. do 12. in od 3. do 6. Meščani so uljudno in nujno naprošajo, da dajo za jedno noč prenočišča na razpolago in to javijo v pisarni. Pripominja se, da pridejo v soboto v'Ljubljano velikanske množice, katerih gostoljubna naša prestolica ne sme puščati na cesti. Hvaležni bodemo tudi za primitivna prenočišča, lahko po več oseb v eni sobi; reflektira se tndi na postelje na tleh. Trgovina v soboto popoldne prte. Gremij trgovcev naznanja vsem svojim članom, da bodo v soboto popoldne ob priliki regentovega prihoda v Ljubljano trgovine zaprte. Vsak trgovec naj svoja Izložbena okna in portale očisti, primerno okrasi in v soboto zvečer razsvetli. Načrt okrašchja izložbenih oken se vidi v trgovini Magdič na Aleksandrovi cesti. Ker se bo ra zastave potrebovalo mnogo blaga pozivi]* gremij trgovcev one svoje člane, ki imajo tako blago v zalogi, da ga prodajo odjemalcem po zmernih cenah. Vsako izkoriščanje položaja je nečastno in se bo posk; belo, da ne uide kaznovanju Narodne noše se zbirajo v soboto v prostorih I. drž. gimnazije poIe>g Narodnega doma. Točno ob trinajstih jih odpeljejo reditelji na odločene jim prostore. j Prosi sc, da se vsi udeleženci nemudoma javilo »Odseku za narodne noše«, Deželni muzej, Bleivvcisova c., ustno ali pismeno. ! Narodno ženstvo z dežele se vabi, da se udeleži v čim večjem številu velike ljudsko veselice v nedeljo dne 27. t. m. v narodnih nošah. Skupine ali posamezne Osebe, ki bi rade sodelovale pri tej prireditvi, na) prijavijo svojo pdeležbo pismeno ali ustmeno Veseličnemu odboru v Ljubljani, ki posluje za stranke vsaki dan do nedelje v mestni posvetovalnici na magl-stratu od 6. ure zvečer dalje. V nedeljo na dan veselice pa naj se zglase dopoldne In do pričetka veselice na veseličnem prostoru (Koslerjcv vrt v Spodnji Šiški), kjer jim bo dajal odbor drage volje vsa potrebna pojasnila in navodila. Posestniki vrtov v Ljubljani In okolici sc naprošajo, da podarijo za veliko ljudsko veselico dne 27. t. m. kolikor mogoče veliko svežih rož in cvetk. Rodoljubkinje na deželi! Planinskih rož ne sme manjkati. Vsaka množina se hvaležno sprejme. Cvetje 1 bel™ za dame črna, ferfina ali pa Zcnifovanjsko skupino, ki bo nastopila prod regentom v nedeljo popoldne na Kozlerjevem vrtu, prirede Škofeljčanl pod vodstvom veletržca g. Rafka Thalerja. C. «3 ~C«-T.3TUJ- ~........ ^ Jugoslovenska Matica, — K Jugoslovanski Malici v Ljubljani so pristopili kot člani: Vse častništvo drav-ske divizije In njenih oddelkov, uradništvo: poverjeništva za notranje zadeve, poverjeništva za uk in bogočastje, poverjeništva za agrarno reformo, poverjeništva za javna dela poverjeništva za prehrano in obnovo zcuiije, delegacije ministerstva financ, predsedstvo deželne vlade, urada za zaščito beguncev, knjigovodstva deželne vlade, zdravstvenega odseka deželne vlade, oddelka za narodno obrambo, komisarijafa ministrstva saobračaja, gospodarske komisije deželne vlade za stvarno demobilizacijo; profesorski zbor univerze, vse policijsko uradništvo, vso poštno uradništvo, uradništvo magistrata in čekovnega urada, okrajnega glavarstva in rudarskega glavarstva; častniki in moštvo stalne marvene bolnice- uradnl-5tvo: ljubljanskega dopisnega urada, pokojninskega urada, davčne administracije; vsJ člani zveze jugoslovanskih železničarjev, vsi člani društva slovenskih sodnikov, čla- j ni društva Jugoslovanskih dobrovoljccv, ! 3. in 4. dirka člani akademskega društva »Jadran«; uradništvo: Jadranske banke, Slovenske Es-Iromptne banke, Mestne hranilnice, Spedi-eijske tvrdke Balkan; Moštvo finančne straže; učiteljstvo: dekliške šole pri Sv. Jakobu, meščanske šole v Spodnji Šiški, šole na Barju In klub primorskih učiteljev. Ustanovitev podružnice Jugoslovanske Matice za Kapelo-Radeuce se vrši v nedeljo dne 27. junija 1920. Popoldne Istega dne zabavna prireditev v korist Jugoslo-slovanskl Matici. Pripravljalni odbor. točki objave za dirko Določila kakof pri dne 2rt. junija. n rt Dr°rprežna 23 toplokrvne konje, Dol.člla kakor pri 6. točki prvotne objava za dirko dne 2«. junija. 5. Pi va cestna dirka v Ljubljani za' eno- in dvovprežne. Ainerikancl in njih' potomci izključeni. Dirkalni voz prepovedan. Daljava približno 24 km in sicer o Ilask-Ilirija. V nedeljo ob pol 19. uri se vrši na prostoru Ilirijo velika nogometna tekma med Ilirijo ter zagrebškim Haškom, ki bo ojačen z nekaterimi najboljšimi igralci Viktorije. Vstopnina: sedež I. vrste 20 K, II. vrste 16 K, stojišče 10 K, za člane in dijake 6 K. Ob vsakem vremenu. Spored 3. vozne dirke: 1. Enovprežna za toplokrvne konje. Določila kakor pri 1. točki objave za dirko dno 2k junija. 2. Enovprežna za toplokrvne konje. Določila kakor pri 3. točki objave za dirko dne 2*. junija. 3. Enovprežna za mrzlokrvne konje. J Predstavi v korist Udrnženfa Bled. igralcev SHS. V četrtek in pe« tek dne 24. in 25. t. m. se vršita kakor že javljeno v opernem in dramskem gledališču predstavi v korist udrnženja gledaliških igralcev SHS za pokritje stroškov, ki jih ima pododbor našega Udruženja za veliki kongres igralcev SHS v Zagrebu. Predprodaja vstopnic za predstavi od torka 22. t. m. v opernem gleda« lišču. Apeliramo na vse rodoljube inr ljubitelje gledališke umetnosti, da bodo z ozirom na plemenito svrho napolnili gledališče do zadnjega kota. Slovenski igralci hočejo nastopiti v Zagrebu čim impozantneje po številu ter zastopati častno in zadostn« slovensko gledališko umetnost in ID teraturo. Ker so sredstva našega pododbora zelo skromna fn stroški za Zagreb veliki (prehrana, stanovanje vožnja itd.), apeliramo še en« krat na slavno občinstvo, da nas v; čim večjem števifu poseti. Obe predstavi se vršita izven abonementa in n O rlvi ni __ ~ zadnjikrat v sezoni gled. igralcev‘SHS. — Udružerji vesti. ... ^o5fv,°- O^ni zbor društva »Kočevski j obratno vodstvo najbrž prisiljeno ustavili u dom‘ se vr5I v torek dne 29. Junija ! obrat, ker ne r»«n«w Zs a ” gimnazijskem 1920 ob 10. url dopoldne poslopju. Novo mesto. 8. avgusta proslavi Novo mesto desetletnico obstoja sokolske župe, obrat, ker ne razpolaga z i deponiranje pre-moga s pripravnim prostorom, kakor tudi j Za to, ker ima rudnik prf tem ogromno j škodo. Veliko delavcev namreč se potre* buje za deponiranje, še več pa se jih ba pa na veseličnem prostoru na Koslcrjevcm vrtu v Spodnji Šiški. Morebitne pošiljatve naj se naslove na Cvetlični odbor v Ljubljani. Predsedstvo Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani naznanja: Gasilna društva in gasilci, ki se udeleže regentovega sprejema, se zbero v soboto ob 14. uri pred Mestnim domom, kjer se sestavijo čete in zbori. Oprava: paradni kroj (bluza ali slavnostna suknja), čepica, brez sekirice, društva in gasilci, ki nimajo paradnega kroja ali čepic, nastopijo v čedni delavni obleki s sekirico, pasom in čelado. — Društva, ki pozdravijo regenta v svojem kraju, nastopajo vedno ket oddelek pod vodstvom župnih načelnikov ali najstarej- šega društvenega načelnika. Oprava kot zgoraj. Župni in društveni načelniki nosijo trobko čez levo ramo proti desnemu boku. Primorci in Primorke, ki se žele vdelc-žltl skupine Primorja ob priliki sprejema prestolonaslednika, naj so priglasijo za legitimacijo v »Pisarni za zasedeno ozemlje« Pražakova ul. 3/1 od 18. do 19. ure zvečer. Za .gospode le Predpisana črna. ali na vsoi ki se je v kratkem času kljub vojni mogoč- j porabilo za to, da se bi deponirani premog, no razmahnila, tako da št™ dana« jo m ga je že par sto vagonov> spraVj] v va_ gone — in pri tem se uniči skoro polovica premoga, ki na dežju in solne« razpade sr prah. Vprašamo pristojne kroge, ali sc tem« ne da -odnomočl. Govori se, da se porabi največ vagonov za lesno industrijo. Kaj b| se izvažanje lesa ne dalo toliko omejiti, v* bl pri tem ne trpela druga industrija? Slovenji Gradec. Za sokolsko slavnost katera se je preložila na 11. Julija 1920 vla* da daleč na okrog veliko zanimanje. Vrša se velike priprave; narodno ženstvoje marljivo na delu. Saj bo pa to res pomemben dan, ko bo prvič našo mesto pozdravljala z navdušenjem in hvaležnostjo sokolstvo v naši sredini. Za narodno probujo bo ta dan nedoglcdne važnosti, saj je bilo naše obmejno mesto do prevrata eno najhujšihi gnezd in vpliv nasprotnikov naše mlade domovine kaže se še danes. Sokolstvo Je poklicano s svojim zavednim narhdnim nastopom streti enkrat za vselej mlačnost In nezavednost naših ljudi], jih zdramiti, da se bodo zavedali svoje dolžnosti do domovine. — Vabimo bratska društva in prijatelje Sokolstva, da se v velikem številu vdeleže te slavnosti; ob 12. uri bo sprejem na kolodvoru in sprevod po mestu, ob 15. uri javna telovadba. Posebni vlak vozil bo Isti da« ob 21. uri Iz Slovenjgradca do Celja. no razmahnila, tako da šteje danes že 19 društev. Ta dan se vrši zlet cele župe v Novem mestu. Bratska društva naj po možnosti uvažujejo pri razporeditvi javnih nastopov ta slavnostni dan za Novo mesto. Vabila slede. Podrobnosti se objavijo v »Jugoslaviji«. K Jesenice. V noči od ponedeljka na torek so dosedaj še neznani tatovi vlomili v župno cerkev na Jesenicah. Strli so tabernakelj, ter odnesli od tam dragocene monštrance In dva ciborija. Iz shrambe v zakristiji so odnesli še eno monštranco in več kelihov. Rimsko topilce. Dne 14. t m. Je rabil poštni urad v Rimskih Toplicah pri Laškem samonemški uradni pečat »Rčinerbad In Steicrmark«. P nesemo mnogo, to pa Je Ie preveč. Odločno zahtevamo od poštnega ravnateljstva, da brez odloga uvede proti prizadetim preiskavo, ter obenem odvzame štampilijo. — Ni dovolj, da se lastnik toplic Uhlicli preko svojega nadzornika norčuje iz nas, da Ima nastavljeno nsluž-benstvo, ki ne razume nič slovenski, da se po njegovem in njegove tašče zaslugi sliši po Rimskih toplicah več nemščine ket slovenščine, zdaj nas začenjajo izzivati še državni uradi. Velenje. Pri tukajšnjem državnem premogovniku bo vsled pomanjkanja vagonov Drobiž. * Skupna kopeli In zakon. Angleški učenjak Donr.ld Clark je napisal o skupni kopelji ženskih in moških sledeče: Ml živimo v dobi, ko je zakon važnejši nego kdaj prde, a vendar ne ovira ženitve oziroma ztucona ničesar tako, kot skupna kopeli. Opazil sem, da plavajoče ženske z.eio i hladno delujejo na moški svet. Strašne čc-j pice in neokusni plavalni kostumi uničujejo I v moških vsako iluzijo o ženski dražestt. Ali je že mogoče kdo slišal, da Je kateri moški razodel svojo ljubezen dami, ki stoji pred njim vsa tresoča se v mokrem plavalnem kostumu?, Ako torej hočejo dame plavati naj bodo same Jtned seboj. — Radi tega je angleško' Ženstvo zelo besno na Clarka* Pa tudi prodajalci plavalnih kdv Stumov se hudujejo,' ker Imajo, kakor izjavljajo, ravno za to sezono , mnogo prekrasnih stvari, katere bi baje Iz vsake dame napravile morsko Venero. • Car Nikolaj In pijan dragonec. Ko sa jc car Nikolaj Pavlovič nekoč Izprehajal po obrežju, je zagledal dragonca na vozu. — »Stoj!« je velel car. — Voznik je spoznal carja in ustavil. Izprva sicer ves zbegan le namah potegnil sabljo in salutiral. — »Kaj pa delaš?« ga je resno vprašal car NlkclaJ Pavlovič. — »Peljem na glavno stražo pijanega dragonca, Vaše Veličanstvo«, se jo pogumno odrezal volak. Car se je nasmejal In mo dal pet rubljev »potnlnc« ter mu jo velel oditi v vojašnico'. Odgovorni urednik Anten Pcsc't Pr ©da se s Proda ec S30 m3 jelovega lesa ki sc ga da razžagati v poljubno dolžino in 90 m3 nmrclcovili »lesk, prvovrstno blago za mizarska dela. — Naslov pove upravništvo. 10C8 1- — —— — Predam »Iva kolesa in sicer eno moško in eno žensko. — Šušteršič, Zg. S,žira, Kosova ulica 96. 1010 Et-BKina Ji vagona prodajem odmah sa skladišča u Zagrebu. Ponudbe na upravništvo -Jugoslavije" ped šifro ,Benzin‘. 1C09 Pradam p Ssiselisl btraj znamka »Couiir* v najboljšem stanju za 15.COO K. Prodam lovsko puško in flobert pištolo. Pojrsnila daje uprava Jugoslavije v Ptuju. jProriR«! dobro ohranjen čev-(JarsSii stroj tvrdko »DUrrkopI*4. Gregor Pukshofc, f ncmchrr.ik, K'mutlc, Graben št. S5. 999 P rud a se »lobro ohranjena stara, originalna, z zlatom vezana avba (jako lepa) in zelo stari, fini, dolgi nhruii k narodni noši. Dalje se že proda moderni umivalnik z marmornato ploščo in brušenim ogledalom. Ogleda se c d 8. do 10. ure in od pol 13. do 16. ure. Naslov v upravništvu. 998 Fotografsko potrebščine, plošče, papir, razglednice i. dr. se dobi pri Knnc Franc fotograf, Ljub!jr,n-, Woiiova ulica. 1002 Acelilenjskl aparat z mnogimi ccvml in svoliljkami, ter nizka kircdoifa se cer.o proda. Sodna ul. 5 v trgovini. 9'^Š Za dekoracijo ir.Io&b, ok» u In balkonov ob prihodu Nj. Kr. Vis. regenta v Ljubljano, priporočam slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznih cvetočih in vedno zelenih rastlin. V. odličnim spoštovanjem A.Ferant, umetni in trgovski vrtnar, Ambrožev trg ftev. 3 (bivša cukrarna). 98(1 Prodam v Ljubljani lepo cnonnd-^fropno hišo v mirnem kraju z ve-Jikim vrtom. Cena ugodna. Ponudbe in vpraša se v upravništvu pod .Ugodna prilika 260'. S87 Službe: Teli ni k išče službo kot In* ruk tor čez počitnice. Tudi na deželo. Ponudbe pod r,Takoj žt. 1011“ na nr-ravništvo. 1011 esarji pozor! ' Glede preselitve se proda takoj lepa . pritlična hiša in še eno poslopje zraven, ' z dobro vpeljano mesarijo z vsemi obrt-j niškimi prostori, obstoječe iz klavnice, : mesnice, sušilnice, pralnice, ledenice, i Mipe,. drvarnice in lileva in lepim vrtom. V prijaznem in prometnem kraju v bližini Ljubljane. Cena ugodna. Poizve sc v upiavnišivu. 9-10 Mestu! stavbenik O kupi vsako muoiino Senijanžki premegokep, And. Jakil, KrntelJ, Dolenjsko, c-21 3' tl S. jSL <&/ ’ Hvl:ro izveihauo • O : štabno podjetje — tehnična pisarna Ljubljana, Slomškova ul. 19 (nasproti mestne elekrarr.c) se priporoča za vsa stavbna dela. napravo načrtov in proračunov. Delo so-lidno, cene zmerne in najboljši kvalificirani delavci. 903 IVI je ako si nabavite blago po nizki ceni. Cigaretni papir: Altesse v knjižicah 100 kom. K 155*— Tabu „ 100 . K 155 — Golub Patent 100 . K 160-— . Abadie . C0 , K 110 — Cigareinih s Se oCnic: l Renomd..................1 mil K 33 — ! Derbi...................l K 36 — Sar.etla (Altesse izdelek 1 , K 50 — Jaccbi...................1 . K 04 — .Zlatorog* pralno trdilo 1 kg K 46 — in drugo blago razpošilja vsako množino nn debelo Erker i Čertalič, Ljubljana, Resljeva cesta 20 Mizarji! Štirje samski mizarski pomočniki, iz ribniške okolice, dobijo takoj dobro in stalno mesto in dobro opravilo, pridnemu delavcu se povrnejo potni stroški. 1. Jugoslovanska tovarna pokučtva, Sunja, Hrvatsko. 1001 Vstibomfne napise izvršuje po nizkiir cenah Franjo Bricelj, črkoslikar, LJUBLJANA, Seienburgova ul. 6. Zahtevajte proračun! 1003 Zmožnega Ih izvežbanega prodajalca v galanterijski stroki, spreimc tvrdka F. M. Sclimttt. 992 Razno: Slike za legitimacije Izvršuje najhitreje Idugon IlibJer, fotograf, ■JJubJjana, Valvazorjev trg 7. nasproti Krlžanske cerkve. Mlada vdova z dvema malima otrokoma brez vseh sredstev, prosi cenjene gospodinje, da bi njej dale perilo jra krpati, da zamorc sebe in svoje otroke preživeti. Delo bede izvrševala dobro, poceni in pošteno na svojem domu. — Poizve se v upravništvu „Jugoslavije* pod »Poštenost*. 1012 Kupulem !n prodajam »so vrsta siarino (antikvitete) kakor: narodne nošo, umetnine, preproge, starinska stekla in jporcelan itd., kako* tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-nijonfrcn posredovalec pri prodaji in nakupu posestev in nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10. 86 s® spre&m® fcafo©!. Pismene ponudbe na poštni predal 74. 9 jjj ledina alkalično i j od na C4C* radioaktivna terma na kontinentu termalno 1 blatno kupali ste u Slavoniji ISfečB sigurno roumatisam, išias, ko-stolom, exudate, želu-čane i bubrežne le dječje bolesti, diabetes, konsti-tualue bolesti i nrleries-Icloros. — Kupalište otvo-reno ejelu godinu. Veliki liajmodernije uredjeni pe-rivoj. Zabave: koncerti kino kupališna glazba, tennisitd. Prospekte šalje 1 upute da bcsplatno Uprava kupolišta LIPI K. prvovrstna, starejša moč z zaupnemu mestu primernim nastopom verziran v vseh komercijelnih in pisarniških manipulacijah, samostojen korespondent v vsaj treh jezikih, z večletno prakso v enaki službi se sprejme. Nastop takoj. Ponudbe ha upravo lista pod šifro „A. J. K.‘ Industrija žesfe d. d. ZAGREB, Boškoviceva ulica 7. Br zelo vi s SplriMitinduslrija. Telefon Inferurben 4-M. Imade u Ljubljani thlzdlSls finog raflnlranog Iplrlla kod: „BALKAN“ trgovska speti. In kcirJs. delnlEka tirukha, te dobavlja iz svojili tvornica surovi špirit za tvornicc oeta i densfurlrani špirit na 1 veliko. Narudžbo prima glavni zastupnik HAVRO F&iRST, Ljufcljar.a, Sotina utica fitev. 5. 963 In knkročo kupujem na veliko. Za šahiranje i sušenje dajem drage voljo poduku. Karol Szerdahelyl, trgovina vegeiabiličnlm i medicinskim drogama na veliko. Bega Sveti, Gjurgja, Banat. PS Ulil Kil dešia nova raznovrstna dvokolesa z najboljšo pnevmatiko, posebej plašče, zračna čreva hi vsakovrstni deli za dvokolesa In razne stroje. Vzamejo sc tudi stara dvokolesa in stroji v račun. F. Baijel, Ljubljana, Klari trg štev. 28. 1300 plugov železnih, za eno brazdo, z 15—20 cm globokim rezom, z dvojnatim in navadnim globočkom, z železnimi dvokolnicami, kompletnih z vsemi deli v rezervi, 650 jeklenih (otlih) postelj navadnih in otročjih postelj, z žimnicami iz jeklene žice, belih, lakiran email, na koleščkih, otročje posteljice z belimi bombažastimi mrežami, 200 nočnih omaric z jeklenimi (otlimi) nogami, iz mehkega lesa, s predalčkom, belih, lakiran emaiJ, vse najboljša in precizna izdelava, takoj dobavno iz skladišča na Dunaju. Dopise prosim na naslov: Joh. Janisch’s Nachf. G. m. b. H. WIEN XVI , Nauseagasse No. 25, 148. štev. e, sprejme lesna trgovska in industrijska družba v Sloveniji. Prednost imajo gospodje s prakso v Icsr.i trgovini i.i s poznavanjem hrvatskega in'nemškega, po mogočnosti tudi italijanskega jezika v besedi in pisavi. Plača po dogovoru, nastop službe takoj. Ponudbe pod šifro »Lesna industrija" na upravništvo lista. preje „I.OUISENI3AD'-* popolnoma prenovljen « "V r? Mi MA tej £ Gl m* BO «te*• t/ U S V. « K ■ O * S M *. & Č a f* * IP«! (BUa i m\ S' /,a iluminacijo o priliki prestolonaslednikovega obiska odaaja v vsaki množini na veliko in malo tvrdka R m p w U T7 • ^ IPŠi R B •S*!') a I b \Š CŽX B M Lar’ VM B (Sik C V Krvatska salama vrste tO priznano najbolje in najizvrslnejše kakovosti, potem drugi tovarniški proizvodi, kakor letna salama, ter salama iz šunke, suho Anoninl fn inforra. zavod .jVEDEŽ1- Karifccr. [ svinjsko meso, razne vrste slanine, zajamčeno čista svinjska mast po najnižjih dnevnih cenah. Odprava z železnico in pošto. j Prva hrvatska Ivornica salam, sušenega mesa in masti Gavrilovica sinovi d, d. PETRINJE. Veliko hrvatsko podjetje išče za svojo v velikem mestu : Banata nameščeno podružnico: 7,:i juh stuje, lep in mečan, večje postave k n p I z opremo ati brez 5 f lil E J 6KIL, Klitij (Saiffljsio). , P. n. trgovstvu in občinstvu naznanjam, da sem dobil od ministrstva za trgovino koncesijo za etvoritev * j veščega bilanciranja, prvovrstno moč, © © 11 f 8 f i i E j j sl i S § I ŠIB i S jpopoInoma sarao8t°ino mo5> veščega strojepisja in zmožen nemščine, ki preskrbuje informacije zasebnega in trgovsko-kreditnega značaja vedno točno in zanesljivo, ker imam zvezo s sve-tovnoznanimi tvrdkami. Abcmna-kuponi se izdajajo v pisarni v Mariboru, na Grajskem trgu J, L nadstropje (restavracija »Maribor*.) S spoštovanjem Ivan Šober. veščega stenografije, pisalnega stroja, tej: ima lep rokopis. Refleklanti iz mlinske, žilne ali sorodne stroke imajo prednost. Povoljni pogoji obstanka, dobra plača. Obširne ponudbo (curriculum vitae, reference, zahtevek o višini plače itd.) naj se pošljejo na Češko-jugoslovanski oglasni zavod J. Herejk, Zagreb pod šifro »Samostalan radnik br. 2345. Poziv na upis 8 II. emisije dionica Prva redovna glavna skupština dioničara Banke Vojvodine d. d. v Novom Sadu od 29. maja 1920. zaključila je povišenje dioničke glavnice od K 5,000 GOO*- na K 20,000.000 - izdavanjem 15.000 novih dionica po K 1000'— nominale. Nove dionice učcslvuju na banČinom dobitku od 1. jula 1920. Emisija novih dionica obaviči se uz sledeče uslove: .v ^ Dosadašnjim dioničarima prepusta se BOOO novih dionica, tako, da dionicar ima pravo, da na svaku staru dionicu upiše jednu novu po ceni od K 1010 — po dionici. 2. Osim toga ima svaki stari dionicar pravo, da na svakih 5 starih dionica upiše 4 nove po ceni od K 1210 — po dionici. Slomke izpod 5 komada neče se uzimati v obzir. . 3. Dionice, koje po dioničarama ne budu optirane, ustuplče se nedio-mcarima uz cenu od K 1510-— po dionici. Upis po Sinje 10. juna o. g. 1 traja do 80. juna o. g. Uplata dionica vrši so na sledeči način: a) kod upisa ima se položiti 50°/« od emisionog tečaja; b) ostatak s dodatkom 8 7. kamata od 1. jula o. g. do dana uplate ima se položiti do 1. oktobra o. g. ' Kcd upisa i uplate I. obroka dionica izdače Banka Vojvodina blagaj-njckti potvrdu, dok če kot uplate II. obroka izdati priVremenu potvrdu, koja ce se taka zameniti sa originalnim dionicama.