Letnik 1908
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 4. aprila 1908.
Vsebina: Št. 63. Ukaz, s katerim se objavlja vzorni opravilni red za deželne urade „Občega pokojninskega zavoda za nameščence“.
6S.
Ukaz ministra za notranje stvari z dne 1. aprila 1908. 1.,
s katerim se objavlja vzorni opravilni red za deželne urade „Občega pokojninskega zavoda za nameščence“.
Po § 93 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.) o pokojninskem zavaro-
vanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah se objavlja za de želne urade „Občega pokojninskega zavoda zaena-meščence“, ki se ustanove po § 53 omenjenga-zakona, naslednji vzorni opravilni red.
Bienertli s. r.
Opravilni red
za
deželni urad „Občega pokojninskega zavoda za nameščence“
v...............
I.	Obča določila.
§ 1.
Okoliš po § 53 zakona* *) v.................
ustanovljenega deželnega urada „Občega pokojninskega zavoda za nameščence“ se razteza na**)
§ 2.
Deželnemu uradu je izročeno vse občevanje z njegovimi udi.
Zlasti ima naslednja opravila:
1.	sprejemati priglasitve o zavarovalni dolžnosti in kontrolirati dolžnost zavarovanja in pri-glaševanja ;
2.	imeti v razvidnosti zavarovanju zavezane osebe v zavarovalnem katastru;
3.	predpisovati in pobirati premije; •
4.	sprejemati zahteve, ki jih stavijo zavarovanci, in preodkazovati jih rentni komisiji;
5.	imeti v razvidnosti rentnike v rentnem katastru in kontrolirati uživajoče upravičene prejemnike ;
Opomnji.
*) Z „zakonom“ je umeti vedno „zakon z dne 16. decembra 1906.1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.) o pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah“.
**) Tukaj je vstaviti teritorijalno področje deželnega urada.
6.	ustavljati rentna plačila ter odtegovati rente in podpore potom postopka, ki ga je izvršila rentna komisija.
Razen tega ima deželni urad pravico staviti predloge o tem, kako se nalagajo glavnični zneski (§ 47, odstavek 1, § 88, odstavek 3, zakona).
Deželni urad oskrbuje svoja opravila v imenu pokojninskega zavoda.
§ 3.
Razglasi deželnega urada se objavljajo pravnomočno tako, da se enkrat objavijo v uradnih deželnih listih........................
Odboru je prepuščeno objave naznanjati udom še kako drugače.
8 4.
Za deželni urad podpisujeta načelnik ali njegov namestnik skupno s tajnikom ali njegovim namestnikom tako, da pristavita s štampiljo predtiskanim ali od kogarkoli pisanim besedam „Deželni urad občega pokojninskega zavoda za nameščence v.....................“ svoj svojeročni podpis.
§ 5-
Deželnemu uradu pripadajo zavarovanci, ki imajo opravilo v njegovem okolišu, in njih službo-dajniki 1er tam stanujoči prostovoljni zavarovanci.
V dvomu velja sedež obrata za kraj opravila.
Pripadnost službodajnika k deželnemu uradu se ne izpreminja s pripadnostjo h kakemu drugemu deželnemu uradu.
Deželnemu uradu so odkazane tudi osebe, ki so nameščene pri inozemskem opravilišču kakega tuzemskega obrata; pripadnost deželnega urada se mora v tem primeru ravnati po sedežu tuzemskega obrata.
II.	Uprava.
§ 6.
Opravila deželnega urada oskrbuje:
1.	odbor,
2.	rentna komisija,
3.	glavni zbor.
Kakor izvršilni organi poslujejo :
4.	upravna komisija,
5.	tajnik deželnega urada in
6.	eventualno ustanovljene krajne agenture.
a)	Odbor.
8 7.
Odbor deželnega urada je sestavljen iz načelnika in 10 udov, izmed katerih mora polovica pripadati skupini delodajnikov, polovica pa skupini zavarovancev. Za vsakega uda je treba voliti nado-mestnika.
Načelnik se izkazuje z dekretom o imenovanju, odborniki, ki jih voli glavni zbor, pa s poverilnico, ki jo je izdal načelnik.
§ 8.
Načelnika deželnega urada imenuje za dobo petih let minister za notranje stvari, poprašavši deželni odbor, oziroma deželne odbore.
Načelnik mora bili avstrijski državljan in prava vešč in mora, ako moči, stanovati na sedežu, vsekakor pa v okolišu deželnega urada in ne sme biti ud pokojninskega zavoda.
§ 9.
Načelnikovega namestnika voli odbor iz svoje srede brez ozira na skupino udov (službodajnikov ali zavarovancev).
Odbornike in njihove nadomestnike voli glavni zbor izmed udov pokojninskega zavoda, pripadajočih deželnemu uradu (§ 5) v ločenih volitvah.
Biti morajo avstrijski državljani.
Vsaj dve petini iz posameznih skupin voljenih odbornikov in nadomestnikov morata stanovati na sedežu deželnega urada ali v njegovi neposrednji bližini.
V odbor ne morejo biti voljeni:
1.	Vse osebe, ki so pod varstvom ali kuratelo.
2.	Tisti, ki uživajo preskrbo revnih iz javnih ali občinskih novcev ali so jo uživali v letu nepo-srednje pred volitvijo ali ki živč sploh od javne milodarnosti.
Za preskrbo revnih ali za dejanja javne milodarnosti pa z ozirom na volilno pravico ni smatrati: podpor iz bolniških blagajnic, rent za nezgode ali onemoglost, oprostitve od šolnine, podelitve učil ali ustanov, ter tudi ne pomoči v sili.
3.	Osebe, o katerih imovini je bil razglašen konkurz, dokler traja konkurzno razpravljanje.
4.	Tiste osebe, ki so bile obsojene na kazen zaradi hudodelstva ali zaradi prestopka tatvine, po-neverjenja, njega udeležbe ali goljufije (§§ 460, 461, 463, 464 k. z.).
Ta posledica obsodbe naj neha pri hudodelstvih, naštetih v § 6, št. 1 do 10 zakona z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 131), s koncem kazni, pri drugih hudodelstvih, ko poteče deset let, ako je bil krivec obsojen najmanj na petletno kazen, in razen tega ko poteče pet let, pri zgoraj navedenih prestopkih pa, ko potečejo tri leta po koncu kazni.
Ako se ukrenejo s kazenskim zakonodajstvom nova določila o tem, zaradi katere kazenskopravne obsodbe in za katero dobo izgubi kdo volilno pravico in volivnost za občinske zastope ali je ne sme izvrševati naj veljajo ista določila tudi gledé volilne pravice v odbor.
§ 10.
Poslovna doba voljenih odbornikov in nadomestnikov traja pet let.
Odstopajoči odborniki in nadomestniki se lahko zopet volijo.
§ H.
Odbornikov mandat ugasne, ako izgubi voliv-nost v odbor (§ 9).
§ 12.
Ako izstopi odbornik pred pretekom poslovne dobe ,iz odbora ali ako je tudi le začasno zadržan' naj pozove načelnik dotičnega nadomestnika.
Poziv nadomestnikov na mesto odbornikov, ki so izstopili, je treba v osmih dneh naznaniti pristojnemu političnemu deželnemu oblastvu in pokojninskemu zavodu.
§ 13.
Odboru je naloženo:
1.	voliti načelnikovega namestnika;
2.	voliti upravno komisijo:
3.	voliti odposlance za občni zbor pokojninskega zavoda;
4.	postaviti rentno komisijo in volilno komisijo za izvršitev volitve odposlancev za glavni zbor ;
5.	predlagati, kako naj se nalagajo glavnični zneski v zmislu § 88, odstavek 3 zakona;
6.	izrekati mnenje ob nastavljanju in odpuščanju stalnih uradnikov in služabnikov;
7.	določevati število in prejemke začasnih uradnikov.
Š 14.
Načelnik zastopa deželni urad v opravilih, ki so mu odkazani, določa rokove in dnevni red glav nega zborovanja ter odborovih sej, sej rentnih, upravnih in volilnih komisij, sklicuje glavno zborovanje in imenovane seje in predseduje v njih
Načelnik mora ukreniti, kar je potrebno za izvršitev sklepov glavnega zborovanja in odbora, in ustavljati sklepe, ki po njegovem mnenju nasprotujejo zakonu, ustavu pokojninskega zavoda ali opravilnemu redu deželnega urada ali ki škodujejo interesu pokojninskega zavoda, ter jih predložiti načelstvu pokojninskega zavoda v razsodbo. Sklep je ustavljen dotlej, da razsodi načelstvo pokojninskega zavoda.
Njegova dolžnost je ukreniti izvršilno izterjavo zastalih premij z zamudnimi obiestimi vred po § 38 zakona.
Njegovi disciplinarni oblasti so podrejeni plačani uradniki deželnega urada ; on mora na podstavi tajnikovih predlogov ali svojih opazovanj uvesti in izvršiti disciplinarni postopek.
Pri disciplinarnih pregreških, ki kažejo, da je opravičeno odpustiti uradnika, mora načelnik predložiti primer odboru, da se sklepa o mnenju, ki ga je podati načelstvu pokojninskega zavoda in na čigar podstavi načelstvo dokončno razsodi.
§ 15.
Ako je načelnik ^adržan, preidejo njegove pravice in dolžnosti na načelnikovega namestnika.
§ 16.
Odbor se zbira po potrebi, najmanj pa ob začetku vsakega koledarskega četrtletja.
Odbor se mora sklicati nemudoma, ako to zahtevajo najmanj trije odborniki.
Vsako odborovo sejo mora sklicati načelnik s priporočenim pismom najmanj osem dni pred dnevom, določenim za sejo; v tem pismu je treba naznaniti kraj, dan in uro, kje in kdaj se vrši seja, ter dnevni red.
Odborniki, ki so zadržani udeležiti se seje, morajo to brez odloga naznaniti načelniku.
Ako razvidi načelnik iz došlih opravičevalnih pisem, da bi bila seja nesklepčna, mora sejo pravočasno odpovedati in jo vnovič sklicati na poznejši rok.
§ 17.
Predseduje načelnik ali njegov namestnik in, če sta oba zadržana, odbornik, ki ga določi za to načelnik, oziroma njegov namestnik.
Odbor je sklepčen, ako so bili v redu povabljeni vsi odborniki in ako so od vsake skupine, (službodajniki in zavarovanci) navzoči vsaj 3 od borniki.
Odbor sklepa z navadno večino glasov. Kadar je enako število glasov ali tudi drugače, ako oddajo vsi odborniki iz skupine službodajnikov mnenje, ki je različno od mnenja odbornikov iz skupine službo-jemnikov, odloči glas tistega, ki predseduje. Vsa-
kemu navzočemu odborniku je dano na voljo, da dâ svoje mnenje, ki se razločuje od sklepa večine, na zapisnik.
§ 18.
. Gledé volitve odposlancev za občni zbor pokojninskega zavoda naj se uporabljajo zadevna določila ustava pokojninskega zavoda.
Za načelnikovega namestnika je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov; ako je enako število glasov, odloči med predlaganimi kandidati žreb, ki ga potegne predsednik.
Vse ostale, odboru naložene volitve se izvršč v ločenih volitvah odbornikov iz skupine službodaj-nikov na eni strani in zavarovancev na drugi strani tako, da voli vsaka skupina po polovico funkcijo-narjev, ki jih je voliti. Izvoljeni so tisti, ki so dobili v dotični skupini največ glasov. Med tistimi, ki so dobili enako število glasov, odloči žreb, ki ga potegne predsednik.
Vse volitve se vršč z glasovnicami; načelnik naj ne glasuje pri volitvah.
§ 19.
V odborovih sejah bodi redno navzoč tajnik in njegov namestnik s posvetovalnim glasom in eden izmed obeh uradnikov mora hkratu poslovati kakor zapisnikar.
O razpravah je pisati zapisnik, v katerem bodi naveden čas začetka in konca seje, imena vseh navzočih, imena opravičeno odsotnih odbornikov, dnevni red ter sklenjeni sklepi z navedbo razmerja glasov.
Zapisnik morata podpisati predsednik in zapisnikar in prepis je predložiti pokojninskemu zavodu.
§ 20.
Odborniki opravljajo svojo službo kakor častno službo, toda izdatke v gotovini jim je treba povrniti ter za eventualna dela, ki zahtevajo več truda, dovoljevati primerne nagrade, ki jih določi občni zbor pokojninskega zavoda. Do zadevnega sklepa ne sme presegati višina teh nagrad za načelnike po 2000 K na leto, za poslujoče odbornike po 1500 K. V teh mejah naj sklepa o višini nagrade odbor.
b)	Rentna komisija.
§ 21.
Za sklepanje o rentah in vzgojevalnih prispevkih, ki pristajajo po določilih zakona, se postavi iz srede odbora rentna komisija. Ta komisija je sestavljena iz odborovega načelnika ali njegovega namestnika kakor predsednika in dveh udov, izmed katerih se voli po en ud iz obeh skupin odbora (službodajniki in službojemniki).
Seje rentne komisije se vršč po potrebi. Na seje je treba vabiti vse ude komisije najmanj osem dni pred dnevom seje proti prejemnemu potrdilu obvestila, v katerem je treba kratko navesti tudi stavljene zahteve, o katerih se bode sklepalo.
Rentna komisija je le sklepčna, če so navzoči vsi udje.
Kadar se glasuje, naj glasuje tudi predsednik.
O razpravah in sklepih rentne komisije mora pisati tajnik ali njegov namestnik zapisnik in podpisali ga morata predsednik ter zapisnikar.
Ako se ne doseže soglasen sklep komisije, da se pripozna ali odkloni zahteva rente, ali o izmeri rente, končno o odtegnitvi rente, se morajo zadevni spisi z zapisnikom vred predložiti načelstvu pokojninskega zavoda v odločbo.
Udom rentne komisije, ki jih izvoli odbor, gre odškodnina, koje višino določi občni zbor pokojninskega zavoda.
c) Glavni zbor.
§ 22.
Glavni zbor sestajaj iz odposlancev. Odposlanci in njihovi nadomestniki morajo biti svojepravni udje pokojninskega zavoda.
Aktivno volilno pravico imajo vsi deželnemu uradu pripadajoči zavarovanci in njihovi službodajniki.
Vsak volilni upravičenec ima en glas. To velja tudi gledé tistih službodajnikov, ki imajo v okolišu deželnega urada več obratov, v katerih so nameščeni zavarovanci.
Službodajniki imajo pravico prenesti svojo pravico glasovanja na pooblaščenca, o tem pa morajo obvestiti deželni urad.
Poslovna doba odposlancev in njihovih nado-mestnikov traja pet let.
§ 23.
Za volitev odposlancev in njihovih nadopiest-nikov se delijo vsi zavarovanci in njihovi službodaj-niki po vrsti obrata, v katerem imajo zavarovanci opravilo, v štiri poklicne volilne razrede*), in sicer:
a)	Kmetijstvo in gozdarstvo,
b)	industrija in obrt,
c)	trgovina in promet,
d)	svobodni poklici.
Ako prostovoljno zavarovana oseba ni nameščena, se ravna pripadnost k volilnemu razredu po obratu, v katerem je imel dotičnik opravilo v času prej obstoječe zavarovalne dolžnosti.
Ako pripadajo nameščenci službodajnika različnim volilnim razredom, je službodajniku dano na voljo izbrati si volilni razred, v katerem hoče izvrševati svojo volilno pravico, dolžen pa je obvestiti deželni urad, kateri volilni razred si je izbral.
Na omenjene volilne razrede pride, in sicer v primeru:
a)	..........odposlancev,
b)	..........
c)	.... *	p
d)	..........
zavarovancev in prav toliko odposlancev službo-dajnikov*).
Število nadomestnikov mora biti enako številu odposlancev.
§ 24.
Natančnejša določila o uvedbi in izvršitvi volitve odposlancev in njihovih nadomestnikov so v §§ 40 do 51.
§ 25.
Glavni zbori so ali redni ali izredni. Sklicuje jih načelnik in vršč se na sedežu deželnega urada.
*) Število odposlancev, oziroma nadomestnikov je odvisno od števila pripadajočih udov tako, da prideta na vsakih tisoč udov dva odposlanca, oziroma dva nado-mestnika. Odlomki pod tisoč ne pridejo v poštev. Ako poklicni volilni razredi (a do d) ne obsegajo po tisoč udov, jih je treba primerno zložiti.
Število odposlancev, ki se volijo, pa znaša najmanj trideset in največ sto.
Redni glavni zbor se mora zbrati najmanj dva tedna in največ šest tednov pred vsakočasnim potekom odborove poslovne dobe.
§ 26.
Izreden glavni zbor se more sklicati, kolikor-krat zahtevajo to opravila, in se mora sklicati, ako sklene to kak glavni zbor ali ako zahteva vsaj ena tretjina odposlancev kake skupine z navedbo razlogov. V teh poslednjih primerih se mora vršiti glavni zbor najpozneje v šestih tednih od dneva sklepa ali zahteve, ako sklep glavnega zbora ne določi kaj drugega.
§ 27.
Vsak glavni zbor se skliče najmanj tri tedne poprej s tem, da se razglasi čas in prostor, v katerem se zbere, in dnevni red tako, kakpr je predpisano v § 3 ; v dnevnem redu je treba kolikor moči določno oznameniti posamezne predmete, o katerih se bode sklepalo; zlasti je navesti nameravane iz-premembe opravilnega reda z njihovo bistveno vsebino.
§ 28.
Dnevni red glavnega zbora določi načelnik.
Predlogi udov se vzprejmejo v dnevni red glavnega zbora le tedaj, ako se izročč pismeno za redni glavni zbor najpozneje do 1. dne januarja leta zborovanja, za izreden glavni zbor pa hkratu, ko se zahteva sklic (§ 26).
8 29.
V glavnem zboru predseduje načelnik, če je zadržan, njegov namestnik, če sta Zadržana oba, pa ud, ki ga določi za to odbor.
Glavni zbor je sklepčen, ako je v vsaki izmed obeh skupin (službodajniki in zavarovanci) navzoča vsaj ena tretjina odposlancev.
Ako je glavni zbor nesklepčen, se mora vršiti v šestih lednih drug glavni zbor z istim dnevnim redom, ki more potem glede predmetov tega dnevnega reda veljavno sklepali brez ozira na število navzočih. Na to okolnost je treba izrečno opozoriti I v razglasu, s katerim se skliče glavni zbor.
Sklepa se z absolutno večino glasov; za sklepanje o izpremembah opravilnega reda je potrebna dvetretjinska večina.
Veljavni sklepi, izvzemši sklepe o predlogih za sklic izrednega glavnega zbora, se morejo sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu.
§ 30.
Volitvé, ki jih izvrši glavni zbor, se morajo vršiti v ločenih volitvah službodajnikov na eni strani in zavarovancev na drugi strani iz njihove srede. Vršč se pod predsednikovim vodstvom z glasovnicami tako, da voli vsaka izmed obeh skupin (službodajniki in zavarovanci) polovico števila tistih, ki jih je voliti.
Izvoljeni so tisti, ki so dobili v obeh skupinah največ glasov. Med tistimi, ki so dobili enako število glasov, odloči žreb, ki ga potegne predsednik.
§ 31.
O teku vsakega glavnega zbora mora sestaviti tajnik deželnega urada zapisnik, v katerem je navesti dnevni red in dognati, da je bil zbor v redu sklican, njegovo sklepčnost, storjene sklepe ter izvršene volitve. Zapisnik morajo podpisati predsednik ter dva navzoča uda, ki ju določi za to, in zapisnikar.
Prepis zapisnika je predložiti pokojninskemu zavodu.
§ 32.
Glavnemu zboru je pridržano:
1.	Voliti odbornike in njihove nadomestnike ;
2.	voliti štiri prisednike in potrebne namestnike za razsodišče;
3.	sklepali o opravilnem redu, pridržuje privolilo načelstva pokojninskega zavoda in državno odobrilo;
4.	določati eventualne nagrade za odposlance glavnega zbora.
Prisedniki za razsodišče morajo pripadati polovica skupini delodajnikov, polovica pa skupini
zavarovancev. Udje razsodišča ne smejo pripadati niti načelstvu pokojninskega zavoda ali odboru deželnega urada niti biti v službi zavoda.
d) Upravna komisija.
§ 33.
Upravna komisija sestoji iz načelnika ali njegovega namestnika kakor predsednika, iz dveh na sedežu deželnega urada ali v njegovi neposrednji bližini stanujočih odbornikov in iz vodilnega uradnika (tajnika) deželnega urada ali njegovega namestnika; uradnika imata samo posvetovalen glas.
Izmed udov upravne komisije mora eden pripadati skupini delodajnikov, eden pa skupini zavarovancev. Voli ju odbor vsako leto v svoji prvi seji.
§ 34.
Upravna komisija ima svoje seje po potrebi.
Sklepa se lahko samo, če so navzoči vsi udje, in soglasno. Ako se ne more doseči sklep, je treba stvar predložiti odboru.
§ 35.
Upravna komisija oskrbuje nastopna tekoča opravila deželnega urada:
1.	Ona sklepa o vseh naredbah gledé predpisovanja in pobiranja premij, gledé kontrole zavarovalne in zglaševalne dolžnosti, plačevanja premij in rentnikov,
2.	stavi predloge za ustanovitev krajnih agentur.
Nadalje ji je naloženo oskrbovanje poslov, ki jih pokojninski zavod morda izroči deželnemu uradu.
§ 36.
Udom upravne komisije pristoja odškodnina, koje višino naj določi občni zbor pokojninskega zavoda na predlog deželnega urada.
e)	Plačani uradniki.
§ 37.
Plačane uradnike deželnega urada je po obrazcu, ki je pridejan pravilom pokojninskega zavoda, vzeti v prisego in dolžnost in podrejeni so načelnikovi disciplinarni oblasti.
Stalne uradnike in služabnike imenuje in odpušča načelstvo pokojninskega zavoda poprašavši odbor deželnega urada, začasne uradnike pa imenuje in odpušča upravna komisija, končno imenuje in odpušča pisarniške pomožne delavce in začasne služabnike tajnik po navodilih, ki jih o tem določi odbor. Stalni uradniki se izkazujejo z dekretom o imenovanju.
§ 38.
Vodilnemu uradniku deželnega urada (tajniku) je naloženo upravno poslovodstvo po opravilnem redu in po danih mu posebnih navodilih.
On je organ, ki mora izvrševati sklepe in odredbe glavnega zbora, odbora, upravne in rentne komisije ter zaukaze pokojninskega zavoda in oskrbovati tekoča opravila.
Tajnik ima pravico zaukazati, kako naj se rešujejo ta opravila, toda odgovoren je odboru in pokojninskemu zavodu za pravočasno in stvarno izvršitev. Tajnik je dolžen udeleževali se posvetovanj glavnega zbora, odbora in komisij s posvetovalnim glasom, pisati zapisnike, poročati o predmetih svojega opravilnega delokroga in stavljati predloge, ki se mu zdé potrebni.
Tajnik ima pravico nastavljati in odpuščati pisarniške pomožne delavce in začasne služabnike v okviru pravil, ki jih določi odbor, zoper stalne uradnike predlagati pri načelniku uvedbo disciplinarnega postopka in jih dotlej, da razsodi načelstvo pokojninskega zavoda, odstaviti od službe.
Tajnik mora urediti krajne agenture in jih nadzorovati, ne kraté nadzorne pravice pokojninskega zavoda.
Ako je tajnik zadržan, ga mora namestovati v vseh njemu naloženih stvareh uradnik deželnega urada, ki ga določi za to načelstvo pokojninskega zavoda.
f)	Agenture.
§ 39.
Ako se ustanové krajne agenture, se jim lahko izročč naslednje dolžnosti:
1.	Sprejemanje priglasitev in odglasitev za zavarovanje ;
2.	izročevanje zavarovalnih listin in izkaznic za ude;
3.	sprejemanje naznanil o izpremembah, ki se morajo naznanjati.
III.	Uvedba in izvedba volitev odposlancev za glavni zbor.
§ 40.
Volitev uvede in izvede volilna komisija, ki sestoji iz načefnika kakor predsednika in štirih udov, ki jih voli odbor iz svoje srede.
Izmed izvoljenih udov komisije mora pripadati polovica skupini službodajnikov, druga polovica pa skupini zavarovancev.
Volitev se mora razpisati tako, kakor je predpisano v § 3, najmanj štiri tedne pred določenim dnevom volitve; v razpisu je treba navesti kraj, dan in uro volilnega dejanja ter število odposlancev, ki jih je voliti v posameznih volilnih razredih. Hkratu z razpisom volitve je treba razgrniti imenik udov (volilni kataster) udom na vpogled.
§ 41.
Hkratu z razpisom volitve je odposlati vsakemu službocjajniku, oziroma njegovemu pooblaščencu po eno glasovnico za službodajnika samega in za vsakega zavarovanca, ki ima pri njem opravilo.
Službodajnik, oziroma njegov pooblaščenec je dolžen posameznim zavaiovancem nemudoma izročiti za nje določeno glasovnico.
Tistim, ki so prostovoljno zavarovani, je poslati glasovnico naravnost.
Glasovnice je narediti za službodajnike in za zavarovance v različnih barvah.
§ 42.
Glasovnice je urediti tako, da se dadö zapreti, in jih opremiti z odrezkom, ki še da odločiti.
Na glasovnicah mora deželni urad, pritisnivši pečat, narediti razviden volilni razred, kraj, dan in uro volilnega dejanja, ter število odposlancev, ki jih je voliti.
Na odrezku mora biti naveden volilni razred, ime volilnega upravičenca, številka izkaznice za uda ali zavarovalne listine.
Tem vpisom, ki jih opravi deželni urad, je pritisniti njegov pečat.
§ 43.
Ob izdaji glasovnic se je ozirali na vse ude, ki so vpisani v imenikih volilcev, dopolnjenih do tri dni pred razpisom volitve.
Kake reklamacije v stvareh volitev je vposlati volilni komisiji vsaj dva tedna pred dnevom volitve; komisija naj odloči' o njih pravočasno in končnoveljavno.
§ 44.
Udje izvršujejo svojo volilno pravico tako, da vpiše vsak izmed njih v glasovnico imena toliko udov, ki so v zmislu § 22 zmožni biti voljeni, kolikor odposlancev naj voli dotični volilni razred; imenom kandidatov je pristaviti njihovo opravilo in stanovanje.
§ 45.
Izpolnjene glasovnice je na dan volitve v času, določenem za to, oddati volilni komisiji.
Dopustno je oddati glasovnice volilni komisiji po pošti, toda pošiljatev mora biti frankirana in mora dospeti v času, določenem za glasovanje.
§ 46.
Ko poteče za glasovanje določena ura, naj začne komisija skrutinij.
Skrutinij jo izvesti za vsako skupino (službo-dajniki in zavarovanci) in za vsak volilni razred ločeno; v ta namen je došle glasovnice najprej primerno razvrstiti.
Ko je razvrstitev izvršena, je došle glasovnice — ne da bi se odrezki odločili — primerjati s seznamki
upravičencev za glasovanje, ki so sestavljeni ločeno po obeh skupinah in po volilnih razredih. Da je glasovnica došla, je treba narediti razvidno v imeniku volilcev.
Ako bi se po tem pokazalo, da sta bili za enega volilca oddani dve glasovnici ali več, je smatrati te glasovnice vse za neveljavne in jih izločiti neodprte.
Od ostalih glasovnic je potem odločiti izkazne odrezke. Ko je volilna komisija to okolnost dognala, je začeli odpirati te glasovnice.
Glasovnice, ki dojdejo po preteku določene ure ali ki jih ni izdal deželni urad, ter glasovi, ki se glasé na qpebo, ki ni zmožna biti voljena, ali iz katerih se ne dâ razločno povzeti na njih oznamenjena oseba, naj se ne vpoštevajo ob štetju glasov. O tem odločuje volilna komisija, ki sklepa o tem z absolutno večino glasov. Predsednik volilne komisije glasuje samo, če so glasovi enako razdeljeni in odloči v takem piimerti s svojim glasom.
Ako je na glasovnici več imen nego naj voli dotični volilni razred odposlancev, je puščali v nemar imena, ki so na glasovnici postavljena nazadnje nad to število.
§ 47.
Dva uda komisije naj pišeta o osebah, ki so dobile glasove v dotični skupini in v dotičnein volilnem razredu, za vsako po en glasovnik, v katerem je poleg imena posameznih kandidatov tekoče šteti glasove, ki so jih dobili. Oba glasovnika se morata ujemati; ako se ne ujemata in bi bilo to v stanu vplivati na izid volitve, je treba skrutinij ponoviti.
§ 48.
Med vsemi kandidati, ki so jih oznamenili službodajniki enega volilnega razreda, so izvoljeni za odposlance tisti, ki so dobili največ glasov, za nadomestnike pa tisti, ki so dobili za izvoljenimi odposlanci največ glasov.
Prav tako so med vsemi kandidati, ki so jih oznamenili zavarovanci enega volilnega razreda, izvoljeni za odposlance tisti, ki so dobili največ glasov, za nadomestnike pa tisti, ki so dobili za izvoljenimi odposlanci največ glasov.
Med tistimi, ki so dobili enako število glasov, odloči žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije. V posameznih volilnih razredih voljene
(Slovenlacli.)
61
nadomestnike je v vsaki izmed obeh skupin (službo-dajniki in zavarovanci) vrstiti po številu glasov, ki so jih dobili; ako je enako število glasov, odloči o vrstitvi žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije.
§ 49.
O teku volilnega dejanja mora tajnik sestaviti zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi udje volilne komisije in zapisnikar.
V zapisniku naj bodo vsi važni prigodki, ki se pojavijo v volilnem dejanju, zlasti razsodbe, ki jih je izrekla volilna komisija, izid glasovanja in seznamek, iz katerega je moči povzeti v vsaki skupini- (službo-dajniki in zavarovanci) in v vsakem volilnem razredu izvoljene odposlance in njihove nadomestnike ter vrstni red nadomestnikov (§ 48).
Po en prepis zapisnika je nemudoma poslati načelstvu pokojninskega zavoda in pristojnemu političnemu deželnemu oblastvu.
§ 50.
Izvoljene odposlance je pismeno obvestiti, da so izvoljeni, in jih povabiti, da naznanijo načelniku, ali izvolitev sprejmejo ah odklonijo.
Ako odposlanec sprejme izvolitev, mu je dostaviti izkaznico, podpisano od načelnika in opremljeno s štampiljo deželnega urada, v kateri je poleg imena in stanovanja odposlanca zabeležiti skupino, ki jo zastopa (službodajniki in zavarovanci), volilni
razred, ki ga zastopa, ter, kako dolgo traja njegova poslovna doba.
Udeležiti se glavnega zbora je dopustno le, če se pokaže izkaznica.
Ako bi odposlanec ne sprejel izvolitve ali mandat odložil, preden poteče poslovna doba, ali ako bi mandat ugasnil, ker je dotičnik izgubil vo-livnost (§ 22), naj pokliče načelnik za ostanek poslovne dobe iz tiste skupine (službodajniki in zavarovanci) in iz tistega volilnega razreda, kateri ali kateremu je pripadal odposlanec, po činu naj-bližnjega nadomestnika in naj mu dâ dostaviti izkaznico.
§ 51.
Ako bi se v teku poslovne dobe odposlanci ne mogli več nadomestiti z nadomestniki, kakor je omenjeno v § 50, ker ni nadomestnikov, je treba ob začetku poslovne dobe določeno število odposlancev in nadomestnikov dopolniti z volitvijo.
Za take nadomestne volitve se zmislu primerno uporabljajo predpisi spredaj stoječih paragrafov.
IY. Prehodna določila.
§ 52.
Ude prvega odbora imenuje minister za notranje stvari; izkazujejo se z dekretom o imenovanju. Poslovna doba neha, ko se konstituira novo izvoljeni odbor, s prvim rednim glavnim zborom.