PHIHOnSKI DHEVKIK Gi.A&tL.O OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto IV - Cena 10 lir * 5 jugolir - 2.50 din TRST nedelj a 19. decembra 19% 8 Poštnina plačana v gotovini SDedizione in abbon. postale Štev. 296 (1081) REZULTMT Visiaiif&v&ga izdajstva Vojaška upiava angloameriške cone Tržaškega ozemlja tudi na obeh zadnjih tiskovnih konferencah ni opustila priložnosti in Je Ponovno zapretila s kaznimi — lapornimi in denarnimi vsem Ustim, ki bi odklonili nove dvakrat krivične izkaznice in s tem ■»aniiectirali, da odklanjajo •SPLOŠNO POLITIČNO L1NI-JOn priključitve Trsta k Italiji. Kakor vidimo so torej brezuspeš-*• vsi protesti proti enojezičnim obrazcem in proii vpisovanju državljanov Tržaškega ozemlja ta ITALIJANSKE državljane. S •eni se je okupacijska vojaška u-Hrava odločila za vsako ceno vztrajati na kršitvi mirovne po-lodbe tudi v pogledu novih izkaznic. Toda omenjene pretnje s kazenskimi posledicami niso edine, 0(lkar se izkaznice izdajajo. Pritisk se vrši z vseh strani: Policaji na blokih med Jugoslavijo in Tržaškim ozemljem in ®a blokih med obema conama •žemlja vsakodnevno žugajo, da le bodo dovolili prehoda nikomur, ki ne bo imel nove izkaz-•ice; občinski uradniki hodijo po to-varnah in uradih s sto izgovori in kretnjami s kazenskimi posledični in formalno prisiljuje Trža-^ne, da izkaznice vzamejo; upokojencem se preti, da brez kkaznic ne bodo mogli dvigati Pokojnine; in tako dalje. Vendar pa vse to ni Imelo "o olj uspeha: odstotek prebivalca, ki je izkaznice dvignil, nikakor ni bil zadovoljiv. Vojaška ttPrava se je že pokolebala in na Proteste delegacije Osvobodilne fronte čakala z odgovorom več kot mesec dni. Tedaj ji je priskočil na pomoč Vidali. S svojim znanim pozivom, naj 'judstvo izkaznice dvigne, in z Jalovim izgovorom, da so nujno Potrebne na bodočih občinskih Volitvah, kar se je izkazalo pozne-k na temelju izjave na eni iz» ^cd tiskovnih konferenc kot popolnoma izmišljeno, ker so predstavniki VU na tej konferenci *zJa.iii, da sploh ne obstoje nikakršne določbe o nujnosti no-Vih izkaznic za izvrševanje vo-,ivne pravice, je Vidali mobilizi-**• svoje ljudi. Hkrati pa Je dal ^rivoma v slovenskih okoliških občinah direktivo, naj ljudstvo flvigne dvojezične izkaznice. Na 19 način je aktivno pomagal vo-kški upravi pri dosegi njenih t^menov: a> Da označi Slovence z eno fftto, Italijane pa z drugo vrsto Paznic, kar pomeni najnesram* kolonialno diskriminacijo prebivalstva po vzgledu imperia-•'stlčnih kolonialnih metod; b> da izvede nekakšno plebisci* ^rno pristajanje na kršenje mi-f°vne pogodbe kot dokaz za pravnost njene »SPLOSNE POLI-PfCNE UNIJE* priključitve I rsta k Italiji, kar ima Vidali v Jklafiu z znanim stališčem KP "aiije o pripadnosti Trsta, seve-^ vedno na umu in v programu. Prebivalstvo se Je na ta način ^asio sredi pravih koncentričnih vsakodnevnih napadov z vseh *trani, pri temer menimo, da j ari) propagande italijanske šovi-| tstične reakcije ni potrebno niti j®mcnjati. Prebivalstvo je uvidelo, | * so vsi protesti in dokazova-l*-*a 0 krivičnosti in grobi kršitvi °Snovnih človečanskih pravic o* s,aii brez uspeha. Po raznih ve-*,eh je celo vodstvo tržaških In-ipendentistov preko stoje or-kanizacije, ki se je vse do zad-Jkta zavzemalo za dvojezične i*k; 'Ja aznice in za vpisovanje držav- "je, nstva Tržaškega ozemlja Pozvalo svoje pristaše, va- naj "“v* izkaznice dvignejo. (ako se Je /godilo, da je v te* ^ zadnjega ledna število oseb, il ki litike svetovnega imperialističnega tabora. Ukrepom te politike se mora tržaško prebivalstvo uklanjati in se podvreči, odkar se je pred tremi leti iz Trsta morala umakniti osvobodilna jugoslovanska armada, pa preko protiljud-skega ukaza št 11 ter stotine drugih protidemokratičnih ukazov vojaške uprave. Razlika je to pot le v tem, da imperialistični preds:avniki izvajajo svojo protilJud'ko politiko z Vidalijevo aktivno izdajalsko pomočjo. Vidali in njegova agentura pa sta s tem dokazala, da so vsa pošiljanja delegatov (katerih javnost niti imena ne ve) na Organizacijo združenih narodov in vsi protesti proti kršitvam mirovne pogodbe kakor vsa frazar-jenja o borbi za dvojezičnost, le krinka za vse izdajalsko početje agenture imperializma in italijanske šovinistične reakcije v vrstah tukajšnjega demokratičnega gibanja. Na ta način je tudi najno-vejši rezultat njegovega izdajstva v zvezi z dvakrat krivičnimi izkaznicami, Vidalijeva prava legitimacija. Cangkajškove armade *?.ST«' se umikajo proti jugu Fašistična vsebina obrambe »italijanstva" Nič čudnega ni, če je bivši trta- obrambi «ilalijanstva» izrazito /a- Tako v Pekingu kakor v Nankingu je za nacionaliste stanje nevzdržno - Ostre borbe tudi za Tiencin NANKiNG, 18. — Takoj po dogodkih v Pekingu je bitka za Nanking zopet vzplamtela. Pod pritiskom ljudske vojske je glavni «tab VII. in VIII. nacionalistične armade zapustil Pengpu in se umaknil proti reki Jangce. Z nankinške fronte poročajo, da so dobile vse nacionalistične čete severno od reke Hjai nalog za umije Zaradi nadaljevanja mezdnega gibanja delavstva v Tržaikem tiskarskem zavodu, le izšel »2* dnevnik kakor včeraj tudi danes samo na dveh straneh in z nepopolnimi zunanjepolitičnimi novicami; prosimo čitatel.ie, da to upoštevajo. proti jugu, da zadržijo pohod ljudske vojske na reki Jance, ki je zadnja obramba Nankinga. V notranjosti Pekinga se je položaj zopet poslabšal. Iz stare prestolnice prihajajo nasprotujoče si vesti zaradi nacionalistične cenzu. re. Vendar pa danes javljajo, da je general Fucoji zadnji hip odklo- nil podpis kapitulacije svojih armad, ki so bile prisiljene umakniti se v sredino starega mesta. V sektorjih, ki so se pod oblastjo nacionalističnih armad, je general dai nalog, naj utrdijo vse hiše. Poveljnik ljudskih armad general Lin Pao pa se ne žuri z napadi, ker je dejansko že gospodar mesta, kajti za glavni štab in nacionalistične armade ni nobene možnosti več, da se rešijo dosedanjega položaja. Zna čilne 50 n. pr. izjave nekega predstavnika ljudske vojske v Hong Kongu, ki je dejal; Ljudska vojska lahko zasede sredino mesta, kadar hoče. General Fucoji se zanaša na naš namen, da ne uničimo tega čudovitega središča kitajske kulture. Tudi okoli Tiencina so v teku ostre borbe, nacionalisti pa so se zabarikadirali v notranjosti mesta. Vojni dopisnik agencije «Nova Kitajska« piše o borbah okoli Hsu-čova in pravi, da so tedaj višji kuo-mintangovi častniki bežali iz Hsu-čova kakor zajci pred lovcem. Po uničenju kuomintangovih armad okoli Hsučova je v mestu zavladal 150.000 DRŽAVNIH USLUŽBENCEV bo futri stavkalov Italiji Razprava v parlamentu o resoluciji Novella-Di Vittorio o izrednih ukrepih za zimo - Začel se je kongres tovarniških odborov RIM, 18. — Pozornost je sedaj obrnjena na tri dogodke, ki karak-terizirajo konec tega in začetek prihodnjega tedna. Danes se je v parlamentu začela debata o resoluciji. ki sta jo predložila Novella in Di Vittorio, in ki zahteva sledeče izredne ukrepe za zimo; 1. Takojšnja ukinitev odpustov in odpovedi stanovanj; 2. Podpora vsem brezposelnim; podvojitev podpore za dva zimska meseca; 13. mesec upokojencem; 3. določitev zneskov za izredna javna dela. 2e 40 dni se odlaga diskusija o tej resoluciji. Vlada je prej zadevo zavlačevala, nato pa je dala prednost zakonu o povišanju najemnin, ker je pač tu šlo za poslabšanje položaja ljudstva. V ponedeljek se bo začela, kakor je bilo javljeno, 24-urna stavka državnih uradnikov in nameščencev. Po vsej državi bo stavkalo 150.000 uradnikov in nameščencev, ki bodo pokazali, da so pripravljeni boriti se do dokončne ugotovitve njihovim zahtevam za povišanje plač v sorazmerju s povišanjem življenjskih stroškov. Di Vittorio je izjavil, da pade odgovornost za to stavko na vlado, in pripomnil, da se s to stavko agitacija ne bo zaključila. Ce vlada ne bo pristala na zahteve, se bo agitacija nadaljevala s stavko ali pa v drugi obliki borbe. Tudi v tovarnah je položaj resen. Ofenziva odpustov je po Neaplju. Genovi, Firencah in Livornu zajela tudi Milan. Upajo si govoriti o 150.000 odpustih, kakor da ne bi bilo še dovolj 2 in po! milijona brezposelnih. O tem bo razpravljal državni kongres tovarniških odborov, ki se ga je udeležilo okoli 1000 delegatov. Od izida borbe proti demobilizaciji industrije je odvisna usoda tisočev in tisočev obrtnikov ter malih in srednjih proizvajalcev. Na vidiku pa je tudi gibanje nameščencev elektrotehničnih in plinskih podjetij, borba proti znižanju izrednih doklad, borba poljedelskih Stalinov kip v Pragi PRAGA, 18. — Praški občinski svet je na včerajšnjem zasedanju sklenil razpisati med češkoslovaškimi umetniki natečaj za Stalinov kip, ki bo postavljen v Pragi. delavcev v obrambo namestitvenih uradov. Tudi najemniki se priprav' Ijajo na borbo proti zvišanju najem' nin. Vse kategorije delovnega ljudstva vodijo odločno borbo za svoj obstanek in za kruh. Obupen položaj grške mmičirfaoiašistične uojske Ameriški vojni minister se je na svojem obisku v Atenah lahko osebno prepričal o realni podlagi za «končno zmago v. I. 1949», ki jo napoveduje Van Fleet -Velik uspeh bitke pri Kardici ravuaiE K aMsimi saklii •• Ufi velik neryd. Častniki go se oblačili v obleke navadnih vojakov, vojaki pa so iskali civilne obleke. Častniki in vojaki so bežali vsevprek ter puščali ob cestah tanke, oklep ne avtomobile, topove in orožje. Glavna direkcija za eksploatacijo železnic v Ljubljani je sporočila, da bo v torek 21. decembra ob 12 izročena prometu 7.1 km dolga zvezna proga med Sežano in Dutovljami. Frontna brigada, ki dela na progi, je podvojila svoj napor, da bi čim prej končala zemeljska dela na trasi, hkrati pa posadka v predoru dokončuje zadnje metre svoda in čisti i7.vrlino. Graditelji so plan dela sestavili tako, da bodo zadnji stiki na tiru izvršeni v predoru. so na izkaznice pristale, na-*aslo na 120.000. Tako s« je zgo-i,Q’ da Je okupacijska vojaška j^rava s pomočjo pretenj s kazni-'n' in drugimi posledicami in z ®lrekino pomočjo Vidalijevcga lž(|ajstva, uspela tudi i najno-v*Jšo kršitvijo določb mirovne ^Kodbe. J»sno je, da tudi Osvobodilna t0|Ha ne more pred temi dejstvi *aDiratl oči. /ato OF ta dejstva *vno ugotavlja označujoč Jih v tv' vrsti kot rezultat Vldallje-v*Ka izdajstva, s katerim je pri-|*a| na kršitev mirovne pogodbe 'n s teni aktivno pripomogel tu* ajSnJJm predstavnikom imperialnih vlad v izvajanju njihove NoSne politične linije*. Ta lint-* Je bitni sestavni del vojno-ujskaske, zasužnjevalo«, proti-"tok« in protidemokratične po- Ko komentira prihod ameriškega vojnega ministra v Grčijo, pravi radio Svobodna Grčija, da se je po porazu monarhofašstov pri Kardici njih položaj spet poslabšal. V razgovorih s Caldarisom in drugimi ministri se je Royall lahko osebno prepričal o popolni zmedi, ki vlada v vrstah atenske vlade. Caldaris je zahteval od kralja,, naj bi se takoj odposlale prošnje za pomoč Združenim državam Amerike, kajti le na ta način je še možno gojiti upanje na «zmago v 1. 1949». Minister za javno varnost Rendiz je prikazal obupen položaj, v katerem se nahaja vojska atenske vlade, minister Holmis pa je prosil novo dobavo dolarjev, da se prepreči gospodarski razpad države. Radio Svobodna Grčija dostavlja, da je monarhofašistični tisk izrabljal obisk Royalla za to, da je od ZDA zahteval, naj pošljejo Grčiji novega orožja in novih letal in naj odobrijo nadaljnja posojila, da bi bilo mogoče povečati atensko vojsko na 240 tisoč mož. Bivši vojni minister Merenditis pa je v svojih člankih v listih «Nea» in «Vimo» pisal, da so zatrjevanja Sefa ameriške vojne misije v Grčiji Van Fleetn o «končni zmagi v l 1949» brez vrednosti tei je podčrtal, da je položaj atenske vlade mnogo slabši kot je bil Pred *adni° oten*lvo- Radio «Svobodna Grčija* je podrobno poročni o operacijah demokratičnih sil »Pado£ ,pr" ‘ Kardici v noči od 11. na ». t. n«, Med napadom, ki g* je •2V^laJ,'a^ nina demokratičnih sil proti mestu, jo druge edlnice demokratične v 3* a to diveriantsks skupine pogna- le v zra& vse mostove, ki vodijo v Kardico. V mestu je imel sovražnik 1300 vojakov, 2 topova in veliko število tankov. Sovražne sile so se zabarikadirale na številnih strateških točkah. Vsi poukusi vlade, da pošlje pomoč obkoljeni posadki, so osta li brezuspešni. Sile demokratične vojske so vdrle v mesto zvečer 12. decembra in so ostale do 15. ure 13. decembra. 1100 mladincev iz Kardice se je pridružilo demokratičnim silam. Ko so do kraja izvedle svojo nalogo, so se edinice demokratične vojske umaknile iz Kardice brez vsakih izgub in v polnem redu. Med boji je sovražnik izgubii 67 mož. Sestreljeno je bilo tudi sovražno letalo. Uničenih je bilo tudi 6 tankov, 2 oklepna avtomobila in veliko število tovornih avtomobilov. Demokratične sile »o razrušile tudi več sto metrov železnice. PARIZ, 18. — Francoski tisk objavlja nova dejstva ,ki dokazujejo kako se kar naprej pripravlja pristop frankistične Španije k »atlantskemu paktu*. Tako se je general Juin na svojem povratku iz Maroka sestal 2 vrhovnim poveljnikom Francove vojske gen. di Vigono. Zvedelo se je tudi, da sta se francoska generala, ki sta se udeležila posvetovanj glavnega štaba zapad-ne unije. De Lattre de Tassigny in Revert, posvetovala s falangistični-mi voditelji. Po vesteh francoskega tiska sta ta dva generala povabila Franca, naj pošlje v Pariz svoje vojaške opazovalce. Nikola Franco, španski poslanik na Portugalskem, ki se je nekaj dni mudil v Madridu, se je odpravil v Francijo. Neki glasnik zunanjega ministra je izjavil, da mu niso znani nameni tega potovanja. Premišljeno dejanje proti glasu resnic« BERLIN, 18. — Danes je agencija ADN objavila protest Friedricha Eberta, župana sovjetskeg« sektorja Berlina, v katerem pravi E' bert, da je porušenje radijskih anten zavestno pripravljeno dejanje, naperieno proti glasu resnice. Med pogovorom med generalom Kotikovom, poveljnikom sovjetskega sektorja Berlina, in med generalom Ganevalom, poveljnikom francoskega dela, je Kotikov izjavil, da izjave francoskega poveljnika o porušenju anten radijske postaje v Tegelu ne more smatrati za zadovoljive. Protestiral je v imenu sovjetskih oblasti proti samovoljnemu in nezakonitemu dejanju francoske uprave in izjavil: «To dejanje je povzročilo lesno škodo demokratičnemu radiu v Berlinu in kulturnemu življenju berlinskega prebivalstva«. Po 12urni prekinitvi ie radio Berlin zopet začel oddajati na isti valovni dolžini. Ob začetku oddaje je Heinz Schmidt, ravnatelj radia Berlin, izjavil: «Francoski vojaki so na ukaz generala Ganevala porušili antene v Tegelu. To dejanje je bilo možno samo zaradi tega, ker postaja v Tegelu ni zastražena po sovjetskih vojakih. S tem svojim dejanjem je francoska vojaška vlada posegla v politično sfero sovetske okupacijske sile. Prepričan sem, da to ne bo ostalo brez odgovora«. Schmidt je nato osporaval Gar.eva-lova zatrjevanja o razlogih varnosti za opravičilo porušenja antene ter je obtožil francosko vojaško vlado, da je ravnala po ukazu iz Washingtona., Zaldjučil je z besedami: »To sramotno dejanje dokazuje, da zahodni zavezniki, ki se protivijo mirnemu in demokratičnemu razvoju, nimajo več nikake pravice, da bi ostali v Berlinu*. SPLIT, 18. — V teh dneh bo dokončana železniška proga Biheč— Knin, dolga 112 km. Gradnjo te proge je pričela leta 1936 neka tuja družba, toda dela so napredovala zelo počasi. Večina potrebnih del je bila izvršena v treh mesecih po osvoboditvi. Ta železniška proga bo za mnogo skrajšala zvezo med Beogradom in Splitom. S to progo bo dolžina železniških prog, ki so bile zgrajene v Jugoslaviji leta 1948, na-rastla na preko 600 km. Od osvoboditve do danes so zgradili preko 1000 km novih železniških prog, to se pravi toliko, kolikor jih je bilo zgrajenih v 22 letih stare Jugoslaviji -.vt nacijašistični prefekt Coceant napisal svoje spomine, kakor ni nič čudnega če si je objavo člankov kol poslastico zagotovil prav uMessag-gero Veneton. Pisanje in objavljanje spominov raznih faiističnih h.ie-rarhov, večjih ali manjših podrepnikov fašističnega režima, predstav-stavlja poskus odkrite obrambe fašizma in moralno oporo vsem novim izrazito fašističnim gibanjem okrog katerih se zbirajo vsi tisti, ki jih pamet še ni srečala, kljub strahotnim posledicam, ki jih je fašizem zapustil širom vse Evrope. Pamet pa jih še ni srečala zato, k,er postaja politično ozračje zanje vedno ugodnejše in ker računajo na to, da jih bo razvoj imperialistične vojnohujskaške politike spravil ponovno v ospredje politične po-zornice kot svojega najboljšega zaveznika. Za nas ni važno koliko je resnice na tem kar je Coceant povedal in koliko je zamolčal in zakaj je zamolčal: niti nas ne muči nikak dvom o zgodovinski resnici. Coceanijevi spomin.' na dve leti nacistične okupacije Julijske krajine in Trsta so za nas ponoven dokaz, ki nam ga to pot daje sam Coceant, da je takozvano *italijanstvo» Trsta in Julijske krajine (da o Dalmaciji sploh ne jovorimo) samo oblika fašističnega gospodarskega in narodnostnega zatiranja slovenskega ljudstva po italijanski imperialistični burioazi-ji in da se brez fašističnega terorja uitalijaiis£uo» v teh krajih sploh ne more niti braniti, niti vzdržati. Co-ceani nam dokazuje, da obramba «itolijanstva» teh krajev pomeni gospodarsko in narodnostno nasilje nad slovanskimi narodi, in da je le fašizem v stanju braniti italijan-stvo v naših krajih, ali z drugimi I besedami, da ima že sam pojem o S kongresa SKOJ-a in LMJ Vsa mladina M se bori za uresničenje programa KPJ II. kongres HP Bolgarije SOFIA. 18- — Ob navzočnosti vec kot 1000 delegatov je danes popol dne podpredsednik vlade, zunanji minister in član političnega urada partije Vasil Kolarev. otvoril peti kongres bolgar ’ unistične partije. Predstav*.^! i.jmunistič-nih partij so bili povabljeni, da zavzamejo svoja mesta blizu predsedstva, izvoljenega na kongresu. Na dnevnem redu je čitanje splošnega referata Georgija Dimitrova, referata o državnem načrtu ter referata o vzgoji in ideologiji partije. TOKIO, 18. — Danes je v Tokiu 3000 delavcev električnih podjetij in uslužbencev pri železnicah ter pomorščakov demonstriralo po to kijskih ulicah z zahtevo po zvišanju plač. Proces v Parizu proti kolaboracionističnemu ministru PARIZ, 18. — Danes se je pričel proces proti Marcelu Peyroutonu, bivšemu notranjemu ministru vlade v Vichyju. Peyrouton je bil guverner v kolonijah, glavni guver. ner v Tuniziji in Maroku, dvakrat francoski poslanik v Argentini, septembra 1940 pa je postal notranji minister. V začetku leta 1941 se je vrnil kot poslanik v Argentino ter se pridružil gen. Oiraudu v januar, ju 1942. Ta ga je imenoval za guvernerja v Alžiru; ob prihodu gen. De Gaulla je podal ostavko. Postavljen je bil pod nadzorstvo in pozneje aretiran. Sele pred nekaj meseci so ga izpustili na začasno svobodo. Obtožnica ga predvsem obtožuje njegovih dejanj v Vichyju, zlasti internacije Julesa Mocha, Vincenta Auriola in Onimbacha. aretacije Leona Bluma, Daladiera, Paula Reynauda, Georgesa Mandela in gen, Gamelina. Peyrouton je na da. našnjem zaslišanju izjavil, da je samo izpolnjeval ukaze. Na zaslišanju se je govorilo tudi o izročitvi Nemcem dveh bivših ministrov wei-marske vlade. Peyrouton je izjavil: »Okupacijske oblasti so me obvestile, da bodo vzele 50 Francozov, če ne izročim teh dveh Nemcev. Živel sem predolgo, da bi delal razlike med Nemci. Za mene ni dobrih ali slabih Nemcev#. BEOGRAD, 18. — Na tretji dan svojega zasedanja je kongres CKOJ-a in Ljuaske mladine Jugoslavije po poročilu centralnega odbora SKOJ-a in centralnega sveta ljudske mladine sprejel resolucijo, v kateri se poudarja soglasna sklenitev združitve teh dveh mladinskih organizacij v enotno organizacijo Ljudske mladine Jugoslavije. Jugoslovanska mladina, ki jo vodi SKOJ pod vodstvom KPJ, je rečeno v resoluciji, je dosegla visoko stopnjo politične in organizacijske enotnosti med osvobodilno vojno in med borbo za obnovo in zgraditev države. SKOJ-u gre zasluga, da je z uspehom izvršil svojo nalogo med mladino v borbi za uresničenje e-notnosti mladih generacij Jugoslavije in da je častno izvršil nalogo, ki sta mu jo poverila komunistična partija in tovariš Tito. Ljudska mladina Jugoslavije je postala, kar se tiče njenega razvoja in njenih vodstvenih karakteristik, enaka SKOJ-u. Kakor SKOJ tako se tudi ljudska mladina bori za uresničenje programa Komunistične partije Jugoslavije. SKOJ in Ljudska mladina Jugoslavije vodita mladino v duhu zmagovitih idej Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina. SKOJ in ljudska mladina sta aktivno sodelovali pri borbi za zgraditev socializma v naši državi. SKOJ in ljudska mladina sta praktično postala enaka s svojimi bi' stvenimi organizacijskimi načeli. Iz tega vzroka bi obstoj dveh enakih mladinskih organizacij oviral reden razvoj enotnega mladinskega giba nja v Jugoslaviji. Kongres je dalje sprejel resolucijo, s katero odobrava delovanje cen' tralnega odbora SKOJ-a in central, nega sveta Ljudske mladine Jugoslavije. Resolucija pravi: SKOJ je izvršil naloge, ki mu jih je določila KPJ: utrdil je enotnost jugoslovanske mladine, do kraja izvedel svojo organizacijo ter dvignil ideološko in politično raven Ljudske mladine Jugoslavije. Ljudska mladina Jugoslavije je pošteno izvršila naloge, ki jih je postavila KPJ: združila in organizirala je mladino v borbi za socialistično zgraditev države s pomočjo prostovoljnega dela kakor tudi z udeležbo delovne mladine pri proizvodnji ter z delovanjem na yasi. Ljudtka mladina Jugoslavije je popolnoma izpolnila svoje obvezno, sti in svoje dolžnosti do svetovne Zveze demokratične mladine. Aktivno je delovala za razvoj in u-trditev vezi z napredno demokratič. no mladino v svetu, predvsem z mladino Sovjetske zveze in mladi no držav ljudske demokracije. Ljudska mladina Jugoslavije in SKOJ sta lahko dosegli take uspehe v svojem delu zaradi stalnega in neposredne pomoči, ki jo je nu. dil centralni komite KPJ in zaradi pozornosti, ki jim jo je posvetil maršal Tito. SZ za nadalfevanfe pogajanj glede Avstrije DUNAJ, 18. — Poročilo avstrijskega zunanjega ministrstva potr. juje, da je avstrijska vlada na svojo noto od 6. decembra prejela odgovor sovjetske vlade, v katerem sovjetska vlada omenja napore Sovjetske zveze za pospešenje pogajanj za mirovno pogodbo kakor tudi izjave maja meseca ob zaključku konference namestnikov zuna njih ministrov. V teh izjavah je vlada SZ poudarila nujnost, da se nadaljuje preučevanje vseh še visečih vprašanj. Končno sovjetska vlada izjavlja, da nima ničesar proti nadaljevanju pogajanj. Avstrijska vlada je z zadovoljstvom sprejela sovjetski odgovor na svojo noto. Krogi blizu vlade tolmačijo dejstvo, da je SZ hitro odgovorila, kot dober znak za razvoj pogajanj. Smatrajo, da bodo v takih pogojih lahko kmalu poklicani na konferenco namestniki zunanjih ministrov in nato zunanji ministri štirih velesil sami. šistično vsebino. Vse to je Coceani v svojih «spominih)» zelo zgovorno dokazal. Na našem ozemlju niso vodili in niso mogli voditi borbe proti okupatorju branitelji «itaiijanslvan teh krajev, ampak so jo vodili in uspešno zaključili Slovenci in Hrvati skupno z italijanskimi demokratičnimi množicami, ki z obrambo »italijanstvap nimajo nič skupnega, ker je to parola njihovega razrednega sovražnika. Nespametna grajo, ki jo Coceani naclavlja na tržaške predstavnike CLN-a, češ da se 1. maja niso uprli Titovi vojski, kakor je to zahteval Coceani, p5-nudivši jim pomoč fašističnih oboroženih formacij, to dejstvo samo potrjuje. Kako naj bi se peščica CLN-ovskih braniteljev «italijan-stva» Julijske krajine in Trsta mogla upreti ob 22. uri zmagoviti osvobodilni vojski in oboroženim for. mocijam tržaškega delovnega ljudstva, če jim je manjkala zaslomba v delovnih ljudskih množicah m če jih je to pomanjkanje prisililo na čakanje in na politično manevriranje z izrazitimi fašističnimi kolaboracionisti? Boljšega dokaza za izraziti fašistični značaj obrambe «it alijanstvat Trsta in Julijske krajine Coceani ne bi bil mogel dati. In v tem ima v svoji fašistični mentaliteti Coceani prav. Obramba «italijanstva» Julijske krajine in Trsta pomeni fašizem, pomeni proti. ljudsko politiko, antidemckracijo. Zato je popolnoma razumljivo, da je vsa kampanja braniteljev «itali-janstva» usmerjena proti našemu demokratičnemu gibanju in njegovim organizacijam in da je razpihovanje nacionalne mržnje na eni strani, in stalna težnja po nedosegljivi enotni italijanski fronti na drugi strani, osnovno geslo njihove politike. Glede Coceanija samega in vloge, ki jo je on igral kot tržaški naci-fašistični prefekt, branitelji «itali-janstva previdno in povsem razum• Ijivo molče. Pomagajo pa mu k rehabilitaciji fašizma ki je življenjskega pomena za «italijanstvo» Julijske krajine in Trsta, s ponovno kampanjo o (morda zakaj ne? — celo kazenski) odgovornosti ljudi, ki so v naši narodno osvobodilni borbi zavzemali vodilna mesta, za vse, kar se je v Trstu dogajalo po zmagi nad nacifašistiinim okupatorjem. In tudi to je fašizem. To je zahteva, ki logično izhaja iz Coceani-jevih Kspominovv: Postaviti pred sodišče in obsoditi vse najdosled-nejše antifašistične borce, ki so si, zlasti na področju Julijske krajine in Trsta, drznili skriviti le las na glavi faiističnih banditov. To pa zaradi tega, ker je na področju Julijske krajine in Trsta vsak faiisl ne le faiist, ampak predvsem na}-doslednejši branitelj fitalljanstva* teh krajev in kot tak, vreden vsega spoštovanja. Pred njim je še tako dosleden in zaslužen partizanski borec enostavno «quantite negligeable*, ki ga moremo pretepati, zapirati, soditi in celo obsoditi. V splošno ofenzivo protidemokratičnega gibanja v Italiji In pri nas spada tudi objavljanje Coceanljevih «spominov» in kampanja proti vodilnim osebnostim našega osvobodilnega gibanja in borbe, v cilju, da se pripomore k razbitju enotne demokratične fronte na naših tleh in tako — spričo napovedanih upravnih volitev — pripravi čim ugodnejši teren za ohranitev političnega monopola italijanski bur-žujsko-šovinistični reakciji po d o-kriljem angloameriekega imperializma. UolonMi imperialisti začeli z novim terorjem proti indonezijskemu ljudstvu PARIZ, 18. — Holandbksi vlada )e izročila spomenico tujini diplomatskim predstavnikom v Haagu, s katero izjavlja, da holandska vlada ni bila v stanu **Tti indonezijskega vprašanja na t>odlagi neposrednih ali posrednih razgovorov V dolgem memorandumu skuša holandska vlada opravičiti svojo imperialistično in zatiralsko politi ia gleda na drugi breg* poroča italijanski gospodarski dnevnik «11 Giolo» 17. t. m. o apelu, ki ga je Zbornica za TOl v Anconi naslovila na italijansko vlado. V njem je rečeno, da Zbornica «teli, da bi se čim prej obnovile pomorske zveze s vsemi pristanišči nasproti leteče jadranske obale, in sicer ne le v interesu anconskega pristanišča, ki je bilo nekdaj med najvažnejšimi, marveč predvsem tudi, da se obnove in okrepijo trgovske izmenjave 2 onimi driavaml (na vzhodni obali, op. ur.), ker to zahteva najvilji interes italijanskega gospodarstva. Skoraj se zdi neverjetno, da je, ako se pri imenu Zbornica TOl spomnimo na našo tržaško, nje sorodna ustanova v republiki napisala takšno vlogo na De Gaspe- rijevo vlado. In vendar je res. Pač dokaz, kako silno težke so tam gospodarske razmere, iz ka>-ter ih. hočejo prizadet' gospodarski krogi povleči logični zaključek brez kakršnih koli predsodkov. Clankar opisuje, kako hiti Ancona obnavljati svoje pristanišče, naprave, prometne zveze, kako pripravlja ustanovitev uproste cone». Pse, kar se giblje v Anconi, pravi, dela zgolj v pričakovanju tega jutrišnjega dne. Ni ga mesta v Italiji, kjer bi prebivalstva bolj skrbele vesti o trgovskih pogodbah republike z vzhodno evropskimi državami. Razlogov za to je nešteto. Vsakokrat ko povprašaš po gospodarskih prilikah v mestu, naletiš na ljudi prekrižanih rok: deta nil Neka) upanja so meli pred mnogimi meseci v času jugoslovansko-italijanskih trgovinskih pogajanj. Tudi sedaj, ko bo treba že poteklo pogodbo obnavljati, upajo na boljše. Tudi na druge vzhodne države mislijo. S tem upanjem so si bili pripravili in uredili pristanišče, ki je bilo med najbolj razrušenimi. To so plemenite želje, zaključuje list, želimo, da bi jim bila bodočnost naklonjena. Tej želji se gotovo pridružujemo tudi ml. Pa še eno imamo, ko gledamo razne statistike o prometu naše luke in brezposelnosti našega delavstva: da bi apel an-konske Zbornice TOl vendar-le malo razsvetlil tudi našo tržaško. Saj velja za Trst prav isto in ie mnogo bolj, kar je zapisano o Anconi. Kdor to prezira, ustvarja iz dneva v dan večjo množico tistih, ki so prisiljeni držati kritem roke/ nova KmečHa organizacija na madžarskem BUDIMPEŠTA, 18. - Popoldne se je začel kongres za združitev dveh velikih kmečkih zadrug, in sicer narodne zveze malih posestnikov in zveze novih posestnikov, ki je bila ustanovljena po agrarni reformi leta 1946. Nova organizacija se. bo imenovala Narodna zveza kmetov in poljedelskih delavcev. Glavna nalo. ga te organizacije bo zajamčiti razvoj socializma na vasi. Njena naloga bo tudi pomagati pri razvoju poljedelskih zadrug in nuditi kmetom demokratično vzgojo. ijsno os v Južai Koreii MOSKVA, 18. - Agencija TASS poroča, da izvaja policija južne Koreje množične aretacije zaradi razširjanja letakov z naslovom »Ameriške čete naj nemudoma zapuste korejsko ozemlje*. Danes je imel minister zunanjih zadev južne Koreje Cang Tai Tsang tiskovno konferenco, na kateri se je na ifar najbolj vojnohujskaški način izražal o severni Koreji ter grozil: ((Poslali bomo tjakaj čim pre svoje čete*. Vendar pa je izjavil, da pričakuje ie prej intervencijo komisije OZN, preden bi se lotil kakršne koli akcije. ZAGREB. 18. — Na svojem četrtem zasedarju je sabor LR Hrvat :ke določil za novega člana prezi-dija sabora Zvonka Bakiča v zameno za Andrijo Hebranga, Ki ga je sabor na svoji včerajšnji seji razrešil dolžnosti. Poziv Poljske in ČSR v obrambo grških obsojenih borcev ATENE, 18. — Radio Svobodna Grčija je sporočil, da so demokra. tične enote, ki delujejo v gorah Grammosa, razširile svojo delavnost po vsej pokrajini severnega Pinda. V dneh 13. in 14. decembra so sovražne izgube na tem področju da. segle 300 mrtvih In ranjenih. Generalni tajnik OZN je dostavil posebni komisiji OZN za Balkan poziv, ki so ga istočasno poslali Organizaciji združenih narodov dele* gati Poljske in CSR, ki se zavzemajo za 3000 bivših grških bojevnikov Elasa. Ti so bili sojeni na smrt pred štirimi leti; vlada pa je pred kratkim sklenila, da se usmrtitev izvrši; uDokazn protisovjetske politike Beograjska *Borba» je v dveh nadaljevanjih objavila v cilju bolj. šega razumevanja sedanjih ogromnih uspehov kitajske demokratične armade pod vodstvom kitajske komunistične partije in njenega predsednika Maocetunga v dveh nadaljevanjih obširen in nad vse zanimiv članek znane napredne publicistke Ane Luize Strong pod našlo, vom «Misel Maocetunga#. Sama Ana Luiza Strong pravi, da je članek napisala 1. 1946 in da je v njem razložen marksizem apliciran na kitajske razmere, ter da je o tem s teoretiki Jenana imela več pogovorov, ki so članek pozneje tudi koregirali in dopolnili. Toda za «71 Lavoratoren ni važno, da je članek napisala Ana Luiza Strong že leta 1946, temveč je zanj važno, da ga ie objavila «B(rba». Zato Vidali :evo glosilo dosledno s svojo logike da Jugoslavija sploh ni več zaledje: Questa affemutzio-ne... per se sola deneta un pro-fondo antisovietismo... Objavljamo to frakcionaško konstatacijo samo zaradi tega, da bi naši čitatcIji videli. na kakšen način in kje in ko-ko nepošteno i'čejo Vidali evi u-redniki do':aze za antisovjeisko politiko voditelj, v nove Jugcs avije Članek Ane Luize Strong je zelo zanimiv in ga bomo. čim bo mezdno gibanje v tiska ni prenehalo ob} vili v našem dnevniku v izvlečku. TRŽAŠKI D IV E V IV I K cejBz Slovensko narodno gledališče je IStai/ka i/ tovarni OMMSA kulturno-umetniška ustanova, ki je namenjena VSEMU slovenskemu prebivalstvu Tržaškega ozemlja. Zato je potrebno, da ponovimo nekatere že znane stvari. V lanski sezoni je SNG uprizorilo pet novih dram, tri je ponovilo, vsega skupaj je imela 77 predstav. V letošnji sezoni je uprizorilo tri premiere in pripravlja še štiri. Tudi število predstav bo naraslo. Ker zaradi imperialistične politike, ki podpira stremljenja šovinističnih sil, naše gledališče še vedno nima svoje dvorane v mestu, mora slovensko gledališče uprizarjati celo premiere na odrih mestnih prosvetnih društev. V pravdi za dvorano v mestu vztraja uprava z vso odločnostjo. Repertoar SNG obsega napredna domača in tuja dela, zlasti sovjetsko dramatiko in klasična dela iz svetovne književnosti. Naloge, ki si jih je SNG naložilo, tudi v resnici izvršuje. Slovensko ljudstvo je svoje gledališke delavce vzljubilo in jih priznalo. Praznik je za vaščane, kadar pridejo gledališki igralci v vas. Huda je bila borba za gledališče «Nazionale» v letu 1947, toda Slovencem se je odprlo samo dvakrat. Takrat je fašistična »zlata mladina» napadala občinstvo, se vsula v dvorano in pretepala gledalce. Ze lani je policija grozila s cenzuro, ki jo zahtevajo fašistične uredbe, v Trstu še vedno veljavne, kakor menijo policijski uradniki, — letos se ponavlja ta grožnja prav. pri Cankarjevih «Hlap-cih», ki jih je že cesarsko-kra-Ijeva avstrijska cenzura oglodala na 62 mestih. Svoje dvorane v mestu tudi letos še nimamo kljub lepim in vzvišenim obljubam. V letošnji sezoni pa nastajajo neprilike že na drugi strani. Peščica nestrpnežev je preprečevala nekaterim rednim obiskovalcem SNG udeležbo pri premieri Shakespearove komedije «Kar hočete» in pri premieri Gogoljeve komedije «Zenitevs. To se je dogajalo v prosvetnem društvu «Slav-ko Skamperlen pri Sv. Ivanu in v Kinu ob morju 5. in 19. novembra. Vsi smo bili prepričani, da se bodo take nevšečnosti in nekulturnosti prenehal* same po sebi. Verjeli smo, da bodo suro-veži naleteli na tak prezir razsodnih ljudi, da drugič ne bedo poskušali kaj sličnega. In res so se taka preprečevanja nihala, toda nekulturnost in omejevanje svobodne besede se nadaljuje v drugačni obliki. Nepoklicani posamezniki so preprečili i. decembra uprizoritev Gogoljeve četrtkih, ako SNG deset dni ali en teden prej sporoči upravi dvorane datum predstave. To je uprava SNG storila tudi v tem primeru pravočasno, toda za dan predstave so napovedali — neko drugo stvar. Tako seveda SNG ni moglo uprizoriti »Ženitven, čeprav je bila predstava napovedana v časopisju. Za kulisami se je sukal duh Staneta Bidovca z dvojno krinko. Zelo podobna, a še bolj nesramna je zadeva s preganjanjem Cankarjevih «Hlapčevi> na Opčinah, katerih prva uprizoritev po premieri bi morala biti sinoči. Tu se je pa uprava prosvetnega doma izgovarjala, češ da bodo imeli Openci Cankarjevo proslavo danes, da bodo pokazali svoje Hlap- ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? V zadnjem času je vodstvo tovarne z izgovorom, da ima tovarna že preveč dela, odbilo ponudbo o novih naročilih, sedaj pa je odpustilo delavce, češ da primanjkuje dela • Solidarnost vsega delavstva s stavkajočimi V znak protesta zaradi nadaljnjiii odpustov z dela so včeraj zjutraj stopili delavci tovarne O M M S A v stavko, ki naj bo zadnji opomin delodajalcem, da prenehajo kršiti pravice delavskega razreda. Stavke so se brez razlike udeležili vsi delavci tovarne OM-MSA in to bodisi člani Enotnih sindikatov ali pa Delavske zbornice. Delavci tovarne OMMSA, ki so bili trenutno zaposleni pri popravilih ladje «Castana», so se sicer javili zjutraj na delo, vendar pa samo zato, d.a bi jim vodstvo žigosalo delavsko izkaznico; takoj na to so odšli v tovarno OMMSA, kjer so z ostalimi delavci stavkali v pričakovanju prihoda zastopnika delniške družbe iz Benetk, ki bi moral v pogajanjih s sindikalnimi predstavniki rešiti problem nadaljnjega odpuščanja z dela. V petek popoldne so odšli pred. stavniki delavcev ponovno k vod. stvu tovarne, kjer so v razgovoru z ravnateljem jasno izjavili, da bo vsako razpravljanje o mirni rešitvi tega vprašanja onemogočeno, če bi zastopnik delniške družbe iz Benetk ne bil pri reševanju tega vpra. šanja opolnomočen. Obenem so o-pozorili vodstvo tovarne, da so de. lavci na vsak način pripravljeni braniti svoje pravice, kar najbolje dokazuje prav ta stavka, in da nikoli ne bodo dovolili, da bi delniška družba izvedla tiste načrte v tovarni OMMSA, ki so ji leta 1945 izpodleteli: preprečiti obratovanje te tovarne. Da bi se še natančneje pogovorili o načinu borbe za obrambo pravic, ki bi bil v tem trenutku najbolj prikladen, so imeli v petek zvečer delavci tovarne OMMSA glavno skupščino, na kateri so jasno izjavili, da so pripravljeni dati de. lodajalcem oster in energičen odgovor na njihove provokacije, ki se lahko spremeni tudi v daljšo stavko. Poudariti moramo, da je prav tovarna OMMSA danes središče ofenzive delodajalcev, kjer hočejo z odpuščanjem delavcev z dela, da bi prenehala obratovati ena izmed tr. Žaških tovarn. Toda že do sedaj so razne kategorije kovinarskih delavcev preko svojih zastopnikov izjavile stavkajočim delavcem tovarne OMMSA-e. da jim bodo nudili v nadaljnji borbi vso potrebno pomoč. Kot dokaz velike solidarnosti s stavkajočimi delavci je nastop de. lavcev, ki so zaposleni pri popravilih na ladji «Castana», ki so izjavili, da ne bodo nadaljevali s popravili, dokler vprašanje odpustov z dela ne bo rešeno v korist delavcev. Vse kaže, da se bo stavkov, no gibanje razširilo tudi med delavci OMMSA-e, ki popravljajo ladjo «Orbis». Ze v naših prejšnjih člankih smo naglasili, da je vodstvo tovarne na. vedlo kot vzrok za številne odpuste z dela pomanjkanje naročil, ki bi lahko zagotovila delavcem zaposlitev. Zakaj ni vodstvo ob tej pri. liki obrazložilo svojim- uslužbencem vzroke, ki so narekovali, da je vodstvo samo v zadnjem času odbilo tri naročila za popravila l-aznih la. dij s sledeči izgovorom: ((Tovarna OMMSA ima mnogo drugega dela in ne more sprejeti še drugih naročil...« Po takem odgovoru je lahko vsem jasno, kakšen namen imajo mahinacije beneških delničarjev in trža. š.kih voditeljev v tovarnah: hoteli bi prekiniti z obratovanjem v tovarni OMMSA prav sedaj, ko so že dodobra izželi in oškodovali tržaške delavce. Da jim bodo tudi te nakane iz-podletele. bo skrbelo tržaško delavstvo samo. ko; Veliki Repen 2; Kocjančič Lovrenc, MarcJiesetti 17; Fiusco Mario, Crocefisso 1, Alberti Ernesto, Boljunec 103: Rukin Ferdinand, Nabrežina 14; Novšak Mano, ul. Del Veltro 69; Mikuš Anton. Mansanta 1; Tretjak Danila, Sv. Križ 84; Macarol Ivan, Lonjerska cesta 2.0. Strajn Josip, Dolina 130. Nedelja 19, decembra Nemezij, Darko Sonce vzhaja ob 7.42, zahaja ob 16.22. Dolžina dneva 8.40 Luna vzhaja ob 19.40, zahaja ob 10.42. Jutri ponedeljek 20. decembra Svetozar ZAIiVAIiA Ob težki izgubi noše drage mame JOŽEFE RUPEL e vsem, ki so z nami sočustvovali, najprisrcneje zahvaljujemo. Posebna zahvala častiti duhovščini, pevskemu zboru, daroval cem vencev in cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Prosek 19 XII. 1948. Družine: RUPEL, MILIC, STARC in BARIČ SPOMINSKI DNEM 1628 se je rodil Anton Janežič, slovenski kulturni delavec. H1.0 M H !\! S K 0 \l A KI) 1) Ivi I) gledališče PRESKRBA MIZARJI.' POTREBUJEMO zn lr/.iišho n/.tuulji: Seznam partizanskih invalidov cone A Tržaškega ozemlja Vsi spodaj navedeni, naj se zgla-?.e v ulici Machiavelli 1 v pritličju od 10 do 12 dne 20—21 t. m. S seboj naj prineso syoje invalidske dokumente: Škabar Emilij, Veliki Repen št. 1: Pavoni Renato, ul. An. gelo Emo 1; Cotar Josip, vil. Giar dini 32; Razen Karel, ul. Piccarai 60; Flandia Josip, Mačkovlje 29; Vojvoda Mario, Škofije 221; Miani Ludvik. Strada del Friuli 69: De Zan Peter, Skedenj 684; Petaroš Anton, Gročana 26; Starc Angel. Strada Friuli 521: Ukmar Edvard, ul. Panebianco; Mikuš Anton, Mansanta I; Tul Vilma. Mačkovlje 76; Brajkovič Miro, Sv. M. M. Zgornja 103; Zakinia Italo. ul. sv. Marka 45; Kozmina Miro, Nabrežina 72; Ber-tolin Eugenio, Toricelli 8: Grubiša Ernest, Sv. Jakob 5: Ravber Stan- Tržaška burja 95 km na uro Nuše čitatelje bo vsekakor zanimalo, s kakšno tirzino je pihala sinoči tržaška burja. Tržaški meteorološki zavod nam javlja, da je maksimalna brzina sunkov burje znašala 95 km na uro. Ker pa je prava burja začela šele po osmi uri zvečer so njeni sunki vsekakor presegli 100 km. Temperatura je znašala ob 19. uri 4.2 stopinj, temperatura morja pa 9.5, pritisk 768. Na stopnicah ji je spodrsnilo Včeraj ponoči je na telefonski poziv privozil rešilni avto v ulico Parini 2. Tam so pred stopnicami našli SOIetno mesarko Adalgizo Molinari v mlaki krvi. Molinarije-va, ki je ležala nezavestna, je imela veliko rano na glavi. Ponesre-čenka ni mogla povedati, kaj se ji je zgodilo. Vsakdo je mislil, da jo je kdo napadel. Le v jutranjih urah si je Moli-narijeva toliko opomogla, da je lahko izustila nekaj besed, s katerimi je pojasnila tajnost nesreče. Ko je šla po stopnicah, ji je spodrsnilo. PROCES PROTI PIRANČANOM Zasliševanje prič končano Ker je manjkal sodnik prisednik se je včeraj z veliko zamudo nadaljeval proces proti Pirančanom. Prva priča je bil desna roka inšpektorja De Giorgija narednik Giulia-no Igilio, ki je vodil preiskavo o do-! godkih in aretiral obtožence. Med ! njegovim dolgim pripovedovanjem, med naštevanjem neštetih imen krajev in podobnih reči, je omenil tudi ((Villo Segre« in Ottorina Zola. Baje je tam neki Cimadori videl obtoženca Ravalica. Vpisovanje dodatkov inleka za januar 1949. Vsi potrošniki morajo do 29, t. m. pri svojih mlekarnah vpisati nakaznice za dodatek mleka za bolnike, dojilje, noseče žene in umetno hranjene otroke. Dodatki olja in konserviranega mesa. V ponedeljek 20. t. m. bodo v mestu in na podeželju delili potrošnikom na dodatne nakaznice olivno olje na odrezek olje, ter po 2 škatli konserviranega mesa «Horse meat« na dodatne nakaznice (rdeče) in po 4 škatle na črne dodatne nakaznice na vse odrezke od 1. do 31. t. m. Konec razdeljevanj 31 .t. m. Cena v mestu: olje 450, meso 100: na podeželju: olje 452, meso 102 liri. Oljčno olje za menze. V teku jutrišnjega dne naj dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu upravniki vojaških in civilnih menz nakazila za oljčno olje za drugo polovico tekočega meseca. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO : Rožanc Stefan L 100, ob priliki 50-letnice tov. Drejeta Grgiča iz Bazovice daruje vesela družba L. 3.430. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Ivan Cankar. Jutri, v ponedeljek, ob 20.30 redna od-borova seja v običajnih prostorih. RAZNO Mestna občina javlja, da bodo 22. decembra odprli v ul, Mudavecchia 2 urad za izdajo ubožnih spričevaj in ostalih dokumentov za prebivalce tistega okraja. IZGUBLJENA DENARNICA Tovarišica Mihalič Albina iz Kozine je v petek v tramvaju št. l izgubila denarnico z denarjem in osebno izkaznico. Poštenega najditelja naprošamo, da odda dokumente v uredništvu našega časopisa v ul. Montecchi 6. V torek semenj v Bazovici V torek 21. t. m. bo v Bazovici živinjski in kramarski semenj. V naprej bo semenj vsak tretji torek v mesecu. Semenj se bo začel ob 2 uri zjutraj in bo trajal do 13. Kupovali in prodajali bodo rogato, živino, prašiče, konje, ovce, semena, vozove in poljsko orodje. im O K I S K I n \ E v HT I K IZLETI Mihiauz je MM tudi Krmitishe Sleme ce, da bi jih utegnili Cankarjevi «Hlapci» motiti itd. Ker takile razlogi tudi njim niso govorili dovolj prepričevalno fpo pravici niso hoteli povedati: boje se za občinstvo, ki jim ga res malo sledi), so hoteli najprej kako drugo igro, le »Hlapcev* ne, nazadnje pa so, TRI dni pred predstavo, naročili napoved — množičnega sestanka. Prav nič se ti samozvanci niso zmenili, da še ledno velja dogovor, po katerem ima SNG prednost pred drugimi prireditvami, tudi jih ni motilo, da bi bila sinočnja predstava Cankarjevih »Hlapcev» edina gledališka predstava na Opčinah v decembru. Izza kulis se je sukal dim iz pipe Rika Malalana! Ali misli gospodar te pipe, da bodo Openci potrpežljivo puščali, da jih bo zagrnil v oblake dima in da ne bodo nikdar več videli svetlobe in sonca? Ali se hoče samozvanec s svojo predrznostjo lotevati Slovenskega narodnega gledališča, za katerim stoji vse slovensko ljudstvo? In taki ljudje nimajo pravice proslavljati Ivana Cankarja, borca Za načelnost. Preteklo nedeljo, 12. t. m. ob trel) popoldne je Miklavž na svoji turneji ob meji končno prispel tudi v lepi in prijazni trg Krmin. ki mu pravijo Furlani Cormons. Čeprav je bil njegov obisk malo zapoznel, vendar so ga otroci slovenske šole, ki so ga že nestrpno pričakovali, radostno sprejeli. Z njimi ;;o bili tudi učitelji in številni starši in skupaj so mu pripravili slovesen sprejem. Častitljivi Miklavž je v spremstvu angeljcev in parkeljnov zasedel svoj prestol v razredu, lepo pozdravil vse navzoče in dal vsem svoj slovenski blagoslov. Bil je nad vse domač prav ljudski in po svojih šaljivih verzih zelo originalen. Vse prisotne je dobro poznal in jih ie nagovoril kar v briškem narečju. Posebno prisrčni pa so bili prizori veselja, ko je 52 prisotnim slovenskim otrokom izročil bogate, sladke in praktične darove. Ce so nad nekaterimi bolj porednimi parkeljni malo dvignili rjovenje in zarožljali z verigami, pa zažugali s šibami, so pa angelci pomirili preplašene otroke in tudi Miklavž sam jih je pomirljivo pobožal. Saj so vsi znali očenaš in r.a Gregorčičeve pesmi. Kakor je bil Miklavž zadovoljen z otroki, pa je pohvalil tudi učitelje in starše. Seveda je po potrebi tudi pokaral in tako je povedal j vsakemu svoje ter jim priporočil j ljubezen do slovenskega jezika in j do slovenske šole, kakor tudi spo-1 štovanje domačih Furlanov, ki so naši prijatelji. Domačini so se kar s težavo poslovili od prijaznega Miklavža, ki jim je tako lepo govoril v njihovi materinščini in moral jim je obljubiti, da se prihodnje leto zopet vrne s še lepšimi darovi za pridne otroke. Vsak udeleženec bo imel izdatno in dobro domačo hrano in svojo posteljo v posebnem prenočišču, ki je v rokah domačega človeka. Sobe bodo zakurjene. Tečaj bo vodil izurjeni domač učitelj in bo prisoten tudi zastopnik SPD. Vpišite se takoj. Božična doklada Irgovskim delavnem Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo morali vsi trgovci letos izplačati svojim delavcem božične doklade v enaki višini kakor lansko leto. Nadalje naproša vse trgovce, da bi po možnosti izplačali omenjeno doklado do 20. decembra t. 1. Dr. Palutan nadzoruje izdatke tržaške občine Zaradi vedno večjih stroškov tržnike občine je VU izdala odredbo, s katero je pooblastila predsednika cone Čir. Palutana, da začasno kontrolira izdatke mestne občine. Ta odredba bo v veljavi od 1. januarja 1949 do 30. junija 1949. V pismu, v katerem je bilo to sporočeno, je general Gaither sporočil, da s tem ukrepom ne misli na noben način trajno spremeniti sedanjo upravno razdelitev. Obnovitev obrlnic za javne obrale Zveza trgovcev v Gorici sporoča vsem obratnikom javnih lokalov (kavarn, restavracij, gostiln, krčem itd. L naj predložijo obrtnice Zvezi trgovcev v ul. IX Agosto 11 I. nadstr., ki bo pravočasno poskrbela za njihovo obnovitev. Obrtnicam na priložijo tudi izkazila o plačanih taksah. Izgubljene listnice Včeraj je 451etna Buni Gizela javila goriški kvesturi, da so ji ne- znanci odnesli listnico, v kateri je imela poleg osebnih dokumentov 2000 lir, Ekonomatu goriškega županstva je včeraj izročila SOletr.a Borghe-sella Italia iz ul. Angiolina listnico s 1400 lirami, ki jo je našla na Rooseveltovem korzu. Planinsko društvo v Trstu priredi za Silvestrovo in novo ieto tridnevno smučanje na Pokljuki. Odhod s smučarskim vlakom v petek 31. decembra ob 15 uri s kolodvora Sv, Andreja. Prihod ob 19 uri na Bled. Povratek v nedeljo 2. januarja zvečer. Vpisovanje v ul. F. Filzi 10, I., v čevljarni Cerna Trgu tra i Rivi 2 v Rojanu in pri «Adria-Expres» v ul. F. Severo do vključno 24 t. m. V ponedeljek 20. t. m. ob 20.30 gostovanje v Prosvetnem domu na Kontovelu s Shakespearovo komedijo Kar hočeleu V sredo 22. t. m. ob 20 uri gostovanje v P D. «Hauber» na Greti z Gogoljevo komedijo Zenitev“ mizarja, soboslikarja in vodovodnega inštalaterja IN MACESNOVE - TRDE VRSTE LESA - VEZANE PLOSCE RAZNIH DEBELIN - TRAMOVI DRVA TOVARNA LESOVINSKIH PLOSC ILIRSKA BISTRICA. Tovarna jamči za vso potrebno j preskrbo, hrano in stanovanje, i ■HI RADIO NEDELJA 19. DECEMBRA 19«8 7.30 Koledar. 7.35 Jutranja glasba. 7.45 Poročila. 8.00 Jutranji glasbeni spored. 8.30 Koroške pesmi. 8.45 Iz simfoničnega repertoarja. 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Maša iz Sv. Justa. 11.15 Samospeve poje sopranistka Milica Polajnar. 11.30 Slovenske legende. 11.45 Nedeljska glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.00 Pestra glasba. 14.15 Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.30 Iz opernega sveta. 15.30 Orkester «Iz novega sveta«. 16.00 Nicodemi: ((Učiteljica« (ponovitev) izvajajo člani RID. 17.30 Plesni popoldan. 18.00 To kar vsakdo rad posluša. 19.00 Ali že veste? 19.15 Narodni plesi in rapsodije. 19.45 Poročila. 20.00 Poje zbor prosvetnega društva «Slavko Škamperle«, dirigent Venturini. 20.30 Filmski trak. 20.43 Češke popevke. 21.00 Vesela ura (Izvajajo člani SNG). 21.30 Priljubljene melodije. 22.00 Schumann: Koncert za čelo in- orkester. Dr. GAETA ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19. (Govori slovenski) TRST. UL. TORREBIANCA št. 43. Oglejte si pohištvo v ul. Madonnina 43 KINO ROSSETTI. 14: ((Ognjeni križ«, Henry Fonda. EXCELSIOR. 14: »Pisma nepoznanke«, Jean Fontaine. FENICE. 14: »Hudičev otok«, C. Gable. FILODRAMMATICO. 14: »Na svidenje, oče«. ITALIA. 14: «Rio Rita«, glasbeni film, Gianni e Pinotto. ALABARDA. 14: »Strahopetnost in arena«, Toto. IMPERO. 14: «Gospa Curie«, Greer Garson. GARIBALDI. 14: »Poljub smrti«, Vic-tor Mature. VIALE. 14: »Ostrina britve«, T. Povver. MASSIMO. 14: «Proti gangsterjem«, Gianni in Pinotto. NOVO CINE. 14: »Noč brez konca«, R. Mitchum. IDEALE. 14: «Možje dveh svetov«. MARCONI. 14: ((Kitajska«, L Young. ARMONIA. 14: »Kralj v pregnanstvu«, D. Fairbanks. AZZURRO. 14: «Rasputin», Hary Baur. BELVEDERE. 14: «Kapitan Kici*», C. Laughton. Povratek gojencev Mladinskega doma v Portorožu KINO VERDI. 15: »Kličite Sever 777», J. Stevvart. VITTORIA. 15: «Država zveze« S. Tracy in K. Kepburn. CENTRALE. 15: ((Potujoči Žid«, V. Gessmann. MODERNO, 15: «Saratoga», I. Bergman in G. Cooper. EDEN. 15: »Pot velikanov«, B. Stan-wyck. Uprava Mladinskega doma v Portorožu sporoča, da pridejo otroci na božične počitnice v četrtek 23 t. m. ob 16 uri (včeraj je bilo pomotoma Javljeno ob 6 uri) s parnikom iz Pirana. Starši naj jib pričakujejo na pomolu ribarnice. Povratek otrok v Portorož bo 6.1.1949 ob 12 uri s parnikom. Starše prosimo, naj pripeljejo otroke 1 uro pred odhodom parnika. MALI OGLASI ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA dobite v knjigarni «Stoka» ve. liko izbiro lepih modernih vizitk in razglednic. Prav tam dobite tudi vsakovrstne nove okraske za božična drevesca. Izšel je tudi slovenski mesečni koledar. Nova zbiralniza za vino ISTRA Ker je bil letošnji pridelek vina dober, imajo kmetje polne kleti. V Kopru, kjer sprejema dnevno vino za to pooblaščeno podjetje «Vino», je stalno velika vrsta vozov, ki čakajo na oddajo pridelka. Koledar Gregorčičeve založbe za leto 1949 je izšel Izšel je Koledar Gregorčičeve založbe za leto 1949 z bogatim informacijskim materialom in obširnim leposlovnim delom domačih pisateljev. Koledar se dobi v vseh knjigarnah v Trstu, pri Stoki v ul. Milano, v knjigarni Fortunato na Trgu starega Sv. Antona. 1 S T K S K I 1» \ E V \ I K Plan za jesensko setev ozimin Smučarski tečaj za Goričane .Slovensko planinsko društvo v Gorici pripravlja smučarski tečaj na Ukvanski planini v Kanalski dolini. Tečaj je namenjen v prvi vrsti mladinsko-planinskemu naraščaju vseh slojev, vendar pa bodo dobrodošli tudi starejši ljubitelji zimskega športa. Tečaj bo trajal teden dni in sicer od 26. dec. do 2. januarja 1949. če bodo snežne razmere ugodne. Prijave sprejema pisarna «Prosvete» v ul. S. Antonio J—I. (na hodniku) do 22. decembra. Stroški za hrano, prenočišče m za tečaj znašajo za člane po 4500 lir in za nečlane po 5500 lir. Vožnja tja in nazaj se računa posebej. Ker je število razpoložljivih mest omenje. no bodo imeli prednost člani m potem ostali po vrstnem redu vpisa. Ker je ta smučarski tečaj v režiji SPD, je s tem dano dovolj jamstva za njegovo dobro organizacijo. Oddelek za kmetijstvo pri okrožnem odboru ES dela v teh dneh na tem. da bodo vse komunalne sekcije za kmetijstvo in krajevne podružnice ES napravile vse, da bo setev ozimin izvršena pravočasno in 100% pod geslom: Naša istrska zemlja je rodovitna, zato ne sme o. stati neobdelan nobeden košček. V decembru bo setev ozimin dokončana in se bo pričela setev zgodnjega graha. Vsi kmetje so obdržali doma do. voljno količino semena za jesenske setve. Seme je bilo brezplačno razkuženo. Ni prav, da nekateri še niso posejali vsega semena. Res je, da je še vedno čas, ker zima letos še kar dobro prizanaša z mrazom in burjo. Toda zemlja čaka, da bc sprejela v svoje toplo varstvo seme, ki bo — prihodnji naš kruh. Krajevni odbori ES in tudi masovne organizacije bodo z vsemi si. lami podprle to setveno akcijo. Semenske komisije imajo nalogo pomagati kmetom pri izvrševanju setve. Vsa še neobdelana zemlja bo preorana in posejana. Ce bi lastni-| ki sami ne mogli tega izvršiti, bodo zemljo preorale in obdelale kmetijske obdelovalne zadruge. Isto kot za žitarice, velja tudi za setev graha. Ce bo milo vreme tra-| jalo še naprej, bo že v februarju na razpolago polno graha v stročju za naše menze in kuhinje. Prav pri tem planu prihaja do posebnega poudarka vloga ES v kmetijstvu. Ni mogoče dobro izvesti dela, če to ni načrtno. Vsi vemo, da pod fašizmom o načrtnosti ni bilo niti govora. Zelo dobro je fašizem znal načrtno terjati davke in spravljati na dražbe posestva in zemljo istrskih kmetov! Danes ko je istrski kmet sgm last., nik in gre še dalje v skupno obdelovanje zemlje, je včasih nekako v zadregi in ne ve, kako bi bolj prav napravil. Razvoj postavlja predenj taka vprašanja, ki jim ni kos. Zato pa mu prihajajo nasproti in v pomoč od tam. kjer dobro razumejo njegov položaj. To pomoč dobiva nesebično in brezplačno in je vsa v njegovo korist. Tudi v Vanganelu pridno na delu Podpisi za mir V Istrskem okrožju se je pred kratkim pričelo s podpisi za mir. Ljudstvo je z velikim navdušenjem pozdravilo akcijo, ki stremi za tem, da bi za vedno utihnili vojni hujskači, ker hoče v miru delati in živeti. 2alostno pa je, da se še vedno najdejo ljudje, ki bi radi, da bi se vojna vihra zopet razplamtela. S svojo agitacijo so neumorno na delu ter sejejo sovraštvo. Uspehov nimajo, le tu pa tam jim kakšen slabič nasede. Tak primer je v Strunjanu, kjer so nekateri ljudje v bližnji okolici samostana ,ki so v resnici dobri delavci in ki dajo vse svoje sile za izvajanje gospodarskega programa, bili nahujskani od dobro znane strani ter se zato niso hoteli podpisati. Vsem tem plačancem, ki skušajo širili svojo vojno propagando, bi radi povedali, naj se dobro zave-| dajo, da hoče prebivalstvo Istrskega okrožja mir in delo. Vesele božične praznike, in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem na KRASU in na VPHEH druži na Berger Stanovanje vratarja s plačo zamenjam za samo STANOVANJE. ULICA FABIO SEVERO štev. 41 Tavčar Franc ODLIKOVANA MIZARSKA DELAVNJCA TRST ULICA SV. FRANČIŠKA štev. 20 POZOR! REDKA PRILIKA! Zaradi odhoda prodam kompletno zakonsko spalnico z vzmetmi m žimnicami za 68.000 lir, samsko spalnico za 38.000 lir, žimnice z vzmetmi, štiridelno omaro. Kuhinjo z marmorji za 45,000 Ur. — Šivalni stroj «Singer», moderne zastore, štedilnike, mo’torno kolo, pre. proge in radijski aparat za 15.000 lir. TRST - Viale Haffaele Sanzio 29, I. TRGOVINA P 1 R E C MIRKO Kaj zmore zavest in volja, nam dokazuje tudi Vanganel. Pri grad-bj domačega zadružnega doma je poleg zidarjev zaposlenih dnevno okoli 20 mladincev in starejših va. ščanov. Vseh mladincev skupaj je tedensko okrog 160 na prostovoljnem delu. Večina od njih je bila v delovni brigadi, ki si je že v dvomesečnem tekmovanju pridobila ugled in odlikovanje. IMUISALPIMI 10.000 lir za otroško božičnico Krajevni LO je naklonil za otroško božičnico deset tisoč lir. To je zopet nov dokaz, kako si ljudstvo zna pomagati in ne pričakuje pomoči od držav z Marshallovim planom. Vse ljudstvo prispeva za otro. ke po svojih močeh. ima v zalogi VELIKO IZBIRO ženskih in moških smučarskih čevljev OLAJŠAVE PRI PLAČILU. VOGAL UL. CARDUCCI SPALNE SOBE KUHINJE j""""'ene zelo ugodne I L s smučarskim v I a k o m na i r e d i A O 31. DECEMBRA in 1.-2, JANUARJA. CELOTNA OSKRBA (HRANA, PREVOZ, PRENOČIŠČE, SMUČANJE NA POKLJUKI) 3000 LIR. Vpisovanje do 24. decembra. — Pojasnila daje potovalni urad ADRIA EXPRESS — TRST, UL. F. SEVERO — TEL. 29-243 Obnova obrlnic za lelo M SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE opozarja svoje članstvo, da. bo tudi letos, kakor prejšnja leta, dalo pri pristojnih oblasteh obnoviti za svoje člane, vštevši gostilničarje, obrtnice (licence) za leto 1949. Ravno tako opozarja članstvo, da v tem mesecu plača obrok poslovnega davka (IGE). Obenem sporoča, da nudi članom vso pravno in stvarno pomoč v davčnih, obrtnih in drugih poslovnih zadevah, ki se tičejo bolniškega in drugega zavarovanja pri uradu za socialno skrbstvo (Previdenza sociale). Za podrobnejša pojasnila, naj se člani oglasijo v pisarni združenja, UL. FABIO FILZI št. i0-I., TEL. 78-08. Nadalje: SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUZEN.JE opozarja svoje člane, predvsem gostilničarje iz nabrežinskega okraja, ki so sedaj morebitno ponovno obdavčeni od davčnega urada v Trstu, da se tozadevno zglasijo v pisarni združenja v Trstu, ul. F. Filzi št. 10, tel. 78.08. KRZNARSTVO MERMOLJA Ud ul. Cmauco. 3 ~Lele4<>Jt 38-18 filopkuie fvii fiiočiiu PREKRASNI MODELI! PREKRASNI MODELI! Najmodernejši čevlji za ženske in moške H J TRST Trg Tra i Rivi 2 (Rojan) VELIKA IZBIRA SMUČARSKIH ČEVLJEV. CENE UGODNE. MIZARJI! Deske smrekove GALEA VIALE SO N N IN O 24. TEL. 90-441 TRST - Ut. V ASA RI lO 0 g lu j In si novo bogato pošiljko moških in ionskih čevljev po zelo nizkih cenah TRST - UIj. ISA RI UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI št. 6, Ul. fiad. - Telefon St »3-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA St. 29 - Telefonska Številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ; 55, 165, 330, 6501 » UKUJNISIVU. Uiui-n - - .. . . ... . . ...--------, ... »A I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevniku. Trst II • 74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-19 OGT.ASI* od 8 30-12 in od 15-18. tel 27-847. Cene oglasov; Za vsak min višine v širini I stolpca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči r^čun za STO-ZVU: «Založništvo Primorski di.evnik Izdaja ZALOŽNIŠTVO TKZASKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.