KNJIŽNI« i CEDE CENA 80 SIT SLOVENIJA, SREDA, 14. OKTOBER 1992 ŠT. 39, LETO XXVI SRAMOTA V PARLAMENTU RAMIZ SUNIL FAHRUDINA IZ OSMEGA NADSTROPJA IZ SKUPŠČINE Z GROFOVSKO PENZIJO KAM JE IZHLAPEL HELIKOPTER M. VAKANJAC TOŽI NOVO DOBO RIFNIK RAZGALJA ZGODOVINO PRILOGA ZA BEGUNCE IZ BIH DRUGA BESNICA DOBROVELJ DVAJSET LET NAMESTO VISLIC ... bemti državo, ki ima takšne poslance MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (22) ZAPRTO NEBO, ZLOČINCI ŠE NE OZN Je zaprla nebo za sejalce smrti nad BIH, ni pa niti poskrbela, da bi ugotavljala krSitve, kaj Sele, da bi kaj ukrenila, če bo smrtonosni tovor Se kar padal z neba. Resolucija VS tudi ni natančna glede poletov drugod, na primer na Hrvaškem. No, upanje je, da bodo ZDA vendarle zagotovile, da bo moč sbrska letala tudi sestreliti ali pa Jim preprečiti polete z bombardiranjem letališč. Pri tem ostaja bojazen, kaj bo z modrimi čeladami v BiH. Se bodo Srbi lotili teh? OZN je končno ustanovila tudi komisijo za ugotavljanje vojnih zločinov v bivSi Jugoslaviji. To je prvi korak k novemu Nuernbergu. Kje bo, Se ne povedo. Pošteno bi bilo, če bi zločincem sodili v Vukovarju ali sredi Beograda, čez mesec dni naj bi komisija imela osnovno gradivo, imena ... Bodo tudi potem svetovni politiki Se segali v roke Miloševiču? Upajmo tudi, da bo OZN kot pogoj za priznanje ZRJ ali Srbije in črne gore zahtevala izročitev vojnih zločincev. Sicer pa, Karadjič, Miloševič in taksni niti najmanj ne kažejo, da znajo priti pred mednarodno sodiSče. Tudjman vztraja, še vedno govori o BiH kot federaciji ali konfederaciji. Grozljiv pa Je njegov predlog, naj bi nove enote oblikovali s prostovoljnim etničnim čiščenjem, s preseljevanjem narodov. To je sicer edina možnost - etnično čista ozemlja - da bi nove enote zaživele. Nove enote bodo sicer poizkušale vse, da se vsaka zase priključi k Srbiji ali HrvaSki, Muslimani bodo ostali narod brez države. HrvaSka bo kmalu na videz dobila območje Dubrovnika s Prevlako. Tam bodo modre čelade. Tudjman bo težko dokazal, da Pre-vlak ni zamenjal za Bosanski Brod in se s tem odrekel Hrvatom na desnem bregu Save v BiH. To Je v skladu s tistim, da bi se narodi prostovoljno preseljevali. Bosanski Brod Je sicer znak, da so Srbi v tem predelu vojaSko zmagali. Ustavili so jih lahko le Hrvati z levega brega. Tudj-manu sicer prerokovalci obetajo, da bo probleme reSil v glavnem do novembra 1993, popolnoma pa Sele v letu 1998. Miloševič naj bi, če kdo verjame horoskopom, odSel s prizorišča aprila prihodnje leto. V Baranji se nadaljujejo veseljačenja modrih čelad (ruskih) s Srbi, častniki OZN dobivajo lepa darila, tudi avtomobile. Srbi v Korlatu, zaledju Zadra, Se kar minirajo hrvaSke hiSe, vpričo modrih čelad. V hiSah so tudi ljudje. Hrvati v BiH Se naprej gradijo svojo državo Her-ceg Bosno, imajo svojo vlado, banke, denar (ta Je iz sosednje HrvaSke). Delajo isto kot Srbi, le začeli so potem, ko so taksne namere v precejšnji meri uresničili Srbi s silo. Tudi Hrvati v BiH bodo uporabili silo, če bodo ogroženi v svoji državnosti. Tudi proti Muslimanom. Kakorkoli že, nebo nad BiH se zapira, Hrvati so v igri, ki Je Muslimani ne bodo mogli spre-Jeti- Še precej časa bo minilo, da bodo zaprli tudi vojne zločince. Vsekakor Sele po vojaškem porazu Srbije in Srbov na vseh sedanjih in novih bojiščih v bivSi Jugoslaviji. Zbiegnevv Kochanovvski Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p,o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave! za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. INŠPEKCIJSKI PREGLED V TEŠ JE POKAZAL, DA JE VSE V »REDU«, DELAVCI PA KAR UMIRAJO POGODBA S HODIČEM Po pregledu termoelektrarne v Šoštanju gospod Boris Ružič z Republiškega inšpektorata za delo ugotavlja, da ni odkril še nobenega primera poklicne bolezni,niti nov primer obolenja. Na istih delovnih mestih pa je v zadnjih desetih letih zbolelo 140 delavcev in 24 umrlo. Februarja smo se lotili zelo aktualne tematike - problema delovnih mest v šoštanjski termoelektrarni, za katere so obstajali indici, da ogrožajo zdravje in življenje ljudi. Na dogodke, ki se dogajajo v termoelektrarni, nas je opozoril, kot se bodo naši bralci gotovo spomnili, Aco Ferenc, ki si je prizadeval dokazati, da je njegova bolezen - sarkoidozis (neka vrsta raka), posledica škodljivih vplivov, ki jim je bil izpostavljen na delovnih mestih v termoelektrarni. Tisto, kar smo takrat zvedeli in zapisali za delavce na ogroženih delovnih mestih (delo pri odplavi pepela in pri transporterjih premoga), gotovo ni bilo pomirljivo. Zato so v termoelektrarni dokaj hitro reagirali. Nova doba je o tem pisala prvič 5. februarja v članku 'Pogodba s hudičem’, drugič pa naslednji teden v članku z naslovom 'Vsak rak ne hodi ritensko’. Že 25. februarja je pričel Republiški inšpektorat za delo s inšpekcijskim pregledom. Pregled, ki ga je opravil dipl. ing. Boris Ružič, je potekal 25., 26. in 27. februarja ter še 5. in 6. marca, vsak dan od osme do petnajste ure. 'Pregled je bil opravljen z namenom, da ugotovimo morebitni vpliv delovnega okolja, predvsem prahu, ostankov izgorevanja premoga ter radioaktivnosti, na zdravje delavcev v elektrarni.’ Iz tega zapisniškega citata sledi, da so se lotili delovnih mest, ki so najbolj nevarna za zdravje delavcev. Pri inšpekcijskem pregledu so merili ekološke razmere na delovnih mestih, kot so zaprašenost, ropot, osvetljenost, temperatura, vlažnost in gibanje zraka, nadalje emisije strupenih snovi na izstopnih mestih ter na širšem območju elektrarne. Opravljene so bile tudi meritve radioaktivnosti na mestih, kjer so nameščeni viri sevanja. In rezultati vseh teh meritev? Zopet citiramo zapisnik:’ Meritve so bile opravljene na 25 delovnih mestih v zaprtih delovnih prostorih. Izjema sta bili dve dodatni delovni mesti, to je v kabini buldožerja na deponiji premoga in na zunanjem delovnem mestu pri odplavi pepela. Do- bljeni rezultati kažejo prekoračenje dovoljenega nivoja hrupa na 13 delovnih mestih in osvetljenost na sedmih delovnih mestih. Ostali izmerjeni rezultati npr. zaprašenost ne kažejo previsokih vrednosti. Rezultati meritev so dostopni javnosti in kažejo relativno visoke učinke, tudi previsoke vrednosti.’ Posebne pozornosti je vredna tale cvetka, ki se je znašla v poročilu inšpektorja: 'Ker so dovoljene maksimalne koncentracije SO 2 na delovnih mestih znatno večje, kot je to dovoljeno za okolico, se lahko zaključi, da te koncentracije na delovnih mestih niso nikoli presežene niti dosežene.’ Res krasen zaključek, ki ga verjetno razume samo inšpektor, kije ta kontrolni pregled opravil. Vestni inšpektor je opravil tudi meritve koncentracije in hitrosti izhajanja radona v zrak, zunanjega sevanja, ki ga povzroča prisotnosti radioaktivnih elementov v pepelu ter celo osebno dozimetrijo pri petih delavcih TEŠ na posebej izbranih delovnih mestih, kjer bi lahko pričakovali povečano sevanje gama žarkov. Ni kaj, pomirjujoč zaključek, seveda, če bi se lahko na takšne inšpekcijske preglede zanesli, vendar pa poleg že omenjenega paradoksa meče čudno luč na ta inšpekcijski pregled še nekaj. Zagnani inšpektor je opravil tudi analizo upokojenih in umrlih delavcev v obdobju 1980 - 1991. V njej so zajeli 150 starostno upokojenih delavcev TEŠ in 106 invalidsko upokojenih delavcev. Ob njih pa še 24 delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi smrti. Že samo ti podatki so grozljivi, kljub temu pa v nadaljevanju zapisnik ne govori o 280 delavcih, kolikor -znaša seštevek prejšnjih treh številk, pač pa o 290 delavcih, ki jih je zajela analiza. Kje so dobili deset delavcev, v zapisniku ni razvidno. (Morda se je kdo zmotil pri šeštevanju). Od 290 delavcev jih je za rakom umrlo 14. Tačas je v TEŠ zaposlenih se 34 invalidov, od katerih imajo trije raka. V poročilu je poudarjeno, da so bili oboleli in umrli zaradi raka vsi kadilci pa tudi kakšen pijanec je bil vmes. Rezultatom takšne raziskave, kije bila opravljena neposredno po izbruhu medijskega zanimanja za razmere v. termoelektrarni, zaradi že omenjenih nerazumljivih formulacij ne kaže kaj dosti verjeti, saj njen zaključek, da je vse v redu, nikakor ni v skladu z dejstvi; dejstvo pa je 140 invalidov in 24 delavcev, ki pokojnine zaradi bolezni niso niti dočakali. Janez Vodnar M. VAKANJAC TOŽI NOVO DOBO, KER GA NISO VZELI NA RTV MARKE ZA SEKRETARJA Milenko Vakanjac, novinar, toži glavnega urednika Nove dobe, ker bi naj bila Nova doba tista, zaradi katere ni bil izbran za urednika na RTV in ker so zaradi objave novinarske hiše, Stop, Dnevnik, TV in radio, z njim prekinile pogodbe. Nove doba bi naj bila kriva, da je bil ob 570 tisoč SIT. Med vrsto tožb, ki jih naše uredništvo prejema od nekdanjih rdečkarjev in zdaj spreobnjenih poštenjakov, izdvajamo eno, ki je značilna za naš čas. Gre za tožbo novinarja Milenka Vakanjca iz Novega Polja, Prva cesta 21, Ljubljana, ker smo v Novi dobi 18. septembra lani v nepodpisanem tekstu pod naslovom 'Ofenziva rdeče rekonviste na televiziji’ objavili 'neresnična’ dejstva o njem. 1. Po njegovem ’iz celotnega članka izzveni’, daje bil tožnik član ZK oz. SDP, daje bil ljubljanski mestni sekretar, da se je sukal v SK ZKS bližnjim krogom (Marksistični center) in da bi samo zaradi te pripadnosti prevzel pomembno 'politično’ uredništvo TV Omizje. S tem pa bi oblast oz. nadzor nad RTV obdržal prejšnji režim. V članku je še navedeno, da se je tik pred sklepom redakcije izvedelo, da je Svet RTV Slovenija Va-kanjčev prihod zavrnil.’ 2. Tožnik ’ni bil nikoli ljubljanski mestni sekretar, ampak je bil izvršni sekretar (torej ni imel funk- cije), poleg tega je iz SDP izstopil. Svet RTV Slovenije o njem ni nikoli razpravljal.’ 3. ’Z navajanjem dejstev, da bi tožnik dobil zaposlitev na RTV samo zaradi politične opredelitve, je tožnik diskreditiran kot strokovnjak...’ Ker je novinar vedel oz. bi moral vedeti, da so izjave v članku neresnične in ker so po objavi članka novinarske hiše kot so STOP, DNEVNIK, TV in radio z njim prekinile pogodbe, je s tem tožnik utrpel materialno škodo in nematerialno škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti...’ Zato je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki deset tisoč DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. septembra 1991 dalje v roku 15 dni pod izvržbo in tožeči stranki povrniti vse stroške postopka skupaj z nezakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe v 15 dneh pod izvršbo...’ Tovariš Milenko Vakanjac, pri vsem, kar mi je sveto, se zaklinjam, da sploh nisem mogel vedeti, kolikšno škodo so slovenskemu bralstvu povzročili moji kolegi pri Novi dobi, zato iskreno opravičilo. Prav tako nisem vedel, kako težko (v markah) je bilo vaše dragoceno pero v rdečih časih. O vsem ostalem na sodišču. JANEZ SEVER 39. MEDNARODNI SEJEM »SODOBNA ELEKTRONIKA ’92« BOGASTVO V DETAJLIH Ljubljana gosti na 10 tisočih kvadratnih metrih razstavnih površin okoli tristo razstavljal-cev iz devetnajstih držav, ki želijo svetu prikazati svoje dosežke na področju elektronike. Mednarodni sejem elektronike je že po tradiciji eden največjih in najbolje obiskanih sejemskih prireditev v slovenski prestolnici. Letošnji vrvež na Gospodarskem razstavišču potrjuje dosedanjo tradicijo. jenost in še kaj. Res je, s^° materjo. Pospeški so čas šlogaric je mimo. Nji- enaki, končna hitrost je hovo delo je prevzel prija- nekoliko manjša, vendar telj računalnik. električni avtomobilček kl- jub vsemu dosega zavidlji-Slovenski električni 120 kilometrov na uro. avtomobil je neslišen 12 kilovoltni motor je neslišen, le pn speljavanju je Od vseh sejemskih spre- čuti tiho brenčanje. Vzdr-mljajočih aktivnosti se je zevanje Zoričevega avta je Ob razstavljenih 'dobrotah’ bodo letos prišli na svoj račun predvsem firbci, ki jih zanima profesionalna elektronika, saj je le ta zastopana s 26 odstotki. S 17 odstotki ji sledi skupina sestavnih delov, enot in materialov, skupina telekomunikacij pa je z dvema odstotkoma manj na tretjem mestu. Zadovoljni bodo tudi vsi tisti obiskovalci, ki jih zanimata računalniški hardver in softver, saj med razstavljalci približno petina firm ponuja računalniško opremo. V bodoče bo vodstvo Ljubljanskega sejma poskušalo sejem. Računalnik vam napove usodo Tistim, ki verjamejo v zvezde (in v računalnike), pa tudi naključnim zijalom, predstavlja razstavni prostor, ki ga zaseda Miran Plohl Dornik, samostojni delavec v kulturi, pravo osvežitev. Nič čudnega, saj vam za majhne denarce napove usodo s pomočjo računalnika, ki Miran Plohl Dornik, računalniški napovedovalec usode vam v 'glavi' pismenega izdelka, napovednika vaše bodočnosti, izpiše ime EL-IS - Center za novo kakovost življenja. Računalnik se izkaže za vrača nad vrači, saj je sposoben opraviti barvno analizo osebnosti, značajsko numerologijo, osebno in poslovno napoved, astrološko natalno karto z razlago, življenjsko usmer- mogoče obiskovalcem naj- silno preprosto, praktično bolj vtisnila v spomin ga ni. Namesto tulca predstavitev slovenskega e- za polnjenje bencinskega lektričnega avtomobila, ki rezervoarja ima vtičnico, sta ga škup dala’ Miro preko katere lahko od 2000 Zorič, direktor firme K do 6000-krat napolnimo Stoje iz Ljubljane in ma- akumulatorje. Izumitelja gister Branko Premzel iz sta prepričana, da bo ma-mariborske Visoke tehni- loserijska proizvodnja deške šole. ktrične petice stekla že le- Električna petica prak- tos. tično v ničemer ne zaostaja za svojo bencin- Tekst in slike F. F. DRAGI MINISTER Veliko pisem sem že napisal. Odgovorov praktično ni. Znanci mi pravijo, da sem kriv tudi sam, ker predlagam preveč zahtevne stvari. No, o tem bi se dalo razpravljati, kaj je zahtevno in kaj ni. Bom pa tokrat zapisal zagotovo predloge, ki jih mirno lahko uvrstimo med "drobne so te reči”. Če se peljete po Ljubljani, ne manjka oznak, ki povedo, kje sta Avstrija in Italija. Oznak, kje sta Hrvaška in Madžarska, ni. Minister za promet bi zlahka tistim, ki so za te reči zadolženi, naročil, naj enakopravno obravnavajo tudi drugi dve državi. Kar zadeva Madžarsko, se na primer prvi znak, precej sramežljiv in čisto nič v skladu z običajnimi znaki, pojavi šele v Gornji Radgoni, niti v Mariboru ga ni (je pa tudi tu za Avstrijo). Minister za varstvo okolja je v okviru nacionalnega programa napovedal gradnjo čistilnih naprav. Svetujem mu, da drugače opredeli prednostne gradnje teh naprav. Čeprav je seveda res, da takšno napravo rabi tudi Maribor, se trenutno najbolj mudi, da bodo čistilne naprave zgrajene tam, kjer bodo koristile za čistejšo Savo. Brez čiste Save in njenih pritokov ne bo mogoče uporabljati HE ob spodnji Savi. Ker minister tako kot Zeleni podpira predčasno zaprtje JE, je toliko bolj pomembno, da dobimo nove HE. In še ministroma za trgovino in finance. Nova oblast je uvedla prometni davek na odpadni material, ki ga nosijo mladi na odpad. Predlagam, da ga hitro ukinete. Na ta način bo več interesa za zbiranje koristnih odpadkov, država pa bo imela več od tega kot od prometnega davka. Upam, da predlogi niso prezahtevni. Pričakujem seveda ukrepe pa tudi odgovore. TVOJ DRŽAVLJAN ZAKON O POSLANCIH PARADIGMA SVINJ PRI KORITU Ko smo prejšnji teden pozdravljali ukrepe slovenske vlade, ki peljejo v normalizacijo slovenske družbe in gospodar-' stva, so poslanci v slovenski skupščini domala anonimno sprejeli zakon o poslancih, ki jih povzdiguje v posebno kasto. Seveda bi zganjali demagogijo, če bi ta zakon zdaj trgali po dolgem in počez in zraven ne tudi zelo jasno povedali, da tudi ta zakon sodi v kontekst omenjene normalizacije. Da bi se izognili kakšnemu egalitarnemu sindromu, je treba tudi povedati, da omenjeni zakonski akt skuša posnemati ureditev v nekaterih zahodnih državah, kot tudi to, da začne veljati s 1. 1. 1993, torej za poslance novega parlamentarnega sestava. Zelo pa moti nekaj drugega, kar ni v kontekstu normalizacije in kar prej kot ne spominja na staro (dobro!:) boljševistično balkansko prakso. Ne da bi se spuščali v posamezne ugodnosti na izbrance obubožanega suverenega slovenskega ljudstva, pa je le treba reči, da so prehodne določbe, ki sedanjemu skupščinskemu sestavu, vključno z imenovanimi strokovnimi sodelavci in člani državnega predsedstva, omogočajo posebne bonitete pri uveljavljanju nadomestil in predčasnem upokojevanju, navadna svinjarija! Stvar je tembolj argumentirana, če imamo pred očmi smisel zakona, ki od poslanca (tudi zaradi posebnih ugodnosti) terja maksimalno angažiranje in resnost, kar naj bi ko- ristilo seveda volivcem in državljanom. Kaj takšnega pa gotovo ni bilo opaziti pri sedanjem skupščinskem sestavu (spomnimo se sami 'spricanja' zasedanj, pa njihovega spremljanja z balkona, de-mostrativnega zapuščanja dvorane itd),' kar gotovo ne opravičuje posebnih ugodnosti v prehodnih določbah. Če k temu dodamo še nekatere otroške bolezni nove demokracije, ki so jih izkazovali poslanci sedanjega skupščinskega sestava pri (ne)sprejemanju nekaterih ključnih reformskih in sistemskih zakonov (na primerzakon o lastninjenju), kar lanko merimo z milijardami tolarjev, če ne celo mark ali dolarjev družbene škode, potem je jasno, da omenjene prehodne določbe pomenijo egoistično zlorabo volilcev in demokracije. O tem nas prepričujejo vse možne (tudi špekulativne) kombinacije. Dobro: dopustimo možnost, da so ljudje sedanjega slovenskega zakonodajnega sestava s temi prehodnimi določbami preprosto izstavili račun za svoje (zgodovinske!?) zasluge pri osamosvajanju slovenske države, kar je pravzaprav edina svetla točka nove slovenske demokracije. Toda na drugi strani ob tem svetlem projektu takoj padejo v oči tudi njegovi stranski učinki, ki se kažejo v izgubi 40 odstotkov slovenskega trga v Jugoslaviji, v bankrotu številnih podjetij, na tisoče brezposelnih ...Kaj si delavci, ki so v času osamosvojitvene vojne v Sloveniji, pa kmetje, intelektualci, obrtniki in druge družbene skupine z orožjem v rokam in z glavo naprodaj potemtakem niso zaslužili tudi kakšnih posebnih 'prehodnih določb’? Številka več kot sto tisoč brezposelnih pač o njih govori po svoje. Socialna stiska velikega števila družin, v kateri sta delo izgubila oba starša in ki jo neposredno lahko povezujemo s slovensko osamosvojitvijo, ne da bi seveda oporekali pravilnosti njene usmeritve, po svoje govori o moralki prehodnih določb za sedanje slovenske poslance. Pa še nečesa ne gre prezreti. Zakon o poslancih, vključno z gnusnimi prehodnimi določbami, je bil (čudno?!) sprejet brez običajnih peripetij, ki smo jih imeli ob takšnih zakonskih projektih priložnost spremljati v skupščini. Nikogar ni bilo, ki bi protestno zapustil dvorano pred glasovanjem, ki bi stvar spremljal z balkonske distance, ki bi morebiti šel celo tako daleč, da bi o tej zadevi predlagal referendum. Prav nasprotno. Najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je, da je bil ta zakon sprejet tik pred dvomesečnim obdobjem predvolilne kampanje, kar samo zase govori o tendenci medijske minimalizacije, ki so ji 'pluralizi-rana’ javna občila z izredno redkimi izjemami (Delo) docela nasedla. Kje je tu vpliv civilne družbe na oblikovanje javnega mnenja, za katero se upravičeno za- vzema dr. Slavko Spihal s FDV? To pa je vnovični dokaz, daje na javni sceni vpliv civilne družbe popolnoma marginalizi-ran, kar je velik korak nazaj v primerjavi s časom pred prvimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji. Si zamišljate Mladino in druga občila, kako bi bruhala ogenj in žveplo, če bi si kakšne zakonske bonitete, bognedaj, dovolil delegatski sestav skupščine Socialistične republike Slovenije? Na koncu torej lahko z vso potrebno argumentacijo mirno ugotovimo vsebinsko kontinuiteto sedanjega slovenskega establishmenta z njegovim samoupravnim in socialističnim predhodnikom, čeprav nam pogled dodobra megli njegova 'demokratično' in 'pluralizacijsko' krojena obleka. Dr. Veljko Rus ima torej še kako prav, ko govori o boljševističnem pluralizmu, o strankah, ki kot piranhe napadajo mlado slovensko državno tkivo. To pa je že zgodba o očetih in sinovih, o drevesu m jabolku in protagonistih oblikovanja novega slovenskega vrednostnega sistema, ki smo jih v prejšnji številki izenačili s 'svinjami pri koritu’. Samo upamo lahko, da je slovensko volilno telo dodobra zaznalo to 'paradigmo' in da bo na volitvah s črtanjem vseh akterjev te umazane igre izrazilo odpor proti tej gnusni strankokra-stiji. Ivo Kuljaj SLOVENSKO ZDRAVSTVO IN ZAVAROVALNICA ADRIATIC PONUJATA FIGO V ŽEPU M Kot je znano, bi se naj zadeve v slovenskem zdravstvu z novim letom bistveno spremenile. Celoten sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji naj bi bil čimbolj prilagojen zahodnoevropskim normam na tem področju. Te pa tudi pomenijo, da bo zdravje postalo zelo draga zadeva in na žalost zdravljenje za siromake marsikdaj tudi nedosegljivo. Za naše bralce smo želeli opraviti razgovor z ministrom za zdravstvo dr. Božidarjem Voljčem o tej nedvomno aktualni tematiki. Ker pa je gospod minister v Montrealu in je tako trenutno nedosegljiv, smo se želeli pogovoriti vsaj s kakšnim njegovim namestnikom'. Kot smo zvedeli, je to dr. Marica Marolt. Gospa je bila sicer prijazna, vendar pa nas je prosila, naj rajši pridemo naslednji teden, ko bo prisotna tudi njihova pravnica, saj bomo tako lahko dobili popolnejše in točnejše informacije o problematiki, ki nas zanima. njega zdravstvenega zavarovanja. Z uveljavitvijo tega zakona bo obvezno zavarovanje preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije precej skrčeno. Namesto dosedanje participacije, ki smo jo plačevali uporabniki zdravstvenih storitev, bo potrebno plačati določen odstotek od cene storitve. To lahko pri nekaterih zelo dragih storitvah pomeni veliko denarja, saj bo potrebno plačati od 5 do 55 odstotkov cene storitve. Obvezno zdravstveno zavarovanje bo še naprej v celoti financiralo zagotovljene storitve, kot so: preventivni ukrepi, zdravljenje poškod pri delu in Res je žalostno, da v ministrovi odsotnosti njegova bljižnja sodelavka ne zna odgovoriti na par osnovnih vprašanj, o katerih bi na vsak način morala nekaj vedeti. Na žalost se s takšno situacijo ne srečujemo samo v tem primeru, saj je še vedno veliko ljudi na odgovornih mestih, ki si ne upajo samostojno ničesar storiti. Kaj bo drugače S 1.1. 1993 prične veljati nov zakon, ki ureja področji obveznega in prostovol- poklicne bolezni, nujni reševalni prevozi, zdravljenje nalezljivih bolezni, raka, sladkornih bolezni, zdravljenje cerebralne paralize, multiple skleroze, tetraplegije, živčno mišičnih bolezni, multiple skleroze, hemofilije, epilepsije, psoriaze ter duševnih bolezni. Ravno tako se šteje v obvezno zavarovanje zdravstveno varstvo otrok, . šolarjev in mladine do 18 let ter študentov do 26 let. Tu pa so vštete tudi storitve ženskam v zvezi z načrtovanjem družine, nosečnosti. Za vse ostale storitve pa bo potrebno plačati določen odstotek. Največ bo potrebno odšteti za zobotehnično zdravljenje odraslih in sicer kar 55 odstotkov polne cene - vendar pa je za te storitve tudi že dosedaj potrebno doplačilo v isti višini. Petdeset odstotkov bo potrebno doplačati za zdravila z vmesne liste in za očesne pripomočke odraslih. Najmanj štirideset odstotkov celotne cene bo potrebno plačati za prevoze z rešilci. ki niso nujni in za zdraviliško zdravljenje, ki m nadaljevanje bolnišničnega. Do petindvajset odstotkov bo potrebno plačati za specialistične ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve, ki so nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, in nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdravilišču. Tako bo na primer stal dan zahtevne oskrbe v bolnišnici tudi do devet tisoč tolarjev (na primer zdravljenje težkih poškodb po prometni nesreči). Enak odstotek bo potrebno doplačati tudi za ortopedske, ortotične in druge pripomočke v zvezi z zdravljenjem poškodb izven dela. Do petnajst odstotkov bo potrebno doplačati za vse storitve v zvezi z zagotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo ter umetno prekinitev nosečnosti, za specialistično ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, za zdravljenje zobnih in ustnih bolezni ter za ortopedske, slušne in druge pripomočke. Doplačila za presajanje organov in drugih najzahtevnejših operativnih posegov bodo znašala največ do pet odstotkov. Ravno tako bo tudi z zdravljenjem v tujini, s storitvami v zvezi z intenzivno terapijo, radioterapijo, dializo in drugimi nujnimi najzahtevnejšimi diagnostičnimi, terapevtskimi in rehabilitacijskimi posegi. Kaj ponuja zavarovalnica Adriatic Te spremembe je dobro izkoristila zavarovalnica Adriatic, ki je s silovito propagandno kampanjo v vseh medijih (saj poznamo slogan: pazite se usodnih sprememb po 1. 1. 1993) ustvarila vzdušje, v katerem lepo zasluži, saj se želijo pregovorno previdni Slovenci zavarovati tudi za razliko oziroma za doplačilo zdravniških storitev, ki jih ne bo več pokrivala zavarovalna skpnost. S septembrom je tako zavaro- valnica Adriatic že pričela sklepati pogodbe o prostovolnjem zavarovanju in to ne glede na to, da odgovorni te zavarovalnice niso povedali niti tega, koliko bo znašala premija za takšno prostovoljno zavarovanje. Sicer se govori o petindvajsetih markah, kolikor naj bi zavarovalni družbi Adriatic njeni zavarovanci mesečno plačevali za določen paket zdravstvenih uslug. Vendar to še zdaleč ni uraden podatek in kaj lahko se zgodi, da bo resnična vsota dosti višja. Poleg tega pa takšen osnovni paket ne vključuje na primer zobne proteze ali zlomljene roke - to stane še dvakrat oziroma trikrat po petindvajset mark, (če bo cena za paket tolikšna). Razen tega je sedaj še preuranjeno sklepati pogodbe za dodatno zavarovanje tudi zato, ker je veliko še odprtih, nedogovorjenih in strokovno nedorečenih vprašanj, ki jih Adriaticova bombastična propagandna akcija še zdaleč ni razrešila. (Tako Adriatic za razliko od Zavoda ne bo zavaroval bolnikov, ki potrebujejo dializo, kljub temu, da je takšno ravnanje protizakonito, saj zakon jasno določa, da morajo vse zavarovalnice, tudi komercialne, zavarovati vse osebe, ki si to želijo in jih enako obravnavati.) Predvsem pa je dosedaj znana ponudba zgolj ene zavarovalnice, ostale vključno z Zdravstveno zavarovalno skupnostjo Slovenije svoje ponudbe še pripravljajo. Torej se vsekakor splača poočakati vsaj tako dolgo, da bo moč primerjati, kaj na tem področju ponujajo tudi druge zavarovalnice. Upokojence bodo takšne cene zdravstvenih uslug nedvomno najbolj prizadele, saj so njihovi naj večji porabniki. Zato si upokojenske organizacije prizadevajo, da bi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v njihovem imenu sklenil ustrezno pogodbo o prostovolnjem zavarovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako bi lahko dosegli prostovoljno zavarovanje za vse upokojence in se izognili primerom, da si upokojenci ne bi mogli privoščiti zdravniške pomoči, ker je ne bi mogli plačati. Janez Vodnar CELJANI NIMAJO RAZLOGOV ZA MIREN SEN KADMIJ - GROŽNJA GENERACIJAM Tako med agresijo v Sloveniji kot med vojno na Hrvaškem so eksplo-zije vrgle v zrak vojaška skladišča z municijo in vnetljivimi snovmi, ob čemer so se po mnenju strokovnjakov sproščale škodljive snovi, dolgoročno nevarne za človekovo zdravje in življenje. Med njimi sta na prvem mestu kadmij in živo srebro, s katerima je Slovenija obilno zasičena brez morebitnih dodatnih virov. A vojni sta bili potrebni, da so raziskovalci prišli na dan z besedo, kako povečane vsebnosti vplivajo na človeški organizem in kako kruto lahko ogrozijo naše zdravje. Naravovarstveniki so že pred nekaj leti v Celju na ves glas opozarjali, da je del kotline prepoln težkih kovin, kadmija, svinca in drugih nevarnih vsebnosti, ki se kopičijo v zemlji, iz nje prodirajo v rastline, v živalsko krmo in človeško hrano. Morebiti so prebivalce res čez mero prestrašili, krajani so pripravljali javne tribune, a posledica javnega pritiska je bila prva slovenske raziskovalna naloga o vsebnosti težkih kovin v zemlji in kasneje o koleraciji med njimi in količami, ki jih vrskajo rastline, posebej nekatere, tiste, ki rastejo dalj časa, kar je se zlasti neprijetno zaradi žitaric m krom-pirja. O tem, kaj povečane koncentracije kadmija sčasoma v ljudeh povzročijo, doslej Celjani iz ust poklicanih še niso slišali. To naj bi na osnovi opazovanja vzorčnih skupin povedali šele čez nekaj let, ko bi končali še eno drago raziskovalno nalogo. Precej bolj hitri so bili strokovnjaki tedaj, ko je ekplodiralo skladišče orožja v Črnem vrhu, kjer je šlo predvsem za živo srebro, o kadmiju pa so slovenski in hrvaški doktorji svarilno spregovorili po eksploziji velikanskega vojnega arzenala v okolici Bjelovarja. Ve- liko onesnaženje s to težko kovino ima namreč predvsem zaradi zastrupljene zemlje dolgoročne posledice. Kadar človek zaužije prevelike količine kadnmija, ta resno ogrozi ravnovesje v njegovem telesu. Kadmij se nabira v jetrih in ledvicah in sčasoma povzroči, kot navaja literatura, bolezen itai - itai, silno bolečo reč, podobno lum-bagu. Nevaren je za ženske po menopavzi, ker pri njih povzroča degenerativne spremembe v kosteh, v najtežjih primerih pa je ta kovina, ki io sloven- ski poslanec Janez Črnej za Celje imenuje slovenska grozljivka, tudi smrtonosna. Precej neumestno je torej govoriti, da Celjani zaradi težkih kovin po nepotrebnem dvigajo toliko prahu in občinskemu proračunu povzročajo dodatne stroške. Nedopustno je vtikati glavo v pesek in trditi, da je vse skupaj prenapih-njen strah brez osnove.In čakati še vrsto let, da bodo strokovnjaki ugotovili, ali si ali pa nisi bolan. PETROL z vami na poti PAREX, PRVI PRIVATNI RAČUNALNIŠKI INŠTITUT V SLOVENIJI KJER JE ODPOVEDALA DRŽAVA, JE USPELA PODJETNOST Parex, ime d.o.o. je na vizitki prvega slovenskega privatnega inštituta za računalniški inženiring in svetovanje izpisano z dvaintridesetimi znaki. Simbolika opozarja na čas, ko so kreatorji novoustanovljenega podjetja razvijali multiprocesor z 32 procesorji, ko le tega še ni bilo na tržišču. Dvaintridesetbitni računalniki so najbolj sposobni, kar ve^ja tudi za njihove kreatorje. Mladost, znanje in entuziazem Ko sta mlada znanstvenika Petar Bitij in Dr. Saša Prešern pred tremi leti ustanavljala prvi slovenski inštitut za računalništvo (in sploh oprvi privatni inštitut v Sloveniji), sta bila oborožena predvsem z bogatim znanjem in izkušnjami na področju informatike. Kot enakopravna direktorja d.o.o. Parex, sta si delo porazdelila tako, da je prvi začel skrbeti za tehnične, drugi pa za poslovne stvari. Dr. Saša Prešern si je zveneči akademski naslov pridobil že pri tridesetih letih, ko so na stenah viseli koledarji za leto 1984. Mladi doktor elektrotehnike si je znanje bogatil z delom v ameriški zavarovalnici in na univerzi v kanadskem Torontu. Tujina gaje zopet zvabila pred dvemi leti, ko je predaval na Victoria University of techno-logy v Melbournu v Avstraliji. Znanstvenik z neizkoriščeno habilitacijo za izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, si je pridobival znanje in ga delil drugim še na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je še dandanes zunanji sodelavec, in v Iskri Delti. V tem podjetju je spoznal bodočega poslovnega partnerja Petra Hitija. Skupaj z mladim lastnikom diplome Fakultete za elektrotehniko in računalništvo, na kateri je zapisana letnica 1987, je de- lal na razvoju paralelnega računalnika, konkretno na razvoju operacijskega sistema UNIX. Petar Bitij si je med drugim izdelal nič več in nič manj kot ultra lahki avion, ki ga pilotira v prostem času. Raziskovanje, raziskovanje ... Privatni inštitut za računalništvo, ki si ga državi ni zdelo vredno narediti, ima širok maneverski prostor. Parexova osnovna dejavnostjo nedvomno raziskovanje. Trenutno opravlja za Ministrstvo za znanost in tehnologijo obširno raziskovalno nalogo z naslovom "Razvoj velikih informacijskih sistemov na osnovi odprtih tehnologij”. Gre za našo .j i. Petar Bitij družbo zelo pomembno nalogo, ki se je je inštitut lotil z veliko resnostjo. Dokaz za to so partnerji, med katerimi najdemo PTT Enoto za telekomunikacije iz Ljubljane, Adrio Airways, Ministrstvo za notranje zadeve in PTT iz Nove Gorice. "Pomemben del naše dejavnosti je inženiring, dobava programske in strojne opreme, inštalacija ter vzdrževanje slednjega za. operacijski sistem UNIX. S tem operacijskim sistemom so na univerzah in inštitutih začeli delati pred dvajsetimi leti. Pred drugimi je bil v prednosti, ker je bil odprt navzven. Rezultat tega je, da se je slika njegove uporabe pred desetimi leti z devetdesetimi odstotki na univerzah in inštitutih ter desetimi odstotki med porabniki danes skoraj obrnila. Petnajst odstotkov uporabe UNIXa namreč beležimo na univerzah in inštitiutih, petinosemdeset odstotkov pa v poslovnih aplikacijah” komentira dr. Prešern. Kvaliteta dostopna vsem Pri Parexu lahko dobijo stranke tudi strokovno šolanje po ceni, kije ni nikjer drugje. Za sto nemških mark lahko dobijo znanje, za katerehga bi v Nemčiji morali odšteti cel tisočak. Kljub cenenosti je pouk iste kakovosti, kot kjerkoli na Zahodu, vrši pa se v slovenščini po najmodernejših originalnih angleških učbenikih, za katere je Parex odkupil licenco. Jih je cela knjižnica. Parex je sposoben ponuditi razvoj standardnih aplikacij, ki se na primer uporabljajo v računovodstvih, kakor tudi špecialnih, med katere spadajo obdelave iger pri Loteriji Slove- Dr. §aša Prešern nije, avtomatizacija telegrafskega prometa in še kaj. Četverica redno zaposlenih znanstvenikov z nepogrešljivo tajnico poskuša v privatnem inštitutu zapolniti vrzel, kije v Sloveniji nastala med univerzo in porabniki, ki uporabljajo obsežno tehnologijo. Znanje, skoncentrirano na univerzah in inštitutih, ne pride do porabnikov. Skratka, Parex si je zastavil cilj usposobiti svoje stranke za samo- -stojmo delo z računalniki. Parex d.o.o., ki domuje na Slovenski cesti 11, nima likvidnostnih problemov. V zadnjem času se je lotil izdelave celotnega informacijskega sistema Sano Laborja, med močnimi natečajniki kot so Jožef Stefan, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo in pet firm, pa je izbran za izdelavo projekta Telekomunikacijskega informacijskega sistema Slovenije. Nič čudnega, saj je ponudil najboljše. Franc Furland slike Lucas SURA V SEULU Tričlanska delegacija Ministrstva za znanost in tehnologijo si je ogledala sejem SITRA v južnokorejskem glavnem mestu, ki velja za največji tehnološki, informacijski in poslovni sejem v Vzhodni Aziji. Na sejmu je bilo med drugim predstavljenih tudi 465 izdelkov slovenskih podjetij, ki so po ocenah mednarodnih strokovnjakov na izjemno visoki ravni, kar je bil tudi kriterij za sodelovanje na prireditvi. Predstavitev Slovenije v Seulu naj bi pripomogla k navezavi diplomatskih, znanstvenih in trgovinskih stikov med dvema državama. Slovenska delegacija se je v času obiska na Koreji udeležila tudi konferenc trženja za Japonsko, Korejo, Kitajsko, Hong Kong in Macao, ki so potekale v okviru SITRA. Slovenski "odposlanci” si štejejo v čast, ker sta jih sprejela visoki predstavnik korejskega Urada za trgovinske promocije in pomočnik ministra za znanost Koreje. Slovenija kot samostojna država si torej išče maneverski prostor za znanstveno sodelovanje tudi na daljnem vzhodu. Prebivalci slednjega območja pa za lepo Slovenijo praktično ne vedo. Zelo redki znanstveniki s poševnim pogledom ocenjujejo sejem Sodobna elektronika 92 v Ljubljani. Tiste, kije bilo opa-zitina gospodarskem razstavišču so bili predvsem iz države,ki zahteva, da se na njene izdelke napiše Made in Ja-pan. CIRKUS V PARLAMENTU Prejšnji teden smo bili v slovenskem parlamentu spet priča svojevrstnemu cirkusu. Da meji dogajanje v tem organu že na norost, kjer se obkladajo z balkanskimi vzdevki, vendar v slovenski inačici, je bolj ali manj jasno vsakemu opazovalcu tega cirkusa že iz sredstev javnega obveščanja. Zal pa to ni jasno vodstvom političnih strank, oblasti opozicijskih, ki se na vse pretege trudijo blokirati v parlamentu normalno odločanje, si preko svojih poslancev nabirati politične točke v že odprti predvolilni kampanji in preprečiti, da bi ta najvišji državni organ še pred konstituiranjem novega parlamenta sprejel življenjsko nujne rešitve za normalno delovanje slovenskega gospodarstva in političnega sistema. Kaj se je zgodilo prejšnjo sredo na skupnem zasedanju vseh treh zborov slovenske skupščine? Med drugim bi poslanci morali sprejeti tudi zakon o političnih strankah, pa čeprav je bilo že vnaprej jasno, da bo to problematično sprejemanje zategadelj, ker je bilo v sprejem ponujeno tudi dopolnilo, ki gaje pripravil poslanski klub Demos, da se s tem zakonom podržavi premoženje bivših družbenopolitčnih organizacij. Le zbor občin je sprejel ta amandma, druga dva takšne rešitve nista podprla in kot na dlani je bilo, da bo na skupnem zasedanju prišlo do zapletov. In res je prišlo, kajti svojo navzočnost je na skupni delovni seji potrdilo 144 poslancev, naenkrat pa jih je glaso- valo 160. Predsedniki zborov so 'ugotovili’, da je dopolnilo sprejeto in zato skupščina kljub dvomom o regularnosti glasovanja, glasovanja ni ponovila. Povsem normalno bi bilo pričakovati, da se bodo zato na četrtkovem zasedanju zborov spet lomila kopja, kajti Miran Potrč, vodja poslanskega kluba SDP je dan prej s svojim nastopom na TV dokazoval z računalniškim izpiskom o glasovanju, daje neveljavno. To je bilo dovolj, da je na četrtkovem zasedanju družbenopolitičnega zbora, ki ga je vodil dr. Toplak, z vso ihto privrelo na dan vprašanje, kdo si lahko 'oskrbi' računske izpiske o glasovanjih, na dan je prišlo (ne) vedenje poslancev predvsem iz opozicija, kaj je to javno glasovanje in da se v skupščini računalniško spremlja, žaljivke, groba obmetavanja z izrazi, ki ne sodijo niti v oštarijo in povrh tega je dr. Toplak vso zadevo vodil v korist njegovega kroga poslancev, predsednik skupščine Republike Slovenije pa je s posebnim pismom opozoril na neveljavnost glasovanja v sredo. Kajpak po mučnih razpravah kaj kmalu tudi ta zbor ni bil več sklepčen, ostala dva zbora pa sta na ta način končala s svojim delom že prej. Ves spor o glasovanju bi lahko rešili si- cer pametno že na zasedanju v sredo, če bi v skupščini sedeli modri ljudje, ki bi ne imeli pred očmi le strankarskih interesov, pač pa se zavzemali za resnične državne in narodne cilje. Pravzaprav nas čudi, kako lahko v tako imenovani desni strani parlamenta, ki toliko govoriči o krščanskem etosu, pride do goljufije pri glasovanju!? Očitno so se poslanci te strani ove-dli svojega početja in usmerili svoje razprave na računalniško spremljanje javnega glasovanja in sprenevedanja o tem, kdo lahko dobi o njem podatke. Če po poltretjem letu delovanja tega parlamenta to ni jasno presedniku DPZ dr. Toplaku in drugim mopozicijskim vodjem, potlej jim bržkone tudi kaj drugeg ni. Zato tudi ni čudno, če smo priče situacijam v parlamentu, da zadolženi poslanci iz opozicije, ki so navadno politično in strokovno najmočnejši, nastopijo med prvimi v parlamentu, ostala kramarija pa jim navadno nekritično sledi, se sklicuje na njihove besede in se vede kot glasovalni stroj. Tudi zategadelj ostajajo bistvena v-prašanja, o katerih bi moral odločati parlament, postranska in kazalo bi dobro razmisliti nad predlogom dr. Buserja, ki ga je sicer kaj kmalu na zasedanju tudi umaknil (sicer pa predsedniškega kandidata slovenske ljudske stranke), da parlament v sedanji sestavi preneha z delom. MARKO P. POLEMIKA LEA ČMAK: ŽELIM ZVEDEn RESNICO V Novi dobi dne 19. avgusta 1992 je bil objavljen daljši zapis, da želi Lea Čmak, nezakonska hči grofa Apfal-trerna, stanujoča v Celju, Vrunčeva 1, zvedeti resnico o likvidaciji njenega tasta Čmak Ivana in njegove žene Štefanije, veleposestnika - graščaka iz Gomilške v letu 1941, zato ji v kratkem zapisu dajem sledeče pojasnilo, zaradi tega ker je v tem članku omenjeno tudi moje ime Zupanc Ludvik. Nikdar do odhoda v partizane leta 1941 nisem vedel za tega graščaka vse do napada na to graščino 5. oktobra 1941, ko je naš bataljon izvršil ta napad, katerega sem bil tudi sam udeležen. Prdd odhodom smo zvedeli za kakšno akcijo gre in kdo je ta Čmak. V stari Jugoslaviji je bil baje sokolski starosta na Gomilskem, njegov tajnik pa ravnatelj osnovne šole na Gomilskem Šega ..., ki je imel tudi gostilno in se je tako Čmak stalno oz. občasno tudi tam zadrževal, saj sta bila po sokolski plati dobra prijatelja. Čmak je bil poročen z Avstrijko z Dunaja in kolikor mi je poznano, so se z domačini kar v redu razumeli, vse do prihoda okupatorja. Šega je še pred vojno prodal gostilno in se je z družino preselil v šolo. S prihodom nemškega okupatorja se je dal Čmak takoj pisati za volksdeutscherja in se stavil na razpolago nemškim oblastem. Izročil jim je spiske ljudi iz okolice Gomilskega, Vranskega in Braslovč. Še pred tem pa je dal dobesedno ravnatelja šole Šega z vso družino deložirati na cesto, nato pa je dal tako njih kot Pe-stotnikove, Košeninatove, župnika in še mnogo drugih izseliti. Kdo vse so bili izseljenci, jaz ne bom raziskoval, so pa še živi takratni izseljenci in njihovi svojci (med njim vsa družina Šega, ki živi v Celju, razen očeta, ki je umrl). Predlagam plemeniti Lei Čmak, da se tozadevno obrne na pravosodne organe v Gradec ali pa na Dunaj, kjer imajo prav gotovo arhivirano vso dokumentacijo bivših vohunov in obveščevalcev, ki so služili nemškemu rajhu. Nemci so bili v tem pogledu zelo pedantni in bodo njej prav gotovo z veseljem ustregli oz. postregli s podatki. Ker Lea Čmak opisuje, kako zločinsko je bil likvidiran njen tast in ostali, žena Štefanija in sturmfu-hrer Bobek in da so bili zaprti v cerkvi, je gola laž. Cerkve se ni nihče po-služil za arest, ampak so bili ves čas pod stražo ob tabornem ognju in tako kot mi prejeli svoj obrok hrane. Nihče jih ni žalil ali karkoli nedostojnega ni bilo. Čakali so nestrpno, če bo prišlo sporočilo od gestapa iz Celja’, da naj Nemci zamenjajo te tri za naše talce v Sta^ rem Piskru. Če bi Nemci to storili, ne bi prišlo do likvidacije. Pisma pa ni bilo ali vsaj ustnega sporočila zaradi tega, ker so Nemci, t.j. policija, pod Dobrovljami zajeli Stanetovega kurirja, ki je hitel na Dobrovlje, da nas obvesti o prihajanju Nemcev. Tovariša Lukane Avgusta, partizana Brglez Valentina, doma iz Šešč pri Preboldu, so policisti predali gestapovcem na Čreti med borbo, za kar pa mi nismo vedeli. Bil je tako strahovito mučen, da je za posledicami mučenja brez da se je še zavedel, ko so ga pripeljali na Vransko v ordinacijo dr. Šerko, umrl. Naslednji dan smo izvedeli, ko je bil batar Ijon že v Črnem Vrhu nad Taborom, da so Nemci samo sporočili, da se z banditi ne bodo pogajali, ter da nas bodp še tega dne uničili. Pri izvršitvi smrtne kazni je bila določena skupina treh borcev. Pred izvršitvijo se je objavila ustna obsodba, vendar ne ob prisostvovanju bataljona, ker se je ta že pripravljal za odhod. Lei v zadoščeiye pa naj povem, da niso bili zločinsko pobiti, kot ona trdi z dum - dumkani, ampak z naboji navadnih pušk mauser, kajti te naboje dum -dum so imeli samo Nemci - njihovi vojaki in policisti. Te so se rasprska-vale tudi nad nami med bitko. V naši oborožitvi so bili še celo lovske puške, nobene brzostrelke, ampak trije dobri puškomitraljezi. Kako je potekal boj z Nemci na Čreti, piše v svojem vojaškem poročilu vodja žandarmerijske postaje Braslovče - žandarmerijski mojster Klein, z dne 26. 10. 1941 št. 891, ki je v celoti objavljeno v znani knjigi ”Med Mrzlico in Dobrovljami” in ne v knjigi, ki jo navaja Čmak Lea ”Dobrovlje v borbi”, te knjige ne poznam. Prilagam uredništvu fotokopijo tega poročila in želim, da se v celoti objavi, da bo videla, kako so Nemci cenili graščaka Čmaka in vse njegove, da je bil "Nemcem posebno prijazen”. Za tega izredno Nemcem prijaznega sodelavca so Nemci ustrelili 30 talcev, kdo so bili ti streljani, pa si naj pogleda nemške plakate, ki so jih nemške oblasti po vsakem streljanju obešale po celi Štajerski in Gorenjski v opomin tistim, ki se borijo proti iyim, ali bolje povedano, proti vsem, ki smo se borili za svobodo naše Slovenije. Naj zaključim še Leino prispodobo "Psi lajajo, karavana gre dalje. ..Da, res je, da preživeli borci, domačini in mlada generacija, ki jim je kaj do svobode, s ponosom proslavljamo vsako leto svečano bitko na Čreti, kjer so Nemci prvič v osrčju Štarjerske doživeli svoj poraz. S tem in vsemi drugimi takšnimi proslavami opominjamo predvsem mladi rod, da je padlo tisoče talcev, samo iz Savinjske doline več sto, da je bilo izgnanih v tuje dežele iz domačih ognjišč ogromno rodoljubov in to ravno po zaslugi takšnih narodnih izdajalcev in vohunov ter uniformiranih Slovencev v okupatorskih vojaških in policijskih uniformah z okupatorjevim orožjem v rokah. Zaradi takšnih izdajalcev so tudi meni 11. aprila 1942 ustrelili očeta v Mariboru kot talca, mati pa je končala svojo življenjsko pot v krematoriju Au-schvvitz septembra 1942 s številko 9858. Kje je pa še ostalih nekaj miljonov mrličev v nemških taboriščih. Naj ob zaključku povem še to: Šoštar Viktor -Miha ni nikdar govoril na kakšni proslavi, niti na Čreti, ker pač ni imel za to dar govora, jaz sem govoril v teh 50 letih dvakrat, trikrat pa sem osebno vodil s pomočjo TO ponazoritev te bitke. Vsakokrat je imel govor drug, ali borec ali pa čisto drugi, kot predsedniki občinskih skupščin, SZDL, Mladina. Ponosen sem na to veliko prehojeno borbeno in zgodovinsko pot kot prvoborec I. Štajerskega bataljona in drugih enot, ponosen sem, da sem sodeloval m sem še eden od preživelih iz te bitke na Čreti, ponosen sem na vse dobre kmečke ljudi, ki so nam v najtežjem času NOB stali ob strani, dajali poslednji kos kruha, zaradi katerega so na račun izdajalcev dajali tudi svoja življenja, ponosen na vse zavedne delavce in mladino in male pionirje, ki so znali še kako prefinjeno pomagati naši partizanski vojski in aktivistom in ponesem sem, da sem šel v boj mlad, še neizkušen, toda poln zaupanja v naš pravični boj proti okupatorju. Tudi letos smo s ponosom ob mladini in domačinih ter soborcih iz naše širše Slovenije dostojno proslavili 10. oktober, spomin na znamenito bitko in bitko Simonovega oziroma Savinjskega bataljona, ki jo je vodil 7. novembra 1942. Še se bomo srečevali do svoje poslednje poti, se spominjali tažkih pa tudi lepih trenutkov iz časov NOV, še bomo pripovedovali našim mladim, kdo so bili okupatorjevi vohuni in izdajalci, ki so se prodajali okupa-toju za judeževe groše. Ker po njenih žilah pluje plava kri, ji želim pri na-daljni raziskavi vso srečo. LUDVIK-IVO ZUPANC, Celje da si ti dve Imeni zabeleži in jih sporoči oblasti. Ce pa bodo uradi prijetja njegovega tasta, tal če in Bobeka streljani talci bodo vsi trije izgubili življenje. , ^ Neka druga skupina banditov Je pripeljala iz garaže Cmalcov avto, ga postavila na sredino dvorilin ga polila z bencinom ter zažgal*, medtem pa Je spet neka druga skupina zaklala 8 svinj. Osma svinja, ki Je bila očlvidno bolna, ampedc te zaklana, je ostala na dvorišču. V graščinskih sobah so bile nato odprte vse omare in iz njih odneienega mnogo perila, oblačil in iiviL Te stvari so bile spravljene v nahrbtnike in vreče, ki so Jih prinesli s seboj. V graščinski Jedilnici se Je skupaj usedlo več banditov in Jedlo tam kruh in marmelado. V graščini ualužbenlm hlapcem in deklam, ki so vsi Slovenci, ni bilo storjeno nobeno zlo, bili pa so do odhoda banditov zastraženi, teko da ni bilo nikomur mogoče Javiti tega napada. Približno ob 2. url zjutraj se Je zbrala celotna tolpa, ocenjena na 80, po drugi strani pe na 100 mož. Trem konjem, odpeljanim iz hleva, Je bilo naloženih mnogo vreč z ukradeno imovlno. Nato je bila žaga zažgana In tolpa Je odšla. Približno ob 2.45 zjutraj Je bila postaja Žalec obveščena o tam napadu. Ob treh Je prispel patruljni voz Varnostna policije Celje in Je pripeljal podpisane na mesto požara, kjer Je le .vod Varnostne policije iz Celje izvršil zaporo in raziskoval vso zadevo. Gasilci iz Braslovč so bili zaposleni z gašenjem ognja. , Po nastopu jutranjega svita se Je začelo zasledovanje pod vodstvom žandarmerljskega stotnika Fehleisena in tandarmsrlj- Zandarmerijsko posUja Braslovče, okrožje Celje Dnevnik *tev. 891. Braslovče, dne 26, X. 1941. •kaga okrožnega vodje nadporočnike Kolmantuche. Prt tej akdjl.aj H J« ujotovlfc, da so se te dne 23. oJdobr«, 1841 približno ob J 12. uri prikazali nekateri oboroženi (lani tolpe v IH1 okolic! ^ v* (redu Stroenek. Tl možje so imeli svoje Čevlje ovite v vreCevlno. Ko Je bile ugotovljene smer tolpinefa bega, rta se odpravila na zasledovanje Varnoetna policija in oddelek motorizirana žandar-merUe. Kljub naJveCJemu trudu, da ze dobi oJaCenJe, ni bilo mogoCe takoj priklicati dovolj <11. Vermanlaft iz Celja, Žalca In Braslovč Ja Izvrlll zaporno alužbo skupaj z žandazmerljiklmi poeta Jami BraalovCe, Mozirje In Šmartno, da bi opazni vsak umik tolpe In ga prepredli. Proti 19. url te Je ZMllial moCan ogenj pulk Iz smeri dobroveljskih v 14In In kmalu nato Ja dospela proinja nadporočnika Mayerja za OJaCenJe. Patrulja z veC orožniki ter prlpednlkl gestapa ip SD se Je podela v ta predel. Pri tem se Je ugotovilo, da eo bUl že 4 žandarjl ranjeni v spopadu kr 4 transportirani v dolino. Do etika • Členi tolpe pa zrl prllfo in ga ji tud^Varnoetna policija ter motorizirana žandarmarlja ponoCI nista ji Pri pregledu po kmetijah Je bU prijet mož, ki Je Imel pri ■atol napolnjeno pUtolo. Najprej ni hotel dati nobenega podatke a o evojl oeebt, pozneje pa Je navedel Ime Valentin Berglez In Je ' ■ bU gotovo Član komunistične tolpe. IzroCen Je bil geetepu. Med tem pregledovanjem Ja ob 39. urt dospela vojažka pe-. trulja, ki Je prevzele nadaljnje zavarovanje vilinskega hrbta Crvta. 1 Akcija, ki Jo Je medtem prevzel velik pollcljakl odred, Je le v teku In bodo nadaljnja porodila predložena. Vodja poetaje: Klein, žandarmerijski mojster Političnemu komisarju za okrožje Cclje-okollca ^ Cc|ju Zadeva: Napad komunističnih tolp no grad Stroshck na Gomil-ckem, občina Brailovče. V noCi od 29. no 28. oktober 1941 Je bU grad Strosnok na Gomilskem, obCina Braslovče, kt pripada posestniku Jobrmnu Tschmaku, napaden od veCJe komunistične tolpe. Okrog 22. ure dne 29. oktobra 1941 Je približno 60 oboroženih komunističnih banditov obkolUo graSCInsko posestvo, nosUno vdrlo v gražClnsko poslopje, odprlo vse shrambe, si vzelo dosegljive oMeke to ocrilo kakor tudi vso gotovino v znesku pribl.žno 2000 RM to sc konCno polastilo gratClnskega posestnika Johanna Tschmaka to njegove £n. StetlniJ«, žela Franca Rajnika ter vrtn.rja to vodje vermanlafta Johanna Bobeka Takoj nato ro zažgali Cmakov osebni avto. ubili 8 svinj to zažgali veliko moderno žago. Po št ir h urah je tolpa približno ob dveh zjutraj rapuAtlla meito na-pada to odvedla s seboj zakonca Cmaka to llurmllrerja •'“h«"'« Bobek«, kakor tudi celomi plen s tremi konji vred ® tem pot gom so btli unlCenl velika žaga, kakor tudi znatn. *todl de*, hmeljska sužUnlca in vetji del gospodarskega poslopja. Tako nastala »koda se v trenutku le ne more ugotoviti. O poteku napada so dali preostali stanovilcl Cmakove gralC ne nasledhje podatke. Približno ob 22 url smo zaslllall moCen hrop i «vor »«» to kmeto nato tri itrele. Vhodna vrata v grad to bila zaprta In razen tega zavarovana z močnim železnim zapahom. Ta Je bil • ni.n nakar le vdrlo v hllo 19 do 20 oboroženih banditov. Po-JaMlTTsiar-NemcCm posebno prijazen tilovenef. — jlJMl0 “ ra os Det s Ivilln/Trlim [ilira.ljv^ mse hahjjuLv nmaffritrtnu zdlifuim ž llHfinimjs m na Roiuuiu /ve-ovo ženo, ki se Je nahajala v spalnici, so dvignili Iz pred tem »pel t »voj im idihinjl panflmTo mu ŠSTn^mdl ze to* Vra nc™ ’ Rojmka. Net. druga skupina J. prUs]a*vodJo vermanlslU Johanna Bobek. Ker ta ni hotel takoj »‘»»•■pSl pritiskom proti njemu naperjenih v^rw:uBkr.oknrero^p-nvrn,r,pi^3ro^ uniformo 'vermantodta. 2£k£ zatirane Rojntk Je bil la grada odpeljan k nekemu Članu to pe, tj^s(fge nagovarjali s sodnikom. Ta g. ). vpr.4.1, Ce Je kot prejlnjl komisarski vodja Vasletovega poseetva v .Z*W“ ovajal ali Jih prijavljal. Ker Je to zanikat )■ bl edlnl Znanl Clan toloe Franc Božič vprašan o pravilnosti tega odgovora. Ko Je ta u! potrdU, je bil Hojnik izpuščen z nailednjlml .»Rfv- najto le tako naprej to ne izkoriščajte slovenskega D^riva^ Tokrat ste pomilo! Ceni.* Rojnlk Je bil zdaj odpeljan M 8™b_ videl tamsvojega tasta to ta4Co ifleta, Je prosti ze njuno Izpu stllev. Nato Je odgovoril oCIvidnl vodja te skuptae banditov, da brata ta dva IzpulCena samo, Ce bosta IzpuSCena od oblasti tirana Leon Novak to Jožet Hermanko. Rojnlk, Je bil pozvan, i i- f | r ,/rc m NOVE ARHEOLOŠKE NAJDBE NA RIFNIKU, MOGOČNI PESTUNJI PRETEKLOSTI KO OŽIVIJO SLEDI DAVNINE Rifnik, ena najpomembnejših in najlepših postojank svojega časa v Evropi, je letos znova poplačal arheološke raziskave in obogatil zakladnico davne preteklosti z novimi odkritji. Tridesetletni trud Lojzeta Bolte, ki je botroval oživljanju prazgodovine in antičnih ter po-znoantičnih najdb, je nadaljevala arheologinja iz celjskega Pokrajinskega muzeja Darja Pirkmajer, tudi njeno desetletno delo skrivnosti strmega hriba nad Šentjurjem še ni izčrpalo. Letošnje poletje so izkopavanja zopet obrodila sadove. 'Posebno pomembni najdbi sta zelo lepo ohranjena bronasta kotlička iz starejše železne dobe, obdobja med osmim in sedmim stoletjem pred našim štetjem’, je razložila Darja Pirkmajer. Iz rimskega obdobja, ki ga časovno opredelimo od prvega do Lojze Bolta četrtega stoletja, so odkrili temelje rimskih hiš, iz poznorimskega, od četrtega do šestega stoletja, pa dve fazi obzidja in stražarnico. 'Veliko je bilo drobnih najdb, bronastih in železnih. Zelo zanimiva je najdba bronastega zvonca in vratnega okovja pri stražarnici, na osnovi tega lahko izračunamo debelino vrat’, pravi D. Pirkmajer. Vsi letos izkopani zidovi so že konzervirani, ukvarjajo se le še z restavratorskimi 4eli, z nadzidavo obzidja. Druga cerkev še ni v celoti izkopana, obzidje je pobralo ves denar, pa tudi časa je zmanjkalo. Ves krog izkopavanj okoli obzidja naj bi zaključili v petih letih. Če bo denar. 'Finančno smo odvisni od republike in občine. Za raziskave in sanacijo smo letos dobili dva milijona stoštirideset tisoč tolarjev’, je povedala Darja Pirkmajer. V interesu občine Šentjur je, da bi maksimalno razvili turistično ponudbo, kar jim je letos le delno uspelo. Zanimanje za ogled izkopavanj je bilo dokaj veliko, posamezniki so radi prihajali, za množične oglede pa je bila propaganda premalo odmevna. Obiskovalcem so na voljo primerki kopij najdenih muzealij, poglobijo se lahko v strokovno in poljudno literaturo, če jih to ne zanima, pa se jim pred očmi odpira čudovit razgled. Na Rifnik vodi lepa pot, zakladnica preteklosti je odprta slehernemu. Vsako leto je v obnovljenih ruševinah zgodnjekrščanske cerkve, • najstarejšega objekta v naši regiji, sveta maša, tudi minulo soboto so v njej maševali. Svinja opleta z mehom, šentjurski oočinarji z Rifnikom Zaščita enega najlepših poznoantičnih spomenikov preteklosti ni urejena. Trudil seje Lojze Bolta pred dvajsetimi leti. prepričeval občinske garniture, ki so se pridno menjavale,»trudita se Darja Pirkmajer in Alenka Vogrin z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine...a Rifnik še vedno ni razglašen za kulturni spomenik, za to naj bi bila odgovorna občina. Ne zbode jih niti črna gradnja zakoncev Fidler. Spoštovana intelektualca, gospod zdravnik in gospa javna tožilka, sta si postavila počitniške hišo hišo kar znotraj prazgodovinske naselbine. Manjkal je le še sadovnjak in tudi pri razkopavanju z buldožerjem so se držali stoično, brez rdečice, ponosni na črno gradnjo. Alenka Vogrin pravi, da inšpekcijske službe kljub pravočasni prijavi niso posredovale. Južno od Šentjurja pri Celju se vzpenja precej strm hrib, Rifnik. (577 metrov). Ob strmo steno na severni strani hriba, kakih 100 metrov pod vrhom, se prislanja nanj manjši hribček z razvalinami srednjeveškega gradu rifniških gospodov, ki so prvič omenjeni leta 1163. Že bežen pogled proti vrhu nam pojasni, kako to, da je bil hrib poseljen že v prazgodovini in vse do preseljevanja ljudstev. Na severozahodni strani ga je odlično zavarovala že sama narava. Dostop je lažji samo z južne in zahodne strani, zato so nekdanji prebivalci tam umetno zavarovali naselbino z močnim obrambnim zidom. 'Po ugotovitvah dolgoletnih raziskovanj, ki še trajajo, lahko svoje vedenje o Rifniku razdelimo na naslednja poglavja: prazgodovinska naselbina, prazgodovinska grobišča, antična in poznoantična naselbina in poznoantično grobišče. Na občini Šentjur so odločno zatrdili, da pripravljajo osnutek odloka o zaščiti Rifnika. Faza pripravljanja je mučno dolga. Marija Rataj z oddelka za urbanizem naj bi zadevo izpeljala, ampak: Šo še nerešene tehnične za- deve, ki jih je treba za odlok rešiti in uskladiti z Zavodom za varstvo na^ ravne in kulturne dediščine.’ Na omenjenem zavodu in v Pokrajinskem muzeju pa so svoje obveznosti že zdavnaj opravili. Lojze Bolta, oče Rifnika, o odkrivanju davne preteklosti Leta 1956 je mlademu arheologu vzbudil zanimanje hrib nad Šentjurjem in v lovu za odkritji, vrednimi arheološkega raziskovalnega duha, je Rifnik vzcvetel v vztrajnosti in požrtvovalnosti Lojzeta Bolte. Nadaljevali so izkopavanja Walterja Schmida, ki je v drugi svetovni vojni med okupacijo odkril štiri prazgodovinske in šest antičnih oziroma poznoantičnih stavb. TVi leta so kopali prazgodovino, nato v letu 1962 odkrili poznoantično grobišče in sledila je še naselbina. Našli so 109 poznoantičnih grobov iz konca tretjega do šestega stoletja. 'Grobovi so oili vsi orientirani v smeri vzhod - zahod. Nekaj skeletov je ležalo na deski, večina pa kar v zemlji. Več kot polovica grobov je vsebovala razne pridatke, prevladovale so bgrlice iz steklenih in jantarjevih jagod, koščeni glavniki in uhani. Ke-' ramičnih predmetov ni bilo veliko, lep primer pa je bil langobardski lonček z or- Pogled na Rifnik s severovzhoda namentom, podobnega smo kasneje našli tudi na naselbini. Ilustrativen dodatek v grobovih so bili novci, ki so v veliko pomoč pri dataciji’, pripoveduje Lojze Bolta. Nadaljevali so z odkrivanjem naselbine: Začeli smo s strahom in negotovostjo, nismo vedeli, nam bo uspelo ali ne, a našli smo še veliko. Odkrili smo celo stavbo s centralnim ogrevanjem. Naselbino je obdajal obrambni zid, na koncu okrepljen z opornim zidom, na sredini je na njegovo zunanjo stran naslonjena stražarnica. Na naselbini so hiše v treh terasah, od obrambnega zidu proti vrhu, kjer se zaključujejo s sakralnim objektom. Sprva je bil to poganski tempelj, posvečen vodnemu božanstvu Akvoniju, nato je bil v četrtem stoletju prezidan in uporabljen za zgodnjekrščansko cerkev. Pri templju smo odkrili tri kamnite are s posvetilom Akvoniju. Cerkev je sklop večih prostorov, osnovni prostor je velik petnajst krat osem metrov. Na južni strani sta prizidana dva prostora, na severni eden, spredaj pa je narteks, kjer smo odkrili pokrito grobnico, sestavljeno iz kamnitih blokov. V sarkofagu smo našli moški in ženski skelet in predvidevali, da gre za mater in sina, slednji naj bi bil duhovnik te cerkve. V cerkvi pre- vladuje glavni prostor, namenjen vernikom. Na severni strani je prostor za krstilnico in še manjši prostor, kjer so odlagali oblačila, da bi opravili krsti-tveni obred. Žanimiv objekt je cisterna ob cerkvi, globoka okoli štiri metre.’ To so bila odkritja do leta 1981, ko je delo Lojzeta Bolte nadaljevala Darja Pirkmajer, najprej s konzerviranjem in restavriranjem starih temeljev. 'Rifnika v enem življenju ne moreš dokončati’, razmišlja Lojze Bolta, 'človeško življenje je kratko, delovna doba še krajša. Vedno smo bili finančno omejeni, ko smo začeli z raziskavami, ni bilo niti ceste. A tudi, če bi bilo na voljo več denarja, je moral miniti čas, ki ga zahteva narava arheološkega dela.’ De-vetinšestdesetletni Lojze Bolta še živi z z arheologijo in njenimi odkritji, čeprav pristnega stika ni več: 'Arheologija mi pomeni vse, zato še vedno skušam ohranjati miselni kontakt, hodim na razstave in sledim novim najdbam. Drugi se že zavedajo, sam se šele trudim dojeti, da sem upokojenec. Življenje teče nemoteno naprej.’ Fotografije: Ksenija Lekič Darja Pirkmajer pri izkopavanju N0V/U90BA 14. oktobra STRAN 8 v: r 17. STRAN 14. oktobra vmj DOBA RESJE... - da ima gospod Tudjman slab spomin. Ni še dolgo, ko je upravičeno protestiral proti JA, ki je postavila več prebivalk-cev Virovitice pred vojaško sodišče. Zdaj isto počne sam, neprijetne nasprotnike iz stranke prava prav tako, z njegovo privolitvijo, preganja - vojaško sodišče. - da se celjske občinske igre nadaljujejo. Stranke v roku, že tretjem, niso predložile nobenega kandidata za predsednika vlade v Celju in za podpredsednika skupščine. Očitno jim paše, da pred volitvami zadeve ne tečejo, je lažje ribariti v kalnem. Morda pa bodo sledili republiškemu vzgledu, ko si bo parlament* očitno vzel kar počitnice ob volilni kampanji, kolikor pa bo zboroval, bo šlo za predvolilno propagando. - da Lado Amrožič zliva ves bes na Društvo novinarjev. Kot da ne bi vedel, da častnemu razsodišču pri tem društvu zadeve lahko prijavi kdorkoli. Če ni zagrešil ničesar, se nima tudi česa bati. Tako pa - nezaupanje do društva je bojazen pred resnico, je nezaupanje do poklicani, ki ga sam opravlja. - da so poslanci v vsakem režimu pod nadzorom. V današnjem so na boljšem le toliko, ker jih kontrolirajo z računalnikom, kar ne boli. - da so slovenski gasilci končno sprejeti v mednarodno gasilsko organizacijo. To pa ne pomeni, da bodo na gasilskih veselicah pili manj kot doslej. - da slovenski poslanci ne znajo seštevati. Tako so na zadnjem zasedanju skupščine, ko je bilo prisotnih le 144 poslancev, prešteli kar 160 glasov. Sedaj končno vemo, zakaj nas parlament tolikokrat spo-minja na otroški vrtec. - daje Demokratska stranka najprej pričela s predvolilno kampanjo. Uspelo ji je celo, da njen video spot predvajajo na televiziji. To pa še ni vse - reklamirajo se tudi v dnevniku Slovenec. Ja, ideologija gor ali dol, denar je denar. - da so poslanci ogorčeni. Zahvalji^joč čudnemu seštevanju so izvedeli, da njihovo početje motri računalnik. Pa so mislili, da so oni glavni. radio slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO BRNIK: POLICIJSKA BURKA ALI KAM JE IZHLAPEL NAŠ HELIKOPTER MEJA V BIROKRATOVI GLAVI Splošno znano je, da policaji niso najbolj odprte glave. To jim sicer iz dneva v dan spregledujemo, ne moremo pa tega storiti, ko zaradi nekaterih posameznikov na odgovornih mestih slovenske policije, novinarji ne moremo obveščati javnosti, kot si slednja zasluži. Z drugimi besedami: zaradi omejenosti policijske administracije, bralcem našega časopisa nismo mogli ponuditi neke reportaže. Povprečen začetek V uredništvu Nove dobe smo se v začetku septembra odločili, da bomo napravili reportažo o letalski šoli Damay Engineering iz Kranja, v kateri se šolajo slovenski poslovneži za letenje s helikopterji. Novost in osvežitev v našem prostoru. Po prvem stiku z direktorjem šole inženirjem Daretom Jarcem smo določili datum in uro našega srečanja, 15. september. Vedeli smo, da je praktični pouk letenja s helikopterji na letališču Brnik, kjer je včasih potrebno imeti za gibanje in snemanje na področju letališča dovoljenje mejne policije. Po telefonu smo izvedeli, kaj naj prošnja za izdajo dovoljenja Postaje mejne policije Brnik vsebuje, sestavili in po telefaksu poslali prošnjo, iz katere je bila med drugim razvidna tudi novinarjeva identiteta, čas in namen obiska na letališču. Takrat se je pisalo 14. septembra. Policija je reagirala šele čez dva dni, tako da je obisk na letališču odpadel. Policaji so tokrat zahtevali dopolnitev vloge in niso opazili, da je vlak že odpeljal. Nadaljenje korespondence Zdaj so želeli še informacije o tem, kdo je ogled in fotografiranje naročil, in še enkrat, kdo bo izvajalca spremljal in kaj bo slednji snemal. In seveda nas je spodaj podpisani Zoran Rink, namestnik komandirja PMP, znova opozoril, da rabimo na območju mejnega prehoda na letališču dovoljenje za gibanje. Upoštevali smo Rinkove zahteve in pripravili nov dopis, ga vrgli v faks z mislijo, da bo tokrat vse jasno. Malce začudeni, toda vedoč, da nekateri rabijo več časa tudi za razumevanje preprostih stvari, smo pač vse še enkrat ponovili. Ko smo v uredništvu naslednji dan brali kratko sporočilo s podpisom cenjenega, že omenjenega policijskega inšpektorja, smo mislili, da se je našemu faksu zmešalo. Na listu papirja je namreč pisalo ta- kole: "Obveščamo vas, da si morate za vstop na območju mejnega prehoda, kamor spadajo tudi letala letalske šole, pridobiti dovoljenje za gibanje na tem območju, zato se morate osebno oglasiti na PMP Brnik, kjer bodo odpravljene vse nejasnosti (helikopter).” Skratka, vrli policaji so nas obvestili, naj si nabavimo dovoljenje, kar smo počeli že pol meseca, in nas zdaj povabili - na zaslišanje. Zadnji poskus Siti neumnosti policijske birokracije in prepričani, da dovoljenja ne bomo nikoli videli, je naš faks dne 4. oktobra požrl papir z naslednjo vsebino:” V drugo vam pojasnjujemo, da smo na vašo zahtevo že poslali podatke o novinarju in fotoreporterju Nove dobe, ki pripravljata reportažo o privatni šoli Damay Engineering za šolanje podjetnežev in drugih za pilotiranje helikopterjev, da bi si novinarja končno pridobila dovoljenje za gibanje do in na območju šolanja. Če bi se hotela gibati na območju mejnega prehoda, bi se vsekakor morala tamkaj osebno oglasiti in gibati. Nikakor pa si ne znamo raztolmačiti vaše nove zahteve, zaslišanja na PMP Brnik v zvezi z neznanimi nejasnostmi (helikopter). O kakšnem helikopterju (helikopterjih?) bi vaši cenjeni delavci ali vi osebno želeli zaslišati naša novinarja in tako odpraviti nejasnosti? V izogib novim nejasnostim vam zagotavljamo, da niti Preše d.o.o. niti uredništvo časopisa Nova doba ni imelo in še nima nobenega helikopterja, ki bi letel. In ponovno: najponižneje zaprošamo PMP Brnik, da dovoli našima novinarjema samo mimohod do prostora, kjer se vrši uk pilotov za helikopterje v zasebni šoli. Novinarja imata stroga navodila, da na območju vašega mejnega prehoda ne bosta gledala ne levo ne desno, ne gor ne dol, temveč samo pod noge in se ravnala po vaših cenjenih navodilih. V zahvalo smo vam pripravljeni podariti posnetke istih prostorov in objektov z ali brez letal iz železnih, pred in medvojnih časov.” '\ ** a /L____S/ mmmiam I i j',. f' ~r ! { 1 f ■ « Mejni prehod je tudi na mariborskem letališču Policija vrača udarec Naslednji dan smo čitali nov Rinkov dopis, najbrž njegov doslej največji literarni dosežek:” Iz vašega pod zvezo navedenega faksa je očitno, da obvestila, ki smo vam ga poslali 2. 10. 1992 niste uspeli razbrati tako, da (Opravičujemo se zaradi napačno postavljene vejice. Prepis je dobeseden. Op.av.) si mora vsak, ki namerava vstopiti na območje mejnega prtehoda, pridobiti dovoljenje za gibanje na tem območju, ki ga na prošnjo strank izdaja naša PMP. Da to dovoljenje lahko izdamo, po Zakonu o nadzoru državne meje, po členu 29 do 32, 54 in 55 ter Pravilniku o izvajanju zakona o nadzoru državne meje, čl. 18 in 19, (Ur. list RS št. 1/91 in 19/91) mora prosilec podati vlogo v skladu z navedenim zakonom in plačati ustrezno takso po Zakonu o upravnih taksah (Ur. list RS št. 18/90 in 20/91; - pojasnite nam, čigave helikopterje boste snemali, ker kakor nam, je znano, podjetje Damay Engineering d.o.o. Kranj teh nima, temveč jih imajo samo na MNZ in TO. - ne gre za nikakršno zaslišanje, kajti to lahko opravlja le preiskovalni sodnik, temveč gre samo za pojasnitev vaše vloge, ki ste jo poslali po faksu in še niste plačali ustrezne takse, tako da postopek izdaje dovoljenja še ni začet. Vaše razmišljanje o ponižnih prošnjah ter gledanje v tla je vaš problem, naša služba pa je na letališču predvsem zaradi varovanja državne meje in s tem tudi letališča, na podlagi pooblastil, ki nam jih nalagajo predpisi; - cinizem, ki veje iz vašega dopisa je samo dokaz, kako kratkih obvestil niste zmožni pravilno dojeti, zato vas podrobno seznanjamo z vašimi obveznostmi za pridobitev dovoljenja za gibanje na območju mejnega prehoda, kakor tudi našimi dolžnostmi ravnati se po pravno veljavnih predpisih, kljub temu, da to ni naša dolžnost. (Nepoznavanje predpisov ne izključuje odgovornosti)” Ko jagenjčki umolknejo Da skup padeš. Od smeha in od spoznanja, kaj vse je že v Evropi in kdo čuva naše meje. Popolnoma resignirani smo se odločili, da bomo reportažo z Damayem napravili brez posnetkov njenih helikopterjev^ Policija nas je sicer zmedla s tem, ko enkrat pravi, da jih šola ima, drugič nima; v enem primeru ima celo letala!) Z ozirom na to, da bi si dovoljenje ob izpolnjevanju vseh pogojev mogoče pr-tidobili do leta 2000, in da nas zaradi nepoznavanja tovrstnih predpisov lahko pokličejo na odgovornost, smo s PMP prekinili dolgotrajno korespondenco. Fotografiji sta bili posneti na vojaškem letališču v Con-stanti v Romuniji, brez vsakršnih prepovedi in posebnih dovoljenj NI RES... - da bo Vitomir Gros, župan Kranja odstopil s tega mesta, ker so proti njegovi volji imenovali novega predsednika kranjske vlade. Glede odstopa pravi takole: "Liberalci ne odstopimo, pač pa nas morajo vreči ali zamenjati”. - da se bo slovenska skupščina razpustila še pred koncem svojega mandata. Res pa je, da to niti ni tako slaba ideja. - da bodo letos slovenske krave lačne zaradi poletne suše. Ministrstvo za trgovino je zanje priskrbelo trideset tisoč ton ameriške koruze. Bati se je le, da bodo krave začele mukati v angleščini. - da je ta vlada kaj bo^ša od prejšnje. Tudi ta dostikrat ne ve, kaj dela. Tako je najprej sprejeka tridesetodstotno zvišanje cen v vrtcih, nato pa ta ukrep preklicala. Do tega naj bi prišlo zaradi kratkega stika v koordinaciji vladnih teles. Če se spomnimo napovedi prometnega ministra Marjana Krajnca, da se bo bencin podražil, naslednji dan pa je to novico drug minister zanikal, je takšnih kratkih stikov kar precej. - daje Dimitrij Rupel preobremenjen s potovanji v tujino. Da temu ni tako, je dokazal s svojo knjigo Skrivnosti države. V njej priznava, da je bil ob pričetku vojne v Sloveniji nekoliko v rožicah, po domače povedano, spil ga je nekaj kozarčkov preveč. No-ja, s svojo zmršeno brado še zdaj včasih tako izgleda. - da nam manjka pisateljev. Imamo celo to srečo, da so naši pisatelji ponavadi politiki. Če samo pogledamo, kaj vse so napisali (Janša -Premiki, Zlobec - Lepo je biti Slovenec, Rupel - Skrivnost države, Pavle Čelik - Izza barikad), človek kar verjeti ne more, kako jim je vse to uspelo, saj je bila ena sama vojna. Ostal pa je vendarle grenak priokus. Je re mogoče, da se je policija v tako kratkem času vsem povzpela na glave? Je mogoče, da se oklepa nesmiselnih predpisov, ki jih ne uporabljajo niti v najbolj zateženih režimih? Tekst in slike Franc Furland mina in bi jih ljudje poza- tančno spomnim: ti, zdaj bili, se je tudi moj posla- je pa prišel čas, prej so bili nec Miško odločil, da jih bo oni, zdaj bomo pa mi zgo- BREZ DLAKE NA JEZIKU MiMMMM t*BM inMMr UKV steneo 959MHz • '*#'**'*****##'**'***'****'*** A** *-****** začel pisati in bodo napisani najkasneje do volitev. Kaj se ve, če bo spet izvoljen, in če ne bo, bodo za njim ostali Spomini. "Povem ti, da bi človek moral začeti pisati spomine takoj, ko postane pismen," mi je rekel. "Zakaj? Zato, da bi se spominjal obdobja, ko je bil še dojenček in bi bili njegovi spomini zanimivejši od tistega, kar o njem pripovedujejo starši, ker bi bili iz prve roke in avtentični. Razumeš?" "Razumem. Ampak se ti ne zdi, da drugod po demokratičnem svetu pišejo spomine stari ljudje, ki se res imajo česa spominjati?" "Daj no. Saj ti pravim, da je treba čimprej na dan s spomini. Če se jaz, na primer, spomnim prvih demokratičnih volitev in tega, kako sem tako rekoč iz nič postal funkcionar! Kaj ni to zanimivo," je vprašal. "Seveda je. Pa še kako!" sem vzkliknil. "Bo pa res vleklo, če boš napisal, kako se nikoli nisi hotel ukvarjati s politiko, pa si moral postati politik." raj. Bom jaz zgoraj, misliš, sem jo popravil. Kaj ne bo to zanimivo branje ?" "Bo. In kak aplavz si požel, ko si pokazal, kako ti pogled nese kar petinštirideset let nazaj. To bi se res imel česa spominjati!" "Ne, ne, za petinštirideset let nazaj pa ne," je ugovarja! Miško. "Tisto je bil moj politični čredo. Za dve leti, samo za dve leti." "To se pravi, od prvega suverenega dne dalje?" "Tako je, moji spomini bodo segali tako rekoč od prvega suverenega jutra v suverenem stanovanju v suvereni postelji v pižami do danes. Še zdaj imam samega sebe živo pred seboj, kako sem stopil k oknu, se pretegnil in vdihnil suveren zrak. Moram priznati, da je bil res malo onesnažen. To bo res branje. " "O tem ne dvomim. Predlagal bi ti slogan: kot slastna piška gredo v prebavo Spomini Miška." Pero Parker PAULA ABDUL je ena vrhunskih rockeric. Velik uspeh je dosegla predvsem z nedavno skladbico Rush, Rush. Nazadnje je izdala album Will You Marry Me? (Se boš poročil z mano?), ki je bil očitno namenjen Emiliju Estevezu, sinu igralca Charlesa Sheena. Emilio, ki je tudi sam igralec, je bil že lep čas Paulin spremljevalec, no, zdaj je njen možiček. Mimogrede, otročička že imata. Popolno ljubezensko gnezdece in kaže, da je Paula kljub vsemu odlična mamica in žena. Njena kariera blesti, ima pa težave z imenom. Kot zaljubljena damica bo uveljavljala priimek Estevez. Pa saj Paula Estevez niti ne zveni tako slabo. TV PROGRAM GLASBA LESTVICE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI PRIREDITVE PO SLOVENIJI HOROSKOP ČETRTEK. 15. OKTOBRA TA TEDEN NA TV TVS 1 TIGRICA Eekvadorski film, 1990. Scenarij: Ca-milo Luzariaga po romanu Joseja de la-Cuadre. Režija: Camilo Luzariaga. Fotografija: Rodrigo Cueva, Diego Fal-coni. Glasba: Sebastian Cardemil, San-tiago Luzuriaga, Atahulfo Tobar, Diego Luzuriaga, Julio Bueno. Igrajo: Lis-sette Cabrera, Rossanna Ituralde, Ve-ronica Garcia, Aristides Vargas, Virgi-lio Valero. Ekvadorski pisatelj Jose de la Cua-dra je predhodnik smeri, ki je v delih mnogo bolj znanega latinskoameriškega pisatelja Gariela Garcie Marqueza zaslovela kot magični realizem. TIGRICA je prvi ekvadorski film, ki ga je scenarist in režiser Camilo Luzuriaga povzel po pisateljevem romanu. Kraj dogajanja je zapuščeno naselje, ki leži ob tropskem gozdu in široki reki. Tu vladajo moški, ki se v brezdelju in občutku lastne pomembnosti postavljajo s svojo slo po brhkih dekletih. Sredi tega okolja pa živi tudi Francesa Miranda, odločna in senzualna ženska, kiji okoliščine narekujejo, da postane družinska vladarica. To pa lahko doseže le z veliko mero avtoritete do moškega sveta, ki ga obvlka-duje že s pravo krutostjo. Čeprav se je boje, vendarle vzbuja v moških očeh neizmerno poželjivost. To žensko imenujejo TIGRICA. Zanimivost filma je prav v njenem obvladovanju in obenem izzivanju moških, ko se kopa gola v reki, in s spretnostjo prave tigrice pleza po vejah razkošnega drevja. TVS 2 VEČERNI GOST: SLAVENKA DRAKULIČ Večerna gostja Slavenka Drakulic je novinarka in avtorica trenutno največ prevajanih knjig, napisanih na področju bivše Jugoslavije. ”Kako smo preživeli komunizem in se ob tem še smejali” je zbirka kratkih esejev o vsakdanjem življenju ženske v realsocialističnih državah. Napisana je bila po naročilu ameriškega založnika v angleščini, pred kratkim pa je izšel tudi slovenski prevod. Ali smo komunizem res tudi že preživeli in koliko smo se pri tem smejali o tem nam Slavenka Drakulic govori v tokratni oddaji Večerni gost. TVS 2 VIDEONOČ V oktoberski Videonoči bosta voditeljici Saši imeli zabavnega gosta: Petra Lovšina, nekdanjega Pankrta in sedanjega Sokola. Perči je vse bolj dejaven tudi kot novinar, avtor glasbe in besedil in še kaj. Predstavil bo novosti Sokolov, poleg njih pa smo v studio povabili tudi člane skupine iz Zasavja, ki igra povsem drugačno glasbo: Hiša. Fantje pojejo skladbe nekdaj slovitega tria Crosby, Stills ic Nash, vendar prepesnjene v naš jezik. Predstavili bodo tudi kak nov slovenski vi- * deo, hkrati pa bo vsako uro moč izbirati med desetimi tujimi videospoti. Slovenija 1 9.50 Program za otroke, Ježek Pote-pinček, Glasbena pravljica, Norčije v živalskem vrtu; 10.30 Šolska TV 11.30 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 15.50 Športna sreda, ponovitev 17.00 Dnevnik 17.10 Program za otroke: Eba in Idrik, švedska nadaljevanka, Živ žav 18.28 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja 20.05 Žarišče 20.35 Gore in ljudje 21.40 Tednik 22.30 Dnevnik 22.35 Poslovna borza 23.10 Sova: Dragi John, ameriške nanizanka, Himera stvor, angleška nadaljevanka Slovenija 2 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program - Koper 19.00 Videolestvica 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Pari, TV igrica 20.30 O raku, angleška poljudnoznanstvena serija 21.25 Umetniški večer: Veno Taufer, portret TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Ločitev ni rešitev - italijanska komedija 15.35 Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura-tovec, ponovitev 17.40 Arhitektovi nasveti, ponovitev 18.00 Slovenska kronika, studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.50 Crime story - serijski film 20.40 Meridiani - aktualna tema 21.20 Dolgo iskanje - angleška dokumentarna serija 21.50 Vsedanes - tv denvnik 22.00 Juke box - glasbena oddaja v živo HTV 1 6.40 Test 6.55 TV spored 7.00 Dobro jutro Hrvaška, FM, humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 Oceani in kontinenti 10.40 Stare kulture Mezopotamije, Mezopotamsko zamenja islamska arhitektura 11.05 TV leksikon 11.15 Angleščina 12.00 Točno opoldne, poročila, Beverly Hills Buntz 13.30 Mo-nofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Poročnik in njegov sodnik 15.50 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško - naši likovni ustvarjalci: Mila Steiner 16.35 Ma-lavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Informatika in računalnik 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vremenska napoved 20.05 Spekter 20.45 Zabavna oddaja 21.30 Ekran brez okvira 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 16.25 Test 16.40 TV spored 16.50 Boccaccio 19.30 Dnevnik, šport, vremenska napoved 20.05 Zvonili ste, milord, humoristična nanizanka 20.55 Poročnik in njegov sodnik, nadaljevanka 22.00 Moč in zmaga, športni dokumentarec 22.30 Metal - mania 23.30 Horoskop NEDELJA, 18. OKTOBRA ________ PONEDELJEK, 19. OKTOBRA Slovenija 1 8.35 Program za otroke: Eba in Di- drik, ponovitev švedske nadaljevanke, Živ žav, Zlati srček 10.35 Baletna šola iz Ljubljane se predstavlja 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Tv dnevnik BiH 12.55 Begunci, tu z nami 15.05 Videomeh, ponovitev 15.35 Maksim Gorki: Življenje Klima Sa-mgina, ruska nadaljevanka 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Parižanlka, francosko italijanski film 18.50 TV mernik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik 20.30 Zdravo 21.35 Življenjske preizkušnje 22.45 Dnevnik 23.00 Sova: Ameriške video smešnice, 27. epizoda ameriškega varietejskega programa, Himera stvor, angleška nadaljevanka Slovenija 2 14.40 Sova, ponovitev 16.00 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik BiH 20.00 Druga godba 92: Piščaci 20.22 TV prodaja nepremičnin 20.25 Brazilska trilogija: Po zlati mr- zlici, angleška dokumentarna serija 21.15 Mladen Kerstner: dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV 22.10 Mali koncert: Susanne Ehrhardi, Vlasta Doležal - Rus ' TV Koper 13.00 Horoskop, ponovitev 13.10 Ryan - soap opera 13.30 Istrska paberkovanja 14.15 Najokrutnejše srce, ameriški pustolovski film 15.45 Čarobna svetilka - otroški program 16.30 Projekt NLP - ameriška nanizanka 17.20 Stanje stvari, ponovitev 18.20 Meridiani - aktualna tema, ponovitev 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.50 Crime story - serijski film 20.40 Začeti znova - ameriška komedija 22.40 Zabavno glasbena oddaja: Rhythm X/, ^4ews 23.40 N.V.P.D. - serijski film HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV šola za I. in II. razred 10.30 TV šola za III. in IV. razred 11.00 Vrtiljak 11.15 Tuji je- zik 11.30 Zviti lisjak, lutkovna serija 12.00 Točno opoldne, poročila, Detektiv Buntz, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Odletel bom 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško: Hrvati v Gradišču - Burgen-land v Avstriji 16.35 Malavizija, Pustolovščina Toma Sawyera in Huckleber-rya Fina 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Genera- cija: Inženirija hrvaške vojske, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 Par v mestu - francoski film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez mej 23.55 Poročila HTV2 17.00 Vojaščina - ameriški film 19.15 Meteorjeva izložba 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Murphy Brown 20.30 Hitro, višje, močnejše, oddaja o športu 21.35 China Beach, serijski film 22.25 Fluid rock caffe 23.00 Profesionalci in zaporniki, serijski film 23.50 Horoskop Slovenija 1 9.10 Program za otroke 10.10 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke 11.00 Ponovitev: TV mernik, forum, utrip, zrcalo tedna 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Radovedni taček: Očala, Bratovščina sinjega galeba, Oscar Junior: Čudoviti konec tedna, italijanska nanizanka 18.00 Jakec in čarobna lučka 18.10 Obzorja duha, pon vite v 18.45 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstven; serij 15.40 Porotorož - slovensko prvenstvo v motociklizmu 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Giovanni Segantini - dokumentarec 18.00 Primorska kronika, Studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serisjki film 20.45 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura- tovec 21.25 Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja 21.50 Vsedanes - tv dnevnik 22.00 Arhitektovi nasveti 22.20 Bitka za V. 1 - angleška drama HTV 1 8.25 Horoskop 8.30 Poročila 8.35 TV kolendar 8.45 Slika na sliko 9.30 Zla-tna sopela, emisija narodne glasbe 10.00 Poročila 10.05 Maša, prenos iz Zagrebške katedrale 11.30 Hišni ljubljenci 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Cirkus, ruski film za otroke 15.00 Opera Box 15.30 Rudi Car-rell Show 17.00 Pustolovščina Toma Saw-yera ii\ Huckleberrya Finna 17.25 Venegance Valley - ameriški film 18.50 Bu-bimir 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Dramska serija 20.50 Mostovi Mostarja 21.40 Zaljubljeni v Lidijo, serijski film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila Slovenija 2 15.50 Osmi dan, ponovitev 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.30 Tv dnevnik BiH 20.00 Športna sreda 22.15 Godalni kvartet Tartini TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film HTV 2 19.30 Dnevnik 1 20.05 Galaktična od-iseja 21.10 Odletel bom, serijski film 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.05 Šport 23.20 Jazz NOVf.90BA ___ v HOLLYWOOD, FANTAZIJSKO MESTO USPEHA RAZPRODAJA MITOV Za mnoge je Hollywood metropola blišča, škandalov, seksa in samomorov, drugim predstavna tovarno sanj, ki proizvaja podoživljanje vznemirljivih avantur in čudežnih potovanj skozi film- ski svet. Kralj rock and rolla Elvis Presley je bil strasten ljubutelj avtomobilov in eden njegovih imenitnih primerkov razstavljen v Elvisovem muzeju na Floridi zagotovo ne bo dolgo čakal na kupca. KUHIUII m ZAGORJE 40% G0T0U0ISKJ POPUST n n n n n n n n n n n n n n n ma S9EŽH GMIH n n ŽE Zfl 73.500 SIT n n n n 0 BIESEIU OKTOBRU H n iEB0DRIR15%P0PUST H n n n n n n n n n n WWiinIWWWWWWWi n n n n n n n n n n n Hollywood asocira na "Casablanco", ”V vrtincu”, "E.T” in mnoge velikane filmskega sveta, kot so Rudolf Valentino, Charlie Chaplin, Clark Gable, Hum-phrey Bogart, Marlon Brando, Greta Garbo, Elisa-beth Taylor. Prispodobo najveCje filmske metropole pomeni tudi nagrada Oscar. Manj znano je, da je Hollywoodu botrovala ženska, Daeida Wilcox, davnega leta 1887. Legenda pripoveduje, kako se je njena družina po dolgotrajnem potovanju Sirom kontinenta ustalila v Kaliforniji, nedaleč od Los Angelesa. Kraj Je bil zapuščen, brez vode in zelenja, klima večne pomladi pa je predstavljala izziv, najprej Daeidi Wilcox, potem filmarjem in poslovnežem. Leta 1908 Je bilo v Holywoodu pet tisoč prebivalcev, danes je najmanj dvakrat toliko gorečnežev, ki gojijo ambicije, da bi ostali zapisani v njegovi zgodovini. Ko govorimo o razvoju tega mesta, ne smemo zanemariti pomembnih podrobnosti, ki so gradile mit, na primer zlate obleke Rudolfa Valentina iz filma ” Kri in pesek", Chaplinovega plaSča iz "Modernih časov”, Co-operjevih Škornjev iz filma "Točno opoldne", klavirja iz "Casablance", očarljivih oblek Marylin Monroe in Elisabeth Taylor, King Kongove makete, vesoljske ladje iz "Vojne zvezd” in Se marsičesa. Modni trend prinaSa dve legendarni anekdoti. Sodobniki se spominjajo, kako sta režiser Frank Ca-pra In igralec Clark Gable leta 1934 skoraj uničila ameriško industrijo spodnjih majic. Kako? Zadostovalo je, da se Je Gable v nekaj scenah pojavil gol do pasu in prodaja se je zmanjšala za polovico. Pol stoletja kasneje se Je zgodilo obratno. John Travolta je z "Mestnim kavbojem” vplival kar na Štirikrat večjo proizvodnjo in prodajo Je-ansa. Zgodovina Hollywooda prinaSa več tisoč Škandalov, najbolj sočni so tisti, v katere so vpletene velike filmske zvezde. Za Chaplina vedo povedati, da je bil velik oboževalec žensk in dodajajo, da Je bil obseden z mladoletnicami. Rudolf Valentino Je milijonom oboževalk ostal v spominu kot najslavnejši zapeljivec velikega ekrana, v resnici naj bi bil povsem drugačen. Mnogi možati igralci, Clark Gable, VVIIIIam Haynes, Rock Hudson, Douglas Fairbanks, so bili polni sovraštva do nasprotnega spola, svojo nežnost in ljubezen naj bi usmerjali k moSkim. Krožijo pripovedovanja, da obstajajo v strogo varovanih trezorjih hollywoodske tovarne sanj scene, Izrezane iz filmov, v katerih nekatere filmske dive prikazujejo početje, ki se ga ne bi sramovale niti največje zvezde današnje porno industrije. Objava fotografij ali posnetkov bi zrušila Številne mite, Hollywod brez mitov pa nima čara in sijaja. Konec bi bilo in-” dustrije sanj, ki Je mnogim del dragocenega spomina. SPOTAKLJIVA MADONNA GOLOTA KOT DRŽAVNA SKRIVNOST Madonna pripravlja nouo šokantno presenečenje, najbolj spotakljivo knjigo, ki je bila kdajkoli objavljena. Na 128 straneh prikazuje sugestivne fotografije razgaljene primadone, ilustracije pa so dopolnjene z njenimi skrajno odkritimi komentarji o seksu. Založnik Warner Books smatra to delo kot strogo zaupen projekt kakšnega notranjega ministrstva. Javnost ne sme videti niti enega samega primerka polmilijonske naklade do 21. oktobra, ko bo na voljo po trgovinah Združenih držav, Evrope in Japonske. Knjiga bo stala slabih petdeset dolarjev in bo zavita v folijo, da je radovedneži ne bi listali. Vsak primerek bo označen z opozorilom o njeni seksualni vsebini. Knjige bodo zvezali tik pred promocijo in tako preprečili, da bi se kdo dokopal do njene vsebine. V reklamni kampanji je Vaniti Fair magazin knjigo označil kot doslej najbolj umazano stiskano knjigo te vrste, o kateri bi prav lahko razpravljali, ali je umetnost ali pornografija. Madonna pravi, da knjiga predstavlja njene seksualne fantazije in da je prav zaradi njih pogosto gola hodila na javna mesta. Pripoveduje, da je nekega večera odšla v picerijo v krznenem plašču, spodaj pa ni imela nič. Ko je plašč slekla, da bi pojedla, je uprava lokala poklicala policijo in je morala pobegniti. V drugem primeru je stopala, na sebi pa je imela le par črnih čevljev. Verjeli ali ne, množica avtomobilistov je odbrzela mimo nje, kot da bi videli hudiča. Po Miamiju je svoj športni avtomobil vozila gola od pasu navzgor. Na bencinski črpalki je natočila gorivo, ogrnjena le v prozorno tančico. V intervjuju za Vanitg Fair je Madonna izjavila, da izjemno uživa v seksu in da so ji bolj pri srcu heteroseksualni odnosi, precej pa razmišlja tudi o ženskah, rada je z njimi, vendar jo naj-popolneje zadovoljijo moški. ČUDEŽ NARAVE BOMBE IZ VSEMIRJA KAKŠNA JE POT DO NARKOZE BLIŽJE POJASNILU Čeprav vemo, da anestetiki delujejo, še vedno ne vemo kako. Nova hipoteza nemškega znanstvenika ta proces osvetljuje z novo lučjo. Se še spominjate, kaj ste počeli 23. marca 1989? To bi bil lahko vaš konec. Ogromni meteor v premeru 800 metrov je namreč tega dne s hitrostjo 75.000 (!) letel tako tesno mimo Zemlje, da bi padec nanjo pomenil veliko katastrofo. S silo 20.000 milijonov ton razstreliva bi se namrelč zaril vanjo 4,5 kilometra globoko in v premeru 100 kilometrov uničič vse živo. Krater bi imel dvajset kilometrov premera. Zemljo, staro 4,5 milijard let, so že večkrat zadeli takšni vsemirski "izstrelki”. Mnogi so v atmosferi zgoreli prej, preden so padli nanjo. Dnevno pade na Zemljo 14.000 ton prahu meteoritov. V Nordlingerju Riesu pri Stuttgartu je videti krater, ki ga je pred 14 milijoni let naredil ogromen meteorit - tam je danes naselje. Američani so iz enega svojih kraterjev naredili kupčijo. Obiskovalci Arizone si smejo namreč za vstopnino ogledati krater, star 50 tisoč let. Da se doslej znanim 131 kraterjem na Zemlji ne bi pridružili novi, načrtuje ameriška vlada vsemirsko stražo, ki bi poskrbela, da bi vse meteorite, usmerjene proti Zemlji, z atomskimi rajketami pravočasno razstrelili že v vesolju. Projekt, ki ga bodo kmalu uresničili, bo stal 400 milijonov mark. To je pravzaprav malenkost, če bi s tem, kot pravi ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Luis Alvarez, lahko preprečili, da bi kak zadetek 'pomenil tudi konec civilizacije na Zemlji. Zanimivo je, da naj bi dinozavri, ki so na Zemlji živeli 140 milijonov let, pred 63 milijoni let nenadoma izumrli, vzrok pa ni bilo množično obolenje ali ohladitev podnebja ali roparske ptice, ki bi požrle njihova jajca, marveč meteor. Znanstveniki zdaj menijo, da je za izginotje teh živali kriv mali planet v premeru 10 kilometrov, ki je padel na Zemljo in naredil 180 kilometrov velik krater - tega so odkrili v Mehiškem zalivu. Meteorje dvignil ogromne količine prahu in strupenih plinov, da je bilo nebo zatemnjeno več mesecev. Posledica je bila ohladitev podnebja, strupeni žvepleni dež je obšel Zemljo. Kasneje se je otoplilo in dinozavri take peklenske spremembe očitno niso prenesli. WILLY BRANDT JE IMEL RAKA Willy Brandt z drugo ženo Rut Pred zadnjo operacijo Je bil Willy Brandt (78), nekdanji nemSki kancler in dobitnik Nobelove nagrade za mir, veliki mo2 SRD Se poln upanja in Je do konca verjel, da bi mogel premagati Črevesnega raka, saj Je menil, da pri Starejših ljudeh ta ne napreduje tako hitro. Toda opetativni poseg Je trajal le dvanajst minut - ugotovili so, da Je tumor preveC napredoval In ga ni mogoCe veC odstraniti. Svojemu pacientu so kirurgi to povedali in zanj se Je zaCel zadnji veliki boj. Odpravil se Je v svoj dom Un-kel na Renu, kjer Je kot obseden pisal svoje spomine. Toda pri tem so ga tako ovirajo hude bolečine, da Je komaj govoril. Le njegova tretja žena Bir-gitte (45), s katero Je poroCen devet let, Je Se smela k njemu. TOMBA V ZAPORU Z ameriškimi prometnimi policaji se ni šaliti. Med nedavnim bivanjem v Združenih državah Amerike je smučarski zvezdnik Alberto Tomba to občutil na lastni koži. Zaradi prehitre vožnje so ga strpali v zapor, od koder so ga izpustili šele po izplačani kavciji tristo dolarjev. Albertu se je mudilo na letališče v Miamiju in je namesto dovoljenih 70 kilometrov na uro pritiskal na plin 130 kilometrov na uro, prehajal z enega na drugi skrajni vozni pas in uprizarjal pravi slalom.Policaji so ga opazili in prijeli, pri čemer jih ni omajala niti njegova popularnost niti karabinjerska izkaznica, ki jo je molil kolegom. Zoper njega so napisali prijavo in moral se bo pojaviti na sodišču, drugače ga bodo ob prvem vstopu v ZDA aretirali. DEBELI REDKEJE MORIJO Zvišanje holesterola v krvi je bolezen današnjega časa in zdravniki nenehno opozarjajo na nevarnost krvnih maščob. Ima pa začuda tudi eno dobro lastnost. Švedski znanstveniki so ugotovili, da so ljudje z znižano količino holesterola v krvi bolj nagnjeni k samomorilstvu in agresiji. Z dvajsetletnim raziskovanjem so dokazali, da ljudje, ki so z zdravili in prehrano zmanjšali količino maščob, na katere je bil organizem navajen, pogosteje dvignejo roko nase. Najnevarnejših je prvih šest let. In še ena posebnost: k zločinom nagnjeni ljudje imajo v krvi zelo malo maščob. Lahki plin in dodatki določenih fluro--kloro-ogljikovodikov, (ki jih poznamo pod imeni Halothan, Enfluran, Me-thoxyfluran ali Insofluran), privedejo do popolne narkoze - začasne nezavesti, znanstveno še nepojasnjene, in popolnega izginotja bolečin. Znanstveniki se strinjajo v teoriji, da molekule nar-kotizirajočih substanc vplivajo na prenos signala do živčnih vozlišč. Vseeno pa o tem do danes ni jasne predstave in priznane teorije. Ena od hipotez o tem pravi naslednje: anestetik napada določene proteine v membrani živčnih postaj. Glede na to, da so substance, znane kot narkotiki zelo različne, ta hipoteza ni preveč trdna. Danes poznamo na stotine narkotizirajočih snovi, k njim pa lahko prištejemo še različne ogljikove spojine, dušikov oksid ali kemijski inertni žlahtni plin ksenon. Celo dušik iz zraka lahko povzroči narkozo - seveda pod tlakom tridesetih atmosfer. Zato potapljači na velikih globinah ne smejo vdihovati zraka v katerem je dušik. Že na začetku stoletja je bilo znano, da je delovanje narkotikov tesno povezano z njihovo topljivostjo v maščobah. Iz te zakonitosti je izvedena teorija, da je notranja stran membrane živčne postaje zgrajena iz lipidov, ki so slični maščobam, in da sodelujejo v mehanizmu narkoze. V začetku šestdesetih let je nobelovec Linus Pauling uspel dokazati, da je delovanje anestetikov tesno povezano z njihovo topljivostjo v vodi. Zaključil je, da bi se proces, ki vodi do narkoze, moral odigrati na hidrofilni zunanji strani membrane živčne postaje, čeprav nobena hipoteza ne more zadovoljujoče pojasniti, kako in s kakšnimi posledicami molekule narkotikov delujejo na te mikroskopske poljane. Če je delovanje narkotikov v zvezi z vodo na zunanjih površinah opne, razmišlja dr. fizike Achim Enders z Univerze v Kolnu, takrat bi bilo mogoče s pomočjo mikrovar lov razsvetliti vso zadevo. Z načina kako molekule vode absorbirajo mikrovalove lahko ugotovimo številne zaključke o mikroskopskih odnosih. Ender je zgra- dil iz zelo tankega sloja molekul lipida umetne postajne membrane, med katere je namestil majhno število vodnih molekul. V majhni komori je lahko privedel v kontakt ta model membrane z različnimi plini za narkozo. Med eksperimentom je bila komora nameščena tako, da je lahko sprejemala mikrovalovne frekvence, medtem ko je* na drugi strani detektor mikrovalov registriral absorbcijo, ki se je zgodila na zunanji strani membrane, kot tudi spremembo faze mikrovalov. Molekule vode so majhni električni di-poli. Pri srečanju z njimi mikrovalovi poiskušajo predati elektromagnetno polje molekuli vode. Za to pa mole-.kula vode potrebuje nek čas. Enders je odkril, da molekula vode v njegovi umetni membrani za čas izročanja polja potrebuje trikrat več časa kot svobodne molekule vode. Ta rezultat ne preseneča. Med postajnimi membranami in vodnimi delčki deluje dodatna molekularna sila, ki zmanjšuje gibljivost vode. Raziskal je delovanje različnih narkotičnih plinov, kot so trikloretem, kloroform, metoksifluran, heksan. Ne glede na to, katerega od plinov je spustil v merilno komoro, se je zmanjšala gibljivost vode na površini postaje - in to s faktorjem, dva do tri. Očitno so hidro-filne molekule plina na površini membrane spremenile gibljivost vodnih molekul. S temi rezultati je prišlo do nove hipoteze o delovanju narkotikov. Pod vplivom plinov, ki se uporabljajo za narkozo na okolico postajne membrane, manjša gibljivost vode verjetno moti transport molekul in ga upočasnjuje. Ker se med živčnimi centri preko molekul - tako imenovanih nevrotransmiter-jev - prenašajo signali, bi lahko v tem ležal ključ za razumevanje narkoze. Enders bo še naprej šel po tej sledi. Postavlja pa se vprašanje, zakaj narkotiki tako različno delujejo na različna področja možganov. Očitno je, da narkoza močneje vpliva na živčne centre, preko katerih dobimo občutek bolečine, kot pa na primer tiste, ki upravljajo z delom srca. J.V. NAOČNIKI ZA MALČKE Dojenčki pogosto škilijo in zaradi tega, dokler otrok ne dopolni šestih mesecev, ni treba biti v skrbeh. Če otrok še naprej gleda navzkriž, morate k očesnemu zdravniku. Napaka je posledica "lenega” očesa ali kratkovidnosti. Popravimo jo lahko že s tem, če malčku prekrijemo zdravo oko. Po šestih tednih zdravnik preveri, če otrok morebiti nima sicer silno redkega kongenitalnega katarakta, ki pa se ga v rosnih letih da zlahka operativno odpraviti. Tudi če ni problemov, je pametno triletnega otroka odpeljati na zdravniški pregled, najkasneje pa je treba tja pred odhodom v šolo. Manjši je otrok, hitreje mu lahko pomagajo. Danes že obstajajo naočniki za čisto majhne otroke in ne bi bilo prav, če bi po nepotrebnem zanemarili njegovo morebitno kratkovidnost ali dalekovid-nost. MUZIKA JE BIZNIS Letošnje poletje bo v zgodovini in-die (neodvisnih) založb prav gotovo ostalo zapisano kot 'dolgo vroče poletje’. V Angliji, tam je indie scena pač najmočnejša, je prišlo namreč do velikih sporov med samimi neodvisnimi založbami, kakor tudi do finančnega kolapsa tistih, ki so predolgo vztrajali pri načelih, zaradi katerih so založbe tudi osnovali. Glavni spor se je razvil zaradi distirbucije; kaj je bilo prej: kokoš ali jajce ? Kaj je sploh indie založba ? Je to založba, ki ima neodvisno distribucijo, kar pomeni da distribuira plošče mimo velikih 'major' mrež, ali pa je inide založba tista, ki izdaja plošče pretežno kitarsko orientiranih post punk in post hippie ansamblov (tudi house šteje med njih) ? Do teh, navidez nepomembnih problem je prišlo zaradi neodvisnih lestvic, ki jih formirajo na podlagi prodaje plošč, in tvorijo pomemben dejavnik pri obstoju in širjenju založb. Tako se je lahko Kylie Minouge z svojimi popevčicami uvrstila na neodvisno lestvico, čeprav njena glasba nima kaj prida skupnega z t.i. indie sceno. Ker dekle ni bilo osamljeno, še več podobni primeri so se razpasli kot gobe po dežju, je začelo neodvisno založništvo samodejno odgovarjali in odgovor ni bil nič drugega kot vedno večja odvisnost od mainstream glasbe in njenih trendov. Ker je to zadnje, kar bi si neodvisni založniki želeli priznati in je nekaterim (Mute še posebej iztopa) uspelo zalužiti kar precej denarja, drugi pa so viseli na robu bankrota, je prišlo med založniki do zahtev po spremebi kriterijev, ki določajo status indie založb in izvajalcev. Spor se vleče še danes in zanimivo bo počakati na rezultate. Medtem pa lahko prelistamo diskografijo ene izmed pomembnejših indie založb, ki ji ni uspelo zdržati tempa - pred kratkim jo je odkupila korporacija Sonv. Založba se imeuje CREATION RECORDS in 'Screamadelica', eden izmed uspehov založbe CREATION je v devetih letih obstoja izdala 136 singlov in 135 albumov. Med izvajalci se najdejo tudi imena kot so: JEZUS AND MARY CHAIN, PRIMAL SCREAM, THE HOUSE OF LOVE. MY BLOODY VALENTINE. RIDE, SLOVVDIVE, HYPNOTONE, THE BOO RADLEYS, SUGAR, SILVER-FISH, za njih pa je snemal tudi Bill Drummond, ki je kasneje osnoval razvpite KLF. Tisti, ki spremljate MTV, ste prav gotovo prepoznali imena in stil glasbe, ki jo omenjene skupine igrajo. Očitno pa so omenjeni bendi prinesli tej založbi kar precejšnjo vrednost, saj naj bi SONV odštel za nakup kar tri in pol miljona funtov. Koliko je to v našem denarju, se pravi v markah, pa ni več težko izračunati. V vaškem primeru velja omeniti, da je album 'Screamadelica' ki ga je za CREATION izdal Primal Scream za več tednov obtičal na vrhu neodvisne lestvice, sledili so jim Teenage Fanclub z ’Bandwagonesque’, za to založbo pa se je odločil tudi Bob Mould s svojo skupino Sugar. Bob Mould je bil eden iz- med treh legendarnih mož, ki so z bendom HUSKER DU pretresli svet in postali ena izmed najvplivnejših rock skupin vseh časov. Po razpadu je Grant nart osnoval NOVA MOB, Mould pa Sugar - očitno je bila založba CREATION za Moulda ravno pravšnja, saj se je odločil tretji album izdati za njih. 'Copper Blue’ se trenutno nahaja na vrhu neodvisne lestvice v Angliji, v Top 20 pa še trije drugi albumi s te založbe, zato se ne gre čuditi, da angleški indie fanatiki točijo solze ob žalostni novici. Seveda pa prodaja, oziroma bankrot še ne pomeni avtomatično, da založba pod Sonyem ne bo več izdajala tovrstne glasbe. Še več, utegne se zgoditi, da bo založba zaradi distribucijske podpore postala še bolj odprta navzven, kar pomeni, da bo njihove izdelke moč bolj redno dobiti tudi na naših prostorih. Ali pa tudi ne ? NOVICE Tudi pri nas se dogajajo razveseljive stvari na področju neodvisnega založništva. Po žalostnih izkušnjah in trnovih začetkih nekaterih pogumnih založnikov so se v tvegano a vznemirljivo podjetje podali založniki in pro-moterji, skriti pod imenom SLO.I.R.P., kar pomeni SLOVENIAN INDEPEN-DENT ROCK POOL. Glavna inici-atorja, SKUC R.O.P.O.T. in NIKA Distribution sta ob pomoči BUBE, AFK ART ROCK, FV in STRIP CORE pripravila promocijsko CD kom-pilacijo, ki bo izšla pod imenom že omenjenega sklada. Plošča bo najprej namenjena za promocijo slovenskih bendov v tujini, prvenstveno na berlinskem Independent festivalu, v novembru pa jo bo moč kupiti tudi pri nas. Na njej se bo znašlo nič manj kot devetnajst (19 !) bendov: REGOČ, HOWI-TZER, STRELNIKOFF, DEMOLI-TION GROUP, SPOONS, GODG-RADEN, 2227, APRIL NINE, ME-SERSCHMITT, BEITHRON, bOM- BE, NIET, BORGHESIA, EGO MAL-FUNCTION, MR. SATISFICTION, ANASTESIA in drugi. Vsekakor ohrabrujoč korak na osiromašeni založniški sceni. Upajmo, da bo kompilacija, ki bo sicer izšla v začetni nakladi 500 izvodov, naletela na ugoden odziv tako pri pro-moterjih kot pri občinstvu. Velja tudi omeniti, da so REGOČ letošnji edini predstavniki iz teh krajev, ki bodo nastopili na omenjenem festivalu. Festival bo to leto posvečen bendom iz zho-dne Evrope.Med dobro obveščenimi trač krogi krožijo govorice, da so se na festival prijavih tudi LET 3, a sojih zavrnili, kar je izvabilo škodoželjne nasmehe na prenekaterem obrazu. Očitno velja staroslovenska folklora tudi za bende iz Istre. REKU SO Tom Waits: 'Z mojim sinom sem šel pogledat na Elvisov grob. Ko sva šla mimo njega je mali rekel:’Želim si, da bi Elvisa izkopali iz groba in mu pobrali vse zobe iz ušt in bi si lahko iz njih naredil ogrlico’. Ne vem če se je že kdaj kdo spomnil česa takšnega. Ogrlica iz Elvisovih zob!’ Bono: 'Postati Rock'n'Roli zvezda je tako kot če bi spremenil spol. Ljudje ravnajo s tabo kot z dekletom, zijajo vate, vam sledijo na ulici, poskušajo te nategniti. Zdaj vem, kako se počutiš če si punca.’ Suzane Vega: 'Nikdar nisem bila posebej dobra za ljubezenske sestanke. Fantje so vedeli, da če se bodo pogovarjali z mano, bova na koncu končala pri religiji ali smrti.’ KONCERTI 15. 10. bo v klubu K4 v organizaciji STRIP CORE kolektiva koncert berlinskega benda STAN RED FOX. Kot predskupina bodo nastopili ljubljanski 2227, ki so v zasedbo povabili še violinista in z svojimi novimi posnetki razveseljujejo tudi največje skeptike. Hkrati bo koncert spremljala predstavitev novega strip-zina z imenom STRIPBUR-GER. V njem bo moč najti vse kar zadeva strip. Jasno. V četrtek, 15. 10. bo v KUD F.P. predstavitev monografije NSK. Istega dne bo v Trbovljah, točneje v trboveljski elektrarni ob 19.30 koncert skupine LAIBACH. Dan kasneje bodo igrali na Humu v Goriških brdih, 17.0. pa v Rogaški Slatini. 21.10 bodo v KUD F.P. nastopili Američani ALIČE DONUT, ki sicer snemajo za založbo Alternative Tenta-cles. Odštekani hardkoraši bodo pričeli s koncertom ob 21. uri. VIDENO Celje velja za eno izmed tistih zagove-dnih in kmetavzarskih mest, ki so tako zakotna, da jih še lanskoletna vojna ni hotela. Če bi dosledno zastopali gornje stališče, bi naredili krivico marsikomu, še posebej tistim, ki so skozi leta z več ali manj uspeha poskušali obujati mestno nočno življenje. Slednje je končno precej zgovoren pokazatelj utripa vsakega mesta, vkolikor lahko o Celju govorimo kot o pravem mestu. K temu, da lahko rečemo Celju mesto, pa je gotovo prisppevala tudi petkova otvoritev novega kluba, ki je število mestnih nočnih zabavišč povzdignil na magično številko štiri. Barfly, kot se klub imenuje, je tako poleg Kljuba in diskotek Casablanca in Jungle postal še eno izmed sestajališč zabave željnih Celjanov. Po obisku sodeč je Celje dovolj veliko, da bo lahko z zadovoljnim občinstvom napolnilo vse štiri, vsaj ob koncu tedna. Nova pridobitev bo torej celjskim žurerjem omogočila še eno opcijo, kar pomeni večjo profiliranost klubov in jasno, vsled konkurence povečano kvaliteto storitev. Vsaj na papirju bi stvar morala delovati. Da pa stvar deluje v živo se je v petek prepričalo kakšnih štiristo radovednih obiskovalcev, ki so prisluhnili ali pa so se vsaj trudili prisluhniti neutrudnim The Young Ones. Torej pivo je po devedteset tolarjev, vstopnina znese dvesto, od tega pa je pol konzumacije. Prva empirična zanimivost, ki smo jo Celjani lahko izkusili ta vikend pa je bilo nočno, rahlo vinjeno romanje od Kljuba k Barflyu in nazaj - nedvomno ena izmed boljših postranskih aktivnosti kar zadeva klubsko življenje. Če bomo Celjani v prihodnje še več žurali, bo verjetno pokazal čas. Vsekakor pa imamo od zdaj še eno možnost več. In prav je tako. Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARš 1. HELMET - Ironhead 2. SCREAMING TREES - Nearly Lost You 3. FAITH NO MORE - Everything’s Ruined 4. NICK CAVE k THE BAD SEEDS -I Had A Dream, Joe 5. TEMPLE OF THE DOG - Hun-ger Strike 6. TOM WAITS - Going Out West 7. RED HOT CHILI PEPPERS - Bre-aking The Girl 8. SUICIDAL TENDECIES - Pil Hate You Better 9. REM - Drive 10. PETER GABRIEL-Digging In The Dirt Velika Britanija (NME) - sin-gl> 1. THE SHAMEN - Ebeneezer Go-ode 2. SNAP - Rhytm Is A Dancer 3. UNDERCOVER - Baker Street 4. BRIAN MAV - Too Much Love Will Kili You 5. DR ALBAN - It’s My Life 6. BILLY RAY CYRUS - Achy Bre- Hc&rt 7. LUTHER VANDROSS k JANET JACKSON - The best Things In Life Are Free 8. MICHAEL JACKSON - Jam 9. ANNIE LENNOX - Walking On Broken Glass 10. ABBA - Dancing Queen Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. THE SHAMEN - Ebenzeer Goode 2. SMASHING PUMPKINS - I Am One 3. NICK CAVE - I Had A Dream, Joe 4. MOOSE - Little Bird 5. SUGAR - Changes 6. HAPPY MONDAVS - Stinkin’ Thin-kin’ 7. M E AT BEAT MANIFESTO - Edge Of No Control 8. MONSTER MAGNET - Evil 9. INSPIRAL CARPETS - Generati-ons 10. NEW FAST AUTOMATIC DAFFO-DILS - It's Not What You Know ZDA (Billboard) - albumi 1. BILLY RAY CYRUS - Some Gave Ali 2. BOBBY BROWN - Bobby 3. PEARL JAM - Ten 4. ERIČ CLAPTON -Unplugged 5. GARTH BROOKS - Beyond The Season 6. KRIS KROSS - Totally Krossed Out 7. VARIOUS - Boomerang 8. TEMPLE OF THE DOG - Tem-ple Of The Dog 9. ELTON JOHN - The One 10. MEGADETH - Countdown To Ex-tinction PISMA~^|v|plu Izjava o nastopu SDU na volitvah V Socialdemokratski uniji Slovenije smo pozorno analizirali in ocenili možnosti in pogoje za nastop stranke na volitvah in se z večino glasov glavnega odbora odločili za naslednje: 1. SDU bo nastopila na naslednjih volitvah s svojim imenom, programom in svojimi kandidati: 2. Glavni odbor pooblašča vodstvo stranke, da se dogovarja za nastop na združeni listi strank levosredinske usmeritve (Delavska stranka, Demokratična stranka upokojencev in Socialno demokratska prenova). Vzroki za našo odločitev so naslednji: a) SDU je bila ustanovljena v decembru 1990 na osnovi ocene, daje potrebno pri nas trdneje konstituirati in okrepiti prostor socialdemokracije, ki po našem mnenju zagotavlja Sloveniji optimalen družbeni razvoj v moderno, odprto evropsko državo. Delovanje SDU je Silo zato od vsega začetka usmerjeno v tesno sodelovanje s sorodnimi strankami, v katerih programih je bila dobro prepoznavna socialdemokratska nota. Vselej smo uspešno sodelovali z Delavsko stranko, Stranko krščanskih socialistov, Socialistično stranko, Stranko demokratične prenove, Demokratično stranko upokojencev, kot dobro pa ocenjujemo tudi sodelovanje s Socialdemokratsko stranko Slovenije, s katero je bilo stikov manj. Oblikovanje združenega levosredinsega političnega prostora oz. združene slovenske socialdemokracije je tudi danes naša usmeritev, zaradi česar vstopamo na volitve v okviru združene liste, ki je dosedaj prva delujoča zveza levosredinskih strank, ki pa hkrati pušča posameznim strankam njihovo subjektiviteto. b) SDU bo storila vse za uspešen nastop združene liste in za uspešen nastop svojih kandidatov na volitvah. Zavedamo se tudi, da se napaka, ki so jo levosredinske stranke naredile na volitvah 1990, ne bi smela ponoviti. V tem smislu pričakujemo, da bo še katera od sorodnih strank pristopila k združeni listi. c) SDU se bo pa šele po volitvah odločila, kakšna bo njena nadaljnja usmeritev in tudi o tem, ali se bo združila v skupno stranko s strankami iz združene liste. Odločitev bo temeljila na samostojni oceni strankinih organov. RASTKO MOČNIK, predsednik SDU Onesnažena Sava Izražajoč zadovoljstvo, da se prizadevanja pri gradnji verige HE na spodnji Savi nadaljujejo, da spet tečejo dela na HE Vrhovo, opozarjamo na nerešen problem. Sava je še vedno onesnažena čez mero. Pričakujemo, da HE Vrhovo ne bo dobila uporabnega dovoljenja, dokler Sava ne bo primerno očiščena, t; skladu s postavljenimi pogoji pred gradnjo. Ne pristajamo na izsiljevanje, češ da bo prišlo do velike škode, če HE ne bo delala. Gospodarska škoda bo neprimerno večja, če se bo za jezom akumulirala oreveč onesnažena voda. Pričakujemo, da bo tokratno ukrepanje primerno pravni državi in ne bo ne na občinski ne na republiški ravni izdano uporabno dovoljenje, če Sava s pritoki ne bo poprej ustrezno očiščena. Vse preveč je namreč primerov, ko smo nekaj zgradili, pri tem pa grobo zanemarili okolje. Drastičen primer je JE Krško, zgrajena brez trajnega skladišča za NSRAO, tak primer je UKC v Ljubljani, ki, čeprav je vrhunska medicinska ustanova, nima ustrezno rešenega problema zdravstvenih odpadkov, tak primer so številne tovarne... V primeru, da bo slovenska javnost postavljena pred dejstvo, da bo HE zgrajena, Sava pa premalo očiščena, zahtevamo ugotavljanje odgovornosti za neopravljeno delo. V vsakem primeru pa bomo kot zainteresirana stranka po zakoniti poti zahtevali razveljavitev morebitnega izdanega uporabnega dovoljenja. V pričakovanju, da v današnji Sloveniji delo po starem ni več mogoče, pričakujemo ustrezno zakonito ukrepanje. IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKEGA EKOLOŠKEGA GIBANJA Odprto pismo IS SO Kranj Delovanje Radia Kranj je že nekaj tednov tako ali drugače prisotno v različnih slovenskih medijih. Ker je šlo do sedaj večinoma za javne izjave posameznikov, s pričujočim odprtim pismom želimo javnosti jasno povedati, da je koletivu dokončo prekipelo. Kljub večkratnim pogovorom, prošnjam in opozorilom predstavnikom ustanovitelja naše radijske hiše, da tako ne gre več naprej, se razmere in pogoji za delo v kolektivu iz dneva v dan slabšajo. Da resnično marsikaj ni v redu, dokazujejo tudi aktualne ugotovitve inšpektorata za delo Uprave gorenjskih inšpekcijskih služb, Družbenega pravobranilca samoupravljanja republike Slovenije, pričakujemo pa tudi reakcijo pristojne Službe družbenega knjigovodstva in Uprave za notranje zadeve oziroma sklepe sodišča. Stalno vnašanje napetosti v kolektiv, nespoštovanje poslovnih dogovorov, neobstoj finančnih in poslovnih načrtov, popolna praznina znotraj aktov, ki urejajo delovna razmerja... vse to nas je v želji po doseganju normalnih delovnih pogojev pripeljalo do javne zahteve kranjskemu izvršnemu svetu, da takoj razreši Petra Tomazina z mesta vršilca dolžnosti direktorja Radia Kranj. KOLEKTIV RADIA KRANJ Spoštovani gospod Sever! Prosim, da v zvezi z mojim intervjujem, objavljenim ti Novi dobi 30. septembra 1992, ki ga je podpisal vaš novinar Franc Furland, v naslednji številki na primernem mestu objavite naslednje pojasnilo: Zal je gospod Furland intervju z mano, ki ga sama zaradi časovne stiske (mudilo se je zaradi takojšnje objave) nisem avtorizirala, na posameznih mestih tako priredil, da ne ustreza tistemu, kar sem jaz dejansko povedala. Nakatere formulacije sploh niso moje; jaz se na ta način ne izražam. Po drugi strani pa je posamezne misli povezal tako, kakor jih jaz nisem povezovala, še posebej želim bralce obvestiti, da ocena, ki naj bi jih jaz izrekla o posameznih osebah, omenjanih «; intervjuju, nisem izrazila na takšen način, kot so zapisane. (Gre zlasti za gospoda Buserja in Janšo). S prisrčnimi pozdravi/ DARJA LAVTIŽAR BEBLER, Ljubljana Odgovor na zahtevo! V časopisu Nova doba je bilo dne 5. avgusta 1992 objavljeno pismo Jožefa in Marjete K a vaš iz Lovrenca na Pohorju, pod naslovom 'Zahteva'. Dolgo sva z ženo premišljevala, ali naj na globokoumne kozlarije, ki jih Kavaš obe-lodanja v časopisu, sploh odgovoriva. Najprej naju je presenetilo dejstvo, da tako ugleden časopis objavlja pisma, ki nastajajo v bolni psihi človeka, kot je Kavaš. Po temeljitem premisleku in po posvetovanju z odvetnikom sva se vendarle odločila, da na pismo odgovoriva. Razlogov za takšno odločitev je seveda več, vendar vseh ne nameravava naštevati. Navedbe o posojenih markah, tatvinah in dolgovih, so bile že predmet razprav na sodišču. Zal je Kavaš, kljub dobremu zagovorniku, ki ga je zastopal (odvetnik g. Majcen), tožbo zgubil, plačati bi nama moral tudi sodne stroške, kar do danes še ni storil. Nenazadnje Kavaš v članku tudi navaja, da ga je odslovil celo njegov advokat. Sicer pa Kavaš tudi v sestavku opisuje, ti njemu lastnem žargonu, stvari in dogodke, to je v žaljivem in poniževalnem tonu. Iz sestavka nisva mogla zanesljivo razbrati in razumeti, kaj je Kavaš hotel povedati slovenski javnosti. Resnica je namreč ta, da sva z ženo zanj marsikaj naredila. Pomagala sva mu pri pridobitvi dovoljenja za novogradnjo. V Breznu mu je žena dejansko priskrbela začasno stanovanje. Za začetek gradnje sva mu dala vso orodje in material, priskrbela sva mu nadzornega, uredila izkop, dala material za temelje in klet itd. Posamezni Lovrenčani, Ki so takrat pomagali pri gradnji njegove niše vedo, da je no-vostari cement in ostali gradbeni material bil pripeljan od najine novogradnje. Vse to sva mu dala midva. Plačila za to seveda nisva dobila. Za ta material sedaj tudi javno zahteva račune. Ko jih bo poravnal, jih bo tudi dobil. Takoj, ko je bila njegova hiša pod streho in ko sva še naprosila prijatelja, da konča notranja dela, je naju odslovil in obdolžil, da sva ga izkoristila, okradla in ogoljufala. Tatvine in goljufije so kazniva dejanja, te so bile tudi predmet razprav na sodišču. Ker pa je tožbo izgu-bil, je pričel pisati na razne naslove, v pi- smih pa je naju obrekoval, obdolževal in blatil, za kar sva tudi vložila tožbo. Podobno je opravil tudi s prijateljem, ki mu je opravil notranja dela v hiši. Plačal mu ni, pošiljal pa mu je pisma s podobno vsebino. Skratka so vse ostale navedbe v sestavku plod bolne domišljije. Način pisanja je značilen za Kavaša, tako okrog tajne policije kot okrog 13 let starega pralnega stroja in podobno. S takimi veleumnimi bedarijami tudi ne misliva posebej polemizirati. Dodala bi samo še to, da je v svobodni Sloveniji demokracija, kot navaja v članku Kavaš. Ko smo branili Slovenijo, je bil on namreč na varnem v Nemčiji. Navsezadnje pa Kavaš še naprej zatrjuje, da je kljub demokraciji v Sloveniji sodišče še vedno pristransko, da tajna policija vpliva na sodišča in razsodbe, ter da sva ga celo nagovarjala za pristop k tajni policiji. Tajna policija, v kolikor bi taka organizacija obstajala, si nedvomno želi prav takih sodelavcev, kot je Kavaš. Sicer pa nima več pomena razlagati sestavka, ki ga je napisala oseba, ki boluje za preganjavico. Sestavka tako nihče ni popolnoma razumel, celo znanec, ki je po stroki psihiater in je sestavek prebral, ga ni znal razvozlati. Namen pisanja je vsekakor bil, da nama škoduje z javno besedo in s tem poteši svojo bolno psiho. Škoda je le, da časopis, ki se ima za uglednega, objavlja taka skrapucala, saj si s tem nikakor ne bo povečal naklade. Kavaš pa bo moral vsekakor navedbe v članku ponovno dokazati na sodišču. ŠTEFAN, JOŽICA BREZOČNIK, Lovrenc na Pohorju Odprto pismo slovenski vladi! Osupli in razočarani smo nad delom vseh državnih organov, ki ne morejo ali pa nočejo rešiti problema Razkrižja. Vsi državni organi ste bili izvoljeni od svojega naroda za to, da zastopate naše interese, naše pravice ti lastni državi. Raz-križje je slovensko, tamkajšnji prebivalci so Slovenci in nihče jim nima pravice krasti slovenskega jezika. Zahtevamo, da se dobesedno držite vaše zaprisege, ki ste jo dali slovenskemu narodu in pričakujemo vaše odločno ukrepanje. Nihče, prav nihče ne spoštuje človeka, ki ne zastopa svojih stališč, ki se ne bori za svojo lastno državo. Prav tako pa nobena država ne spoštuje države, ki vodi nekakšno klečeplazno politiko. RZS je že večkrat protestirala proti brezumnemu popuščanju napram drugim državam. V odnosu do Hrvaške, ki vodi do Slovenije in njene lastnine prav nesramno politiko, pa še enkrat in ne sme izsiljevati na nobenem področju. Razkrižje ni edini primer hrvaškega pritiska na Slovenijo in sorazmerno z vašim popuščanjem se bo število primerov le še stopnjevalo. S spoštovanjem za RZS ŠTORMAN ADOLF, Velenje Gospa Evropa! Spoštovana gospa Evropa, varuhinja demokracije, pravne in socialne države, civilne družbe, človekovih svoboščin in pravic, razsodnica dobrega in slabega, mati ali mačeha - kakor za koga. Upam, da se zavedaš, da je ujetega delavca tožba pri nas nekoliko drugačna, kot ti to pripovedujejo ob svojih nastopih na mednarodni sceni naši premeteni strankarski prvaki, politiki in diplomati, ko ti poročajo o dosežkih naše mlade demokracije, o pridobitvah sodobne družbe, ki so gotovo pognale korenine tudi pri nas. Splošno zanikanje tega 'ne pije vode', saj so ponekod korenine že prej pognale cvetove, pa so pozebe s te ali one strani opravile svoj naročen posel ter terjale svoj davek. Storjena bi bila namreč velika krivica tem spretnim zidarjem demokratičnih tokov in preveč bi šlo na roko minerjem demokracije po njihovi meri, če bi zanikali temelje teh demokratičnih pridobitev, svoboščin in pravic tudi pri nas. 'Vodo pa pijejo’ senčne strani na sončni strani naše demokracije in socialno pravične države. Te sence so izgubljene oziroma pridobljene delavske pravice. 0 teh pravicah dela in znanja bi morali biti ti zadregi naši premeteni politiki in diplomati, ko pred teboj slikajo podobo o teh svetinjah pri nas, gospa Evropa. Vem, da te pravice niso visoko doneče in ne gredo rade v ušesa, zato se nanje preveč rado pozablja. Očitno so preveč vsakdanje in same po sebi umevne. V pravih demokratičnih družbah tudi ne štrlijo ven. Pri nas pa je drugače, gospa Evropa. Gre za naslednje sence demokracije in gotovo bi te zanimalo, kakšna bi bila izpoved delavstva o naslednjih pravicah: dostojni plači - pravičnem plačilu, pravni in socialni varnosti zaposlenih in brezposle-nih, soodločanju delavstva, socialnem partnerstvu,spoštovanju kolektivnih pogodb, delovno - pravni in socialni zakonodaji, varnem delovnem mestu ... 0 vsem tem na enem mestu sploh ni možno pisati, saj bilo preveč. Ker, če bi na primer začel samo s plačo delavca, bi bila to resnično dolga zgodba: od tega, da delavec prejme plačo prepozno - tudi po mesec in več dni, da jo ponekod dobi del v bonih in del ti naturi, da o višini plače in o zajamčeni plači ne govorim.... In če predčasno končam s prehrano med delom, prevozom na delo, zaščiti in varnosti delovnega mesta in regresu za letni dopust kot čisti socialni kategoriji, je zgodba že do tod klavrna. Delovno - pravna zakonodaja nič kaj ne diši po evropski, bi lahko bilo nadaljevanje te zgodbe. Konec pa morda ta, da nekdo po-trebuje socialni pakt zaradi mednarodne jav-nosti in kot fasado demokracije, drugi pa zato, da bi se s socialnim paktom srečali socialni partnerji in odločili o ključnih problemih razvoja, ob hkratnih zagotovilih za socialno varnost zaposlenih. Res je, da smo v Deklaraciji ob neodvisnosti kar tekmovali, kdo bo zapisal več lepih besed, katerih uresničenje že dalj časa obljubljamo (da ne zapišem še kaj več), še več pa jih bodo obljubljali v času cenene volilne demagogije. Na drugi strani pa premeteni strankarski prvaki in drugi oblastniki niso v stanju sesti skupaj za mizo pod lipo, strniti glav in pameti ter pred volilce oziroma delavce priti z vizijo in filozofijo razvoja države Slovenije, tako da bi se volilci, še posebno delavci, lažje odločali na volitvah, komu prisoditi glas za vizijo po delavčevi meri. Zato vas naj, gospa Evropa, ne preseneti, če vas bodo nekega dne ti premeteni politiki povprašali, katere panoge naj razvijamo v naši mladi državi. Vi pa jim ne očitajte, zakaj je toliko našega kapitala (deviz) v tujih bankah oziroma na tujih računih. Lahko pa jim - ker so se v tem že doslej izkazali, svetujete, naj pri nas še naprej razvijamo predvsem to panogo. Nikar se tudi ne čudite, če se naši politiki v tujini obkladajo in polivajo z gnojnico: pokazali so se takšne, kakršni so doma. Premalo je, če si srce želi v Evropo, storiti je treba nekaj še z glavo in lepim vedenjem. Skratka: brez nuje se tudi Evropa ne obuje, sicer pa, gospa Evropa, tudi vi ste z vsemi sortami žavb namazani. RAJKO LESJAK, Sekretar S ZSSS Za obrambo volitev in demokracije zdaj Ali je bil tudi telefonski klic, da je na predvolilnemu shodu SDP v semiškem hotelu Smuk podtaknjena bomba, dejanje brez političnega ozadja? Ali je bil tudi ta telefonski klic le prazna grožnja, ki se je ne bo nihče lotil uresničiti? Treba pa se je vprašati še nekaj drugega: ali se bo nadaljevalo agresivno in militantno blatenje naše socialdemokratske stranke in njenih najvidnejših prenoviteljev? Tam, kjer nekateri grade svoje politične kariere na krvavih besedah, se bo gotovo našel kdo, ki bo njegove besede hotel spremeniti v dejanja. Se bodo povzročitelji zla političnega nasilja potem skesali in spovedali? vuujciHv itiuzvv suzmju jutri, ko bo že počilo, potrebujemo obrambo volitev in demokracije zdaj. Po eksploziji točiti solze bo prepozno. Sklepi 8. seje predsedstva SDP Slovenije z dne 16.9.1992 Nasilje v politiki 1. Na vsako nasilje v politiki bomo ti SDP Slovenije odgovorili s krepitvijo sodelovanja med strankami ustavnega loka. 2. Na vsako zlorabo represivnih aparatov države bomo v SDP Slovenije odgovorili s pobudo za okrepljeni in javni nadzor teh aparatov in njihovih vodstev. S. Predsedstvo SDP Slovenije predlaga poslanskemu klubu, da v Skupščini Republike Slovenije: a/ sproži zahtevo za parlamentarni nadzor nad VOS v TO Republike Slovenije v obliki parlamentarne skupine; b/ posreduje pobudo, da se pripravi poročilo o stanju na področju kriminalitete in nasilnih dejanj za obravnavo v parlamentu. PREDSEDSTVO SDP SLOVENIJE HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Zmorete veliko in imate določe-ttAflino predstavo o sebi, vprašajte pa tudi druge, kako pravzaprav učinkujete. Od tega lahko imate koristi in se še česa naučite. Tudi v ljubezni vas čakajo lepa presenečenja. ■ Srečne številke 5, 6, 11, 22, 31, 42. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Vaša aktivnost je na višku in ni izključena kakšna napačna odločitev. Na šepetanje od strani se ne odzovite. Možno je novo prijateljstvo, ki bo pomenilo več, kot si mislite. Pazite zlasti na prehrano. Srečne številke 3, 7, 11, 23, 35, 42. Bik 21. 4.-20. 5. Ko gre za poklicne dogovore, bodite kljub dobrim znamenjem zelo realistični in kritični, sicer boste razočarani. V zasebnem življenju bo šlo vse kot predvidevate, nekoliko pazite le na denarnico. Srečne številke 12, 15, 19, 27, 36, 42. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Prisluhnite svojemu notranjemu glasu, tako boste spoznali, kaj je v resnici pomembno za vas. Potem odprite oči in dobro poglejte okrog sebe - videli boste, da imate kar nekaj ljudi, ki vam hočejo dobro. Srečne številke 6, 11, 16, 27, 33, 28. PREVERITE SAMI SEBE ALI ZNATE OPROŠČATI 1. V kolikšni meri je vaše razpoloženje odvisno od vremena? A) Sploh ni................. 0 BJ Deloma .................. 2 C) Zelo močno .............. 4 2. Zamislite si dve podobi. Na eni je plesna dvorana z objetim parom vese/ega razpoloženja in na drugi mati z otrokom, ki hrani žirafo v živalskem vrtu. Katera situacija je po vašem mnenju bolj uravnotežena? A) Ples .......................... 4 B) Žirafa......................... 2 3. še enkrat razmislite, kje, ali v plesni dvorani ali v živalskem vrtu, se lahko prej dogodi kaj neprijetnega? A) Ples .......................... 2 B) Žirafa......................... 4 4. Natakar se nemarno obnaša. Mu boste kljub temu dali napitnino? A) Verjetno ..................... 0 B) Morebiti ...................... 2 C) Nikakor ........................4 5. Na katerem področju ste najbolj, obzirni? A) Med vožnjo .................. 4 B) V odnosih s sosedi............ 2 L) Na obisku pri prijateljih. ...... 0 6. Ali za vsakogar z lahkoto izberete primerno darilo? A) Z lahkoto...................... 4 B) Zvečine.........................2 C) Težko.......................... 0 7. Sredi noči zazvoni telefon in tisti, ki je poklical, se opraviči, ker je zavrtel napačno številko. Kako boste re- agirali? A) Dobrodušno ................. 4 BJ Jezno....................... 2 C) Ne vem ..................... 0 8. Kaj menite o solzah, s katerimi si lajšate bolečino? A) To je nekaj normalnega ..... 0 B) Pred drugimi je precej mučno . 2 C) Silno mi je neprijetno ....... 4 9. Kakšna glasba vas po napornem dnevu najhitreje sprosti? A) Klasična ..................... 4 Bj Zabavna....................... 0 C) Rock ......................... 2 Od 0 do 12 točk Vedno ste pripravljeni odpuščati. Žalitve nemudoma pozabite in za vas so mačji kašel. Ne marate kuhati jeze in težite k temu, da bi neprijetne spore zgladili. Le zelo redko, kadar ste močno prizadeti, ste užaljeni, a hitro vas mine. Od 14 do 26 točk Kar najhitreje želite razjasniti spore in stvari razložiti. Namesto da bi bili užaljeni, se hočete s človekom pogovoriti. Ste kompromisna oseba, ki meni, da je škodljivo v sebi pestovati užaljenost in čakati na priložnost, da udarec vrnete. Včasih pa po zelo hudih kregarijah ne morete tako hitro oprostiti. Več kot 28 točk Ne poznate odpuščanja. V odnosih z drugimi ste strpni in pripravljeni poslušati tuje mnenje, če pa vas kdo užali, to nosite v sebi in se vsakič, ko govorite s tistim človekom, spomnite na njegovo dejanje. To mu tudi daste vedeti. Bolje bi bilo, če bi svojo ranljivost pokazali takoj in stvar razčistili, kot pa da vas želja po maščevanju nenehno obremenjuje. uvojcki EH; Dvojčka 21. 5.-21. 6. Prepustite se občutkom, z njimi I boste dosegli veliko več kot s še tako prepričljivo besedo. V poklicu boste deležni razumevanja za svoje želje, sklenili boste tudi zanimivo in koristno poznanstvo. Srečne številke 8, 11, 22, 32, 40, 41. Rak 22. 6.-22. 7. HREj V središču pozornosti bo vaše zasebno življenje. Pred vami je nekaj zanimivih srečanj, vendar zaradi tega ne zanemarite svojih poklicnih nalog. Imate veliko energije, ki bi jo kazalo dobro izrabiti. Srečne štrevilke 1,3, 11, 12,,29, 30. Lev 23. 7.-23. 8. Ker ste zelo družabni, se bo-Lmm ste spustili v temperamentne razprave, ki pa vam ne bodo prinesle kakšnih koristi. Bodite previdni in ne pov*ejte preveč, da nasprotniki tega ne bi izrabili vam v škodo. Srečne številke 7, 8, 13, 19, 22, 40. Devica 24. 8.-23. 9. V ospredju bodo finančna vpra-šanja in zdravstvene težave, ki jih boste premostili le, če boste upoševali nasvete. Ne razkazujte svojih slabosti, kajti med prijateljicami vam jih nekaj želi slabo. Srečne številke 4, 12, 15, 27, 29, 36. Strelec 23. 11.-21. 12. »JU če boste dovolj hitri in ekspe-ditivni, boste v poklicu naredili lep korak dalje. Tudi niso izključene finančne koristi. V ljubezni pa ne hitite preveč, ker boste sicer zapravili še zadnjo priložnost. Srečne številke 2, 5, 9, 10, 20, 39. Kozo,-gg 22. 12.-20. 1. PCJ| Vaši dosedanji dosežki bodo llldi deležni občudovanja. Izrabite priložnost, da bi se povzpeli višje, pri svojih šefih boste naleteli na razumevanje. Pazite na denbar in ne pretira-vanjte v športu.Srečne številke 7, 13, 18, 22, 27, 37. Vodnar 21. 1.-19. 2. Ne pustite se ovirati na poti do [svojega cilja. S šarmom in toleranco boste prepričali svoje nasprotnike, da niste kakšna muha enodnevnica. Denarja, ki ga pričakujete, še ne bo, bo pa zanimiva sobota. Srečne številke 1, 9, 10, 16, 19, 20. Ribi 20. 2.-20. 3. Imate smisel za pogovor o kakr-šnikoli temi, ki se nanaša na človeško dušo, vendar se pri tem ne spustite speljati na led, ampak prisluhnite le lastnemu glasu. Pazite, da se ne boste prehladili, bodo zapleti. Srečne številke 10, 12, 22, 27, 33, 45. BESEDE UMETNIKA RABIN-ORANA TH TABORE "Gora pa Je videl podobo Šibkosti svoje domovine golo in brez sramu v toposti vaSkega življenja, kjer sunki od zunaj niso tako hitro delovali. Nikjer ni videl niti sledu vere, ki daje vsem moč, življenje in srečo z uslužno pomočjo, ljubeznijo in sočutjem, samospoštovanjem in spoštovanjem človečnosti. Tradicija, ki Je delila ljudi na razrede in razrede med seboj, ki je celo pregnala samo ljubezen, ni hotela ničesar vedeti o sadovih človeškega mišljenja In raziskovanja In bi mu bila le rada ob vsakem koraku postavljala na pot ovire. Gora je povsod v teh vaseh tako jasno videl grozovite in hude posledice slepega hlapčevstva, spoznal je, kako je nasprotno vsemu delu, modrosti, zdravju in vsem verskim načelom človeštva, da se ni mogel več varati s slepilnim videzom, ki si ga Je sam ustvaril. če je Gora prej v izobraženi družbi pisal, diskutiral in predaval, je to delal zato, da bi vplival na druge, in v mesečini njegovih čustev se je to, kar je bila v resnici nekoristna ruševina, prikazovalo kot očarljiva podoba. Ko Je del prebivalstva nasprotoval svoji domovini in videl v njej samo najslabSe, je Gora noč in dal po-skuSal, gnan od vroče domovinske ljubezni, da bi z bleščečim plaSčem čustev zakril vse to in obranil svojo domovino pred žaljivimi hladnimi pogledi. Ko pa Je zdaj prihajal iz vasi, kjer ni imel poslušalcev in mu ni bilo treba ničesar dokazovati, kjer ni mogel uporabiti svoje prirojene bojevitosti, s katero je ponvadi potolkel zaničevalce v prah, mu fni bilo več mogoče gledati resnice skozi kakršnokoli tančico. Prav njegova vroča ljubezen mu je Izoistrila pogled za resnico."(Gora) OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE: OB 45-LETNICI SMRTI ALBERTA SIRKA RAZSTAVA KOT OPOMIN Za nekaj dni so v Osrednji knjižnici v Ce^ju postavili na ogled razstavo razpoložljivih ekposna-tov Alberta Sirka. Pokazali so izbor iz slikarjeve zapuščine, ki jo celjska knjižnica hrani že več kot dvajset let. Hoteli so opozoriti na 45. obletnico slikarjeve smrti, ob kateri si bilo vredno pripraviti retrospektivo, ki bi zmogla prikazati slikarjevo pravo vrednost. Sirk je bil raznovrstna atmosfero. Pri srcu mu slikarska osebnost, ukvar- je bila mladinska ilustra-jal se je z najrazličnejšimi cija in v Seliškarjev! Bra-slikarskim tehnikami, od tovščini Sinjega galeba se oljnega slikarstva, akva- je zelo vživel v svet pusto-rela in pastela do grafike lovske otroške domišljije, in risbe.Danes ga prišteva- Njegova zadnja ilustracija mo med najboljše sloven- je Seliškarjeva Povest parske krajinarje. tizanske zvestobe. Razstava v celjski knjiž- Kot karikaturista ga sponki ga je prikazala neko- znamo že v nekaj zgo-liko po svoje. Predsta- dnjih portretnih karikatu-vili so njegovo obsežno ilu- rah, piše v priložnostni stratorsko delo. V svoji1 zloženki Tatjana Kač, pred-začetni tržaški dobi jih je vsem pa kot sodelavca objavljal v revijah Njiva, mariborskega Totega lista, Naš rod in Naš glas in ki so ga leta 1941 izda-že tedaj kažejo izrednega jali v Kapucinskem samo-risarja. Sirk je risal s stanu zaprti Slovenci pred peresom in včasih upora- izselitvijo v Srbijo, bil tudi akvarel. Zavr- Z razstavo so se v knjiž- kovno tvornostjo, pravza- trebno njegov opus stroge! je strogo personifika- niči za nekaj dni spo- prav je ena njenih osre- kovno ovrednotiti m zao- cijo oseb m želel samo mnili umetnika, ki je te- dnji osebnosti in nedvo- krožepo predstaviti likovni z risbo ustvariti potrebno sno povezan s celjsko li- mno drži, da bi bilo po- javnosti. CESTA KOT RAZSTAVNI PROSTOR UMETNOSTI PLAKATI V LJUBLJANI KNJIGA KOT PREDMET TRGA Na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu je razstavljalo preko 8200 založb, ki so ponudile okoli sto tisoč novitet. Uspešno so nastopile tudi slovenske založbe in grafična podjetja. Zanimanje za sejem je bilo veliko, kar je potrdilo približno tristopetde-set tisoč obiskovalcev, ki jih je pritegnila najnovejša knjižna ponudba. Na sejmu je bil opazen porast sodelovanja založnikov in tiskarjev iz vzhodne Evrope. Vrhunec prireditve je bila nedvomno podelitev nagrade za mir, ki jo je tokrat prejel izraelski pisatelj Amos Oz kot dober pripovednik, pa tudi član izraelskega mirovnega gibanja Peace No-w, uperjenega proti nasilju in fanatizmu. Precejšnjo pozornost je vzbudil tudi tako imenovani slovenski dan. Posebnega sprejema se je udeležilo približno stopet-deset obiskovalcev, med njimi štirideset domačih in tujih novinarjev. Naši založniki in tiskarji so slovensko knjigo dostojno predstavili. Mnogim obiskovalcem je vzbudila zanimanje faksimilirana izdaja Valvasorjevih grbov, ki jo je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Akcijo, zamišljeno kot projekt plakatiranja v različnih mestih, bodo oktobra skušali izpeljati tudi v Ljubljani in sicer kot j prispevek k tradicionalni ’ graški kulturni manifestaciji Štajerska jesen 92. V Gradcu, Pragi in Ljubljani naj bi postala cesta vsaj za en mesec specifičen prostor umetnosti. Nad akcijo v Ljubljani bedi kustosinja Lilijana Stepančič, ki pripravlja razstavo na prostem. Na sedmih prostorih si bomo lahko ogledali plakate Chri-stopherja Woola, Martina Kippenbergerja, Felixa Gonzalesa Torresa, Matte Wa-gnesta ter feministične skupine Pierce Pussy. Umetniki so izdelali plakate, ki naj bi prekrivali mesta, na katerih se običajno pojavljajo najrazličnejše komercialne re- klame. Za Ljubljano pomeni akcija izjemen kulturni prispevek, saj bodo prvič predstavili dela velikih imen umetnosti, njihova sporočilnost zaznamuje duh devetdesetih let. Banalnost naj bi spreobrnili v umetniško kreacijo, v tem smislu nam ponujajo prav posebno priložnost spoznati veliko izrazno moč posameznih umetnikov. VULKANIZACUA In AVTOPRALNICA nudi storitve z najbolj . sodobnimi stroji Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32-900 NOVA FILMSKA KOPRODUKCIJA ANŽL0VARJEV >PICKP0CKET Faksimilirana izdaja Valvasorjevih grbov Američani in Slovenci pripravljajo skupen filmski izdelek. Videli bomo, kaj bosta ustvarila ameriški scenarist Fred Wein-traub in Vinci Anžlovar, slednji se je prav dobro izkazal z babico, ki je potovala na jug. Vlogo ciganskega kralja v filmu Pickpocket bo oživel Boris Cavazza. Filmski scenarij teče v udarnem ritmu. Američani, čeprav v Sloveniji še niso odprli ambasade, se zapletejo v trgovino z orožjem. Eden izmed njihovih agentov, poštenjak seveda, se znajde v smrtni nevarnosti in se skuša rešiti s pomočjo lepe ciganke Katarine in njenega očeta, ciganskega kralja. Za vlogo fatalne Katarine so izbrali dvajsetletno Claire Forlani. ■m Boris Cavazza v vlogi ciganskega kralja Weintraub, ki ima za se- naj bi se po njegovem škega agenta, bo nastopil boj ze okoli trideset fil- mnenju obetala lepa igral- štiridesetletni igralec mla-mov, je znan po posluhu prihodnost. V vlogi dostnega videza Jim Meža igralske talente in Claire njenega partnerja, ameri- tzler. DVA TEDNA PO LITVI, PRVOOSVOBOJENI DRŽAVI NEKDAJ MOGOČNE SOVJETSKE ZVEZE NESLIŠNI VZDIHLJAJI RUSKEGA BALTIKA Skozi polja užitka Dejstvo, da sem se zjutraj zbudil v Bergmanovem filmu in se mi je že naslednji trenutek začel odvijati moj lastni film, ki je v meni že dolgo čakal na scenografa, je le še olepšalo pokrajino in moje prvo srečanje z drugače tako pustim ”post komunizmom”. Pustim zato, ker je prepotrebno domišljijo vase vsrkal sistem in jo prežvečeno, z čisto drugimi cilji zaprl v varieteje. Ljudje, že tako sami, so ostali tudi brez domišljije, razen kadar se je bilo treba pijan bohotiti z brezvrednim papirjem pred ženskami, ki so se dale plačati s tem istim ordenom neumnosti. Pokrajine pa se ne da prebarvati na sivo in čutiti je, da Li- tvanci nosijo te barve v sebi, sivost je le dovtip iz preteklosti. Litva center Evrope Slovenci, ki zase sicer dobro vemo, da je center Evrope Slovenija, lahko na poti do Litve doživimo vsaj nekaj desetletni premik v preteklost in seveda stoletni premik v prihodnost, če štejemo tudi Avstrijo, kar je lahko zelo poučno. Najprej Avstrija kot Evropa, kakršno poznamo le s televizije, nato Češka, ki nas po svoje že prehiteva po desni strani, nato Poljska, kjer so še vedno aktualni muslimansko - katoliški nakupi s plastičnimi vrečkami in nato Litva, mlada, počasna in polna upov. V eni izmed sicer redkih monografij svobodne Litve, je v uvodniku Litva predstavljena kot geografski center Evrope, kar je seveda nam, ki nam je center Evrope tam, kjer tiskajo nemško marko, malo smešno, njim, ki jih lahko nemška marka poje v enem samem grižljaju, pa je lahko to že eksistenčnega pomena. Kakor smo pri nas samo zijali praznih ust, ko je od dobre socialistične plače dveh tisoč mark le še demokratičnih tristo, so se tudi Litvanci naužili demokracije za štirideset mark mesečno. Seveda govorimo o dobrih plačah. Videorekorder kot mercedes Verjeli ali ne, v center Evrope vodi z južne poljske strani, kjer je dobrih stodeset kilometrov meje, ena sama cesta. Na kateri pa še ni prehoda in je treba zaviti dol s ceste, močno desno v tisti jarek, kjer je nekdo izgubil malo asfalta in upati, da je bilo za en dan do- volj. Dan pa je lahko dolg in in vzemite si čas in resnično poiščite Litvo, lažje je, kot najti iglo v pla-stu sena. In ne čudite se, če bodo na koncu, ko boste prišli na tisto grozno mejo, ljudje prijazni. Čeprav bodo v uniformi. Uniform je v Litvi zaenkrat resnično dosti, pisanih, Rusi pač niso tako pohlevni kot jugoarmada, Litvo bodo zapustili malo pozneje. Po Litvi že kroži anekdota o tem, kako bi naj pred kratkim v prvi rundi ruska armada izselila kar štirideset vojakov, to je že nekaj promilov. In politike, ki jo Litvanci jemljejo vedno bolj resno, kar je moč opaziti tudi iz precejšnjega števila časopisov, ki so resda ponavadi prva, zadnja stran in dve strani priloge, hvala bogu, pa le niso vsi politični. Kakor se je razvil tudi zasebni šistem” lokalnih televizij, ki pravzaprav ni sistem in tudi televizija je stara VHS kamera v na pol prenovljenem bivšem kulturnem domu ruske vojske. Je pa dobra za spuščanje filmov in verjemite, videorekorder je v Litvi mercedes. Življenje za zastrtimi okni Ko sem prve dni malodušno primerjal litvansko gledanje televizije z našim, je bilo to zato, ker sem praznih mest zvečer vajen tudi pri nas. Šele ko sem ugotovil, da ni v milijonskem mestu, razen bordela, zvečer odprto nič, sem povezal to in dejstvo, da so Litvanci videli Evropo. in svet šele pred dvema letoma po televiziji. Prej pa so do njih prišli le oddaljeni odmevi, kakor se je tudi njihov glas izgubil v ruskem grmenju. Da bi si pobliže ogledal pravo litvansko demokracijo, sem zavil tudi na kongres litvanske demokratske stranke, ki ji predseduje sam predsednik države Landsbergis. Pravo demokracijo sem doživel šele, ko je po uradnem zaključku kongresa starejša ženska ostala brez govorniškega odra in mikrofona, ki so ji j u odnesli izpred nosa. Aplavza ni požela. Resnično pa sem bil vesel srečanja s profesorjem Al-binasom Kentro, čigar kamera je od treh, kolikor jih je snemalo vdor tankov na litvanske ulice 11.januarja 1991, edina preživela in po celonočnem kopiranju odposlala sliko po vsem svetu. Prva kopija je šla v Tokio, iste slike pa smo preko satelitov lahko spremljali tudi pri nas. Dejstvo, da je bilo vse posneto na amatersko VHS tehniko, me čez čas ni več motilo, saj sem ugotovil, da na isto tehniko izdelujejo tudi programe lokalnih televizij. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. In čeprav je njihova TV tehnika na vprašljivi ravni, je s teatrom in opero čisto drugače. Vrhunski ume- tniki z vrhunskim repertoarjem in opero v zavidljivem evropskem arhitektonskem slogu, ki se bohoti v centru mesta. Da umetnost ni kar tako, dokazuje tudi dejstvo, da je Opera bar eden prijetnejših lokalov v mestu. Lokalov je tudi drugače dovolj, vendar ponudba ni prav raznolika, sicer so si tudi cene dokaj podobne. Zrezek, ki je nam osnovna potreba, bi v najboljših restavracijah plačali okoli štirideset tolarjev, šampanjec, najboljši je moskovski, pa od dvesto do tristo tolarjev steklenico. Tudi drugače so cene do desetkrat nižje od naših, kar daje nakupom poseben čar. Človek ima občutek, da bi si lahko kupil vse in seveda občutek, da mu bodo na carini vse tudi ocarinili. Litvanski cariniki so pedantni, kar tudi ni čudno, ko se zavemo, da njihovi južni bratje Poljaki dobesedno ropajo litvanske trgovine. Po drugi strani pa so nekatere nam povsem normalne stvari nenormalno drage, na primer topla voda, ki je v Litvi samo v PETEK, SOBOTO in NEDELJO, nato pa spet ponikne za cel teden. Bojlerjev seveda ne poznajo, turisti pa si znajo pomagati na svojstven način in si vodo grejejo po hotelih v ruskih samovarih za čaj. Razen če kdo odšteje stopetdeset nemških mark za internacionalni hotel. Drugače pa je Litva dežela čistih mest, urejenih ljudi in za začetek evropskega življenja tudi dovolj pogumna mlada država. In vendar, Vilnius, velemesto osemstotisočih prebivalcev, je še vedno prežeto z nekakšno turobnostjo. Ali so res potrebni videorekorderji, barvne televizije in hitri avtomobili, da se ljudje lahko nasmehnejo, pa čeprav sami sebi ... Je pač tako, res je in tudi pri nas ni dosti drugače. LucaS njr TRAGEDIJE: ZARADI POLITIKE BI NAJ RAMIZ PAHNIL FAHRUDINA IZ OSMEGA NADSTROPJA STOLPNICE V VELENJU BOSNA MORI TUDI V SLOVENIJI »Kaj naj zdaj jaz sirota, ko so mi odpeljali moža, počnem? Prekleta vojna, kje vse mori. Poglejte, bila sta prijatelja, doma iz sosednjih vasi, oba Muslimana in zdaj to. Dopoldne, ko je Frahrudin pričel z možem, se mi je potožil, da ima zaradi te preklete vojne pekel tudi doma, ker ima za ženo Srbkinjo, očeta pa v Bosni in ne ve, kako je z njim,« ihti Cerima Mustafič v osmem nadstropju v Jenkovi 11, odkoder bi naj padel možev sodelavec Fahrudin Čolič, doma iz Prebolda. Kozarec za kozarcem, beseda na besedo Prejšnji torek sta se nekoliko predčasno vrnila z dela 42-letni Ramiz Mustafič - Mujo in njegov dvanajst let mlajši sodelavec Fahrudin Čolič, da bi Muslimana iz Bosne ob kavici izmenjala vesti iz rodne Bosne. Ramiz se je preselil v Velenje že pred mnogimi leti, ko je rudnik zaposloval na desetine njegovih sonarodnjakov. V Velenju je spoznal in se pozneje poročil s Čerimo, ki je bila celo iz iste vasi, Gornje Medidže, vendar jo je prvič videl šele v Velenju. Pred dobrimi desetimi leti sta dobila stanovanje v Jenkovi 11, v osmem nadstropju, čerima mu je rodila dva sinova, stara pet in deset let, njuno stanovanje pa je bilo v teh hudih časih odkar divja vojna v Bosni, na stežaj odprto, za vse rojake. »To je še običaj iz Bosne, da so naša vrata odprta vsakemu gostu, kaj šele rojakom. Takole se srečujemo, kot danes, ko je zaradi te strašne tragedije prišla sestra in prijatelja s sinom,« pripoveduje Čerima, ko sedimo ob kavi. »Mlajši je nekaj bolan, zato sem pred odhodom možu še naročila, naj mu ne pozabi dati zdravil. Jaz delam v popoldanski izmeni. Čoliča odprej nisem poznala, mož mi je samo rekel, da je tudi on z našega konca. Ko je mož dopoldne šel k sosedu, se mi je Čolič potožil, da ima zaradi te preklete vojne doma v Preboldu težave, rekel je celo pekel, ker ima za ženo Srbkinjo, da imata dva otroka, da je v Bosni ostal oče, ki ga ne more spraviti ven, da bi ga obvaroval najhujšega, ker so zdaj Srbi navalili prav na tisto območje...« Ga je pahnil ali je padel Medtem ko je sin spal v sosednji sobi in je Čerima odšla na delo sta možaka nadaljevala s kavo in kozarčkom. Očitno se Fahrudi-nu ni preveč mudilo domov v Prebold, saj je do tragedije prišlo šele v mraku, nekaj minut po osemnajsti uri. Po doslej zbranih podatkih in izpovedih sosedov bi se naj malo pred usodnimi trenutki iz Mustafičevega stanovanja slišala prepir in prerivanje. Okrog osemnajste ure je Ramiz, ves zadihan pritekel nadstropje višje k Savku Kavgiču in ga prosil za pomoč, ker ga hoče nekdo ubiti. Pohitela sta v Mustafičevo stanovanje, ki pa je bilo - prazno. Ko sta prišla nazaj v Kavgičevo stanovanje, ju je Kavgičeva prijateljica opozorila na gručo ljudi, ki se zbira pred blokom. Potem sta na tleh zagledala ležečega moškega. »Ob sedmih me je poslovodkinja poklicala in rekla, naj grem takoj domov, ker se je doma zgodilo nekaj hudega. Najprej sem pomislila na bolnega otroka. Ko sem stopila skozi vrata, sem zagledala policiste in moža, ki je sedel na zofi v dnevni sobi. Meni so veleli, naj grem v sobo k otroku in pozneje, da naj možu pripravim obleko, nato so ga odpeljali. Potem so mi sosedje rekli, da sumijo, da je on pahnil Čoliča z balkona. Uboga jaz nesrečnica, kako bom brez moža, brez glave družine. Prekleta vojna...« Kaj se je dogajalo v osmem nadstropju v Jenkovi 11 v Velenju ve samo Ramiz. Policija ga je ovadila javnemu tožilstvu s sumom, da je on med prerivanjem pahnil Fa-hrudina z balkona. Ponesrečenca so sicer hitro prepeljali v celjsko bolnišnico, vendar mu ni bilo več pomoči. V Preboldu je zapustil dva otroka in ženo. Tekst in slike: LucaS V CELJU OBSOJENA OBALI IN ZRILIČ ZA ROPE IN UMORA NA BENCINSKIH ČRPALKAH MORILCU POL KAZNI Veliki senat sodišča v Celju je Izrekel sodbe 23-letnemu Ademu Obaliju iz Velenja in 26-letnemu Robertu Zriliču iz Kamnika za kazniva dejanja, ki sta jih zagrešila od 11. do 19. junija lani, ko sta ropala po bencinskih črpalkah. Obali je bil obsojen na dvajset let, Zrilič pa na osem let in osem mesecev, čaka pa ju še s spočela med ropi. Ker naša zakonodaja odmerja najvišjo kazen dvajset let, jo je Obali poceni odnesel, oziroma s polivično kaznijo, saj so mu sodniki za vsak rop odmeril! po pet let, za tri rope torej petnajst let, za več umorov pa dvajset let in nato kazen morali zmanjšati na skupaj dvajset let zapora. Tako, da Obaliju ne bo moč prišteti še kazni, ki bodo sledile, saj je zoper oba tožilstvo že prijavilo obtožnice zaradi velikih tatvin in preprodaje orožja, ki sta jih zagrešila pred ropi. Oprosti, moram te ubiti, da me ne bi izdal Ropi bencinskih črpalk in uboji delavcev na njih so lani spravili na noge slovensko in hrvaško policijo, predvsem pa javnost, ki je bila presunjena nad krvoločnostjo storilcev, saj je bilo očitno, da »dba za kriminal, ki sta ga so žrtve storilce prosile za življenje in da so bili izkupički naropanega denarja komaj omembe vredni, kaj šele človeškega življenja. Med razpravo je bilo to potrjeno, saj se je Obali eni izmed žrtev celo opravičil, češ, da naj oprosti, da ga mora ubiti, sicer bi ga lahko izdal. Po prvotnem »načrtu« bi moral biti Obali maskiran, vendar tega ni storil, raje je nesrečne žrtve ubijal. V Šentrupetu mladega očeta Igorja Pražnikarja, v Rupi na Hrvaškem je streljal v Antona Razborja, k sreči so nesrečneža ob hitri intervenciji rešili smrti. Morali bi videti, kaj si misli možak, ko gleda pred sabo mokro-nosca, ki vanj brez milosti uperja pištolo... V Trebnjem je pod streli umrl Franc Spi-Ijek... Oba obtoženca sta imela po dva zagovornika. Obalije- va mati tudi po sinovem priznanju ni mogla verjeti, da je vse, kar mu je očitala obtožnica, to res storil njen sin iz nesrečnega zakona z Arabcem. Zagovornika sta svojo obrambo dograjevala na sleherni slamici ali razpoki, ki se je med večdnevno razpravo ponudila, Zriličev je celo skušal večidel krivde pod izgovorom, da je njegov varovanec »lahko vodena osebnost«, prevaliti na Obalija, ta pa naj bi ta grozodejstva počel zaradi motnje, ki bi naj bila posledica bolezni v otroštvu. Od tatvin do preprodaje orožja Ob obtožena sta se dodobra spajdašila po prvih velikih tatvinah, s katerimi bi naj pokrila življenjske stroške, ko sta zapustila varne domove in se samostojno odpravila v širni svet. Vendar nista odjadrala daleč, finančne težave sta se odločila reševati s krajo in preprodajo, vse večji hotelski račun pa pokriti z ropom bencinske črpalke. Ko tam ni bilo dovolj de- narja, sta krenila naprej sama, kajti na začetku so bili trije, vendar se je tretji pravočasno uspel odlepiti od njiju. 23-letni Adem Obali ima srečo, da naša zakonodaja nima najhujše kazni, razsodbe na smrt, ker bi v nasprotnem sodeč po razpletu okoliščin samo najgloblje usmiljenje pomagalo obdržati tega trdega mladeniča pri životarjenju do smrti za zidovi. Vsekakor pa je dosegel žalostno resnico, da je komaj dobro zakoračil v življenje in že segel po najvišji kazi. Zdaj bodo seveda sledile pritožbe, sodni senat pa je uslišal samo eno prošnjo: da oba začneta s prestajanjem kazni ne glede na pravnomočnost izrečene sodbe. Jani Sova NAŠE CENE SO ŠE POSEBNO UGODNE! Iz uvoza! • otroške bunde že od 4.290 SIT naprej • otroške trenirke od 1.300 SIT naprej • trenirke za odrasle do 1.700 SIT naprej • kavbojke od 1.600 SIT naprej ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI PULOVERJI • perilo in posteljnina Za nakup se priporoča: TRGOVINA VERE HORVAT, Žiki 61 a, tel.: 70211 MALI OGLASI \\ lOMOUlU FIAT 850 Special, I. 1976, registriran do 8/ 93, prodam, cena 1.000 DEM. Tel.: 063/776-872 od 16. ure dalje Ostalo IGRE za C64, prodam. Kumar Saša, Gonjače 1 c, 65211 Kojsko AVTORADIO Blaupunkt, dva zvočnika Pioneer 80 W, enoročno mešalno baterijo Schi-medel za bide, Iskra el. orodje klip-klap, vse novo, ugodno prodam. Tel.: 063/711-278, dopoldan V CELJU NAJAMEM enosobno stanovanje. Tel.: 063/441-215 ali 441-606, dopoldan BANKA ZAUPANJA IN POSLOVNOSTI VAM V OKTOBRU PONUJA: 29 % letno obrestno mero za hranilne vlogo no vpoglod (2,18 % mosočno) 43,81 % letno obrestno mero za vezane vloge nad 30 dni (3,13 % mesečno) 47,92 % letno obrestno mero za vezane vloge nad 90 dni (3,37 % mesečno) • mesečni pripis obresti (obračun In pripis 1. v mesecu, dvig 18. v mesecu možnost dviga in pologa na poštah ’ • opravljanje plačilnega prometa za občane In obrtnike tti frw7 A T\ Tt A \TT7 A 1 t ■ vodenje žiro računov za občane in HMEZAD BANKA a.d. v naše hranilne knjige Hmeljarska 3,63310 Žalec POŠTENO OBRESTOVANO Telefon: 063/714-251 ZAUPANJE »ZDRAVJE IN OBLAST - KNJIGA O BOLEZNIH NEKDANJIH SOVJETSKIH VODITELJEV TABLETOMAN BREŽNJEV Avtor te knjige je Jevgenij Čazov, kardiolog svetovnega slovesa, ki je dolgo vodil IV oddelek sovjetskega zdravstvenega ministrstva - kliniko v Kremlju, v kateri so zdravili sovjetske voditelje. 'Brežnjev je bil tabletoman in proti koncu svojega življenja več let nesposoben za vladanje, saj je lahko le še podpisoval dokumente, ki so mu jih predložili. Andropova so uničile ledvice, Černjenko ravno tako ni bil sposoben opravljati svoje dolžnosti, Jelcin pa ni doživel infarkta vsaj do leta 1987,’ piše v svoji knjigi znani kardiolog, ki je 1987 postal sovjetski zdravstveni minister. Sedaj je objavil knjigo Zdravje in oblast, v kateri govori o nekdaj najbolj skritih skrivnostih - zdravju sovjetskih voditeljev. Vendar pa je knjigo končal z letom 1985, za naprej ne želi razkrivati podatkov in pravi, da bo to tema druge knjige. Toliko, da mu kdo po pomoti ne bi storil kaj žalega, saj še raspolaga s pomembnimi podatki o tistih, ki sedaj vladajo v Rusiji, Ukrajini, Kazahstanu prinašajo na nosilih, je bilo zdravje velik vložek v pokru za oblast, ki je zaznamoval vseh sedem desetletij sovjetskega imperija. Čazov je zdravje vr-, hunskih politikov spremljal vse od leta 1967, ko ga je Brežnjev osebno postavil na čelo četrtega oddelka. 'Potrebno je ločiti dva Brežnjeva, od Helsinških sporazumov 1975. in v njegovih zadnjih šestih letih, ko je bil tabletoman povsem odvisen od uspavalnih tablet in sedativov, ki jih je uporabljal v nenormalnih količinah. Brežnjev je imel težko življenje in njegovi živci so to tudi kazali. Takoj po Stalinovi smrti je padel v nemilost in skoraj končal v izgnanstvu. Stalno se je basal z zdravili, zahvaljujoč neki bolničarki, ki mu jih je na skrivaj dajala. Po nekaj letih smo jo odkrili in nagnali. Vendar pa je on s tem nadaljeval, kar je tudi privedlo do nje- dajo V itusijl, UKrajUU, ... uauaijcvai, ivai jc »uui CK KPSS prihod njegovih članov, ki jih leta 1976 pa je samo še podpisoval doku- mente, ki so mu jih predložili na mizo. Čazov pravi, da je o tem pravočasno obvestil takratnega šefa KGB Andropova, vendar pa je Brežnjev naslednik izjavil, da ne more nič storiti, saj bi se razdivjala okrutna borba za oblast. Že 1968., v obdobju češke krize, Brežnjev ni mogel izdržati napetosti, zato se je nabasal s sedativi in obležal na seji Politbiroja. Podobno se mu je zgodilo v Vladivostoku 1975. pred začetkom pogovora z ameriškim predsednikom Fordom. ’Še bolj dramatično je bilo v Berlinu, na proslavi 30 - letnice DDR. Takrat ni mogel niti hoditi. Nafiksali smo ga z zdravili, da bi vsaj vstal na noge. Ves čas je bil povsem brez zavesti.’ Čazov je obvestil Andropova takoj, ko je videl, daje Brežnjev umrl. Umrl je v spanju zraven žene, ki se tega niti zavedala, ni. Šele zjutraj, ko je vstopila straža, da bi ga oblekli, so videli, da je mrtev. Tudi Andropov je bil težak bolnik. Šestnajst let je 'trpel za ledvičnimi ka^ mni, ki so mu uničili ledvice. Vendar je bil močan. Delal je skoraj do sa- mega konca. Nato se je v maju na Krimu prehladil in se ni več popravil’, je izjavil Čazov in tako demantiral govorice, da je bil na Andropova po-izkušan atentat: 'Pogosto sem ga pregledoval in nikoli nisem videl nobene rane ali brazgotin.’ Čazov je tudi energično nasprotoval imenovanju Černjenka.'Pisal sem Politbiroju in mu pojasnil, da je preveč bolan in invahd. Imel je kroničen polmo-narni emfizem, sklerozo pluč. Še preden so ga imenovali za generalnega sekretarja, je živel z umetno ledvico v sosednji sobi. Nikoli ni bil sposoben voditi. Spominjam se, da so ga nekoč, da bi zanikali vesti o njegovi smrti, ki so se pojavile na Zahodu, zvlekli iz bolniške postelje, oblekli in ga posneli s kamero v njegovi sobi, da bi ga lahko pokazali na televiziji. Takrat sploh ni več vedel, za kaj gre. Kmalu potem je umrl.’ Spominjajoč se, da vzpon Gorbačova ni bil tako prepričljiv kot Andropova (’Že je predsedoval sestankom, vendar sta mu Tihonov in Grišin nasprotovala’), Čazov ocenjuje, da je 'Černjenkova slabost na nek način podprla Gorbačova.’ MALI OGLAS ZASTONJ kupon MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« In svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. NAROČILNICA priimek naslov naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se,- da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika NOVfiSOBA ----2---- USTANOV ZAPRTEGA TIPA ZA MLADOLETNE PRESTOPNIKE NI OTROCI TATOVI IN MORILCI Mladoletniki osvajajo svet hrvaškega podzemlja, piše zagrebška Arena, vedno boij se približujejo starejšim Vzornikom’. Pobcijske statistike kažejo, da je deset dečkov zagrešilo skoraj dva tisoč kaznivih dejanj, kradejo, tudi morijo ... in ostajajo na svobodi, ker ni ustreznih ustanov zaprtega tipa, kamor naj bi odložili mladoletne tempirane bombe. Otroški prestopniki se vsi zavedajo, da je zakon do njih blag in nemočen. Kriminalisti MUP ugotavijajo, da predstavna odstotek deliktov, ki jih storijo mladoletniki, kar 10,27 odstotkov vseh kaznivih dejanj. Otroke policaji ulovijo, jim zagroz^o, a že naslednji dan se svobodno sprehajajo po ulicah v lovu za novimi avanturami. V centrih za prevzgojo otrok in mladine v Malem Lošinju in Dugavah trdijo, da mladi prestopniki negativno vplivajo na druge otroke in jih zato neradi sprejemajo. Začaran krog, iz katerega ni izhoda. 1) Ž. R. Problematičen je postal s sedmimi leti, prvo kriminalno izkušnjo je doživel leta 1990 v Crikvenici. Najprej je kradel malenkosti, potem se je specializiral na avtomobile. Vse je počel z ulitkom, nikoli se ni premišljeno odločal za krajo. Bil je v dveh zavodih za prevzgojo in tudi na zdravljenju na otroškem oddelku psihiatrične bolnišnice. Nobena od ustanov nanj ni vplivala. 2) Z. D. Šestnajstletnih iz Zagreba je zagrešil okoli deset prestopkov, največji podvig je izvedel v stanovanju Julijane Dolčepinov. Vdrl je ob enih ponoči in ukradel 2500 nemških mark. Ker je bilo pozno, ga je premagal spanec. Prebudil se je zjutraj in hladnokrvno odšel iz oropane hiše. Denar je porabil s prijatelji. 3) N. S. Albanec iz Zagreba, pri policiji poznan po zlorabljanju svojih vrstnikov in krajah. Vlamlja v butike, rad ima tudi dobre avtomobile. Skupaj s prijateljema je skoval načrt in okradli ter pretepli so svojega prijatelja iz Tehnične šole. 4) Stosedeminpetdeset težkih kraj in vlomov je šestnajstletnemu M. B. prineslo vzdevek 'Hrček’. Dela kot hrček in odnaša vse, kar doseže. Njegovo operativno področje je Zagreb, priljubljene 'delovne' točke so hiše in vikendi. 5) Trinajstletni Zagrebčan T. P. je kriminal spoznal tristošestinpetdesetkrat. Ritem njegovih zločinov je zelo podoben prestopom njegovih somišljenikov. Je- £ 1: mlje vse in nikogar se ne boji. Njegov motiv je želja po izstopanju in potrditvi. Ne zanima ga, daje izbral napačno pot, pomembno se mu zdi, da o njem govorijo. je8de OROŽJE ZA ANGOLO V ZRJ Pred kratkim je neznana ladja vplula v neko črnogorsko pristanišče, kjer je iztovorila veliko količino orožja, namenjenega v Beograd. Gre za mi-nometalce, granate in mine brazilske proizvodnje, ki so bile prvotno namenjene v Angolo. 6) Sodelovanje pri umoru in okoli deset vlomov ter kraj ga je privedlo ob bok starejšemu bratu. Oba sta na svobodi. Sodnik je odločil, da morata v ustahovi zaprtega tipa prebiti vsaj eno leto, tja nista odšla, ker tovrstne institucije zaenkrat še ni. 7) Enajstletni T. K. je pokazal največ-jo spretnost pri vlamljanju v avtomobile. Pri zadnjem poskusu ga je zalotila policija in po jutranjem zaslišanju so ga izpustili. Že okoli sedmih zjutraj je njegov pajdaš M. M. proslavil svojo tristoenaindevetdeseto krajo. , M.M., trinajstletnik iz Zagreba, devetintridesetkrat vlamljal in kradel. Zanimivi so se mu zdeli avtomobili in butiki ter stanovanja v centru mesta. Kraja je bila užitek. Policaje je rad opozarjal, da ga ne smejo pretepati in da mu nič ne morejo. Priznal je vse, tudi kar policija še ni vedela. 9) Od leta 1991, ko je štirinajstletni T.Č. zagrešil prvo kaznivo dejanje, je sledila serija tristoenaindvajse-tih 'vragolij'. Tudi on je kradel zaradi zadovoljstva in potrebe po dokazovanju. Kar je ukradel, je delil s prijatelji. 10) Sedemnajstletni S. T. je storil samo eno kaznivo dejanje, tisto najhujše, ubil je človeka. Š prijatelji je vdrl v stanovanje Danijela Augustinčiča, kjer je bil na obisku pripadnik MUP D. P., kije napel pištolo, ko je slišal, kaj se dogaja. S. T. je bi zelo natančen, z enim strelom iz avtomatske puške je ubil policaja. Brazilska in agolska vlada sta v osemdesetih letih, zadnjič leta 1991, sklenili številne sporazume o trgovinski menjavi, po katerih je Luanda Braziliji pošiljala nafto, slednja država pa se je Angoli oddolževala z orožjem. Angola, ki za Nigerijo razpolaga z največjimi rezervami nafte na Črni celini, si je na ta način plačevala boj proti upornikom. Brazilija je Angoli po sporazumih izročila izvidniška letala, bombe, lahke strojnice, municijo, mine, granate, mi-nometalce in tovorna vozila. Nič čudnega, daje bila Angola do konca državljanske vojne med državami tretjega sveta po nakupih orožja na tretjem mestu. Po končani vojni se je angolska vlada odlo- čila, da ne bo več uvažala orožja iz Brazilije. Slednja država, ki doživlja težko krizo v vojaški industriji pa je od Lu-ande zahtevala, da izpolni obveznosti. Svetovalec angolskega predsednika Dos Santosa je sredi septembra predlagal, da najdejo novega kupca za dogovorjeno brazilsko orožje. Koncem septembra so posel ponudili Beogradu, o tem pa sta bila obveščena tako predsednik Dos Santos kakor tudi predsedniški kandidat Daniel Chipende. V tem času je Angola Braziliji izročila zadnje količine nafte, ki jo je slednja plačala z orožjem. ZRJ ne dobiva orožje samo s pomočjo Angole. Na listi kršilcev embarga so še Južna Afrika, Romunija, Singapur in ZDA. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKACEUE d.0.0. Bežigrajska ul. 13 63000 CELJE 063 38-511 ali 411-534 ali 37-131 SUPER PONUDBA: - PRALNO - POMIVALNI IN SUŠILNI STROJI TER HLADILNIKI ZNAMKE CANDV - VISOKOKVALITETNA NERJAVEČA POSODA KELOMAT - OBTOČNE ČRPALKE ZA CENTRALNO KURJAVO ZNAMKE ARI - ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI ZNAMKE PFAFF - ŠVEDSKI LAK ZA PARKET CASCO Možnost nakupa na tri čeke brezobrestno pri gotovinskem nakupu 5% popust DOBER NAKUP VAM ŽELI AVTOTEHNIKA - poslovalnica DOM TEHNIKA NA MARIBORSKI CESTI 21 v Celju tel. 26-037 N0V£i90BA ___w.---- Novi Nurnberg a Vukovaru Opsežna dokumentacija "Helsinki Watch", ispisana na više od stotine stranica, popisom ratnih zločinaca na prostorima bivše Jugoslavije potvrdila je ono što je več poznato. Zločinci su bili i prije same vojne agresije na Sloveniju, Hrvatsku i BiH. Bez obzira na nedavno izglasani Zakon o oprostu u hrvatskom Saboru, opro-sta za ratne zločince nema. U svojoj se študiji aktivisti "Helsinki VVatcha" uglav-nom bave iniciatorima i vojskovodjama velikosrpske a-gresije. Prvi je na popisu Slobodan Miloševič, vožd s Dedinja. I neupučenim sv-jetskim političarima jasno je da sve zlo na tlu bivše Jugoslavije potječe iz njegova kabineta. Miloševiča čeka medjunarodni sud jer postoje nepobitni dokazi o njegovoj ulozi u ratu. U po-sljednje vrijeme svjetski su ga političari posve izolirali. Umjesto njega, pregovaraju s Milanom Paničem ili Dobričem Čosičem opravda-vajuči to činjenicom da je tzv. SR Jugoslavija država u cijelosti, a Srbija samoje-dna pokrajina. Ili, kao što kaže Panič, "ja sam Bush, više se ne može povuči. Potresne slike koncetracio-nih logora i provodjenje politike "etničkog čiščenja", nezabilježene od Hitlerovih vremena, obiJježili su Ka-radjiča kao čovjeka kojemu je rezervirana optuženička klupa pred medjunarodnim sudom. Novi nurnberški proces neče zaobiči ni čelni-ke bivše jugoarmije čijim oružjem se i sada Srbi ko-riste u agresiji. RADOVAN KARADJIC: Iz-ravno rukovodi genocidnom politikom etničkog čiščenja nesrba u BiH a Miloševič je guverner Nebraske." Brojne tragične ispovije-sti prognanika i oslobod-jenih zarobljenika, fotografije, audio i video zapisi u krvavom ratu u BiH, svjetu su donijeli novog "junaka”. Uz bok Miloševiču, i u študiji "Helsinki Watch", na-jomraženija ličnost je Radovan Karadjič koji je več sada stekao sve predispozi-cije ratnog zločinca. Bivši neuropsihiatar, ideolog naj-krvavijeg rata u povijesti činaca. Nedavno je re-porteru SKJ-a izjavio da ga "uopšte ne zanima svet koji ga treti ra kao ratnog zločinca jer on samo brani ugroženi narod". Fanatici poput Mladiča upravo če u budučnosti biti največa prepreka uspostavi kakvog takveg mira u Hr-vatskoj i BiH. To su neljudi koji su se pronašli u pr-Ijavom ratu radeči najgore zločine i to uglavnom pro-tiv nedužnih ljudi, a izla-ska nema. Mladič i njemu slični jednostavno ne priznavajo svijet u kojem žive več uporno srljaju do kraja, potpuno samoinicijativno i bez ičije zapovijedi. Si-tniji oficir! bivše JA, takod-jer su na popisu "Helsinki VVatcha". Igrom slučaja, ako se uopšte može izmje-riti, njihova su zlodjela pro-tiv nesrba nešto manja, ali ipak dovoljna za medjuna- bande na prostore Hrvat-ske i BiH. ” Helsinki VVatch" ima dokaze za zločinačku aktivnost Vojislava šešelja, Dragana Bokana, vodje "Belih orlova" , Mirka Joviča,' vodje "Srpske narodne obnove", Željka Ražnjatoviča Arkana i Dragana Vasilj-koviča. Svi nabrojani dobro su poznati domačoj javnosti, a buduči Medjunarodni sud za ratne zločince več če na samom početku imati dovoljno saznanja za pokretanje postupka. Novi Nurnberg možda če se održati j hrvatskom Vukovaru koji je i najbolji pri- SLOBODAN MILOŠEVIČ: Šizofreničar s Dedinja bit če prvooptuženi za ratne zločine Umirovljenika Blagoja A-džiča, nalogodavca brojnih "dejstvovanja" armijske te-ške artiljerije po civilnim objektima, neče izuzeti s procesa. Kao ni njegova nasljednika, generala Životu Paniča, trenutačnog zapo-ivjednika "vojske SR Jugoslavije". Svijet nije glup a pogotovo nisu gl upi površni ljudi iz "Helsink VVatcha" koji su svjestni da krivim i neprovjerenim po-dacima najviše štete svome ugledu i ugledu organizacije za koju rade. Sigurno je da Adžič i Života Panič nisu jedini oficir! JA pro-tiv čijih su (ne)djela prikupljeni dokazi dovoljni za pokretanje krivičnog postupka radi ratnih zločina. Medijski je najeksponira-nji general Ratko Mladič, koji je napravic najk.va-viju "karijeru" u novoj povijesti. Zločinački je put započeo s kninskem balvan-revolucijom, nastavio s Kijevom, Vrlikom, selima u zadarskom zaledju da bi po- | sljednuh pola godine ru-kovao razaranjem Sarajeva. Primjer Mladiča možda najbolje objašnjava mentalni sklop srbijanskih ratnih zlo- ■ 'iM ZLOČINAC RATKO MLADIČ: Ne osečam se kao ra-tni zločinac jer samo bra1 nim ugrožene Srbe rodni sud za ratne zločince. U tom su rangu Slobodan Tarbuk i Stanko Letič, banjški zlikovci koji su za kratko vrijeme .transformirani iz oficira JA u učetnike. Prvi je u Beogradu, a Letič je "komandant specijalnih jedinica TO Banije", tj. je-dan od vodja četničkog po-kreta na Baniji. Nezaobila-zni su i otrodiksni četnici iz Beograda koji su slali svoje lUrllki ŽR orfanludj« U, aa katereca lahka ukamlete 4aaar-ao poaMt befueea b BflL i pripisom n BIH: S0101-C 78-11171 Dragi prijatelji! U želji da Vam vala nesreča što više olakšamo, n redakciji našeg časopisa Kova doba odinčili smo, da ovn stranica namjenlmo specialno Vama. Ako nešto trebate, nekog tratite, n nelzvjesno-sti ste, slobodno zovite naše brojeve: 088/441-608 Ul 441-215. Sa srečom! Redakcija Nore delte Opozorenie Unprofora Sarajevo ČETNIČKI VOJVODA VOJISLAV ŠEŠELJ: Dosje nje-go jlb ratnih zločina jedan je od najdcbtjih mjer srbijanske genocidne politike. Ni novi Zakon o aboliciji koji su izglasali za-stupnici hrvatskog Sabora ne može izuzeti "glavne junake" izviješča " Helsinki VVatcha” kao ni stotine ili tisuče sporednih krvnika za koje nitko na svijetu ne može zatiažiti oprost. Predstavnici mirovnih snaga UN upozorili su čelni-ke zaračenih strana u Sarajevu da če, ako se bombardiranje grada ne prekine, imenovati izvor topničke va-tre, i zjavio je sinoč dužno-stnik UN. Taj bi potez bio prekid Unproforove politike izričite neutralnosti u su-kobu. Upozorenje je objavljeno nakon razgovora za-povjednika Unprofora u BiH generala Philippea Morillona s predstavnicima Srba i BiH vlastima, koje uključuju Muslimane i Hrvate. "General Marillon rekao je Radovanu Karadžiču da čemo, nastavili se ovakvo stanje, početi objavljivati informacije", rekao je visoki dužnostnik Unprofora Adnan Abdel Razek. "Istu smo poruku predali vladi BiH". Promatrači Unprofora mjesecima su nadzirali koncentracije teškog naoružanja obje Strane na linijama oko Sarajeva, no prikupljeni po-daci nisu javno objavljeni. Nastoječi zadržati svoju ne-utralnost, Unprofor je po-kušao sve Strane u ratu je-dnako okriviti, odbijajuči da javno optuži krivca čak u inicidentima u kojima su ubijeni vojnici Unprofora. Abdel Razek je rekao da če podaci koje če objaviti UN biti napotpuni zbog ograničenja broja osoblja i opreme; kršenja sporazuma od sukobljenih strana. Tr&ži se mnš! ■mira Krfiii trafil nprafa lakira. Podadali pat videli n m a Hareepovaa. Sva lalenuetle a iktnl cestar a leievia. tal (Ml) UMU U šest meseca poginulo 14.364 oseba Po podacima dostupnim Kriznom štabu za zdravstvo BiH, u šest mjeseci u Bosni i Hercegovini je pogi- ' nulo 14364 oseba. Pro-ejenjuje se da je raj broj več trostruko veči, medju- tim zbog nemogučnosti komuniciranja s najugroženijim područjima republike BiH ne mogu se prikupiti preci-zniji podaci. Prema priopčenju Kriznog štaba zdravstva BiH, pogi- nulo je 31, a nestalo čak 260 liječnika i drugih me-decinara. Uništeno je više od 490000 četvernih me-tara prostora u zdravstvenim ustanovama i 2200 bo-lestničkih kreveta. BROJEVI TELEFONA U PRIHVATNIM GENTRIMA NOVA GORICA - LOKO-VEC 065/49-521, NOVA GORICA - DESKLE 065/52-004, NOVO MESTO 068/24-601, ORMOŽ 062/714-141, PO- STOJNA 067/21-085. POSTOJNA 067/22-382. PTUJ 062/771-131, PTUJ 062/771-542. RADOVLJICA 064/723-.491, RADLJE - RIBNICA NA. POHORJU 0602/68-026, 314. 0608/81-574. SLOVEN-RADUE - MUTA 0602/61-' SKA BISTRICA 062/810-028, 500, RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENJ GRADEC 0602/41-0602/35-110, RIBNICA 061/ 340, ŠKOFJA LOKA 064/622-862-049. SEVNICA 0608/81 — 765, ŠKOFJA LOKA 064/651- 037, ŠKOFJA LOKA 064/621-847, ŠMARJE PRI JELŠAH 063/816-068, ŠMARJE PRI JELŠAH 063/814-950, TOLMIN 065/81-460. TREBNJE 068/48-321, TRŽIČ 064/50-444, VELENJE 063/855-313, ŠOŠTANJ 063/881-356, VIŠNJA GORA (GROSUPLJE) 061/784-099, ZA 1ZBJEGLICE IZ BOSNE I HERCEGOVINE 14. oktobra STRAN 24 HOIMOBA FOTOREPORTAŽA KO SE RODI PREDSEDNIK