Štev. 14* (Posamezna številka 8 vinarjev.) - V-"- ■ • IT Trstu, v torek 4. iunlja WS Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ofc nedeljah la praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiika AsiSkega SL 20, L nsdstr. — Dopisi naj se poSlIjaj« Uredništvu. — Neirenkirina pisma se ne sprejem s jo, rokopisi ae ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij listi ♦Edinosti". — Tisk tiskarne „Edino«!!', vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančigka Asigkesn 3t 20. — Telefon uredništva in uprav® 11*57. — Naročnina znaša: Za telo lato K 3120, pol leta K 15*#0. tli ' mesece K 7 80, za nedeljsko istfatfo za celo leto K 620, pol Tet« K 3*601 Lotnik XlllF« f Posamezne Številke po S vin, zastarele 10 vin Ogl&vi se računajo m milim cif* v Sirokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mat po 10 vlat osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm do »0 vini ogiasi v iekstu lista do ptt vrst K 20.— ; vsaka nadtijna vrsta K . Mrf egiasi po C vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek »Edinosti*. NaroCnina in reklamacije se pošiljajo upravi list j. Plačuje a« Izključno le upravi „Edinosti-. Plača in toži se v Ti sta. Uprava in inseraiai oddelek se nahajata v ul.sv. Frančiška As. a. 20. Poštnohranilnlčni račun 5t. »41.G53 ZVEZNA ARHADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 3. (Kor.) Uradno se razglaša: Pri Fossaltl ob dolu jI Plavi smo IzjaioVifi Italijanski prehoditi poizkus s topovskim in inluov-! škltn ognjem. Na mnogih točkah jugozapadne j ironte so bili sovražni poizvedovalni oddelki od-' biti. Eden istih je bil pri Bezzccca ujet. Topovsko delovanje ie bilo povsod zelo srdito. Načelnik generakiesa št£ba. NEMŠKO. BEROUN. 3. (Kor.) Veliki glavni sum javlja: Zapadno b u i i š č e. — Armada kraljeviča Ruprehta: Od časa do časa povečan topovski boj. Sovražni delu« napadi zapadno Bailfeula in severno reke Lys so bili odbiti. — Armada nemškega cesar jeviča: V nadomestilo za vsled naših napadov razbite irancoske in angleške armadne zbore in v svrho podpiranja desedai od sosednjih armad naglo na bojišče privedenih iu močno razredčenih divizij. ?o stopile sedaj v bo.l nove iraaccske skupine z 4al*nlh troat. Severno Alsne so se trudiie zaman, da bi obdržale odkazane jim postojanke. Vrgli smo jih po hudiii bojih v jarkih na Motrita sous Touveni— Cbrlstopr.e—Vin gre. Jugozapadno Soissousa smo zavzeli Chaudtm. Prodrli smo v napadu preko Sa-vieresa do vzhodnega obronka gozdov pri VHIers Cottcrestu. Južno Ourcna je izvr?ft sovražnik srdite protinapade, ki m> bil! cdbiii. Preko Cotir-champa in Monthiersa smo pridobili na tleh »n navzeli višine zapadno Chateau Thierrya. Oh i Marni, kakor tudi med Marno hi Reimsom je pclo-4 žaj uelzprcroenlen. Na boilšče vodeče, s četami močno oživljene nroge suio uspešno napadali z letaisktoi brodovjl. Sestrelili smo 31 sovražnih letal. Poročnik \Vecck-koif je izvojeval svojo 29„ poročnika Loeven-Hardt in Udet 25. letalsko zmago. , BHROLIN, 3. (Kor.) Večerno poročilo: jugozapadno Sclssonsa novi napredki. Sovražni protinapadi na obe'.! straneh Oureoi. Prvi generalu! k vnr tir mojster pl. Lr.rfetrlorfi SOLGARSKO. SOFIJA, 2. (Kot.) V ozemlju Mogteae od časa do časa topovsko delovanje. Južno Hitate mestoma srdTto topovsko streljanje. Pri Alčak Makle jk> razpršila naša artiljerija več francoskih pehotnih oddelkov. Zapadno Rutkovskega jezera je vdrl eden naših napadalnih oddelkov v sovražne postojanke In je ujel več Angležev. V dolini Var-tlaria precej živahno letalsko delovanje na sovražni stran:. TURŠKO. CARIGRAD. 2. (Kor.) I/, glavnega stana se poroča: Palestinska ircnta: V obalnem ozemlja čez dan močno sovražno letalsko delo iuje. V siutsrl Mcdšel Žaba smo izvršili poizvedovalen sunek. Na cr-talih frontah je bilo. razve« živahnejšega obojestranskega letalskega delovanja, v splošnem mir-,.0. __ Mezopotamija: Iz nekega sovražnega letalskega brodovja smo sestrelili eno letalo. Naše čete so zasedlo Tauk. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. ^ Italijansko poročilo. 2. majnika. — Na vsej fronti zmerne topovske akcije. Naši sprednji cudelki so odbili sovražne patrulje v Valarsi, pri San Frar.cescu, vzhodno doline Frenzelle in pri San Doni di Piave. Pri Cavi Zuccherinl smo ujeli par mož. Italijanski in zavezniški letalci so bili jako delavni. Na sovražna le- lišća ie bilo zmetanih nad 5 ton bomb in sestreljenih 6 sovražnih letal. % > ( DOGODKI NA MORJU. * f r BEROLIN, 2. (Kor.) Naši podvodniki so v Sredozemskem morju potopili zopet 26.00*? ton sovražne ladijske prostornino. LONDON,3. (Kor.) Reuter poroča iz Belčasla, da je neki nemški podvodnik v četrtek zvečer ob obali grofije Do\vn napadel brodovje manjših ribiških ladij, obstoječe iz 30—40 ladij, od katerih je bilo potopljenih 12. Nemčija in Velika Rusija. BERO LIN, 2. (Kor.) Glasom *Vosslsche Zei-tung« smatra nemška vlada predlog ruskega sovjeta glede sklicanja nove konference v svrho posvetovanja glede izpopolnitve mirovne pogodbe v Brestu Litovskem, popolnoma upravičen, vendar pa je predlagala, da naj se konferenca ne vrši v Moskvi, ampak v Berolinu pod predsedstvom državnega tajnika dr. Kiihlmanna. Francija in Finska. STOCKHOLM. 2. (Kor.) Francosko poslaništvo f v Stockliolmu razširja v časopisju sledečo izjavo: Vsled izjav, podanih pred kratkim od gotovih članov finskega senata in z ozirorn na to, da mo-narhistično načelo v deželnem zboru v Helsing-forsu najbrže ne bo dobilo večine, je bil francoski poslanik pooblaščen, da izjavi finskemu zastopniku v Stockliolmu, da francoska vlada ne bo priznala ji bcn.c vladne oblike, ki bi bila izvedena v tej dežel: nezakonitim potoni. Francoska vlada je mne- nja, da izpolnuie s to izjavo ono dolžnost proti finskemu uarodu, ki jo ie prevzela Francija, ko ]e prva med vefevlastmi priznala samostojnost Finske.. . Aretirani ukrajinski minister. KIJEV, I. (Kor ) Kmetijski minister Kovalevski, ki je pobegnil z večjo svoto denarja, je bil v neki vili pri Geničevu aretiran iu odveden v Kijev. Predsednik danske republike obešen. MOSKVA. 29. (Kor.) Reuter poroča: Predsednik boljše viške komisije conske republike »e bil od kozakov, ki so sovražni boljševikom, obešen. Bi! je glavni organizator Kaljeclinu sovražnih kozakov. _ f GROF BIEKERTH. DUNAJ, 3. (Kor.) Nekdanji ministrski predsednik iu nižjeavstrijsfci cesarski namestnik, dr. grof Bienerth, je danes v 56. letu svoje starosti umrl. Skupni ministrski svci. DUNAJ, 3. (Kor.) V nedeljo se je vršil v zunanjem uradu skupen ministrski svet, ki so se ga udeležili: zunanji minister grof Burian. vojni minister Stoger Steiner, ministrska predsednika dr. Seidler in dr. \Veker!e in finančna ministra dr. Popovics »ti baron Wiinmer. Grof Burian odpotuje v Berofiu. DUNAJ, 3. (Kor.) Zunaaji minister odpotuje 10. t. m. v Bcrolin, da napravi državnemu hancefarju svoj nastopni obisk. Pri tej priliki se bo vršila izmenjava misli o vseh med obema vlastima obstoječih vprašanjih. Do kake odločitve v teh vprašanjih ne pride, ker tozadevne predpriprave In posvetovanja niti v Avstriji, niti v Nemčiji še niso prispela tako daleč, da bi jih bilo mogoče rešiti tekom berolinskega potovanja. Povodom tega sestanka vršeči se razgovori se bodo v kratkem nadaljevali in se, kakor ie pričakovati, končali s končnim uspehom. Izmena invalidov med Avstro-Ogrsko in Srbijo. BcRN. 2. (Ker,) Od 28. majnika do 1. junija se je vršila tu konfercnca zastopnikov avstro-ogrske in srbske vlade v svrho obravnavanja vprašanja glede žrtev vojne. Posvetovanja so se končala z zadovoljivim uspehom. Podpisan je bil dogovor, fci t:reja zhsti izmeno invalidnih vojnih ujetnikov. Zborniške volitve na Rotnunskam. BUKAREŠT, 3. (Kor.) Volitve v prvi senatni kolegij so se končale s popolna zmago vlade. Od C0 sedežev tega kolegija je 56 vladinovcev. Med novo izvoljene senatorje spadajo: ministrski predsednik, 5 ministrov in 6 generalov. Kot neodvisna senatorja sta bila izvoljena general Avcrcscu in bivši minister Bad?j-au. Epidemija na Španskem. DUNAJ. 2. (Kor.) Po poročilih iz Španske ima tamkaj vladajoča epidemija le značaj lahke influence. Smrtni slučaji so izredno redki. MoČng razširjenje epidimije je posledica nenavadno velike temperature. PODLISTEK. Pusfeolovceva sapi Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — To iz.veste takoj, gospod baron. Ko smo prišli tjakaj smo se vsedli v lopo ob Renu ter smo peli, rili pivo in kadili izborne vtihotapljene smot-I ke. Žep sem imel do polovice poln denarja, za katerega sem obigral svoje tovariše v različnih igrah, in žvenketal sem žnjim, da bi se poba-hal in da so morali misliti ljudje, da sem izredno bogat človek. V tem pa je prišel v našo lopo tudi narednik moje stotnijc, ki je bil zelo priljubljen pri lepem spolu in je zaradi te svoje priljubljenosti tako slovel, da so ga imenovali »Srčni ključ«. Vihal si je brke in je vodil za roko svoje dekle, katero sem poznal po videzu in ki mi je, ko sem je srečal slučajno, z izzivajočimi pogledi kazala, da mi je naklonjena. Povabil sem to priliko, da sem lepotico sedai pogledo! na tak ' Slovenec fssarju. Po vzsledti starih zgodovinarjev, ki so z namišljenimi govori svojih junakov oživljali pripovedovanje, je mojstrsko pero spisalo sledeči osnutek govora, ki bi ga mozel ali ntorai govoriti pred cesarjem voditelj slovenskega odposlanstva, ki b! i bilo pozvano, da odgovori na nemške -v- očitke iu i>btožbe. - Uredništvo. Presvitli vladar! Nič ::as ni presenetilo, da si nas pozval pred Svoj prevzvišeni prestol, da se operemo težk-obdolžbe, izrečene na tem mestu zoper nas, al! pa da sprejmemo svojo obsodbo. Pravica gospodarja. ki ne more trpeti nereda v svoji hiši, in pravičnost sodnika, ki ne zavrže, dokler ni slišal tudi zagovora, velevata tako. Ni nas torej presenetil Tvoj ukaz. Ce r.as je v prvem hipu vendar zabolelo, da moramo kot toženci pri-J *: e, dobrotljivo odpustu Giej, malo jih e med nam:, ki tekom teh štirih let niso izgubili v Ivojih vrstah ali sina ali brata, mnogo pa takih, ki jim je scvi c.žna kroglja razsula še doin ter opu-itoši'a vrt i:i njivo. Poznamo pa svoj neizmerno težki poio/aj in rastočo moč v svojih sredstvih nikdar izbirčnih tožnikov. Za to ni več grenke misli v nažih srcih, marveč čut hvaležnosti, da si nam omogočil obrambo: od vseh drugih besed, -bičajnih ob takih prilikah v teh svitlih dvoranah, nas v Svoji naklonjenosti odvezi, da jih tožnik ne zavije tako, kot da pričakujemo milosti, ne pa pravice. Kdo smo? Majhen rod, brez imena in bogastva, t«oog na spo> . nih, in še ti, ki jih imamo, nas bolj teže, nego dvigajo. Naša dedščina je zvečine skopa r GTickod celo beraška zemlja. Naš največji zaklad :e. po rz dela voljnih in dela zmožnih rok, naš 'ezik. Njemu ie bila posvečena vsa skrb in ljubezen naših najboljših mož, a še njega nam je ho-"ela vzeti sila močnejših z odkrito in tiho pomočjo tistih, ki so p'isegli, da bodo služili vsem in Tebi, način, in ona se mi je prav prijazno pesmeh-ljala. — Ali ste bil pravi ptiček 1 — Da, gospod baron, bilo je ravno tako kot je bilo v Ville d' Avray: vrag se je vtaknil vmes. Pivo, ki sem ga popil, dim smotek, smehljanje In pogledi dekletovi, vse to mi je udarilo v glavo, in končno sem stopil k mizi, kjer je sedela s »Srčnim ključem*. XXIV. Narednik. — Prav tedaj! — je nadaljeval Hannibal, •— ko sem stopil k mizi, je »Srčni ključ« hotel plačati svoj zapitek in je vzel iz žepa nekoliko pe-tač. — Strela, gospod narednik, — sem dejal, — ali ste bogat človek! — Da, dečko moj. — je odgovoril; zasedaj sem dobro založeu. — Ce vam je prav, gospod narednik, pa bi poigrala za takole petačo. — Torej imaš tU'*' denar, dečko? — Imam nekaj. ne pa enemu. Za se je kazalo, da brez sledu -izginemo s pozorišča, kakor smo stopiii nanje. Rob-stvo se je vlegalo že na naše duše In tavali smo, kolikor nismo bili potiskani, svojemu lastnemu grobu naproti. V tem poslednjem hipu pa se je užgal krvavi blisk in posvetil tudi v jamo, ki je zevala že tik pred nami. Takrat pa se je nam noga ustavila, srce je zaječalo v obupnem »ne* k smrt; obsojenega, roke so se napele In strgale suženjski povodec, a danes ori od škofovske palače do radrje selske bajte zmagoviti » ne« k življenju odločenega. Ne! Nočemo v smrt, aaipak iščemo poti, ki nas popelje v življenje, kakor ga uživajo srečnejši sosedje, gospodarji in ne hlapci na svojem. To je naš cilj. naš najmilostljivejši vladar. Ce je že to greh in zmota, Te imamo samo udano prositi, da odstopimo. Predober in premoder pa si, da bi nas zavrgel samo za to, ker s: skušamo priboriti, kar drugi že davno imajo. Morda pa blodimo za ciljem po slabih potih? Po potih, ki vodijo do Tvo-;e:;a in Tvoje prejasne staro sla v ne hiše ponižanja in pogina? Le !;: aikovldnost in s^mopašnost more biti, ki se s takim sttmničenjem skuša vriniti med Te, Ve-ličanstvo, in nas. Poročali so Ti o slovesni izjavi, s katero so pred letom dni stopili pred svet in pred nas naši poklicani zastopniki inkateri so se od takiat pridružili v jedinstvu in navdušenju, nc-poznanili doslej, vsi izmed nas, ki jih strahopet-nost ali doblčkarija ne odvračajo cd nje. V polnem sosJasju z njo — dovoli premilostluvo, da govorimo tako trezno, kot mogoče, da tudi senca fcinav-ščine ne pade na naše besede — v polnem soglasju s to izjavo Te torej zagotavljamo, da šenoben razsoden človek ne misli na odpad. Se nimajo sladke obljube z 'ene in grožnja smrti z druge strani moči dovolj, da bi zatemnile staro spoznanje, ki r.as uči, da se v razvalinah Tvoje hiše poruši najmanj eden in baš tisti vogel naše stavbe, od koder imamo svoboden pogled in svobodno pot v širni svet. Zbegal nas ni niti Tvoj prvi svetovalec, ko se je. ni dolgo tega. postavil na stran tistih, katerih pohlepnost iz nasprotne smeTi sega še po več, nese samo po tem kosu naše lastnine. Kakor visoko in kakor bhzu Ti stoji, — ne moremo združiti s podobo, ki io imamo o- Tebi, da bi bile one besede več nego izrc.z njegovega mnenja ttsisga dne. Saj pomenijo, :»ko bi se vresni-čile, gotovo smrt za nas! Se živi tradicija. Narod seljakov smo, ki se ter.ko loči od starega še, ko so kupci in preljMPci že novo prodali. Ne zatajimo st< rega Boga, tudi če nas tepe, in za Njim stoletja Tvojemu rodu izkazovali pokorščino. Kedar so zahtevali našo- kri. smo jo dali lažje, ker so nam rekli, da je za cesarja; kedar so nam jemali plod naših žuljavih rok, smo: ga utrpeli lažje, ker je bilo cesarjevo povelje tako; m čc »o bogataši ia mogočneži iz svojih zakladnic dali več, smo mi dali vse, kar smo premogli, in nismo vprašali za plačilo. Se nam je vse to v krvi in v duši in ZCiii ravno Tebe, čegar viteška zaupljivost ie vzbudila zaupanje. Vsklilo ie, kakor že dolgo ne. Bival si sam večkrat med nami; vpraša} še Svojo Piesvitlo družico, ki Te je spremljala In je z nezmotljivim instinktom ljubeče žene brala v naših srcih, dobrotljivo Ti potrdi, da ne lažemo. Nič torej lažje, nego ohraniti si nas, Veličanstvo. Sanic - podaj nam roko! če "bi bilo še treba drugih skušenj, izučila nas je vojna, da Tebi iti sebi služimo najbolje, če ni tretjega med Teboj in nami. Ne tožimo in ne eohžimo, če tudi smo britko čutili težko pest njegovo in nespretnost, da ne rečemo: nasprotnost tistih, ki fci nas bili imeli čuvati v Tvojem imena. Zakaj človeško je, da so hoteli svoj del zase vsi, ki so stali med tronem in nami. Tako je prišlo, da nobena cesarska milost p\ bi'a izvedena popolnoma In da nič. našega ni dospelo v svoji prvelsosli in ccloii do Najvišjega prestola. In tako je moglo priti slednjič, da se ie v Tvojih višavah zdel "naš največji napor le slabo In po sili izpolnjena dolžnost, nam pa pri vsi dobri volil brezuspešen in zato v licetrcr-stvo prehajajoč trud. Od tod vsi varani upi, pri nas. od tod čut slabo poplačane dobrote pri Tebi in Tvcjih. od tod vsa nesporazumljenja, vse zlo in naš večni konflikt med dvema dolžnostlnia Ce so v tem konfliktu poedinci podlegli, nihče ne zagovarja. Sto in tisoče pa ga je častno rešilo s buirt'O za Tvoj prapor, in na nas vseh l*zi ta razdvojenost kot težka mora. da je nepopolno vse kar prihaja iz naših rok. Reši nas te mftre. daj nam možnost, da ne samo ne btmo živeli v večnem strahu in boju za to, kar j; sasuo naše, marveč je tudi množili po vseh svojih močeh in zmožnostih, vedoč, da — kar ust valita genij nafoda in naša pridnost — ostane nam in Tebi, neprikraišano po nasilnem deležu onih nepoklicanih tretjih. To možnost pa nudi od pamtiveka vsakemu narodu le lastna državna organizacija. Kjer te nI. zastonj iščeš one vi-š!e, iuejo narodnosti in gospodstva združujoče e-note, ki le bila v dobah najlepšega procvita Še vedne in povsodi najvišji ideal in največji ponos narodov, pa tudi najtrdnejša podlaga države, ki ie no!)«« mehanizem sile ne more trajno nadome- _ Odkod, če smem vprašati, ne da bi bil radoveden? , , . _ VČerej sem ga dobil od doma, ravno v pravem času. — sem dejal in požvenkal z denarjem v žepu. _pa naj bo, — i® <3cia* narednik, ki se je smatral za' izbornega igralca; — pa igrajva. Natakar, karte, pa hitro! — Natakar ie prinesel Karte in pričela sva. Sreča mi je bila mila. in dobil sem prvo partijo. — Na revanšo, — l'e dejal narednik. — Prav rad, gospod narednik. — Dobil sem tudi drugo partijo. Narednik se je razgreval vedno bolj in Je hotel, da nadaljujeva. Vsi tovariši so stopili okoli naju. Narednikova ljubica ine ie pogledovala vedno ognjeviteje, čim več petač je prišlo Iz narednikovega žepa v mojega. V pol ure ie bil narednik popolnoma suh. Vstal je, zaklel kot pagan in prijel svoje dekle, da bi odšel. — Počakajte še trem+tek. — sem delal. (Dalje.) stitl. Res je, da taka oigrttil-tac.iia izključuje hegemonijo enega nad drugim, • omogočuje pa, kar je neprimerno, več - vredno, svobodno sklenjeno zvezo med njimi. In če so vsi pripravljeni odpovedati se samostojnosti, kolikor zahteva ^celokup-nost, smo mi zadnji, ki se bomo branili. Ne bomo se branili niti mi, niti naši srbski in hrvatski bratje, s katerimi smo si v sili časov podali roko. Enega rodit, malo da ne enega jezika smo, obdani od enakih in deloma istih nevarnost?, vsak zase prešibek, da ga novodobno, v znamenju koncentracije sredstev in mas razvijajoče se življenje ne pogoltne ali vrže ob kraj v mrtvo vodo. Najožja zveza z našimi brati nam zato ni !e vprašanje izgube in dobička trenutne politične bilance, marveč življenskl pogoj in iz dnij našega prvega probujenja naš najlepši sen. Nič in nikdo nas ne loči od njih. In tako bodo tudi nje, Srbe in Hrvate, varovale pobratimstva vernost, pogled v minulost in zdravi razum, da ne zagrešijo felonije, h kateri bi jih za ceno naše glave rada zapeljala lokavost, prozorna za vse, same ne za zapeljivce. Zato nam Slovenija ne zidošča, zato se tudi tu pred Teboj priznavamo k Jugoslaviji, udano in odkrito, kakor so vse berede naše. Znabiti, da najamejo naši tožniki ravno zato še nove priče zoper nas in da jim bodo rri tem pomagali tudi škodljivci in krivi preroki iz naše srede. Nič zato — tudi te zlorabe Tvoje doorotljivosti se bodo sramovali, ko si izpolni naš in njihov čas. Po tej poii torej. Veličanstvo, hočemo do svojega cilja. Nimamo pravice niti predrznosti, da bi Te vprašali, hočeš nam jo li zastaviti ali o-lajšatl. V trdni veri pa, da se nam odpre, dovoli nam premilostljivo še zadnjo željo, namreč, da bi mogli naš! to/niki takrat, stopiti s tako čisto v jš jo pred Te, kot mi, Veličanstvo! Rasna politiitse vastl, Kdo spravlja avstrijske notranje problemo v zvezo z vojno! O porazdelitvi v okrožja, kakor jo je začela Scidlerjeva vlada izvajati na Češkem, je prinesla Frankiurter Zeitung* te dni nastopne pripombe: >>Cc presojamo naredbo dobrohotno, moremo videti v it tej skromen začetek, prvi korak na potu, po katerem treba iti dc konca, ako naj Nemci na Co?keni utirat pridejo do miru. Ta pot je popolna dogradba okrožne ustave, o-krožnih zastopov rr. vseh njiii nalog. Pred dvana-stimi leti 5c s«tno čuli iz nst Kramafa samega, da je porazdelitev po okrožjih nedolžen kos upravne reforme, ki mu z narodno-poiitičcega stališča ni možno oporekati. V bistvu sedanjega sntatitizma je pa, da treba odklanjati ta nedolžni kos upravne reforme, I:cr ovira češki narod na izpolnjevanju njegove svetovno - politične naloge v boju proti nemStvu! Zato le tud! ?2š;o!*>*'*tev te reiorr"? odvisna od izida svetovne vojne! Ce se ne posreči prisiliti antanto, da se odreče svoje volje za uničenje Nemcev, tudi Cehi ne odnehajo od tega, da bi v Avstriji s težo svojega števila in svojih zvez izsilili tako uredbo, ki bi napravila polagoma iz države ovna-naskakovalca proti Nemčiji. Ako pa se načrti antante izjalove, ho možno govoriti tudi s Čehi. Seveda bo potem naloga Nemcev ta. da idejo ovnov - naskakovilcev končno veljavno odpravijo s sveta. Za razgovor o tem bo čas po vo«ni. Toliko časa pa imajo dogovori o poglobitvi In do-gradbi zveze le problematično vrednost.« — Zanimiva so ta izvajanja v odličnem nemškem listu, kajti razkrivajo nam sedanjo nemško dušo. Iz pol obraza se odražajo r.ajbol-e r.ade, druga polovica pa izdaja bojazni. Vidijo SeidJerjcvo vlado r.a pravi poti, ki uaj prinese Nemcem -mimo življenje«, obenem pa se boje, da bi svetovna vojna mogla zagraditi to pot. Da, celo to govore, da so dogovori glede poglobitve Nemčije dvomljive vrednosti do časa po vojni! Interesantno zares, obenem pa t;:di značilno in pcučno, ker nam ovaja. kako neiskrene, kako zavratne in hinavske so vse tiste njih obtožbe na račun Slovanov v Avstriji, češ, da pričakujejo uresničenja svojih strimijenj cd — antante <*bitstvo amantizma). od izida vojne!! Tu vam sedaj govori Nemec naravnost, da je uresničenje njih zahtev odvisno od izida vojne! Spravlja vprašanje reform v Avstriji v zvezo z vprašanjem, ali zmagate centralni vlasti! Saj pravi brez ovinkov, da so vsi dogovori za poglobitev zveze do zmage centralnih' vlasti problematične vrednosti! Tako se z eno stranjo obraza vesele politike Seidlerja, z drugo pa kažejo bojazen, da iz vsega skupaj ne bo nič. Pol smeha — pel joka! Naj torej še enkrat pribijemo dejstvo, da so Nemci tisti, ki spravljajo rešitev notranjih vprašanj v zvezo z vojnimi dr godkl! Dr. Nikola Tomašlč, nekdaj desna roka glascvi-tega Khuena in pozneje ban Hrvatske, je umrl te dni, kakor r-mo že javili. Umrl je osamljen in obsojan od svojega naroda. Srca ni poznal na svojem političnem delovanju: bil je nasilen in ciničen proti vsakomur, celo proti svojim podrejenim oddelnim predstojnikom. Razpolagal je z velikim znanjem in je izrabljal proti svojemu narodu. In dosegel je veliko karijero. Za vso njegovo mora-lično in politična konstitucijo je značilen nekdanji njegov izrek, da mu je Khnen >gospodar, vodja in učitelj«. Na Tomašiču vidimo, kako nima narod nič od ljudi, pa naj so še tako polni znanja in naobraženosti, ako so ciniki in nimajo srca za svoj narod. To je bila tragika življenja Tomašičevega. — Poreče se morda, da se s tako strogo sodbo o mrtvem pregrešamo zoper tisto vzvišeno pravilo: Ne govori slabo o mrtvih! To velja pač za človeka, ne pa za politika. Delovanje poslednjega po-seza v interese javnosti, more biti blagonosno ali pa pogubno za skupnost in zato spada pred sodni stol pravične in objektivne zgodovine. Po Zagrebu se širijo vesti, da je pok. Tornašič velik del svojega premoženja — ki zr.aša okolo dva milijona _zapustil v narodne svrhe: jugoslovanski akademiji, vseučilišču in »Matici Hrvatski«. Tudi ta čin _ da-si tako kontrastira z r.jegovo minolostjo _ se da razlagati psihološki, da se Je pred bližajočim se koncem morda zganila v njem narodna vest; morda je hotel popraviti, kar je grešil. Ali tudi to ne more ublažiti stroge sodbe o njem. Prvič zato ne, ker tudi milijoni ne morejo popraviti zla, ki je je tekom dolgih let provzročil svo- jemu narodu; a v drugo iu posebno še za to ne ker' ie prišel kes še le tedaj, ko ni imel nič več pred seboj, ko nI imel nič več pričakovati od življenja. Kaj drugega ti bilo, da Je s takim velikodušnim činom hoiel popraviti greh v času, ko je imel še kaj življenja pred seboj in bi bil mogel še takemu činu pridružiti delo svojega uma in znanja na korist naroda. V takem slučaju bi radi tudi pozabljali in odpuščali. Volilo narodnim institucijam bo — to radi priznavamo — izdatno na korist narodnemu kulturnemu snovanju, ali slike Tc-mašiča, ki mu je bil Khuen gospodar — ne more popolnoma izbrisati v narodu. SlovensKo narodno tališče c-b Mri]!. Kakor 3c nam poroča, je novoizvoljeni odbor Dramatičnega društva z vso vnemo pri delu, da ustvari vse potrebne predpogoje za otvoritev našega gledališča. Zasiguralo si je predvsem moža, ki ga postavi r.a čelo temu našemu kulturnemu zavodu in je stopilo tndi že v dogovor s poklicnimi tgialci, ki jih mlsii angažirati ?a prihodnjo sezijo. Ali ne siuvuio se zadovovljitl s tem, da o r.ogo« čitno samo to fezijo, trčba je misliti dalje — na stalno slovensko gledališče v lastnem Talljlnem hramu. Med vojno ie sicer ta cilj nedosegljiv, ali položiti hočemo vsaj temelj, da bo šlo potem, ko bodo dani enkiat za to vsi pegoji. katerih eden je tudi svetovni mir, grajenje tdn hitreje od rok. Sa-meobsebi umevno je, d.i brez požrtvovalne darežljivosti ne bo šlo. Tudi prva sezija bo mogoča le cb izdatnih prispevkih denarnih zavodov, privatnikov In širše javnosti sploh. Odbor Dramatičnega društva je. kakor se nam poroča, tudi že v tem oziru napravil odločne in Izdatne korake, In kakor slišimo, so se naši denarni zavodi odzvali zelo Častno klicu buditeliev naše Talile. Ali si-mo te podpore seveda ne bodo zadostovale, treba se bo obrniti, kakor že rečeno, tu Ji ni širšo javnost. Prepričani smo, da se bo ta z veseljem. da, z navvduSeniem, zavzela za to vzvišeno Idejo — za idejo stalnega slovenskega daiišča v lastnem Taiiiinem hramu. Kakor se nam poroča, bo zgoraj Imenovani odbor te dni razposlal vsemu slovenskemu časopisju poziv na ves slovenski narod, da po!o?i z denarnimi prispevki tcaielj tržaškemu slovenskemu gledališču. Krfkor bo liibljansko gledališče ver iti središče za vse ostalo slovenske odre, tako :rr^ tržaško gledališče svojo čisto posebno važnost, ne le za slovenski, temveč za ves Jugoslovanski narod. Predstave, ki so se v komaj ubeglein času vršile na tržaškem cdru pod vodstvom moža, ki ime prevzeti ravnateljstvo Ma5ega ptedaU'v-i, nam rorok, da se bo naše gledališče kar mahoma dvignilo ua tisti visoki umetniški nivo, da bo naš Taliiin hr«m s svojim sedelem v največjem slo-venskeni mestu, ki leži na najbolj okrožeul točki bodoče Jugoslavije; mogočen klic vsem onim, ki r.as Jugoslovanov tn ob Adriji še danes nočejo videti. Zavedajoč se svoje dolžnosti, da storimo vse. kar inorr Koristiti Ideji stalnega slovenskega gledališča v Trstu, opozarjamo že danes na gorilme-novanl poziv, da se ws slovenski narod strne v požrtvovalni navdušenosti in podari tako sam sebi — slovensko narodno gledališče ob AdrtJ!. AH ne samo posameznici, tudi društva na! bi se odzvala klicu. Ravno društva kot taka morejo izdatno pomoči in sicer z velikopoteznimi priredit-, v-mi v prid fondu za bodočo scziio In stalno slovensko gledališče v Trstu. AorovSzaci js&e stvari* NOVE PRODAJE KRUHA. Da se odpravi gneča v sosednjih prodajalnicah kruha, se 15. junija i. 1. otvorite dve novi proda-jalnicl kruha iu sicer na trgu sv. Katarine št. 3 hi v ul. Carintia št. 12. Vpisi v sezname odjemalcev^ za ti prodajalnici se sprejemajo v krušnem uradu (ul S. NicolO št. 12 1 ) do 12. junija. * * m R!BF. Do ponedeljka, 3. t. m., opoldne so se oddale rr-; bc na 15.087 izkaznic, veljavnih za 48.903. N.i vrsti ostane cdrezek 1. do št. 30.000. Za danes ie pričakovati precej rib. * • * KONJSKO MLSO ZA NE1MOVITE SLOJE. Prodaja konjskega mesa za neimovlte sloje se prične danes, v torek, v če naznanjenih mesnicah in še naslednjih: G. Misle], ul. S. Maria Magg. 2, Lisiak, ul. Industrla 8. — V sredo: A. Cusir.a, nI. Giulia 62, Q. Nordio, ul. Pane 3. Predaja kuriva. Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice. Sv. Vid: št. 1001—1750 (ob. 20) in it. 1—2.i'J (ob 21) 4. 6. ul. Lazz. vc.chio 7, Št. 240—339 (ob. 21) 4. 6. uL S. Lucta 2, št. 340—100 (ob. 21) 4. 701—620 (ob. 13) 4. 6. ul. P Diacono 6, štev. 821-980 (ub. 13) 4. 6. ul. Guardia 42, št. 981—1050 (ob. 13) 4. 6. nI. S. Marco 16, 84 vin. za kg. — Kjarbola zgornja: Št 201—3C0 (ob. II) 4. 6. ul. C.' Cancellieri 110 86 vin. za Kg. — Kiadin: št. 1—90 (ob. 12) 4. 6. uL Foscolo 19, 84 vin. za kg. — Ro-col: št. 1—80 (ob. 10) 4. 6. ul. Settefontane 52. — Vrdela: št. 66—77 (ob. 12) 4. 6. ul Scoglietto 47,' 86 vin. 2a kg. — Sv. M. M. zgornja: št. 1—60 (oh. 8) 4. 6. ul. Bivio. 86 vin. za kg. Stran n. „EDINOST* štev. 249 __V Trstu dne 4. Junija 1918 20 kg na ru»senc izkaznice. • Staro mesto: Št. 451—701 (ob. 10) 4. 6. ul. Volto 2, št. 702—952 (ob. 10) 4. 6. ul. Cereria 2, žt. 953— .1203 (ob. 10) 4. 6. ul. Artisti 4, 84 vin. za ks. — Nova mitnica: št. 1—1000 (ob. 10) 4. 6. ul. Amalia 13, St. 1001—1220 (ob. 10) 4. 6. ul. Scussa 12, št. . 1221—1720 (ob. 10) 4. 6. ul. S. Zaccnaria 3, št. 1721—2120 (ob. 10) 4. 6. ul. Scussa 1, št. 2121— ' 23S5 (ob. 10) 4. 6. ul. Paduina 13, 84 vin. za kg. — , Stara mitnica: št. 3231—3356 (ob. 8) 4. 6. ul. Sette-: fontane, Galopin. št. 3357—3636 (ob. 8) in št. 1— '730 (ob. 9) 4. 6. ul. Madonnina 39, št. 731—980 (ob 19) 4. 6. ul. Conti 2, št 981—1130 (ob. 9) 4. 6. ul. :Madonnina 24, št. 1131—1255 (ob. 9) 4. 6. ul. Medi? 8, 84 vin. za kg. — Sv. Jakob: št. 804—80f (ob. 7) in št. 1—58 (ob. ob. 8 4. 6. u!. Giulinni 21 'St 59—158 (ob. 8) 4. 6. ul. Concordia 5, št. 159-'558 (ob. 8) 4. 6. ul. Rivo 10, št. 559—S08 (ob. 8) 4. 6. u!. Guardia 9, št. 609—668 (ob. 8) 4. 6. ul, Giu liani 12, št. 669—805 (ob. 8) in štev. 1—270 (pc-,ob. 9) dne 4. 6. ul. Concordia 17, 84 vin. za kg. — Rojau: št. 151—315 (ob. 7) 4. 6. ul. Mirti 17, 86 :vin. za ks. — Kolonja: št. 1—51 (ob. 8) in štev 1—51 (ob. 9) 4. 6. ul. Cologna 2. 84 vin. za kg. Premog (fos^iie.) 20 kg na modre Izkaznice. : Sv. Vid: št. 1—880 (ob. 34) 4. 6. ul. Lazzarctto .vecchio 17, 1'46 za 10 k s. — Novo mesto: št. 251— }786 (ob. 37) 4. 6. ul. S. Franccsco 2, (1*46 K za .10 kg. — Sv. Jakob: št. 741—S00 (ob. 43) 4. 6. ul 19, 1*46 K za 10 kg. Skedenj: št. 351—400 (ob. 18} '4. 6. uL Skedenj 125 (1*66, K za 10 kg. Koks. 10 kg na modre Izkaznica. Staro mesto: št. 251—390 (ob. 36) 4. 6. u!. Fon-.tanonc IS, (2'62 K za 10 kg). — Sv. Jakob: štev. 801—S00 (ob. 43) 4. 6. ul. Guardia 9, 2'62 K za 10 ks. — K jarbola zgornja: št 10!—200 (ob. 38) 4. 6. 'ul. Giuiiani 12, 2'62 K za 10 kg. — Sv. M. M. fpodnja: št. 251—325 (ob. 22) in štev. 1—22* (cb. 23) 4. 6. ul. Rivo 10 262 K za 10 kg. — Greta: "št. 1—100 (ob. 19) 4. 6. ul. S. Anastasio 9, 2'62 K "za 10 kg. — Rocol: št. 251—350 (ob. 39) in štev :1—1O0 (ob. 40) 4. 6. ul. Setleiontanc. Galopin, 2*62 •K za 10 kg. ____ Domače ves^I. Seja odbora Političnega društva »Edinostih sc bo vršila Jutri, v sredo, 5. t m., ob 4 popoldne v društveni sobi v ulici sv. Frančiška 20 Ker so na ♦dnevnem redu zelo važna vprašanja, so odbornik-" 'in namestniki naprošeni, da pridejo v polnem številu. Predsedništvo. Sestanek v Slovanski Čitalnici se bo nadaljeval dar.es, v torek, 4. t. in. ob 7'A zvečer. Da ne bi sc preveč zategnil v noč, so vsi naprošeni, da pridejo točno ob določeni uri. Odbor Pol. društva r Edinosti«. Nemščina v primorskih ljudskih šelafc. Pred dvema letoma 3e tržaški c. kr. namestnik odredi! uvedbo nemščine v drugi razred slovanskih in laških ljudskih šol. Vsled protesta naših poslancev " je pozneje to odredbo prekMcal glede istrskih šol. t na Tržaškem je pa ostala v veljavi In vsled tega se uče v tržaški okoiici slovenski otroci v dru-gen: razredu treh jezikov: slovenščine, lamine in nemščine! Kdor ima količkaj vpogleda v dušo sedem, do osemletnega otroka, se mera čuditi taki vzgojni b uda! os ti. Žc učenje laščine kot drucesrn deželnega jezika v drugem šolskem letu je pedagoški nesmisel, pa to opravičuje vsaj dejstvo, da laščina tržaškim otrokom ni tuia, ker jo slišijo več ali manj v javnosti, na ulici; drugače je pa z nemščino. To le vendar v tržaški okolici popolnoma tuj jezik. Pes ie, da so naši otroci obdarjeni poprečno z večjo zmožnostjo za nauk nego drugi, a mučiti mladino v tej dobi z dvema tujuna jezikoma, poleg normalnega pouka v materinščini, je nedopustno. 2e prihajajo! Misiimo. da je med vsemi listi, ki st tiskajo danes v Trstu, pač Faiduttijev >L' Ecco del Liloralc« zadnil, ki bi smel govoriti v imenu tržaškega italijanstval In izpregovoril je v stvari. \ kateri bo vsak pametni človek, ki ni prespal današnjih časov, smatral hujskanje za tako ogabno, da mora pljuniti na list, ki se je drznil priti žnjim v svet. Kakor ie znano, se pričnejo v soboto v gledališču »Politeama Possetli«. operne predstave zagrebške opere, ki slovi med prvimi v naši dižavi. i L" Eco« pa jc zajezikal ob tej priliki takole: s.....se, astrattamente parlando del caso no- stro, poteva Interessare d* utlire it rNicola Subic* c magari anehe la >Sposa vcitduta«, almeno per coloro che masticano qtialcosa di croato o di slavo, il pensiero d' assistere nui, al Politeama, al nostro iRigoletto*. alla nostra »Traviata«, alla nosna -l.ucia« cantati in croato — c fossero anehe cantati da angeli e acccmpagnati da chertibini — si presenta cosi crudelmente ironlco, cosl huffa-uiente brutale, che clii non lo sente, o ha i nervi d' un pachiderma. o non £ dei nostri paesi. Que-sto ci e sembrato notro dovere di dirc, sina lra et studio, perchd non sembri che ormai, col pre-testo dclia i;uerr:! c dei'a pacc, cuah:nque cosa sia iecito-oiirirci, quaT'.mque iiiiiHIazione imporc;.« — Tako se drzne pisati list, ki ni niti odprl ust proti vsestranski germanizaciji v Trstu, ki je mo!č;'l napram nemškim predstavam v Verdijevem gledališču, ki ni- zini! niti besedice o ponemčevaniu v mestni občini, ki ni našel niti besedice proti nemški navtiki v Trstu, tako se drzne pisati list proti hrvatski operi v glcdalifču Politeama Ros-setti«, v katerem so se vršile naše prireditve že v časih, ko sc vsem gospodom, kar jih je dandanes okoli rEca« še niti sanjalo ni o tem gledališču.« Seveda proti germanizaciji ne najde *Eco« nobene besedice, ker bi se tako pač zameril tistim, od katerih prihaja germanizacija, In to bi vendar škodovalo gospodu Falduttiju in njegovemu lističu! Prepričani smo. da je tržaško italijanstvo prepo-šteno, in da preveč ljubi resnično umetnost da bi se dalo zavajati po takih nesramnih hujskarjih. Za »Ecoc pa, kdor je pošten, pač ne more imeti drugega, nego ogorčen; »Fej!« Nekoliko pojasnila. Z ozirom na naše včerajšnje poročilo o ustanovitvi »Narodnega Sveta* smo preicli sledeče pojasnilo: Z ozirom na vest v današnji številki Va.šega cenj. lista o seji izvrševalcih odborov Jugoslovanske Demokratične Stranke In Slovenske Ljudske Stranke glede ustanovitve ^Narodnega Sveta«, ki sc je vršila v soboto pop. v Ljubljani, in kjer je rečeno, da sem jaz zastopal pol. društvo »Edinost«, izvolite prosim popraviti to vest v toliko, da nisem zastopa! pol. društva Sferna je iskl^žen© da hi se imetniku vojnih posojil moglo V TEJ DR2AVI KEDAJ GODiTI SLABŠE, kot pa imet-aikii drugih imovinskili vrednot. — Finančni mi-'ister dr. baron Wiint ner. — UPOŠTEVAJ TO IN PODPISI! »Edinost«, ker nisem imel nobenega pooblastila in ker to — v kolikor ie meni znano — ni bilo povabljeno k omenjeni seji. Nahaja! sem se slučajno v Ljubljani in so me gospodje, ki so se udeležili omenjene seje, naprosili, da se je v svrho informacije udeležim tudi jaz in da potem v Trstu o tem poročam. Ker ni bilo stališče pol. društva *Edi-nosU s tem nikakor tangirano, nisem našel nobene ovire, da se ne bi vabilu odzval. Pripomnim naj Še, da je bila ta seja sklicana !e v svrho, da se sporazumeta J. D. S. in S. L. S. glede osnovnega statuta »N. S.«, ki se dopošlje drugim strankam, torej tudi političnemu društvu »Edinost«, da se izjavijo. — Toliko v pojasnilo, da nc bo nespora-zum ljenja. Z odličnim spoštovanjem: dr. Ivan Marija Cok. Trst, dne 3. 6. 1918. O Karlu Linhartu, ki je bil »zastopnik Slovencev« pred vladarjem, piše »Hrvatski List«: Kaj ie urednik »Štajerca«, slovenski pisanega nemškega lista, kot oseba in politik, to je poznano vesoljnemu jugoslovanskemu svetu. Linhart je večkratni renegat, bivši socijalist, politični afarist in ^edaj plačan agent Nemcev na južnem Štajerskem. Torej človek brez značaja, s katerim sc v dostojni družbi ne more občevati. Iu tega človeka so Nemci provedii pred samega cesarja, da govori v imenu Slovencev! To je nečuvena zloraba cesarjevega zaupanja. Da so takega človeka predstavili Njegovemu Veličanstvu, to je višek nem-iko-nacijonalne breztaktnosti in brezznačajnosti. In ti ljudje hočejo zastopati čast in interese države In dinastije! — »Arbcitcrwilie« (socijalistič-no glasilo) pravi, kako je bil Linhart nekdaj slovenski socijalni demokrat j-črnega spomina«, a sedaj da je »nemško-slovenski kmečki vodja«. »Ar-beiterwille« bi nam mogel servirati še mnogo pl-'.anterij iz časov, ko -je bi! Linhart socijalist. Bleščeč zgled rodoUubla. G- K. F. cd Sv. Ivana je šla za par dni v rojstno mesto Postojno. To pri-iiko je hotela uporabiti, da nabere kaj med zavednimi Postojne! za šenividsko šolo. V to svrhe si je izposlovata od CM podružnice pooblastilo in je nabrala na nabiralni poli 243'90 K. Slovenke, evr Vam zgled, kako sc uspešno dela za narod! Rodoljubnim Postonjcem pa prisrčna hvala na dokazu bratske ljubavi! Popravljanje vodovoda. Uprava mestnega vodovoda javlja v pomirjenje občinstva, ki se le prerado razburja ob vsaki priliki, če se popravlja vo-fovod, da se je tudi za sedanje popravljanje vodovoda na Lesnem trgu ukrenilo vse potrebno, da se voda nikakor ne pokvari. Ves okoliš, kjer se popravlja vodovod, se je natančno desiniiciral z apnenim mlekom, cevi se tudi enako razkužijo In Dotem dobro izperejo z brojniško vodo. Pozneje se tudi voda preišče bakterijološko, da se ugotovi, kedaj doseže povoljno čistost. Priporoča se pa strankam v onih hišah, v katerih se je zaradi sedanjih poprav voda popolnoma zaprla, da tedaj, ko sc zopet odpre, vodo prevrevajo, preden jo *>odo uporabljale, in to tako dolgo, dokler se jav-n ne razglase ugodni rezultati bakterijološke preiskave. Osmo vojno posojilo. Od torka, 28. majnika sem, ie osmo avstrijsko vojno posojilo razpoloženo v oodpisovanje. Rok za podpisovanje traja do 2. julija. Tudi tokrat je mogoče izbirati med dvema vrstama posojila: 5J4 odstotnim državnim posojilom in 5H odstotnimi, od 1. septembra leta 1923, 'lalje na pol leta odpovedljivimi zakladnicami s septembrskim in marčnim kuponskim rokom. Odplač-Ijivo posojilo se je razkosalo vse do kosov po 50 K, dočim pa se zakladnice glase na najmanje 1000 K. Izdajui kurz za odplačljivo državno posojilo se je zopet določil na 92'5, oziroma po poračunu pol-odstotnega povračila na 92, za zakladnice pa na podlagi rentabilitete 6'43» (oziroma pri zaokrožc-nju nekoliko več) na 96. Obe vrsti osmega vojnega posojila uživajo pri oddajanju posojila itd. gotove pogodnosti kakor prošnja posojila, poleg tega pa še driiRe, ker bo 8. vojno posojilo po demobilizaciji jemal vojaški erar v plačilo za nakup demobi-lizacijskih predmetov in siccr po podpisnem kur-zu in bodo pri tekmi za aemobilizacijskc predmete mogli računati na to, da se bodo upoštevali pred vsemi drugimi oni. ki bodo plačevali z osmim vojnim posojilom. Pogoji za novo vojno posojilo so taki, da se mora z gotovostjo pričakovati popoln uspeh. Tedenski zdravstveni Izkaz. Mestni iizikat je v času od 25. majnika pa do 1. julija ugotovil 32 novih slučajev nalezljivih bolezni in sicer: davice 7 (Staro mesto, Stara mitnica, Skedenj po 2, Sv. Vid 1), škrlatlce 1 (Nova mitnica), trebušnega le-garia 14 (Stara mitnica. Sv. Jakob po 3, Sv. Vid, Skedenj po 2, Novo mesto. Nova mitnica, Farneto. od drugod po l), trahoma 10 (Stara mitnica 4, Sv. Vid, Sv. Jakob po 2. Staro mesto. Nova mitnica po 1). Umrla je za legarjem 1 oseba, v bolnišnici. Upravni svet Jadranske banke je določil naslednje podpore: Trgovski šoli v Trstu K 5000*—, Tr-govsko-obrtni šoli v Trstu K 500—, moški po-diližnici CMD v Trstu K 2000—, ženski podružnici CMD v Trstu K 500*—, odboru za ustanovitev slovenske šo!e v šentvidskem okraju 750'—, Glasbeni Matici v Trstu K 500'—, Zavodu sv. Nikolaja v Trstu K 250'—. Vsi zavedni Rojančani in RojanCanke ste vabljeni na sestanek, ki se bo vršil danes, v torek, ob 7 in pol zvečer v rojanskem »Konsumnem društvu«. Pridite vsi, da se pogovorimo o Krekovem slavju, ki naj sc vrši tudi v Rojanu. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu. Danes in jutri pevska vaja. Začetek ob 8 In pol zvečer. Pevovodja. Ljudska kuiižnica di]. fer. društva »Balkan« v Skednju posluje zopet redno vsako sredo od 4 do 6 pop. v prostGrih »Gospodarskega društva«. — Kdor še ni vrnil izposojenih knjig, naj stori to ob tej priliki. Obenem prosimo dobrotnike, ki imajo doma kakšne knjige, ki jih nc rabijo, da jih darujejo društvu. Knjižničar. Domačo zabavo priredi v soboto, dne 8. junija društvo ^Ljudski oder« v obeh dvoranah in na terasi »Del. doma« (ul. Madonnina). Sodeluje z raznimi pevskimi točkami pevsko društvo »Koloc; na programu so kupleti, šaljivi goveri, tombola s časom primernimi dobitki, ples itd. Pričetek ob S zvečer. Podrobnejši spored se objavi pravočasno. _Društvo, ki se s tako vnemo zavzema za Širjenje presvete med najširše kroge, je vredno podpore pri vsaki svoji prireditvi. Zato smo prepričani, da bo naše občinstvo rado posetilo to zabavo, ki obljublja biti res domača. Pisarna »Družbe sv. Cirila in Metoda« se nahaja sedaj zopet v svojih starih lokalih v »Narodnem domu« v Ljubljani. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici. Goriška podružnica Ljubljanske kreditne banke se je preselila zopet v Gorico, kjer je pričela 1. Junija L L zopet v polnem obsegu poslovati. Bančni prostori se nahajajo v »Trgovskem domu«. Mestna zastavljalnica. V sredo, 5. t m., dopoldne in popoldne se bodo prodajali na javni dražbi razni necragoccni predmeti (perilo in obleka), zastavljeni meseca oktobra leta 1917. na zastavne listke serije 142. DAROVf. — Barkovlianski knjižnici je poklonil g. Klemanso K 10'— in gdč. Milka Jež 1 knjigo. Srčna hvala! — Za barkovljanski otroški vrtec daruje gdč. Anica, in Marija Znideršič K 10—. Na poslovitve-nem večeru gosp. dr. Korošca nabrali v isti namen K 244'—. Vsem darovalcem najsrčnejša hvala! — Na narodni veselici pri Sv. Ivanu je nabralo omizje »Živila chcet!« K 123 za novo CM šolo v okraju Sv. Vida, in sicer so prispevali na dražbi z najvišjo vzklicno ceno gca. Olga Pečenko K 22 za prodanega fanta-»soldata«. Istega kupila ga. Zerjalova za K 40, ter segretega prodala Maksu Guliču za K 40. Gospod Jurca in njegova soproga sta kupila lanta-soldata z ohlajenim zadnjim delom telesa za K 21. (Denar hrani uprava.) — Isto omizje nabralo K 345* za oslepele slovenske vojake v »Odilovem zavodu« v Gradcu. Prispevali so gg: Zerjal Anton K 20, Jurca J. K 20, Godina Franc K 10, Gulič Maks K 20, Grižon Nazarij K 20, Gomsi MlkSa K 30, za prodane fajfe K 20, Bratuž Lojzka K 20, Katnik Zdravko K 20, Legovič Martin K 20. 2ejen Anton K 10, Šinkovec Ivan K 10, Valentič K 10, Pirjevec Franc K 20, Ci-goj Alojzij K 10, Lazar Marcclj K 10, dr. Slavik K 3, Mislej Josip K 10, Ferfolja Alojzij K 20, Bratuž Angela K 30. Cirkusdirektor K 4, dr. Delak K 2, Gruntar K 6. (Denar izročen gej. dr. Slavikovi). — Za krušni paviUon na narodnem slavju pri Sv. Ivanu je nabrala požrtvovalna gospica Milica Sancin-Gapa v Skednju med sovaščani vsoto 95 K. Darovali so po 5 K: A. Sanciu-Drejač, Ivanka Godina, Klara Cok, A. B., C. Valentič; po 4 K: Jos. Cividini, M. Zgavec, Uršca Cezarjeva, Viktorija; po 3 K: Pepca Flego. Iv. 2gavec, Vanca Ro-šotova, L. Lukarič; po 2 K: I. Grbec, Mara Godina, A. S-, Milica nabiralka, Mar. Tomaževa, Vinko Flego, Iv. KoŠauc, Ter. Piciga, Krauje Mar. Ma-kovec, Em. Sancin, Tončka Merlak, Ter. Toč, Ter. Sancin, A. Vekjet; po 1 K: Cecilija S., Ant. Godina, Flego AL, Frančiška Sancin, Luc. Sigmund, M. Vouk, Bric, Ant Pižon, Sabina; Zalka Novel 60 v, Sancin Karla Kotalj 40 vin. Vrli in vedno požrtvovalni nabiralki Milici Gapa srčna hvala! — Za slovenski oddelek organizacije oskrbnic vojniških sirot je nabralo učiteljstvo slov. .rojan-ske šole v počaščenje spomina ge. Uršule Bole 26 K. Češko Budjevičiva Kestavraciia (Bosa-fceva uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Odlatti (zraven glavne pošte.) Slovenska i>cstrežba in slovenski jedilni listi. HALI OCILASi. |5Xfl «0 elegantno mebliiano stamvanjp 2 SSlS S« sobi z uporabo kuhinj*. — Ponudbe : Bolokovič, ul. S. Lazaaro St 16, I. n., levo 31^5 n*Arfr«m pohištvo poročne sobe in za eno t-se- "rsumifi bo. vzmeti in bla ine. K/ane, ul. ^o-litario li9, L nad_ "257 ftfSfšff CA stanovanje v dvorcu: 2 soti, mai UtiUU M* sobica in huhiaja Naslov pove I up. odd Edinosti. 2:Jo nauči govoriti nemško in Italijan-Ulll&Iillll *>ko v treh mesecih Ulica Maioiica ! 17, II. ___2.-21 1 za tuhanje (r bosih) po 30 stot prodaja ] bteindler. ml Acguedotto 12 D 20 VfliiftpA za okn i (platnene, lesene, ali s amn^te) kupujem Najest« ceno in velikost. Prsracae ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti Zavese". _8 1 fEr**??l?fi ~a cepljenje trt približno tisoč ko-bUiHil«!!« tov proda mirodilnlca Ciltia u;ica Posta 6. _D 2*i za barvanje blaga najboljše vr^te t ro-riU^lVb daja mirodilnica Cillia uL Po-te 6. D 25 vžigalice na bencin in vžigalni trak se dobi v prodajalni Ste.ndler, ul. Acque-dotto 12. _p s Slnn*m bele platnene ženske čevlje štev, 38, nup«m tud že rabljene. Ponudbe na Inseratoi odd lek Edinosti. E. 9 InmakIniH 231 iivla v.-akteri predmet v moji &U(HI*njU!II prodaj ?». In i. Ka-lov pove Ins. oda. Edinosti. _3.01 ftftl*za hišna in poljska dela se ičoe. Plačilo LmlO po dogovora. Nastop lahko takoj Bole ojan. ul. Hcreri št. SO. 2*43 fV^HN izučeuSL strokovnjaka, operira kurja. ^U^pu očesa in neguje noge. Sprejema od i) * o poidne v ulici Carr^dori !>. B 21 PivftJŽlMKfH dobi takoj začasno službo pri dru-đltaZbUIljll žini 4 oseb. Živilske i k-znice mora i . eti sebot. — Plača po dogovoru Poauube : Meljavec, ulica Ant Stopp ni it 5. II._ SBhmša vsako vrste kupuje Babič Fran Moli no VfSCB grando 20. _2254 VataAMtf Anton Jerkič pos'uje r svojem ateljeja lOlOSrCl T Trstu. Via delle Posta it 10. i40 „llguore Mu" ^ protini) so prodaja v vseh lekarnah. D 16 NADOMESTILO MILA za pranje perila, itborno peneče n prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t j. 5 kg K 12 —, 1 *avoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega boja 50 kg. Belo m neralno mil'» za čiščenje rok in fiuejsoga peiila, 1 zavoj 32 kosov K — Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, le-f o oišeč, l zavoj 32 kosov K 18.— — Toaletno milo s fi i m vonjem, roža barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri v čg in naročilu naj se pnSlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vr^te-Izvozno podjetje M. Jflnker v Zagreba št. 33 Petnnjska ulica 3, liU teleion 23-27. imfSia ^regato Trsi Camjso S. Glacemo 2 priporoča cenjen, občinstvu svojo irsevino pisarniških In šolskih potrebščin Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst* i f reSolcio sc iatli meUtvenIfti v slov. Isz&su ZAHAVLU. Podpisani se hvaležno zahvaljujejo vsem sorodtrkom, prijatel^n: \n znancem, posebn > častiti duhovščini in slav. občinstvu iz Slivnega, za izkazano čast naši dragi nepozabni soprogi oziroma hčeri in sestri, gospej Alojziji Šusteršic kakor za obilo spremstvo na zadnji poti p kojnice. Uverjeni naj bodo, da nam Je bila njihova ljubav v največjo tolažbo v tej težki uri. SLIVNO-TRST, dne 3. junija 1918. 2alujo£i ostali. Kr. zaireKlio deželno hrvatsko gledišče otvarja abonnement za 20 predstav opernega gostovanja v gledališču „POLITEAMA ROSSETTK » ______ Cene so sledeče: Lože v pritličju............K 600.— Lože L vrste .............K 450 — Sedeži v pritličju z vstopnino vred . . , . . K 120.— Gostovanje se začne v soboto, dne 8. t. m., z opero „TRAVIATA" z Ado Sari v naslovni ulogi. Predbelcžbe se sprejemajo na Borznem tr, Uobavlj.i sano edlnrt češka tvrdKa - Jifi Finke ' Praga 11-1957. - Trorcaa ?s!iki nsisst, - JADBMKKA UMA [Trst, Cassa di Rls^arsnia 3 (Lastno posloofe) j Kapltafl in rezerva IS - FILIJA1.KE: Dunaj Tegethf»fsšid>s«s 7 9 Dubtovnik, Kotor, Ljubljana, vietkovič, Opitijd j Split, Š1 eni k, ZaJa~. VLOGE NA KNJIŽICE 31 O — a o-- otl dneva vloga do dneva rzdiga. Hentui davek piačuia banka svojega Obieitovaaje vlog na tekočem in žiroafuau p > dogovoru - Akre leti -' fceki in nakazaic na vsa ta-ia inozeaia:t* tr^i* KCFUJE IN PRODAJA: vrednostno papirja rente, obligacije, zastavna pi.-una. priionta •» delnice, srečko, valute devi er promesj itd Dajo PREDUJME na vrednostne papirje in ležeče v javnih skladiščih, SAFE DEPOSITS PROMESE. — — Prod*ja sr^fik razredne lote | rje Zavarovanje vsakovrstnih pap rjev proti kurent izgubi, revizija žrebanja sreči i. t. <1 brezplačno Stavbni kredit, re;nbourj kroditi, Bor/aa naročila. — Inka o. MENJALNICA.---ESKO\ir MENIO t Telefoni; 1463. 1703 in 2673. Uradne urai od 9 «1» 1 popsldaa Brzojavi: JADRANSKA. 10 dsisnou finega Koroškega Jaiioičnega mošii odda t^Koj jOfllETIH PAJJiiČ, Si. m pri Celovcu | vsak! vežftr r t g eb ©V, VEI1KQ mM* pf2iaas ttfiif Vstopnina K i*— t^i ZOBOZDRAVNiK •tr Dr. J* Cermak v Trstu, ulfca Poste vecclHe 12 voga! litice delie Poste. lidirtinjc icbcv brez bo« leein. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE — mm-m mi Trn-Uiti Mri io - Trst Odprt od 6'2 zusčef naprsj ^^ UStCpIlIiiU K 2 PODPISUJTE n m ii posojilo ki sesfo.'l iz a) 5l/a državnega posojila amortiziranega v 40 letih, davka prosto pO K 92«—7a s oduitkom obresii enega inesc-ca, t. j. K — tedaj nelto po K 91.54V Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej. Re^diSbiSiteta, najvišja: 7.33% „ najmanjša: 6.061c b) S1/,7, državnih zakladnic davka prostih od povodljivih po nomlnalnh vredrnsti od 1. septembra 19i'4 s prednaznanil^m od 6 mesecev. Netto po K 9S.5@c|o. — Rendiililiteta: 6.43°io Podpis ivalcem drž-^vnega posojila in državnih zakladnic se ponuja veči dobiček s tem, da odr zki ki zapa ejo dne 1. septembra 1918 (s izvanredn m uživanjem obresti za 3 rae>ece) se takoj izplačajo, tako da bodo posodila iz zakladnice ime.e odrezke od 1. marca 1919. y Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in nud |o z oz;rom na posebni patrijotuni namen tega posojila vse možne olajšave ter dajejo vsa potrebna po.a^diia: jadranska banka. Trst in Dunaj, I. Tegetthoffstra^se 7. Pod u?n?ca An^lo-Avst ijske baoke, Trst in Dunaj I. \Valtner^trasse 2. Centralna «>anki nemških posojinic. Bmca CommerciHle Triestina, Trst in Dunaj, 1. Schotter ng 2. Trž -ška podružnica Ljubljanske kreditne banket Banca di čredi to popolare. Banca Generale di depositi podruž ica v Trstu, Via S. Nbolo 8. PodruJniea c. kr. priv. avstr. Krediine.a zavoda za trgovino in oort, Trst in Dunaj VU, Zol er-gag e 2. Banka Union podružnici Trst in Dunaj l. Wachiergasse 1. Podružn.ca Zivnostenske banke> Trst ia Praga Panska ulica 7.