«tev. 83* imZ» mrnm »JUTRANJE NOVOSTL« 'Siran Si' m * Naše delavstvo. Tako poraženo ni izšlo naše delav­ stvo še iz nobenih volitev kakor iz zad- nittu Ako pomislimo, da }e imelo v prej­ šnjem parlamentu delavstvo iz Slovcni- jeje samo 7 zastopnikov, seda] pa nbua nobenega in v celi državi koma] dva mandata, potem si moremo še le pred­ očiti strahovitost tega poraza. To }e zakrivila v prvi vrsti Ijubo- sumonst delavskih voditeljev, ki so v borbi za mandate razbili prejšnjo še ko- likortoliko enotno delavsko Ironto na male in brezpomembne frakcije, izmed katerih ni mogla nobena priti do velja­ ve. Uvidnejši narodni socijalisti so ho­ teli še o pravem času strniti vse delav­ stvo v enotno fronto, kar je delavstva odobravalo. A voditelji posameznih po­ litičnih skupin so v svoji kratkovidnosti to preprečili, ker so se bali za svoje mandate in so spravili na tapet načelna vprašanja, po katerih se ločijo posamez­ ne frakcije namesto, da bi se bili strni­ li in pozneje razpravljali o tem. Šlo je za to, kdo se bo udal že pred volitvami, kdo bo poražen že pred bitko. Sedaj pa so poraženi vsi skupaj in vsak posamez­ nik. Brezdvomno je ravno velika raz­ cepljenost delavskih voditeljev in pa ne­ navadno oster, včasih naravnost oga­ ben volilni boj med posameznimi sku­ pinami, vse to je gnalo delavno ljud­ stvo kar v masah k dr. Korošcu in Ra­ diču, ki sta brez posebnega truda in stroškov odnesla največ glasov iz de­ lavskih vrst To dejstvo je dokaz, da delavstvo obsoja ostuden oseben boj poameznih voditeljev, pred katerim tr­ pi le delavstvo in njegovi interesi, ne pa voditelji. Zdrav in naraven čut delav­ stva je uvidel vse to in zato je storil svoje in obsodil vse tiste, ki so imeli zanj samo lepe besede in obljube, misli­ li so pa le na sebe in svojo korist To je dokaz, da je naše delavstvo po veliki večini zdravo in računa z razmerami. Zato bi se jako motil, kdor bi sodil po izidu volitev, da je naše delavstvo po večini orijentirano klerikalno, ali pa ra- dičevsko. Naše delavstvo potrebuje predvsem zasiguran in človeško dosto­ jen obstanek, ne pa raznih puhlih fraz o načelih, katera ga ne morejo ne nasi­ titi, ne obleči, ne obuti. O načelih lahko razpravljajo voditelji, katerih ne mori vsakdanja skrb za kruh in obleko, ki ne gledajo vsak dan svoje sestradane in v splošnem siromaštvu propadajoče dru­ žine. Vse delavsko Časopisje in vsi njiho­ vi voditelji niso videli med volilnim bo­ jem nobenega večjega sovražnika ka­ kor lastnega sobrata, druge frakcije in pa — radikale. Niti desetinke vse svo­ je energije in črnila niso porabili v vo­ lilnem boju ne proti klerikalcem, niti proti Radiču ali pa Nemcem. Z obču­ dovanja vredno doslednostjo in goreč­ nostjo pa so se bili vrgli proti lastnim, nekoliko drugače orijentiranim ljudem in proti NRS. Ali je potem čuda, da iz­ id volitev ni drugačen, kakoršen je? Ali ni naravno, da so se v medsebojnem fanatičnem boju pomorili sami in so iz­ šli kot zmagovalci tisti, katere so pu­ stili ves čas lepo pri miru? Povdarja­ mo pa še enkrat, da temu ni krivo de­ lavstvo, ampak njegovi voditelji. Zanimivo je sedaj Stati časopisje, ki ima na načelni strani bobneči naslov, da je delavsko glasilo te in te stranke. V resnici pa vsa takozvana »delavska« glasila niso delavska. To so glasila po­ sameznih voditeljev, ki so se delavstvu sami vsilili in so hoteli po delavskih žu­ ljih splezati kvišku. Da pa jih delavstvo ne mara in jih odločno odklanja, to so pa pokazale volitve dovolj jasno. De­ lavstvo se je spametovalo in se hoče iznebiti na vsak način teh lastnih pijavk. Spametovali pa se niso voditelji. Iz nji­ hovih glasil je razvidno, da si vsak Iz­ med njih domišlja, da ima sedaj svoj večji ali manjši kader, katerega je tre­ ba idejno poglobiti, na zunaj pa razši­ riti, da mu pri prihodnjih volitvah pri­ nese gotovo zmago. Kako se bo to zgo­ dilo, o tem si seveda še ni noben na jasnem. Vse kaže, da voditeljev tudi zadnja kruta šola ni spametovala in da hočejo še naprej slepomišiti in če je možno, vrzel, ki zija med posameznimi frakcijami, še povečati. Naša država je po veliki večini agrarna in se industrija kljub vsemu forsiranju še ne bo razvila tako daleč, da bi že v doglednem času dosegla, ali pa celo prekosila agrarizem. To leži na dlani in ni potreba še posebej dokazo- j vati. Zato je naravno, da se bo moralo naše delavstvo še dolgo vrsto let nasla­ njati na takozvane meščanske, ali pa če hočete, agrarne stranke. Le v sporaz­ umu s temi strankami more doseči tudi za sebe primerne uspehe, nikoli ne pa proti njim. To je jasno in vidijo danes celo tisti, ki doslej niso hoteli videti To je uvidelo tudi delavstvo samo in zato je šlo v Koroščevo stranko, o kateii ne more nikdo trditi, da je izrazito delav­ ska, ne pa meščanska stranka. Na noben način pa v SLS ni mesta za naše delavstvo, ki je po veliki veči­ ni napredno, ne pa reakcijonarno. Če je slučajno pri zadnjih volitvah zašlo v ta tabor, so temu krive razmere, pravza­ prav voditelji Zato bi bilo mnogo umestnejše, da bi resni »voditelji* de­ lavstva daes premišljevali ne kako bo­ do svoje neznatne frakcijske kadre po­ globili in razširili ter s tem še poveča­ li razdor v delavskih vrstah, ampak kako bodo privedli vsa delavstvo iz re- akcijonarne dr. Koroščeve meščanske stranke v napredni, četudi navidez ag­ rarni tabor. Uverjeni smo, da bo naravni in zdravi čut našega delavstva to prejali- slej storil sam in če je treba tudi proti takozvanim voditeljem. — Zakaj pre­ težen del delavstva molče posluša pre­ mlete fraze o utopističnih idejah in raz­ nih načelih voditeljev, realnost ga pa naravnost sili, da hodi drugo pot i;i dela drugače. To so dovolj Jasno pokazale zadnje volitve. MADŽARSKA. = Pred novo krizo? »Novosti* Javlšaio Iz Budimpešte, da vlada v tamošnjih poli­ tičnih krogih veliko razburienie. Bethlen je izjavil, da bo v slučaju, če se ponove poli­ tične demonstracije na ulici, odredil obse­ dno stanje. Unionistična stranka je tik pred razkolom ter bo prva posledica tega padec vlade. Oladni krogi so vsied delavskih de­ monstracij in revolucionarnih manifestacij razburjeni. Po vseh znakih preti madžar­ skemu oiitičnemu življenju težka notranja kriza. Poruhrle in svetovno gospodarstvo. V »Češkem Slovu« priobčuje znan! češki narodnogospodarski publicist Jan Kašpar članek, ki ga prinašamo v izvlečku. Iz vse­ bine članka so razvidne programatične smernice čeških narodnih socijalistov z ozi­ rom na gospodarsko obnovo Nemčije. Odpor, ki se je pojavil po Inicijativi nemških vladnih krogov med držav, urad­ niki In rudarji v Poruhrju, je deloma že in bo v bližnji bodočnosti popolnoma zlom­ ljen. Poincare nastopa po gotovem načrtu in se dobro zaveda, da bi sledil izgubi nje­ gove va banque igre padec francoskega franka in — gospodarski kaos. Vesti Iz Po- ruhrja javljajo, da napetost že ponehava in izgleda, da ni več daleč dan, ko se bosta Francija in Nemčija sporazumeli. Za osnovo pogajanj pa se mora najpreje določiti končna vsota reparacij in ta goto­ vo ne bo velika, da bi je Nemčija ne mogla plačati. Tudi če bi se ta svota določila na 60 milijard zlatili mark, bo odpadlo na ose­ bo 1000 zlatih mark, ki jih bo treba plačati v 20—30 letih. Obremenitev nemškega pre­ bivalstva bi bila v tem slučaju sicer precej­ šna, toda še vedno znosna. Kakor hitro bo enkrat določena svota reparacij in se Francija sporazume z Nem­ čijo, bo dana možnost, razpisati mednarod­ no posojilo. To bo največje in naigotovejše posojilo, kar jih je bilo razpisanih. Svota tega posojila mora biti tako velika, kakor svota reparacij z obrestmi vred plus defi­ cit v nemškem državnem proračunu, tako, da se nikomur pozneje ne bo možno izgo­ varjati. Del reperaclj, ki pripada Franclji, bi se tej takoj izplačal, medtem ko bi oni del re­ paracij, ki odpada na Anglijo, zadržala Nem­ čija kot posojilo, ki bi ga porabila za na­ kup surovin in uravnovesenje svojega dr­ žavnega proračuna. To posojilo bi Nemčija vrnila šele pozneje. Posojilo za Nemčijo bi se razpisalo po vsem svetu in kot najsigurnejši papir bi gotovo imelo popoln uspeh. V državah, ki bi na tem uspehu bile direktno interesira- ne, bi se mu nudile gotovo še posebne ugo­ dnosti Predvsem v Franciji bi se za to po­ sojilo storilo vse mogoče. Posojilo bi garantirale Nemčija, Anglija, Francija Tn Amerika ter poleg tega gotovo vse države, ki so v kaki zvezi z reparaci­ jami. S tem posojilom bi se dosegli sledeči re­ zultati: F r a nc I j a, ki nima danes niti denar­ ja, niti kredita in ki stoji pred finančno ka­ tastrofo, bi mogla poravnati svoje obvezno­ sti in spraviti svoj državni proračun v red, čemur bi neobhodno sledilo dviganje fran­ ka in povratek k mirovnemu gospodarstvu. Trditev, da se Francija ne more izogniti finančni katastrofi, tudi če dobi reparacije, ni pravilna, ker bi se francoski državni iz­ datki zmanjšali za dve tretjini, če se dvi­ gne frank na mirovno pariteto. A n g 1 i j a, kateri bi Francija plačala svoje dolgove, bo vesela, da se enkrat reši tega vprašanja, ker se mora popolnoma po­ svetiti svoji politiki, ki ji dela precejšne preglavice. Kakor hitro ji Francija plača svoj dolg, nastane v angleškem državnem proračunu prebitek Ja pričelo se bo zniže­ vati davke. Ker bi se dvignili tečaji evrop- In nezaposlenost bi se zmanjšala, sklh deviz, bi se povečala možnost eksporta A m e ri k a, ki bi garantirala to poso­ jilo, bo mnogo pridobila na svoji trgovini, ki bi ogromno narastla, ker amerikanska in­ dustrija se je v vojnem času silno razvila. V tem oziru bi lahko uspešno konkurirala z ostalimi državami, ker bo trajalo še pre­ cej časa, predno bo evropska industrija do­ hitela amerikansko. Nemčija, Id bi dobila moratorij, Po- ruhrje in posojilo, bi lahko spravila v red svoje finance. Seveda bi morala voditi pa­ metno politiko in zapustiti svoje dosedanje blsmarck-hohenzolernske smernice, ki se propagirajo tudi še sedaj v republiki In rezultat vsega tega: zagotovljen bi bil mir in omogočeno razumno in zdravo go­ spodarsko življenje. Kaki poskusi s strani Nemčije, odtegniti se plačilu svojih obvez­ nosti, bi ne prišli v poštev, ker bi bila v tem slučaju tako Anglija, kakor tudi Ame­ rika edina s Francijo, da je treba dolžnika prisiliti k kritju njegovih obveznosti. Francija, ki bi polagoma okrevala od ran, ki ji jih je zadala svetovna vojna, ne bi mogla postati sama nevarna Angliji ker gre njena politika v drugo smer. Nemčija pa, na dolga leta obremenjena s plačeva­ njem dolgov, bi imela dovolj dela, da spravi v red svoje gospodarstvo. Tako bi nastalo po dolgotrajnih hujskanjih končno pomlrje- nje, kakor hitro bi bil rešen ta največji pro­ blem sedanjega stoletja in male države na jugu Evrope bi se s časom tudi konsolidi­ rale in spoznale, da vodi k cilju le varče­ vanje, delo in predvsem pomirljivost Poljski tisk o izidu skupščinskih volitev. »R o b o t n! k« (osrednji organ poljske soc. stranke) objavlja • pregledno razmotrl- vanje o naših volitvah. List Piše: Do volitev je prišlo radi nesoglasja med radikalno In demokratsko stranko. Izhodna točka tega nesoglasja Je bilo hrvatsko vprašanje. Vpra­ šanje reforme državne zgradbe v Jugosla­ viji je centralna točka cele voallne akcije, zato je treba s tega stališča raznrotrivati tudi volilne rezultate. Bilo bi zgrešeno, skle­ pati, da le v Jugoslaviji komunistični po­ kret popolnoma oslabljen- Radikalna stran­ ka je izšla številčno ojačena, a politično oslabljena, ker je od sebe pahnla demokrate in narodne manjšine. Vlada bo koalicijo te­ žko ustvarila, a brez koalicije ne bo mogo­ če vladati. Edino v slučaju, če bi hrvatski federalisti 1 nadalje bojkotirali skupščino, bi mogel Pašič sam vladati z radikalno stran­ ko. To Je naravnost nemogoče, ker je Radič izjavil, da se hoče na parlamentarnih tleh boriti za samostojnost Hrvatske v okvirju Jugoslavije. Valitve niso povoljne za dose­ danjo vladino stranko. _ Pogoji za rešitev vladno krize še niso dani. »Qlos Naroda« (kier. org.) pije 0 naših volitvah ter našteva uvodoma volilne rezultate. Volitve so prinesle znatno po­ ostritev odnošalev. Na Hrvatskem, v Sla- vonijl. Bojni |n Hercegovini sta. dve tretji­ ni prebivalstva glasovali proti Beogradu, t. j. oroti Pašiču, ki je predstavite!] centra­ listične ideje. List citira češki dnevnik »Ven- kov«, ki pravi, da so izgledi za parlamen­ tarno delovanje nove skupščine zaenkrat še zelo slabi. Pašiču da preostane samo ko­ alicija z demokrati in muslimani, ako se poprej ne bi zedinil glede hrvatskoga vpra- žnitjjll- Iz prosvetnega življenja. — Nova Meškova knjiga. V »Narodni založbi« v Ljubljani je izšla nova knjiga na­ šega najboljšega pisatelja Ks. Meška »Naše življenje«. Knjiga stane 18 Din ter se dobi­ va v vseh knjigarnah. O knjigi priobčimo daljšo oceno. — Druga Izdaja Meškove knjige »Ob tihih večerih«. V založbi knjigarne Ig. Klein­ mayr in Fed. Bamberg v Ljubljani ja Izšla druga izdaja Meškove knjige »Ob tihih ve­ čerih«. Knjiga stane ukusno vezana 40 Din- Daljše poročilo priobčimo prihodnje dni. — Tone Seliškar »Trbovlje«. Izida je v mložbi »Slov. so c. matice« gorenja pesni- a zbirka, ki se odlikuje po svoji izklesa- stl — Cena broširanemu Izvodu Je 12 di- irjev, vezanemu 17 dinarjev. Dobi se po eh knjigarnah. Daljše poročilo o Itnjigi p iobčimo prihodnjič. — Schillerjeva Marija Stuart v Župan­ ovem prevodu. Schillerjevo Marijo Stu- t le prvi preložil v slovenski jezik Fr. Ce- ar. Ko se je ta drama lansko leto vprlzar- -la na našem dramskem odru, je Cegnarjev evod v to svrho predelal dramaturg, dič- ■ naš pesnik O. Župančič. Popolnoma na- , vo predelan je ta prevod z literarnim vodom ravnatelja dr. Lokarja in oprem- n s slikami _ j2§el pri kr. zafogi šolskih iijlg in učil v Llubllani. Zunanja oprema te knjige je krasna in cena skromna; dijakom ja priporočati šolska izdaja na lažjem pa­ pirju, ki je še za polovico cenejša. Kr. za­ loga šolskih knjig in učil v Ljubljani je s tem delom vstvarlla vzorec za podobne iz­ daje naših pisateljev. Jezik je, kakor pri Župančiču ni drugače pričakovati, vseskozi dovršen tako, da bo ta knjiga v kratkem postala veselje našega naroda in dika vsa­ ke zasebne in javne knjižnice. — Narodopisje. Kakor znano. Je ne­ utrudni profesor Albert Slč, poleg znanih svojih del o narodnih vezeninah in narod­ nih nošah lansko leto Ddal v kr. zalogi šol­ skih knjig in učil v Ljubljani krasno zbirko: Narodni okraski na pirhih in kožuhih, ki Je bila uvedena kot šolska pomožna knjiga za pouk v risanju in narodopisju na šolah vseh panog v Sloveniji in v Bosni ter Hercego­ vini In le našla zanimanja tudi v inozem­ stvu zlasti v Avstriji na češkem In Fran­ coskem. Enak;) zanimanje bo gotovo tudi našla nova zbirka: Sič, Narodni okraski na nnptMa m gohiltvu ki le aadaüevawt omenjenih zbirk. Vedeti moramo neutrudne­ mu nabiralcu Slču hvalo in pričakujemo, da bo temu zvezku sledilo še več drugih, kjer bomo videli še več vzorcev narodnega orodja in pohištva; hvalo pa moramo ve­ deti posebno tudi vodstvu kr. zaloge šol­ skih knjig In učil na njegovi požrtvovalno­ sti in njegovem razumevanju pri izvedbi Sičevih načrtov, ki mu želimo čim največ uspeha. Priznanja Siču ne bo manjkalo; od vseh strokovnjakov mu je gotovo, zlasti pa od izdelovalcev pohištva, ki so v tem delu dobili prvič res narodne vzorce. — Podkrajšek, Trgovsko in obrtno spisje. Podkrajška poznamo že dolgo kot izvrstnega pisatelja obrtno- in trgovsko- šoiskih knjig; na njegovih ramah sloni prav­ zaprav vsa obrtnošodska literatura. On je že pred leti spisal »Računstvo«, »Zemljepis«, »Računske naloge« in »Trgovsko in obrtno spisje«. Zadnje čase je izpod njegovega pe­ resa na novo Izšlo »Knjigovodstvo« In »Ra­ čunstvo« za lesne obrte in za Ženske obrte, vrhu tega »Državljanski nauk za obrtnike«. Lahko rečemo, da je gospod Podkrajšek naš najpiodovitejši .najtemeljitejšl in najpo- žrtvovalnejši pisatelj šolskih knjig; požrtvo­ valnost naglašamo, ker še noben slovenski pisatelj ni obogatel, najmanj pa pisatelji šolskih knjig. Znana izvrstna knjiga Trgov­ sko in obrtno spisje izhaja pri kr, zalogi šolskih knjig in učil v novi predelani izdaji v dveh delih. Prvi del, ki obsega Spisje za svobodne, rokodelske in trgovinske obrte je ravnokar izšel. Ta knjiga nam na 344 straneh nudi vse, kar tozadevno potrebuje obrtnik in manjši trgovec; poslovno dopiso­ vanje, najnovejša določila o poštnih, denar­ nih in tovornih pošiljkah, listine in različne vloge do oblastev Itd., in bo kakor je bila dosedanja manjša izdaja neobhodni pripo­ moček vsakega obrtnika in trgovca- Drugi de lizide do srede aprila in bo obsegal Spis­ je za koncesijonlrane obrte in bo istotako vseboval vse, kar je glede dopisovanja po­ trebno vedti imejiteijem koncesijoniranih obrtov. — Mednarodni kongres bibliotekarjev in bibliofilov v Parizu. Pariški Usti poroča­ jo, da se vrši v dnevih od 6. do 9. aprila v Parizu mednarodni kongres bibliotekarjev in bibliofilov. Kongres se vrši pod pokrovi­ teljstvom predsednika francoske republike, francoske vlade in petorice stalnih tajnikov francoske akademije znanosti. Kakor izgle­ da, naša kraljevina ne bo zastopana. Poiitšlsi® NAŠA KRALJEVINA. — Kot posledica volitev se pojavljajo ustavitve mnogih listov tistih strank, ki so ostale brez mandata. Tako je n. pr. v Osije­ ku prenehala izhajati klerikalna »Hrvatska Obrana« in v Zagrebu »Narodna Politika«, ki bo v bodoče izhajala samo kot tednik. = Prošnje ruskih beguncev. Poljska vlada je izdala naredbo, po kateri mora vsak ruski begunec, ki se želi nastaniti na poljskem teritoriju izkazati, da je bil ob ča­ su izbruha revolucije monarhist. Ker je pre­ cej takih, ki ne morejo doprinesti zadostnih dokazov, se obračajo na našo vlado s proš­ njo, da bi se smeli naseliti v naši kraljevini. Dosedaj je Poljska izganala že precej pri­ zadetih Rusov. ČEŠKOSLOVAŠKA. «= Obsojena politika drja. Lodgmana. V Buchlovi se je vršil javen shod nemške nacionalne stranke, na katerem je govoril kot glavni govornik poslanec dr. Lod- gmann, ki je jako ostro napadal nemške agrarce. Sredi shoda pa je bil podan in sprejet tale nasvet: Javen ljudski shod, ki se vrši dne 18. marca 1923. v dvorani restavracije »Pri zlati krogli« v Buhlovi, javlja po zaslišanju referata poslanca nem­ ške nacijonalne stranke, drja. Lodgmana— Auena ter zastopnika Zveze poljedelcev Jos. Tflrmerja, da ne more odobravati po­ litike, za katero stoji nemška nacijonalna stranka, zakaj ta politika je za nemški narod v češkoslovaški republiki dandanes brez vsakega upanja. Nasprotno izjavljajo zborovalci svoje soglasje s politiko Zveze poljedelcev v narodnem, gospodarskem ter prosvetnem oziru in izražajo popolno zaupanje poslancem in senatorjem Zveze poljedelcev za smotreno delovanje v dose­ go zahtev nemškega ljudstva v tej državi. Navedeni poraz. Lodgmana na lastnem shodu je zanimiv dokaz, da iredentistje in politiki veleizdaje najdejo preje odpor, ne­ go soglasje med češkimi Nemci. = Narod in drobtina naroda. »Venkov« piše o nemški manjšini, ki je največja sov­ ražnica češko-slovaške države ter pravi med drugim: Vsakemu narodu in narodiču bi privoščili in privoščimo njegovo svo­ bodo, samo češki narod hočejo imeti — po besedah pokojnega drja. Gregra — prive­ zanega kakor psa r.a verigi. — »Venkov« citira dalje »Bohemio« s prejšnjega dne, ki dolži mirovno pogodbo, na čije temelju je nastala češkoslovaška država, češ, mirov­ na pogodba je bila napravljena na temelju napačnih informacij, dobljenih od Čehov, ne da bi bili zaslišani Nemci, ki bi bili pove­ dali resnico. — Nemci naj vedo, da so tvo­ rili v čeških deželah od nekdaj manjšino, manjšino tudi v časih, ko jih je obsevalo solnce habsburške milosti. — Še manjšo manjšino tvorijo danes. Zato zahtevajo po krivici več kakor njih narodni manjšini gre po pogodbi. Vse to tudi imajo, da, celo več kakor je po pogodbi določeno. Pojem sa­ moodločbe gre samo narodu kakor celoti, ne pa njegovim drobcem, kakršnega tvo­ rijo Nemci v Čehih. Njih krčevati trud je, prevrniti in skaliti te povsem jasne pojme, zato ostane njih krik in vik glas vpijočega v puščavi tako doma kakor tudi širom sveta. = V Bratislavi so zopet prijeü mad­ žarske ogleduhe. Pretekli teden je prijela češkoslovaška policija nameščenca Anger* mayerjeve tiskarne, potem nekoliko njego­ vih družabnikov, med njimi mlado krasoti­ co, same pristne Madžare, ki so osumljeni ovaduštva v prid Madžarske. Kakor se ču­ je, so izvrševali člani zloglasne družbe ogleduško službo tudi v interesu češkoslo­ vaške republike, in so prodajali svoj plen na obe strani. Nič čudnega, da jim je njih delovanje prinašalo lepe denarje, od katerih so po kraljevsko živeli, dokler se ni njih početje odkrilo. Zdaj premišljujejo o minlji­ vosti svetne sreče v bratislavskih zaporih. FRANCIJA. = Berthslot in »Banque Industrielle do Chine«. »Matin« doznava, da je preiskava (na Kitajskem in v Parizu) proti Philippu Bertheiotu in njegovemu bratu, senatorju Andrč Bertheiotu, dovedla po osemnajstih mesecih do težke obtožbe. Senator Berthe­ lot je okrivljen podkupovanja urad­ nikov; pri njegovem bratu so našli vsoto 5 milijonov frankov. Brat ne more izkazati, odkod je dobi! to visoko vsota Njegove intervencije — bil je generalni tajnik na Quai d* Orsayu — v prid kitajski indu- strijalni banki so tembolj interesantne, ker v tem slučaju niso bili merodajni nacijonalnl interesi kakor je to dokazoval g. Briand. Ta izid znane afere je udarec za zadnji ka­ binet g. Brianda in voda na mlin njegovega nasprotnika Leona Daudet a. ROMUNIJA. = Ureditev židovskega vprašanja. Iz Bukarešte poročajo, da se je te dni bavfl ministrski svet z določbami o pravu ro­ munskih Židov. Kabinet je sklenil da se vse žide v vseh pokrajinah, ki so se 1. aprila 1918 naselili v Rumuniji, kratkomalo prizna kot državljane. Tri mesece po dnevu, ko stopi ustava v življenje, morejo Židje uve­ ljaviti svoje pravice, seveda se morajo podvreči zakonu in dekretom. V tej zadevi bo zadnjo besedo izrekel parlament. BOLGARSKA. —Bolgarske reparacije. Iz Sofije poro­ čajo: Listi se izražajo v jako ugodnem to­ nu o sporazumu, ki je bil sklenjen med bol­ garsko vlado in mednarodno komisijo. »L Echo d’ Bulgarien piše, da sta sedaj dve točki reparacijskega problema, ki sta že tri leta povzročali slabitev gospodarskega in finančnega življenja, našli zadovoljivo re­ šitev. Bolgarski narod da more z zaupa­ njem zreti v svojo bodočnost. »Mir« opo­ zarja, da je sporazum po mnenju Bolgarov uspeh sedanje vlade. »Pobeda« pravi da je bilo bolgarskemu narodu odvzeto težko breme. Sedaj da stoji Bolgarski pot k ob­ novi prosta. Vladni politiki se ima Bolgar­ ska zahvaliti za predpogoj mirnega dela. Z odpravo pritiskajoče klavzule neuillskega pakta je podana možnost, da se reparacij« sko vprašarpe zadovoljivo reši KITAJSKA. = Demisija kitajskih diplomatov. Ne­ kateri dipiomati Kitajske so predložili svoje ostavke, ker že dalje časa niso dobili nobe­ nih prejemkov. Vlada jim ni 10 mesecev; nakazovala nobenih vsot. Volitve v okraju. V logaški dolini je bilo vsega skupaj 1366 volilnih upravičencev. Ti so glaso­ vali v občinski hiši v Starem trgu in v šolskem poslopju v Iga vasi. Volitev se je udeležilo 1032 voltlcev. potemtakem ni glasovalo 334 volilcev, ki je vseka­ kor značilna številka za politično indi­ ferentnost kmetskega ljudstva. Glasovi so bili oddani sledečim; za NRS 24, SLS 825, SKS 14, Šušteršič 17, NSS 5, JDS 101, DLSS 28, 3SJ 18. Potek volitev: Vsi državni uradniki logaške kotline so skoro po večini glasovali za dejnokrate. Klerikalci so napeli vse svoje sile, da so zbrali čim večje število krogljic. Za­ to jim je bilo vsako sredstvo dobrodo­ šlo. V starotrški cerkvi sta se volilnega dne brali kar dve jutranji maši in si­ cer ob 6. in ob 7. url torej baš v ča­ su, kadar se je ljudstvo pripravljalo, da gre na volišče. Seveda ni manjkalo tudi pridige, v kateri so duhovniki razvili svoj strankarski program in pozvali vernike, da v cerkvi sklenejo, da bodo glasovali za klerikalce. Kot drugod so tudi v našem okraju vplivali tudi na po­ božne žene, ki da naj pripravijo svoje može, da oddajo svoj glas edino zveli­ čavni klerikalni stranki Zaostale niso tudi usmiljene sestre, ki so v volilni dobi hodile s križem v roki od hiše do hiše in zaklinjale ljudi, da glasujejo za klerikalce, ker se sovražniki priprav­ ljajo. da pogazljo cerkev in šolo. Po­ sebno so se odlikovali trije duhovniki in cela kopica njihovih ožjih sotrudni- kov. Volilni imenik ni bil v najboljšem redu. Kot dokaz naj služijo sledeči pri­ meri: V mesecu februarju lanskega leta je bil nameščen kot državni komisar na posestvu Snežnik - Schönburg - Wal­ denburg g. V. N. Omenjeni se je tedaj takoj pismeno prijavil v občinskem uradu. Ko pa je prišel par dni pred potekom reklamacijskega roka pogle­ dat, dali je vpisan, mu je bilo sporoče­ no, da se ne nahaja v volilnem imeni­ ku. Obrnil se je na višje deželno sodi­ šče v Ljubljani, ki mu je priznalo gla­ sovalno pravico. Ravnotako ni bil uve­ den neki g. Sch. Dva brata G. sta bila vpisana pod enakim krstnim Imenom »Jožef«, medtem, ko se en brat zove Jakob. Ko je prišel Jakob na volišče, mu je predsednik komisije izjavil, da mu ne more priznati glasovalne pravi­ ce. V volilnem imeniku pa se nahaja par oseb, ki sploh niso naši državljani, med temi tudi neki I. B., ki je seveda dobro zapisan pri klerikalnih magnatih. Radi tega bi bila revizija volilnih ime­ nikov zelo umestna' Novosti la [Rušile. ppomilostitev moskovskih OBSOJENCEV. Rim, 29. marca. (K) »Corriere della Sera« javlja, da je papež že pred pričetkom procesa proti petrograjske- mu nadškofu s posredovanjem šefa ameriške misije interveniral in dobil zagotovilo, da se bo eventuelna raz­ sodba suspendirala. VOJNA PROTI RELIGIJI. »Times« z dne 21. t. m. objavljajo dalj­ ši dopis o sistematičnem boju, ki ga je sov­ jetska vlada napovedali veri. Da se vidi kako rušijo boljševiki ta najpomembnejši temelj človeške družbe, prinašamo dopis v izvlečku: L. 1918. je izdala vlada de­ kret, po katerem je verski pouk v vseh šolah neobvezen. Ker so starišl verouk zahtevali, so podučevall privatno duhov­ niki, navadno na domovih učencev. Ob koncu lanskega leta pa je sovjetska vlada prepovedala vsako privatno poučevanje veronauka. Dekretirala se je surova kazen vsem onim, ki bi pri tem sodelovali ali da­ jali svojo podporo. Dekretirana je bila tudi nacijonallzaclja cerkvene Imovine, duhov­ ništvo pa je vlada postavila Izven zakona. Pravoslavna cerkev je pa kljub temu osta­ la ujedinjena okoli Patrijarha Tihona. Ker so postale cerkve last države, je bilo upri- zorjeno ogabno ropanje svetišč po vsej Ru­ siji Škofje in duhovniki so pokazali kar največ dostojnosti, kar pa boljševikov ni motilo, da so jih v masah streljali zapirali Itd. Ugled škofov se je brez dvoma dvig- Hll Da hi uničili ugled in upliv patrijarha, so boljševiki inscenirali novo cerkveno oblast, tako zvano »visoko cerkveno ad­ ministracijo« Jn »živo cerkev«, dve navadni demagoški ustanovi »Živa cerkev« je iz­ dala oklic, »da deluje po odredbah aposto­ lov«. Proglasila je mnoge episkopate avto- kefalnim, baje z namenom, »da se ohrani pravoslavje v posameznih oblastih.« — V zadnjem Času so priredili boljševiki razne parodije na vse liturgične obrede. To, kar se je uganjalo o Božiču, mislilo nadaljevati o velikonočnih dnevih. Duhovniki, ki so svarili ljudstvo pred prisostvovanjem pr! takih žalitvah vere, so bili takoj aretirani In obsojeni na smrt. Proti temu početju boljševikov je najodločneje protestiral nad­ škof iz Ganterbury-ja v palači lordov. DRUŠTVO NARODOV. Ženeva. 29. marca. (K) Svet Društva narodov se kakor sporoča taj­ ništvo Društva narodov, sestane v Že­ nevi 16. aprila in ne 10. aprila, kakor je bilo prvotno nameravano. (W). = ReparaclJska komisija In nemška ylada. Clan niednarođnega razsodišča šved- skl sodnik Beichmann je prevzel nato®0: t a razsodi v sporu med reparacijsko komisijo In nemško vlado glede razlage člena 250 versaillske mirovne pogodbe. Po omenjenem členu se priznava reparaciiski k0®15«1 Pa­ vica, da v teku enega leta od Nemčije za­ hteva, da vse pravice in interese, ki jih nemški državljani pridobe v kakem občno- koristnem podjetju, ali vse koncesije, ki jih pridobe v Rusiji, Kitajski, Avstriji Madžar­ ski, Bolgarski in Turčiji odstopi reparacij- Stlfi IftfmUflia.