ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Izhaja vsakega 5. in 20. v mesecu.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. 1= Rokopisi se ne vračajo. =
Uredništvo
in
Upravnfitvo
se nahaja v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg §t. 10.
Naročnina:
za celo leto	.	.	K	7‘20
za pol leta	.	.	„	3‘60
za četrt leta	.	.	,	1-80
Posamezna številka 30 ▼.
Štev. 7.
V Ljubljani, 5. aprila 1919.
Leto XII.
Železničarska konferenca v Ljnbljani.
Dne 23. in 24. marca t. 1. se je v Ljubljani v »Mestnem domu« vršila konferenca železničarjev, j ki se je pečala z važnimi zadevami železničarjev. Dnevni red je bil sledeči:	1. Splošno poročilo;
J. ujedinjenje vseh pokrajinskih organizacij v centralno organizacijo za Jugoslavijo; 3. Predložitev spomenice za vse kategorije železnic v državi SHS; 4. Stališče razredno strokovne organizacije napram nacionalni organizaciji; S. Razno.
Konferenca je v vsakem oziru sijajno uspela. Radi pomanjkanja prostora priobčimo za danes resolucije, obširno poročilo o razpravah pa sledi v prihodnji številki nažega lista.
Resolucije:
L
Konferenca železničarjev dne 23. in 24. marca v Ljubljani sklene, principielno ujedinjenje vseh železničarjev države SHS v enotno centralno organizacijo. Da je možno izvesti to ujedinjenje v »ajkrajšem času, izvoli vsaka deželna organiza-oij» po tri delegate, ki imajo izvesti vse priprave /» dosego tega cilja.
Vsaka dežela pripravi konferenco z dnevnim redom:
Našo ujedinjenje v skupno železničarsko organizacija
n.
Konfefencija jenoglasno zaključuje, da se ima-de izabrati uži odbor zatim drugarske Saveze že-ljezničara Hrvatsko i Slavonije, Bosne i Srbije, koji bi odmah imali pristuplti predradjama glede ajedinjenja svih zaveza željezničara na teritoriju države SHS a jedan močan Savez željezničara.
m.
Za slobodu štrajka i protiv uvadjanja vojnog sn-dovanja za željezničare u Hrv. i Slav.
Kotiferencija splošno željezničarske organizacijo h Ljubljani na svom zasjedanju dne 23. marta 1919, jednoglasno opsudjuje naredbu ministarskog sovjeta i vojnog ministarstva, kojom se pruga Za-treb-Zemun stavlja za slučaj štrajka i ostalih pre-kršaja pod vojno sudovnje.
Radništvo Slovenije zajedno sa radništvom •stalo Jugoslavijo vidi u štrajku jedno od svojih prava borbe, pa nikada ne če dozvoliti, da mu se •vo pravo grubom vojnom šilom oduzima.
Toga radi, uz protest protiv gornje navedbe, aaključuje, da se izjavljuje solidarnim s drugovima Hrvatsko i Slavonije i da če u svakem slučaju
LISTEK'
Vožnja v novo državno pre-stolico v Belgrad.
Spisal: —č—
Naša Narodna vlada v Ljubljani nas je pozvala, da so odpeljemo 26. svečana s posebnim vlakom v Belgrad, kjer se 1. marca svečano otvo-ri parlament državo SHS. Ker iz raznih vzrokov ai bila mogoča postavna izvolitev parlamentarnih zastopnikov v državno predstavništvo, so stranka po medsebojnem dogovoru in določenem klju-H imenovale svoje poslance.
Narodna vlada jo šla v svoji neskončni previdnosti tako daleč, da nam je nasvetovala z ozirom na dejstvo, da le naš sovražnik oropal glav-ao mesto vseh nalprimitivnejših potrebščin, da vzame vsak poslanec posteljno perilo in odejo s seboj, ker sicsr no bi mogla vlada jamčiti za telesni blagor to izbrane elite slovenskega naroda. V koliko je bila ta previdnost upravičena, bodemo še videli
Na postaji so m gnetli poslanci s kovčki ii i •bsažnimi pletenimi košarami, dokler so s« preriti j
primjenjivanja gornje naredbe s njima solidarno istupiti na obranil svojih drugova.
IV.
Dne 23. in 24. marca v Ljubljani zborujoča konferenca slovenskih in hrvatskih železničarjev izjavlja z ozirom na to, da »Zveza jugoslavanskih železničarjev« in »Prometna zveza« ne stoji na razrednem bojevnem stališču in, da stoje prva na strogo narodnem, druga pa na strogo verskem stališču, da sta ti dve organizaciji žolti organizaciji, s katerima ne srno in ne more imeti »Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo« nobene skupnosti.
Konferenca izjavlja, da smatra vsakega člana naše stanovsko organizacije za izdajico delavskih interesov, ki bi bil včlanjen v eni teh gori označeni organizaciji.
Konferenca poživlja železničarje, da se ne-nudoma pridružijo edinole Splošni železničarski organizaciji v Jugoslaviji in Savezu hrvaških železničarjev, ker edino te organizacije stoje na razrednem bojevnm stališču, ki je pravo sredstvo za dr.*ego delavskih stremljenj.
Konferenca izjavlja, da so žolte delavske organizacije kapitalistične institucije, katerih namen obstoji edinole v tem, da razdvojo delavske organizacije in s tem oslabe moč proletarijata. Zatorej smatra konferenca vse one železničrje, ki so včlanjeni v žoltih organizacijah, za nasprotnike delavskih interesov, proti katerim se morajo delavske organizacije boriti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ravno tako kakor se bor? proti današnji kapitalistični družbi,
V.
Konferenca železničarjev, ki se je vršila dne 23. in 24. marca v Ljubljani, protestira proti šikaniranju naših članov v službi potom predpostavljenih, lcl izrabljajo svojo uradno moö proti onim uslužbencem, ki so se predrznih na vprašanje, če so člani »Zvezo Jugoslovanskih železničarjev«, odgovoriti, da niso in da tudi nikdar nc bodo pripadali taki oragnizacijL
Konferenca protestira proti nekvalificiranemu postopanju prožnih mojstrov, ki uganjajo tak teror proti vrhstavbDim delavcem, da mora prej ali slej priti do gibanja med tem delavstvom, ako ravnateljstva nc ukrenejo potrebno, da se konča ta gonja.
Konferenca izjavlja, da mora organizacija izvajati konsekvence, ako se ne odpravi ta škandal na železnici.
Ravno tako zahteva konferenca, da se iz Jugoslavijo ne odslovi nobenega uslužbenca, ki ima v Jugoslaviji svojo domovinsko pravico. Shod
do voza, ki je bil določen za prtljago. Izprevodnik, | ki Jo sprejemal to prtljago, je moral ponovno vsa- i kemu posamezniku zatrjevati, da ostane v vozu do Belgrada in da jo vsaka tatvina ob taki pažnli izkuljučena. Ob gorkih poljubih svojih dragih smo zapustili našo blatno Ljubljano. Po kratkem odmoru v Zagrebu, med katerim smo zavžili skromno kosilce, nas jo odpeljal vlak na državni kolodvor, kjer so vlaku pripel; še nekaj vagonov s hrvaškimi delegati in vlak se je jel pomikati po tej dolgočasni progi.
Kakor daleč je videlo oko, ni bilo drugega kot ravan, katero je delila le od tu pa tam blatna reka, ki so vije neregulirano po tej neizmerni ravnini. Človek bi mislil, da rodi ta ravnina zadosti žita za pol Jugoslavije, če bi bila racionelno obdelana. Niti desetina te rodovine zemljo ni obdelana. Na raznih krajih vidiš» še žolto koruzno storže, na katerih se pasejo vrane, miši in podgane. Ali nimajo ljudje toliko časa, da bi pobrali koruzo, da jo pustijo prezimiti na prostem? V Ljubljani smo imeli dlje časa skoraj nevžiten kruh in nič bolje niso bili preskrbljeni s kruhom v celi Sloveniji. Skrajni čas je, da se strogo Izvede agrarna reforma in ž njo naredi konec taki kapitalistični blaznosti. Spominjam se S« podoba« kapitalistične lumparij« v Tr-
protestira proti načinu, po katerem se denuncira uslužbence iz osebno mržnje, na katero denuncijo sledijo odslovitve, brez da se preišče vsak slučaj oü ravz&čnostj osumljenca.
Pomladanske misli.
Kdor ima zmisel za naravo in so nekoliko zanima za stvari, ki se dan na dan gode okolo njega, piide lahko sam do spoznanja, da je sedaj najlepši čas za vsakovrstno razmotrivanje. Ni ravno treba biti idealist. Vse, kar vidimo, nas spominja aa to, da mora izginiti, kar je nenaravno, ker ametM vzdrževane stvari nimajo eksistenčne podlag«. Kako trdovratno se brani mrzla zima in ni votfmi umakniti se topil spomladi! Solnce pridobiva aa moči upira svoje žarke v sneg in ga taja. Takoj na to se zažene zima t vso močjo kakor divja v spomlad, in —■ zopet se mora umikati. Nežne cvetko pomolč svoje glavice iz zemlje, in že je tu trmoglava zima, ki jih zasuje s snegom. Pa no obt»-pajo. Kakor predbojevniki in preroki revolucije, kot agitatorji za boljše čase — ne sklonijo glavic. Zebe Jih, revčke, pod snegom, tresejo se, nevčdož kaj pride jutri. Vzlic temu pa potrpežljivo čakajo na solnce, da jih oprosti mrzle odeje. Ponosno zopet dvigajo glavice pokoncu, smehljajoč se nam in pogovarjajo se med seboj: »Ziriagati moramo, naj pride, kar hoče!« Pa kaj jim pomaga ta samozavest? Zima to sliši, odpre vso mehove in pfba neusmiljeno v nežne cvetke. Zopet se tresčjo in zopet Jih zebe. Polagoma se pokažejo druse sestre. Tudi te hočejo kljubovati vsem navalom premoči. Rade bi branile svoje sestrice pa — sla-botr e so. In že so zopet druge tukaj, vsak dan jih jo več. Zima se polagoma utruja, ponehava Zavratno pa zbira moči, pripravlja svoje raztrese« sile k odločilnemu udarcu, ker vedno še npa, <fe se vzdrži na prestolu. Še enkrat se zažene s svojo zadnjo močjo, kadar cvete sadno drevje. Pokonča kar šo more pokončati in —• konec je; premagala beži. Zmagovito in ponosno stoji pomlad tu, smehljajoč se na pestre njive in cvetoče vrtove.
Isto pot gre sedanji gigantski boj svetovnega proletarijata za obstanek in boljšo bodočnost. AH ss ne vršijo vsi boji delavstva prav tako? Kar at naravno, mora izginiti! Bogastvo je nenaravno. Vsak človek jo prišel na svet opremljen z vsemi lastnostmi, ki mu omogočujejo boj za obstanek, boj za vsakdanje življenje. Nihče ni prinesel s seboj nikakršnih privilegijev, nikakršnih prark, gospodovati nad drugim. Ako pa je sedanji drnžabu* red vendar še v veljavi, moremo delati za odstranitev njegovih vzrokov. Vse so giblje in aa vseh kc-ncih in krajih. Kakor pomladanske cvetlice, vstajajo bojevniki in se množijo, njih število 4an
stu leta 1900. Blizu mola Sv. Karla v Trstu it bil usidran parnik, naložen s kavo. Ker je bila kavi-na cena tedaj jako nizka In je vsled tega, da }e * čakal s kavo raloženi parnik na razložitev, Se padala, je lastnik kavo zažgal parnik, da je s tem zvišal ceno kavi, ki jo je imel še v zalogi v Trstu. Naravno jo po uničbi tega blaga drugi dan cena ksfvi silno Doskočila. Taka početja blaznih kapitalistov bi so moralo kategorično kaznovati.
Ob 3. uri ponoči je vlak prisopel v Zemua, to je končna postaja. Dovolilo se nam je, da ostaaemo do dneva v vagonih.
Po naključbi pogledam skozi okno ia groza me prešine, in dasi nisem bojazljivec, sem vendar zbežal v svoj kupe, — sam peklenšček oblečea v vojaško uniformo, na puški nasajeno bodalo je prevzel v svoje varstvo dragoceno življenje poslancev. Dolgo sem imel pred očmi peklenšček«, dokler nisem zbog utrujenosti zaspal. Zjutraj zgodaj sem so vzdramil in pogledal, sicer še bojazljivo ali vendar žo bolj ojunačeno, skozi zamazano okno, ali glej! — ne samo eden, deset peklenščkov je hodilo gori in doli ob našem vlako. Ker ml Je bilo šo v spominu iz pravljic rajnke mater«, da iigubi vrag, kadar nastopi jutranja zarja, svojo moS, sem vprašal dozdevnega zastopnika pekle»
za dnevom raste. Ze dobivajo moč — strah in trepet je v vrstah tistih, ki so nas do danes tlačili in Izkoriščali. In kakor se trmoglava zima zaganja v pomlad, neusmiljeno uničujoč vse, kar ji naspi otuje, tako tudi vladajoča družba stori vse, da uniči one, ki spoznavajo naravno moč socializma hi se vedno močneje upirajo mogočnemu kapitalu.
V boju za obstanek kapitalizem ni izbirčen, to nas je svetovna vojna poučila. Z nenaravnimi pomočki hočejo a sveta iztrebiti naravno stremljenje proletarcev. Imajo strojne puške, topove, bombe, letala, toipedovke, pod vodnike, strupeno pline in nešteto drugih pomočkov. »Namen posvečuje sredstva!« Ta jezuitski izrek vidimo vsak dan v praksi. Ali zaman je njih trud. Grozne žrtve na bojnem polju dela ne morejo ostati brez naravnih posledic.
Sila se da premagati samo s silo. To je spoznal tudi proletarijat in je iskal zavetja v posameznih ^organizacijah. Izkušnje pa so pokazale, d* tudi to ne zadostuje. Delavske mase so bile brez vodstva, brez iniciative. Kakor svetopisemski trpini so čakali rešitelja — in prišel je. V naj-kritičnejšem trenutku je zaklical Marks: »Proletarci vseh dežete, združite se!« In njegov glas ni , bil glas vpijočega v puščavi. Začelo je valoviti. Posamezne deželne organizacije so se združevale, pridobivale so zaveznikov v domovini, In areko mej so podajale roke organizacijam tujih dižav in narodov. Tako je nastala organizacija svetovnega proletarijata. In danes? Socializacija!
— Grmi na vseh koncih in krajih, edino to je naravno. Svoboda narodov! — buči kakor burja preko gora in planin, ker tako veli narava. Samoodločba narodov, zahtevajo do sedaj podjarmljeni. Tako se zbiramo mož k možu, žena k ženi, mladenič k mladenki, vsi so prepojeni z naravnim mladeniškim čutom ter solidarno stopajo v vrstah trpinov. Proletarska kri ni tekla zastonj v svetovni vojni. Indiferentni so odprli oči, ker videli so druge kraje, spoznali so, da tudi drugod peščica privilegirai.cev vlada tako, da je vladanje v njih prid. Mnogo jih je bilo, ki so videli, kako se je pri-ptavljala in izvršila ruska revolucija. Prilastili so st ideale ruskega naroda in prinesli dragocene izkušnje s seboj. Ali bomo tudi mi sledili? Da! Smo fce na potu, cilj ni več daleiS. Kapital že zavratno zbira svoje raztresene bataljone, pripravlja se na odločil« i udarec. Ali ga bo izvedel? To je v naših rokah. Mi ne bomo šli v boj s strojnicami in bo-dalmml nevarnimi igračami. Naše orožje je majhno, ali grozno. Pred njim se tresejo vsi tisti, ki se domišljujejo, da so na svetu za vse drugo, samo ae za delo. Kazalci na uri gredo vedno naprej in »reden se zavemo, stojimo pred volitvami. In takrat bo čas, da potegnemo naše orožje — našo glasovnico. Da, tiste se boje, ona je hujši kot smodnik, dinamit in ekrazit Ona povzroči tisto eksplozijo, ki pretrese mogotce in jih pokoplje pod razvalinami starega sistema, ker ni bil naraven.
S - - - ik.
Stavka železničarjev v Nemški Avstriji.
Železničarji Nemške Avstrije, naveličani večnih obljub, so stopili v stavko. Neresnično je, da bi imeli stavka politično ozadje. Vse podobne vesti nemški železničarji energično zanikajo, ker so po-
fcčkov v hrvaščini, če smemo zapustiti vlak? Pa da, kako ne! — Niste zarobljeni — Vi ste svobodni državljani i odlazite kada i kamo očete. Po kratkem razgovoru mi je razložil, da ni peklenšček in, da nima ž njim nikakega posla in, da je takaj edino le zato, da nas varuje pred tatovi. Na-raianil sem to veselo novico tovarišem in hajdi na presto. Naši vrli izprevodniki, ki so nas spremili iz Ljubljane do Zemuna, so bili tudi že na mestu. Naioiill so naša kovčke in šli smo v mesto.
i tnoderni kavarni smo zajtrkovali in od tam na b:od, kjer je že čakal dolg parnik, ki nas je pri iiljal preko Dunava in Save v Belgrad. Kra-san, naravnost diven pogled na te vodne lepote ja nas očaral in v duhu so se izcimile krvave slika vrjnlh pohodov preko teh vodnih sil. Marsikatero mlado bitje, za katerim so jokale matere, je našlo v teh globinah prezgodnji grob. Tisočeri so položili vse, kar jim je bilo najdražje — svoje inl.i lo življenje domovini — na altar, če jih tudi prej ni nikdar hotela pripoznati enakopravnim. Borili so se tu i tam, za kapitalistična stremljenja, ki so tuja proletarskim interesom, dočim so sinovi kapitalističnih družin ostali v zaledju In uživali udobnosti etapnega življenja.
(Dalje prihodnjič.)
dobna poroč.la različnih dnevnikov zgolj tenden-cijczna senzacija, da vznemirjalo občinstvo. O stavki so poroča:
LDU. Dnnaj, 29. marca. Od 28. marca naprej nj dospel noben vlak več na Dunaj. Tudi lokalni promet in obrat električne cestne železnice j6 bil ustavljen. Stavke se Je udeležilo 320.000 železničarjev, In sicer: 100.000 delavcev, 100.000 slug, katerim je prištevati tudi izprevodnike, kurjače in poduradnike najnižjih kategorij ter 120.000 pod-uradnikov in uradnikov. — Širile so se vesti, da ima stavka politično ozadje in da je s komunističnim gibanjem v zvezi. Domneva se pa, da zaradi tega.ni imelo uspeha, k( so ga pričakovali komunisti. Okolo poldneva so bila v državnem uradu za promet posvetovanja s poštnimi nameščenci,
In sicer s telefonskimi poduradniki, ki so se nameravali pridružiti mezdnemu gibanju. Vendar pa do tega ni prišlo, ker je bil po ponovnih pogajanjih okolo 6. ure popoldne ined železničarji in vla- | do dosežen sporazum.
Železničarji so s svojimi zahtevami prodrli na vsej črti ter je v soboto na vseh progah pričel redni promet
LDU. Duanj, 28. marca. (DunKU.) Pod predsedstvom poslanca Tomschika so se danes vršila pogajanja med državnim uradom za promet in stavkujočimi železničarji. Po nagovoru državnega kancelarja dr. Rennerja so se zastopniki zedinili naslednje: Od 1. aprila do 1. avgusta 1919 dobi vsak moški in ženski uslužbenec kot doklado za olajšanje gospodinjstva mesečno 100 kron zase in 20 kron za vsakega člana svoje družine. Ker do aprila ni mogoče natančno določiti odgovarjajočega zneska, dobi ta dan vsak železničar pavšalni znesek 150 kron, ostanek pa kesneje, ko se prejemki končno urede. Dosedanje draginjske doklade in nabavni prispevki ostanejo neizpremenjeni. Umi-rovljenl uslužbenci bivših avstrijskih državnih železnic so podvrženi likvidacijski masi. Nemško-avstrijska vlada si pridržuje pravico, da se zavzame tudi zanje. Glede umirovljenja nemško-avstrij-skih uslužbencev po 1. januarju 1919 bo vlada predložila zakonsko predlogo. Izdala bo tudi novo amnestijo. Državni urad za promet bo sprejel v zopetno službovanje vse one železničarje, ki so bili po 1. avgustu 1914 za kazen odpuščeni iz službe in ki osebno zaprosijo za nameščenje pri zastopništvu za osobje. Za državne železničarje se ustanovi posebno zastopništvo za osobje, ki se Izvoli na podlagi proporcionalne volilne pravice. Ako to želi tudi osobje zasebnih železnic, se ta zastopništva uvedejo tudi pri teh železnicah. Volitve je treba izvesti takoj. Državni urad za promet se obveže, da se priboljški, dovoljeni za osobje državnih železnic razširijo tudi na osobje zasebnih železnic. Vslcd stavke se ne sme noben uslužbenec pozvati na odgovor. Glede uvoza živil se bo vlada trudila, da izposluje pri antantnih državah pošiljanje večjih transportov. Ko se zagotovi zadostna množiia živil Iz inozemstva, bo vlada zvišala dosedanje živilske odmerke. — Državni kancelar dr. Renner je končno izjavil, da bo državna vlada gledala na to, da Izboljša svojim uslužbencem gmotni položaj. Sedaj pa je treba vztrajati v dosego miru in svobode.
Svetovni prevrat.
Milijon pogledov se upira danes proti vzhodu, milijon ljudi željno steza roke po nečem nevidnem, neznanem, za kar nam naša krvaveča srca vedno hitreje in nestrpneje utripljejo.
Rdeča zarja se poraja na vztoku. Napolnjuje nas z novim upom, da nam bo po tej strašni noči. končno ven iariti zasijalo zlato solnce.
Da, stiašna je bila noč, po kateri smo tavali; ostuuue pošasti so so zaganjale v nas, grozeč nam s pogub'', h svojih krvavih žrel so bljuvale strup m oku.><va'e atmosfero. — A žarek od vzhoda Je posijal tudi v noč, ki nas obdaja. Pošasti so se prestrašile in se potuhnile v najtemnejše kote.
Toda, dokler solnce svobode ne obsije zadnjih kotičkov, so nam te pošasti še vedno nevarne, še vedno prežijo na priliko, da nas napadejo. Zato pospešimo prihod mladega jutra in hitimo nasproti zarji, ki se nam smehlja z daljnih step.
Z nekako mrzlično razburjenostjo čitamo telegrame zadnjilf dni. Proletarska diktatura na Ogrskem, zedinjenje soc.-dem. strank na Češkem in Hrvatskem, izjava solidarnosti italijanskih socialistov t ruskimi komunisti, upor francoskih čet, bojevati se proti boljševikom, generalna stavka na Angleškem, veliki uspehi materijalne in moralne sile b( Ijšev Iške armade itd. Vse to so svetli žarki Iz vzhoda, prodirajoči v temni zapad, v njegov najtemnejši kot Pariz, kjer sam glavar Imperi-
alismus in njegov pobočnik Militarizmus godeta 1« žvižgata k divjemu plesu, ki ga plešejo njuni častilci krog črnega kotla, v katerem se kuhajo peklenska zelišča: vojna, lakota in suženjstvo, da ž njimi \ladajo svet.
Karakterističen je prevrat na Ogrskem. Z ogorčenjem nad nasiljem antantinega imperializma se je vzdignil ves narod brez razlike razredov in strank, da dii odpor proti razkosanju svoiega narodnega telesa. Ker Je meščanska vlada uvidela, da je ona kot taka brez moči, upirati se nasilnem« miru, je odstopila v prid onim, ki s svojo radikalno odločnostjo obetajo rešiti obupni položaj na zu-ra). Gotovo smatra ogrsko meščanstvo to za nekako žrtev, recimo kot maščevanje za ranjeno na-roduo samoljubje. No, bodi kakor Si hoče, fakt je. da so tudi nasprotniki socializma začeli spoznavati, da zamore edinole proletarijat vsega sveta napraviti mir in zadovoljiti vse narode.
Kaj pa pri nas? Ne čaka li nas ista usoda? Ce še tako hlinimo prijateljstvo antanti in na vsa grla apeliramo na V/ilsona, vendar nas antantä, danes tako kot pred šestimi meseci, smatra le z* del premagane Avstrije, s katero še lahko baranta in se ga lahko poljubno okupira.
Bode li naše meščanstvo pokazalo v odločilnem trenutku dovolj altruizma, da so v občena-todnl blagor odpove svoji glupi politiki In napravi mesto proletarijatu, ki ni vezan na Pariz r. nlkakiml dogovori?
Ti pa, slovenski trpin, upaj in bodi trdno prepričan, da tudi tebi zasije zlata svoboda, vzhaja-zoča na daljnem iztoku. Bodi vreden velike ruske ideje: Človek naj bo enak človeku! _____________________ »Naprej«.
Dopisi.
Železničarski shod dne 24. marca. Konferenci železničarjev, ki je bila po trudapolnem delu končana v pondeljek ob 6. uri zvečer, je sledil javen železničarski shod. Kakor je bilo pričakovati, je bila dvorana Mestnega doma nabito polna. Ob pol 8. zvečer je predsednik centralnega odbora otvoril shod, kateremu je tudi predsedoval. Kot drugi predsednik je fungiral sodr. Kovač, kot zapisnikar sod'. Glavnik. Najprej je govoril sodr. Kopač. Butno pozdravljen je prečital in pojasnil spomenico i;: v splošnem navedel: Razmere so nas prisilile, da smo so lotili velikega dela in da predložimo spomenico. Skušali smo se zediniti s Hrvati. Ni pa stvar tako lahka, kakor bi si jo kdo predstavljal. Razmere na Hrvaškem so precej drugačne kakor pri nas, ker v njihovi organizaciji so tudi vsi uradniki. Poleg zahtev, ki so navedene v spomenici, zahtevamo takojšnje izplačanje nabavnega zneska, in sicer:	za	rodbino	brez družine
1000 D za družino 2500 D. Govornik graja napačno politiko proste trgovine, ki nam je živila :n vso potrebščine znatno podražila. Bodite doma na vse pripravljeni; priboriti si namreč morate vse sami. Mi, Hrvati, Bosanci in Srbi smo formalno ujedlujen;. VzJjemno zaupanje drug do drugega naj nam pon aga v boju. Omenja cenzuro, nasilstva vojaških oblasti v Bosni in Banatu in smatra za svojo dolžnost, da nas o vsem tem obvesti. Jamstvo nam morate dati, da Imamo naše bataljone pripravljene, ker le v slogi Je moč. Omeni, da poneseta spomenico v Belgrad dva delegata Slovenca in dva del. Hrvata. Ker se nobeden ni oglasil k besedi proti, spomenici, da isto sodr. Kovač na glasovanje, ter je bila soglasno sprejeta. Sodr. Perdan omenja delovanje centralnega odbora za spomenico. Sodr. Pečnik, Zidani most: Revščina in potreba je strmila železničarje v eno falango. Zaslužek je tako majhen, da ne zadostuje za posameznika, kaj še le za družino. Ako že morama umreti za Izstradanjem, je bolje in častneje, ak* umremo v boju. Združite se vsi, bodite složni; če bodo videli, da smo združeni, bodo drugače z nami govorili. Sodr. Zorga: Videli smo revolucij® In mislili smo, da bo konec bede. Vsi reprezentanti države pa se do sedal niso nič zmenili za izboljšanje položaja svojih delavcev. Omenja kupi-čenje živeža v Ljubljani, kjer se nahaja 15 vagonov masti. Govori nadalje obširno o internacionalizaciji železnic in biča meščansko časopisje. So-drug Kovač da na glasovanje imena delegatov, kar je bilo soglasno sprejeto. Istotako resolucija. Sodr. Mozetič se pritožuje nad aprovizacijo. Sodr. Perdan se zahvaljuje za izvolitev In zaupanje. Sodr. Kopač rekapitulir* besede vseh govornikov, p«-zivlja k slogi, omenja delavsko časopisje in priporoča v naročbo »Naprej«.
M| hočemo boljšo bodočnost, mi hočemo, da bodomo lahko vsi mirno vsedli k mizi.
S krepkim končnim apelom Je sodr. Kovač zaključil shod ob */• i» 10-
Vevče. Dne 25. marca smo imeli tukaj železničarski shod, ki je v vsakem oziru lepo uspel. Predsedoval je sodrug Mikec, kot govornik je tpr šel sodr. Perdan iz Ljubljane. Z jedrnatimi besedami je bičal sistem, ki je povzročil bedo železničarjev in jo niti sedaj ne odpravi. Sodr. Mikec je prečita! in obrazložil spomenico opravičenih zahtev železničarjev ter ostro orisal nelepo obnašanje postajenačelnika Masla v Zalogu napram uslužbencem. Sodr. Perdan je' končno še enkrat poživljal železmčarje, naj se vsi organizirajo in neumorno delajo za blagor vsega delavstva.
Škofja Loka. Dne 25. sušca se je vršil v Škofji Loki redni občni zbor tukajšnje krajevne skupine Soiošne železničarske org. za Jugoslavijo. Vsa poročila predsednika iu blagajnika so bila z odobravanjem vzeta na znanje. Govorili so nato še razni soJn;g>, kateri so se opravičeno pritoževali nad si rov.m pc stopanjem tukajšnjega prožnega mojstra Ažmana, sklenili so, da, ako se bode to nadaljevalo, se bode treba poslužiti skrajnih sredstev, da ga žel. uprava prestavi na tako mesto, da ne pride v dotiko iz izobraženim uslužbenstvom, s katerim ne zu občevati v demokratičnem smislu.
Zatem pridejo na vrsto volitve v odbor in so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Franc Tonja, prož. vrav.'avalec, predsednik; Mihael Sešek, prož. paznik, ramestnik; Valentin Vrhunc, blagajnltc; Uervatin Josip, nam.; Dolinar Val, zapisnikar; Lebar Luka, nam. računski pregledniki: Zupan Josip, prož. viavnavalec in Likozar Jakob. Odborniki; Kovič Anton, Kajzar Peter, Hafnar Franc, Ješe Anton, Vrhovnik Franc, Rajgelj Franc I. Fureder Lovro, Zargar Josip, Ahačič Lovro, Porenta Franc, Križnar Franc II., Hafnar Franc, ogibni čuvaj Otočc. Kot pomožni blagajniki: Košir Franc, proga Kianj — Škofja Loka; Porenta Ivan, proga Škofja Loka Medvode in Hafnar Franc, ogibni čuvaj zn postajo Podnart in Otoče. Sodrug Tonja je v zaključnih besedah pozival vse sodruge k neun ornemu delu za izboljšanje položaja železničarjev, za kar je žel burno pritrjevanje in nato zaključil tako sijajno obiskani občni zbor.
Takoj nato otvori zopet sodr, predsednik Tonja žr lezničarski shod in poda besedo sodr. poslancu Krpaču, kateri je v poldrugournem govoru obrazložil pomen organizacije in razloček med ta-kozvano »Zvezo« in Splošno žel. organizacijo. Večkrat prekinjen ob odobravanju in pritrjevanju navzočih. je nadalje obrazložil pomen našega uje-dinjenja s hrvaškimi, bosanskimi in srbskimi železničarji, in raztolmačil spomenico sprejeto na konie enej dne 23. in 24. v Ljubljani za vse železničarje, katera se bode predložila na pristojnem mjstu v odobrenje. Spomenica je bila z navdušenjem sprejeta na znanje. Ker se nobeden nč ofelasi k besedi, zaključi predsednik shod s pozivom na navzoče, da se vsi tudi politično organiziraj > iu naročajo le delavski list »Naprej«, ker delavec brez časopisa je kot vojak brez puške.
Celje. Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo je imela dne 27. marca shod v gostilniških prostorih pri »Zelenem travniku«, ki je bil prav dobro obiskan. Sodrug Kopač je v dveinpol-urnem govoru razmotrival o težnjah železničarjev, in pojasnil spomenico, ki jo predložijo naši zr.ipniki v Belgradu. Na shod je prišel sam policijski komisar Logar pa tudi zadej je bilo pet tajnih policajev, ki so menda čakali, kdaj bodo želez-ničarj, začeli rohneti in razbijati, da bi imeli kaj dela. Toda ni se jim ustreglo. Obiskali so nas celo gospodje Zvezarji, ki so pa prav pazno poslušali govornika, In mu tudi pritrjevali.
Samo nekaj ne morejo' ti gospodje umeti, zakaj bi bili mi socialni demokratje mednarodni, kar jim je pa sodr. Kopač stvarno razložiL
1 udi Zvezarji so obljubili solidarnost in želeli še več takih shodov.	__	a___
Poljčane. Dne 30. marca ob 9. uri dopoldne je imela Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo v Poljčanah v gostilni g. Baumana shod z dnevnim redom: 1. ujedinjenje in naša spomenica; 2. raznoterosti, kjer je sodrug Marn iz Celja obilo zbranim železničarjem razložil zahteve, katere smo predložili. Shoda so se udeležili tudi Zve-zarjf, uradniki in prožni mojster Rottmann. Udeležili so se debate in hvalili svojo Zvezo. Pa tudi zabavljanja čez našo organizacijo ni manjkalo. Najbolj se je odlikoval g. Tomšič, uradnik, — seveda Zvezar, — kateri se je spravil čez naše sodru-te v Ljubljani. Ker so Marnu razmere dobro znane. je dobil na svoje napade ta pravi odgovor. Pa tudi Rottmann jo prav pridno agitiraj za svojo Zvezo. Tukaj bi vprašali g. Rottmanna, kako se vendar ujema Izvajanje pred sodiščem leta 1914. i» sedaj, ker takrat ga je vprašal sodnik, če je tudi
on organiziran; pa mu je dal odgovor: »Ne, in sicer za to ne, ker ne morem potem proti delavcem nastopati.« Kako pa sedaj nastopa? Vsaj je menda še celo zaupnijc svoje Zveze! Prosili bi ga pojasnila, kako more tako pridno obljubovati boljše službe, kakor na pr. Jamšku, ki dela službo vratarja, da, če pristopi Zvezi, bo šel v Konjice za načelnika. Mož se je ros pridno učil, — ker je res upal, da postane načelnik — pa je nazadnje le toliko avanziral, da sme gospodom uradnikom pse striči.
Utrinki.
Kako znajo »Zv«zar]l« svoje člane potolažiti.
Pred kratkim se je podala deputacija k vodstvu ju,', žel. v Ljubljani in zahtevala znižanje cen živilom. Nekaj so že gotovo dosegli. In glej ga vraga. 2e je tukaj »Zveza«, ki trobi svojim članom, da je ona tista, katera sama in edina skrbi za južno železničarje. Da pa no bo kdo mislil, da se norčujemo, evo sledeče: Telegram obratnega nad,;, št. 436 25/111. 1919. 10.15 dop. Da se odpo-more uslužbencem vsled draginje živil, ki so jo povzročile zelo visoke cene, je deželna vlada na prošnjo iu posredovanje Zveze Jugoslov. železničarjev privolila tak prispevek, da se bode od aprila naprej prodajalo sladkor in moko po znižani ceni po 3 krone 10 vin. istotako se bode kruh prodajal po znižani ceni hleb po 1 K 20 vin. Vse osobjo se naj obvesti. — Vrečko, zvezar.
Vestnik uprave.
Tiskovino so vso žo dogotovljeno in se jih dobi v upravi. Istotako članske znamke. Ce ta ali ona skupina morda še ni dobila tiskovin In znamk, naj nam to takoj javi; ravnotako, če smo jih poslali premalo.
Dali smo natisniti tudi članske izkaznice, ki veljajo samo kot izkaz za obisk društvenih shodov in sestankov, na katere imajo vstop samo člani naše organizacije.
Ker kuponov iz prejšnjih sprejemnic (Auf-nalmsscheine) več ne porabljamo, naj se odslej porablja izključno tiskovine, ki smo jih nanovo izdali. Od novih članov pa naj se nam pošilja pristopne izjave, po katerih jih uvrstimo v evidenco. Pozneje bodo v to svrho izdane posebne liste. Preostale kupone in sprejemnice naj skupine začasno shranijo«1 dokler ne ukrenemo, kaj se ž njimi zgodi.
O priliki izdamo »navodila za funkcionarje« glede upravnega poslovanja skupin.
Prejeli smo poštne položnice In jih pričnemo prihodnje dni razdeljevati skupinam, ker moramo poprej še nanje pritisniti obračunski pečat.
Na obračunskih listkih (»Krajevna skupina...«) naj se natančno izpolni zlasti rubrike glede članskega gibanja, ker so nam podatki o številu članov posameznih skupin nujno potrebni.
Nadalje nam nekatere skupiue še vedno niso plačale štampilij; naj to nemudoma store. Štam-pilja skupine stane 5 K 80 vin„ štampilja s številko 2 K, štampilja ^ontrole pa 5 K 40 vin.
Nemško glasilo »Eisenbahner« naj skupine same naročijo naravnost na Dunaju pri upravi, toda samo za tiste člane, ki ne znajo slovensko čltati. V plačilni poli naj se dotfčne člane posebej označi. Obračunati pa je tudi za te člane vse v Ljubljano, ker bo stroške za prejemanje izvode »Elsenbahnerja« poravnala naša uprava näräv-nost pri dunajski upravi
V blagajniških knjigah in izpiskih se za sedaj ne dela razlike, temveč se vse skupno vpiše in obračuna.
Obračune in spise v upravnih zadevah naj se pošilja upravi »Železničarja« v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 10, dopise glede shodov, pravovar-stvenih zadev itd. centralnemu tajništvu Splošne železničarske organizacije istotam.
»Železničarski dom«. Po sklepu ustanovnega delegacijskega zbora naše organizacije naj se povsod in ob vsaki priliki nabira za »Železničarski dom«. In to vsled neznosne stanovanjsko mize-rije.
Železničarji naj zbirajo doneske no le med seboj, (temveč tudi med tistimi, ki so v stiku z železničarji in ki od njih žive.
1 Uprava Spl žel. org.
Društveni vestnik.
Krajevna skupina Zidani most Spl. žel org. za Jugoslavijo. Dne 16. marca 1919 se je vršil v hotelu Juvančič Zidani most zelo impozanten shod, katerega se je udeležilo Čez 300 poslušalcev žčlčz-
ničarjev. Sodrug Pečnik in sodrug Horjak sta poročala o delegaciji, ki le bila od Z. M. železničarjev k narodni vladi v Ljubljano poslana radi živ-ljenskih razmer. Zborovalci so njiju izvajanja zelo odobravali ali huda kritika se je začela nad oderuhi z živili in vsakdanjimi potrebščinami ki nočejo uvideti in pripoznati, da gre radi njihovega oderuštva proletarski narod zavoljo obupanja in lakote v veliko katastrofo. Na splošno zahtevo vseh zborovalcev se je sklenilo sestaviti resolucijo na narodno vlado, katero naj konferenca železničarjev in delegacijski zbor 23. In 24. sušen vladj predloži ter energično zahteva takojšnjo oa-pomoč. Resolucija je bila z velikim odobravanjem enoglasno sprejeta. Nadalje je poročaj sodrug Ve-hovc o političnem položaju, o pariškem barantanju naših razmer, katere so povsem nezdrave, l»i morajo dovesti naš narod do neprijetnih posledic ter do propada našega skupnega gospodarstva in proletarijat v največjo socialno revščino in obu-panje. Za njegovo zelo podučljivo izvajaije je žel burno odobravanje. Po dveurnem trajanju zborovanja je predsednik zaključil shod z apelom: Proletarci organizirajmo se, združimo se, ker le v slogi je moč in mora tudi priti naša odpomoč.
Krajevna skupina Zidani most Splošne želez, organ, za Jugoslavijo poživlja tem potom najnuj-neje vse člane, kateri še niso oddali svojih član-	j
skih knjig, da jih pošljejo na krajevno skupino, v katere naj dajo listič, na katerem je zaznamovan njih rojstni dan in rojstno leto radi evindence po-smrtno-odpravninskega sklada. — Odbor.
ZA DRUŽINE PREGANJANIH TRŽAŠKIH ŽELEZNIČARJEV.
so nam dospele še naslednje zbirke: skupina Zagorje 229 K 60 vin., skupina Jesenice 582 K, skupina Zidani most 483 K (ta zbirka je bila zbrana po sledečih polah: št. 1, Likonik 255 K, št. 2, Verhovc Fr. 91 K, št. 3, M. Petkovšek 48 K, št. 4, Baida 33 K. Kosem 40 K, št. 5, Šumej 16 K). Prej izkazano 1068 K, skupaj 2362 K 60 vin.
Ves ta znesek smo že odpremili v Trst, da se izroči svojemu namenu.
Vsem darovalcem topla zahvala!
Razno.
Narodni vladi v Ljubljani je bila predložena naslednja resolucija: Konferenca železničarjev, ki se je vršila dne 23. in 24. marca v Ljubljani, protestira najodločnejše proti šikaniranju naših članov v službi potom predpostavljenih, ki izrabljajo svojo uradno moč, katero uporabljajo proti podložnemu osobju. Posebno brutalno nastopajo proti pnim uslužbencem, ki so se predrzniU na vprašanje, če so člani »Zveze jugoslovanskih železničarjev« odgovoriti, da niso in da tudi nikdar ne bodo pripadali taki organizaciji. Konferenca protestira proti nekvalificiranemu postopanju prožnih mojstrov, ki uganjajo tak teror proti vrhstavbnim delavcem, da mora prej ali slej priti do gibanja med tem delavstvom, ako ravnateljstva ne ukrenijo potrebno, da se konča ta gonja. Konferenca izjavlja, da mora organizacija izvajati konsekvence, 'ako se ta škandal ne odpravi na železnici. Ravno tako zahteva konferenca, da se iz Jugoslavije nobenega uslužbenca ne odslovi, ki ima v Jugoslavijo svojo domovinsko pravico. Shod protestira proti načinu, po katerem se denuncira iz osebne mržnje uslužbence, na katero denunciacijo sledijo odslovitve, ne da se preišče vsak slučaj ob navzočnosti osumljenca.
Preložitev južnega kolodvora. Južni kolodvor v Ljubljani tvori nepremostljivo oviro za naravni razvoj Ljubljane proti severu ter za medsebojni promet med severnim in južnim delom mesta. Deželna vlada je sklenila, da se čim preje skliče ep-keta, ki bo to vprašanje proučila in določila smernice za principielno rešitev preložitve. V enketf bodo zastopane poleg deželne vlade, mestna občina ljubljanska, uprava južne in državne železnice ter trgovska in obrtniška zbornica.
Llška železnica. Ministrstvo za promet je odredilo, da se mora prekinjena zgradba liške železnice takoj zopet nadaljevati, še preden se izgotovi del proge Gospič-Oročac, ki bo kmalu končan. (Liška železnica Je izredne važnosti ne samo za Liko in Krbavo, marveč tudi za direktni propiet med Slovpnijo in Dalmacijo).
Denuncljantl denuncljantskl. »Nova Doba« št.
28. od 27. marca zopet denuncira. Spravila se je nad sodruga Marna ter pripoveduje prav lokajoč: Marn je bolan, vendar pa hodi na shodo itd. Da, da, gospodje. Res je hudo, ako moramo gledati, kako vam tisti preklicani sociala! demokrati« dan
im dau delijo moralične zaušnice. Pa tolažite s», kakor vsak, bo tudi Marn enkrat umrl, takrat bo pa menda konec trpljenja okrog »Nove Dobe«, ako sploh do tega časa ne bo »nova doba«. Sicer pa dvomimo, da bo pri Zvezarjih kakšna pametna beseda sploh kaj pomagala.	—o—
Vsem železničarjem, ki so pri posmrtnem društvu v lnomostu. Ker je sedaj mnogo uslužbencev, ki so prišli iz juga in so pri omenjenem društvu v lnomostu, naj pujno javijo svoja bivališča, kje se sedaj nahajajo. Po točki 4. pravil je vsak dolžan, se javiti pri svojem pooblaščencu, toraj proga Zidan niost-Zaprešiči in do Litije pri pro stornem mojstru Pečniku v Zidanem mostu- Vsak naj se varuje, da ne zaostane s prispevki, ker sicer zapade posmrtnina. — Pečnik Jožef, prostorni mojster.
Neverjetno, vendar pa resnično. Kakor uta-mo v dnevnikih, se vlada SHS v Belgradu peča s predlogom, da se odvetnikom, ki so bili v vojni, Izplača po 6000 dinarjev podpore. Za podporo je predlaganih 2500 odvetnikov. Ne bi se morda spod-tikali nad to — milo rečeno — drugod skoraj neverjetno novico, ako bi tu na^ imeli zopet jasno sliko, kako hitro iina vlada denar, ako n e gre za železničarje. Računajmo: 2500 odvetnikov po 6000 dinarjev — 15,000.000 dinarjev. Ne vemo, kako bodo sodili železničarji, ki so v vojni garali kot črne živine, ne vedoč, ali prinesejo cele kosti domov ali ne; drugi so se pa bali celo domov priti, da bi jih otroci za kruh ne nadlegovali itd. Odvetnikom toraj ni treba boja za priboljšek, ker so menda državi bolj koristni kot železničarji. Treba si bo to dobro zapisati in ob pravem času vladi pred nos pomoliti.	—o—
Odprava veronauka na ogrskih šolah. Iz Budimpešto poročajo:	»Komisar za javni pouk v
glavnem mestu je izdal naredbo, da se mora ustaviti na vseh šolah veronauk. Namesto vero-nattka naj se razlagajo današnjo družabne räzmere in predmeti splošnega znanja«. Omenili smo notico za to, ker se bomo v eni bodočih številk pečali nekoliko obširneje s šolskim vprašanjem.
Položaj angleških železničarjev in Lloyd Ge-orges. Iz Londona se poroča: Vodja angleških železniških delavcev Thomas se je izrazil v nekem pogovoru, da je položaj zelo resen. Železniško osobje je z 9 desetinsko večino za stavko. Vodle so izgubili kontrolo nad delavci. Vlada bo torej morala ugoditi zahtevam delavcev, če noče, da pride do stavke. Thomas je potem rekel, da je storil vse, kar je mogel, da prepreči nadvlado ekstremistov. Nadeja se, da se bodo pogajanja vršila nu tak način, da ne pride še prej do stavke. Včeraj Je govoril Thomas z Lloyd Qeorgejem in predsednikom železniškega sveta in ti so mu izjavili, da Je položaj obupen.
Kredit Ameriko evropskim državam. Zakladni odsek Zedinjenih držav je dovolil sledečim državam nove kredite: Cehoslovaški republiki 18 milijonov dolarjev, Belgiji 40 milijonov dolarjev, Franciji 100 milijonov dolarjev, Italiji 20 milijonov dolarjev. Zedinjene države so posodile dosedaj alil-rancem 8.841,657.000 dolarjev. Samo Cehoslovaški republiki so posodile do sedaj 35 milijonov dolarjev.
Številke govore... Nekako neprijetno presune človeka, če prebira časopisje a čita poročila iz narodnega predstavništva. Finančni minister je namreč predložil zakonsko predlogo o dovolitvi kredita v znesku 130,000.000 dinarjev za mesec apiil za redne in izredne potrebščine države SHS. Ta kredit je razdeljen nastopno: Vojno ministrstvo 22.500.000 dinarjev, ostala ministrstva za Srbijo 13 milijonov, državne oblasti za Hrvatsko in Slavonijo 3 in pol milijona dinarjev, v Bosni in Hercegovini 3 milijone dinarjev, v Banatu, Bački in Baranji 2,800.000 dinarjev, v Sloveniji 2,700.000 dinarjev, v Črni gori 1 milijon dinarjev, v Dalmaciji 800.000 dinarjev Vse to za osebne izdatke. Za materijeine izdatke pa nastopno: Vojno ministrstvo 30 milijonov dinarjev, ostale oblasti v Srbiji 7 in pol milijona dinarjev, v Hrvatski in Slavoniji 6.700.000 dinarjev, v Bosni in Hercegovini 5 milijonov dinarjev, v Bački, Banatu in Baranji 4 milijone dinarjev, v Sloveniji 2,200.000 dinarjev, v Orni gori 1 milijon dinarjev, v Dalmaciji pol milijona dinarjev. Za celo kraljestvo se rezervira vrhu tega 15 milijonov dinarjev. — Se-štejmo sedaj vse te vsote in dobili borno sledeči rezultat:	Vojno	ministrstvo
52,500.000 dinarjev, vsa ostala ministrstva
in držav, uradi cele Jugoslavije 53,700.000 dinarjev. Rezerva 15,000.000 dinarjev se bo pa najbrSe porabila po Istem ključu. Tu vidimo, da nenasitni militarizem požre skoro polovico dovolj^iega kredita. Vsi drugi upravni izdatki državnih uradov posameznih dežel presežejo izdatke za vojno ministrstvo le za 1,200.000 dinarjev. Razvidno je iz tega, da ima tudi pri nas prvenstvo militarizem in da se za tega mo-loha vedno in povsod najde pokritje, dc-čim za druge potrebne izdatke javkajo ministri, da ni pokritja in preobračajo vse žepe ter stresajo zadnje »ficke« iz njih, češ: le poglejte, kako »suhi« smo. Ko je uradništvo zahtevalo zvišanje plač, je Takoj planila znana klika pokoncu ter zajavkala: »Kaj pa mislite, gospodje, vi hočete ruinirati ubogo Jugoslavijo!« In pri tem se je šlo le za majhno vsoto v primeri z izdatki za militarizem. — Delavstvo zahteva, da država v najkrajšem času izvede razne socialno-politične zakone v prid delovnim slojem, ministrski svet pa odkimu-je, češ, bo težko šlo, da se ne zamerimo onim, ki imajo mošnje zlata in žvenklja-jo s cekini ter jih radi posodijo državi na visoke obresti, če jih pustimo v miru, da pošteno prebavijo z delavskimi žulji prisvojene milijončke. In tako naprej. Militarizem koraka svojo pot. Povsod je enak. Naj ima »pikelhavbo« in »Es ist erreicht« ali pa opanke, povsod žre in žre... Državniki so pa veseli, da je tako. Saj ni še dolgo tega, kar je rekel naš dični notranji minister Svetozar Pribičevič: »Država se more vladati le s silo.« Gotovo je tudi sam z veseljem glasoval za te milijončke, za katere si kupimo mesto šol, bolnic in lake ropotije bajonetke, na katere se bo potem on opiral, ko bo vladal z železno pestjo »srečno« Jugoslavijo. Ubogi Viljem, povsod te hočejo posnemati.
Socializacija denarnih zavodov na Ogrskem. Revolucionarna vlada svetov je izdala naredbo, s katero se odrejuje socializacija denarnih zavodov. Ljudski poverjenik za finance je pooblaščen, prevzeti vrhovno vodstvo vseh denarnih zavodov, oziroma staviti ista pod kontrolo, kakršno smatra za primerno, da se izvede socializacija. Vodstvo posameznih bank in hranilnic prevzamejo posebni funkcionarji, katere imenuje ljudski poverjenik za finance. Dviganje vlog je dovoljeno samo v zelo omejenem obsegu. Denarni zavodi ne smejo samostojno izvršiti nikake transakcije v vrednostnih papirjih ali drugačnih vrednotah. Kdor ima v banki ali hranilnici tekoči račun ali kakršnosibodi vlogo, mora najkasneje v 14 dneh, pri vsotah izpod 15.000 kron v 30 dneh dokazati svojo istovetnost, drugače zapade njegova vloga v korist državne blagajne.
»Državna posredovalnica za delo.«
(Podružnica za Ljubljano in okolico.) V preteklem tednu (od 23. marca do 29. marca t. 1.) je iskalo delo 178 moških in 41 ženski delovnih moči. Delodajalci so iskali 53 moških in 62 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 78. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919 do 29. marca 1919 iskalo delo 3987 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 3612 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 882. Delo iščejo pisarniške moči (152), trgovski uslužbenci (113), sluge, ključavničarji, kovači, livarji, tov. delavci, mizarji, kolarji, tesarji, čevljarji, krojači, peki, mlinarji, mesarji, natakarice, služkinje. V delo sprejme posredovalnica zidarje (103), navadne delavce, poljedelske delavce, tesarje, krojače, čevljarje, kleparje, usnjarje, kolarje, mizarje, služkinje in razne druge obrtnike.
Brezplačna zdravniška ordinacija 7a ubožno je vrši od 1. aprila t. 1. dalje kakor pred vojno zopet samo na rešilni postaji v Mestnem domu vsak delavnik ob 10. donoldne. Izkazati se je treba z ubož-nim Ustom mestnega magistrata.
Dva predloga poverjenika za soc. skrb s. A. Prepeluha na seji deželne
vlade za Slovenijo. Poverjenik je inter-peliral vlado zaradi sklicanja deželnega zbora. Dalje je predlagal, da se pomiloste politični obsojenci ter obsojenci zaradi manj pomembnih kaznjivih dejanj zlasti obsojeni zaradi potvarjanja potnih listov in aprovizacijskih kart, ki so ravnali v sili.
Za železničarski dom.
so prispevali: zbirka Juhardta in tovariša na političnem shodu pri Favaju 15.^11. 58 kron, skupina Škofja Loka, zbirka 3 krone 2 vinarja, skupina Celje, zbirka na veselici na pustno nedeljo 50 K, skupina Zagorje 4 K, S. Lampret 1 K, Curhalek, zbirka na sv. šteiana dan 36 K, Grobolšek, zbirka na konfercnci 23. marca v Ljubljani 158 K, zbirka na železničarskem shodu v Škofji Loki 25. marca 33 K 10 vin., Orobolšek, zbirka na konferenci 24. marca 286 K, Nežmah 50 K. Menart 50 K, skupaj 729 K 12 vin Prej izkazanih 11.016 K 84 vin
Z\ štokholmski sklad (obračun sodruga Kopača), ki pripade glasom sklepa delegacijskega zbora z dne 15. in 16. decembra 1918 železničar-semu domu, so prispevalo skupine sledeče zneske: Ljubljana I. 313 K, Ljubljana II. 50 K, Borovnica 200 K, Logatec 80 K, Rakek 100 K, St. Peter na Krasu 100 K, Trst II. in Trst V. 150 K, Jesenice 310 K, Celle 115 K, Pragaersko 186 K, zbirka 36 ki on 45 vin., obresti 52 kron, skupaj 1817 kron 45 vinarjev. Od tega zneska se odbije za dunajsko predkonferenco, zagrebško konferenco, fotografije, pome liste, vizum in dopise skupaj 448 K 98 vinarjev. Ostane torej 1368 kron 47 vinarjev. Vsega skupaj torej 13.114 kron 43 vinarjev. Nadaljnji izkazi sledijo.
Izdajate» in odgovorni urednik Josip Kopač.
Tiska »Učiteljska tiskarna' v Ljubljani.
Sodrugl! Zaupniki!
Javite takoj upravi „Napreja“ v Ljubljani, Frančiškanska ulica SL 6, koliko iztisov
Majskega spisa
naroči vaSa organizacija. Spis izide 20. aprila in bo stal posamezen izwd 1 krono. Ker je potrebno, da se že seilkj določi naklada, naj vsak sodrug in vsaka organizacija najpozneje do 10. aprila sporoči, koliko izvodov .Majskega spisa“ se pošlje v razprodajo. Naklada bo sicer velika, vendar ga nam utegne zmanjkati, če se naročniki Sele pozneje pri-glašajo.
Ljubljana
rcglatrovana zadruga z omajano xawoio,
FranClikanska ulica St. 6. Tiskovine za lole, Županstva In urade. Najmodernejše plakate in vabila za
shode En veselice.
Letne zaključke.
najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, Itd.
Stereotlplja. Litografij»,
Adalbert^
Kassig
Ljubljana, Židovska ulica
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v raznih ^ oblikah po najnižji ceni. — Postrežba točna. ^
naročajte Silile in podpirajte Bal list.!
Kraljevemu ministrstvu za promet v Beogradu.
Podpisana zaupnika državnih in južnih železničarjev izvoljena na konferenci slovenskih železničarjev si vsojata v imenu vsega osobja oboh železnic predložiti sledečo
Konferenca, ki se je vršila dne 23. in 24. marca 1919 v Ljubljani, in katere so se udeležili slovenski in hrvatski železničarji, sklene soglasno predložiti spomenico, ki naj izraža zahteve železničarskega osobja in delavstva v Sloveniji in s katero se naj definitivno uredi plačilno in službeno razmerje železniškega osobja v teh pokrajinah.
Izhajajoč Iz tega stališča poudarja konferenca, da se mora službeno in plačilno razmerje zenostaviti, če se hoče odpraviti sistem nekdanje avstrijske birokratične uprave, ki je povzročila železnicam večno pasivnost. Vsled tega so bile železniške uprave prisiljene dostikrat posegati po skladih, ki so bili določeni za druge namene.
Železniško osobje je uverjeno, da bodo finančne težkoče v naši državi velike, ker je vozni in strojni park popolnoma uničen. Ali predpogoj zravnanja finančnega stališča na železnicah je ta, da se zasigura železničarjem sedajnost in bodočnost in s tem zadovolji osobje, da bode opravljalo vestno in z navdušenjem težko in odgovorno službo na železnicah. Železniške uprave v naši domovini ne smejo biti upravljane po birokratičnih načelih, če hočemo, da bodo železnice aktivne. Osobju mora biti zajamčena stalnost, preskrba za slučaj starosti in onemoglosti ter za slučaj bolezni in nezgode. Naslanjajoč se na gori označena dejstva, predlaga konferenca spomenico pristojnim vladam in upravam potom svojih zaupnikov.
Nameščenje delavstva.
Vsak delavec, ki je sprejet v železniško * službo, se ima po enem letu namestiti pri isti službi, kateri je bil začasa provizorija dodeljen. Vsi delavci, ki plačujejo prov. sklad, imajo biti s 1. julijem 1919 brez ozira na starost nameščeni, ne da so na dohodkih oškodovani. Delavci se dele v dva razreda, in sicer: A) razred kvalificiranih; B) razred nekvalificiranih delavcev dnevno 15 D in 5 D draginjske doklade. Razred B 10 D mezde in 5 D draginjske doklade. Vsi kvalificirani delavci pridejo pri naineščenju v razred A, ki začenja z 2000 D letne plače in 900 D stanarinske doklade: t a b e 1 a A. dočim pridejo nekvalificirani delavci pri namestitvi v razred B z 1600 L) začetne plače in 800 1) stanarinske doklade (tabela B).
Razred kvalificiranih nameščencev.
(Tabela A.)
V razred kvalificiranih nameščencev spadajo vsi profesionisti v delavnicah, kurilnicah, pri prometu in progovzdrževalni službi, in vsi oni nameščenci, ki so položili katerikoli izpit
Eksekutlvna služba.
Namestniki mestnih mojstrov, sprevodniki z izpitom za vlakovodje, premikaško osobje, vozovni pisarji, prožni ravnalci, prožni obhod-niki, bločno signalni pazniki, vratarji, ogibni pazniki, vozovni pregledniki, ogibni pregledniki in svetilničarji spadajo k eksekutivni službi. Napredovanja in stanarinska doklada teh nameščencev je razvidna iz p r i 1 o g e C.
Poduradniki.
Tudi kategorije poduradnikov se dele v dva razreda. V razred A spadajo vlakovni pregledniki, strojevodje, postajni mojstri pri prometu, nadsprevodnlki, mestni mojstri, prtljažni mojstri, osobni sprevodniki, prožni mojstri, vozovni mojstri, bločni signalni pazniki, nadpre-mikačl, brzojavni mojstri, kleparski svetilničarji in centralni mojstri. Njih začetna in končna plača kakor tudi stanarinska doklada, napredovanje in druge opazek so razvidne iz priložene tabele D. V razred B spadajo strojni mojstri, brzojavni mojstri, skladiščni mojstri, strokovni mojstri, delovodje, električni revizorji, obratni vodje, višji obratni vodje, strojnlčarji, tolmači, skontisti, kanclisti in pazniki v tiskarnah. Tudi njih napredovalna doba in stanarinska doklada je razvidna iz tabel E in F. Bločne signalne, paznike, ogibne nadzornike, nadpremikače, vozovne pisarje in vozovne preglednike se imenuje poduradnikom, ko dosežejo plačilno stopnjo 2800 D. Vožni mojstri naj dobijo mesečni pavšal 100 D.
Vlakosprenuio osobje.
Vlakospremno osobje obstoji iz sprevodnikov, vlakovodjev in nadsprevodnikov. Vlako-oremnl službi dodeljeni pomožni uslužbenci se imenujejo do njih nameščenja pomožni sprevodniki, ki morajo po enem letu provizorija biti stalno nameščeni. Vsem nameščencem se mora dati priliko, da napravijo izpit za vlakovodje. Izpit za osobne sprevodnike, prtljažne mojstre in vlakovodje se napravi z eno samo skušnjo, ki velja za poduradniški izpit. Vlakospremno osobje se odveže dolžnosti premikanja v posta-
spomenico:
jah. Pri polaganju izpitov se ima ozirati na praktično in ne toliko na teoretično izobrazbo. Vse one, ki so položili izpit za vlakovodje do leta 1914, se jih Imenuje poduradnikom.
Nameščenci z Izpitom za poduradnlke.
Vsi oni nameščenci, ki so položili izpit, naj sc z dnevom izpita uvrste v vrsto onih, ki so že napravili izpite, da morejo tudi po vrsti postati nadsprevodnlki. Prtljažni mojstri in osob ni sprevodniki pridejo v kategorijo poduradnikov, vsled česar se naj stalni vlakovodje, prtljažni mojstri, sprevodniki pri osobnih vlakih imenujejo na ta mesta in sicer tako, da vozijo starejši kot vlakovodje, mlajši kot prtljažni mojstri, oziroma kot sprevodniki pri osobnih vla kih. Vsi sprevodniki z izpitom za vlakovodje vstopijo, kakor dosežejo 2800 D v plačilni razred poduradnikov, brez ozira na to, če so imenovani za nadsprevodnike ali ne. Ako so spremljevalci vlakov zaradi oslabelega vida ali sluha za vožnjo nesposobni, ne smejo biti zaradi tega prikrajšani pri napredovanju; takim sprevodnikom ali nadsprevodnikom naj se dovoli, da vozijo kot prtljažni mojstri. Dosedaj porab-ljive zavirače se ima s 1. julijem t. 1. namestiti za sprevodnike. Imenovanje nadsprevodnikov se vrši vsako leto dvakrat in sicer 1. januarja in
1.	julija. V slučaju bolezni ali nezgode se ne sme to osobje premestiti na nižja mesta.
Razni predpisi.
Službeni turnus ureja osobje v smislu 8-ur-nega dela in sicer tako, da pride 28 % službe in 22 Jo počitka zunaj, in 5Ü Jo počitka v domači postaji. Urnino se odpravi ln uvede namesto nje pavšal, ki znaša mesečno 300 D za vse vlako-spreinljevalno osobje. Dosedaj obstoječe doklade za vse postajno, progovzdrževalno in ku-rilniško osobje se zvišajo pa 100 Jo. Nočna doklada naj znaša 4 D za vsako noč, nočne doklade se upelje tudi za vlakopospeševalno in vlako-spreinljevalno osobje in znaša 4 D za noč. Ono osobje, ki opravlja dnevno službo mora imeti vsako drugo nedeljo prosto, dočim imajo vsi oni, ki opravljajo 12 ur službe in 24 ur prostega časa, vsaki mesec po dvakrat 6Ü ur prostega časa. Kvalifikacije in izredno napredovanje se opusti, ravnotako preizkušnje Silingovega sistema.
Vlakopospeševalno osobje.
Vlakopospeševalno osobje se deli v strojne mojstre, strojevodje, kurjače in nadkurjače. Strojevodje so poduradniki kategorije A) in imajo začetno plačo 2800 D in 1100 D stana-ruiske doklade. Njih napredovanje je razvidno iz tabele D. Kilometrina in vse druge premije za to osobje se odpravijo. Namesto teh dohodkov se uvede mesečni pavšal, ki znaša za br-zovlake in osobne vlake 490 D, za tovorne 460 D in za rezervo 300 D.
Kurjači imajo začetno plačo 2000 D in 900 D stanarinske doklade. Napredovanje tega osobja je razvidno iz priložene tabele O. Pavšal za kurjače znaša toliko, kolikor ga dobiva strojevodja. V slučaju bolezni ima strojno in vlakospremjevalno osobje pavšal za prvih 7 dni; preko 7 dni bolezni ali odsotnosti od službe, se mu ena 30-ina od pavšala odtegne. Pri rednem dopustu se izplača pavšal tudi za ta čas, dočim se mu pavšal odtegne, ako ima dopust radi bolezni.
Aspiranti, ki pridejo v uporabo za izvežbo strojevodij, se morajo izkazati z učnim spričevalom. Po enoletni uporabi v kurilniški delavnici se izbere aspirante na podlagi zapisnika bolniških blagajn. Učni tečaj na stroju traja šest tednov pod nadzorstvom drugega kurjača, po preteku te dobe upravlja aspirant 6 mesečno samostalno službo kurjača. Med tem čašam se poučujejo aspirantje v šolskem tečaju, v strokovni teoriji. Po 6 mesečni kurilniški praksi in strokovni teoretični izobrazbi se dodelijo aspirantje v 3 mesečno praktično izvežbo strojevodjem. Po preteku tega časa ima aspirant položiti izpit, pri katerem ima biti navzoč zaupnik strojevodjev. Po položitvi izpita se imenuje aspirant strojevodjem druzega razreda In je uvrščen v tabelo D) in se imenuje po 4 letih strojevodja prvega razreda kot poduradnik. Po imenovanju se ga ne sme več dodeliti k nižji službi. Teoretični in praktični izpit položi kandidat že v šolskem tečaju. Vrstilni čin je merodajen od datuma državnega izpita.
Kategorija strojnih mojstrov se nadome-stuje iz strojevodij. V poštev smejo priti le strojevodje I. razreda, ki so najmanj 10 let v službi kot strojevodje. Ako so strojevodje ali kurjači zaradi oslabelega vidn ali sluha za vožnjo nesposobni, ne smejo biti zaradi tega prikrajšani pri napredovanju, takim strojevodjem se dovoli, da opravljajo službo strojnega mojstra, kurjačem pa, da opravljajo službo nadkurjačev. Nadkurjači, ki spadajo tudi v kategorijo kurja-
čev, imajo 2 D nočne doklade in mešečnl pavšal D 130.
Priprava strojev.
Pripravo strojev pred odhodom iz kurilnice poskrbi domače osobje. Na zato določenih postajah, kjer so pripravljeni strojni jarki za čiščenje pepela, dobavo premoga in vode, morajo biti zato izvežbane osebe na razpolago. Ob prihodu v domačo in tujo kurilnico prevzame zato določeno osobje stroj v oskrbo. Delavce, katere se pritegne h kurjaški službi, se mora vežbali v manipulaciji in vsem delu, kar se tiče njegove službe na stroju. Pri velikih strojih, kjer je služba naporna, morata biti dva kurjača na stroju. Stroje vojne kategorije 600 ton se smatra velikim strojem.
Dijcte.
Dnevne dijete za strojno osobje so: Strojevodja in kurjač po 10 D, za prenočišče 5 D.
1) Ako se osobje pošlje službeno v tujo kurilnico, ima dobiti dijete in najvišji pavšal, če tudi tam ne opravlja kake službe.
2) Kadar se uporablja strojno osobje za ma-terijalne vlake in se isto v 24. urah ne vrne v domačo postajo mu pritičejo dijete. Isto velja za pomožne vlake.
3) V izrednem slučaju (ako osobje oboli), kadar je primorano nastopiti službo na stroju v tuji- kurilnici.
V slučajih 1, 2 in 3, ima osobje dijete od odhoda iz kurilnice do zopetnega prihoda v domačo kurilnico.
4) Pri izrednih slučajih in ob nenavadnih dogodkih, (nesreče pri prometu), kadar je osobje ovirano nadaljevati svojo vožnjo in je primorano najmanj 6 ur izven svoje domače postaje ostati, ima pravico do dijet in sicer nad b do 12 ur polovične, nad 12 ur pa cele dijete. Točke 1 do 5 veljajo za vlakospremno in postajno osobje. Pri izrednih slučajih nezgode ali drugih nenavadnih dogodkih (nesreče pri prometu), ima osobje prizadetih vlakov in vse ostalo osobje, ki je poklicano k temu delu in mora najmanj 6 ur izven domače postaje opravljati službo, pravico do dijet.
5) Ako je strojno osobje primorano v eni postaji ostati nad 6 ur ali pa nad 12 ur, kjer ni kurilnice, ima tudi pravico do polovičnih oziroma polnih dijet, dasi ni opravljalo tam nobene službe.
6) Ako je strojno osobje 24 ur v tuji kurilnici in je ovirano bodisi iz vzroka, da mora tam opravljati kako službo ali ne, mora dobiti dijete. Isto velja tudi za spremljevalce mrzlih strojev, če ostanejo 24 ur v tuji kurilnici.
7) Ako strojevodja začasno opravlja službo strojnega mojstra, načelnika kurilnice, delovodje, strojnika v domači kurilnici, ima dobiti dnevno 10 D dijet. Kadar opravlja to smžbo izven svoje postaje, ima pravico do 20 D dijet dnevno, in če ni nobenih železniških prenočišč na razpolago, mora dobiti 5 D za prenočišče. Iste določbe veljajo tudi za strojne mojstre.
8) Kadar osobje opravlja službo izven domače kurilnice, mu pritičejo do 12 ur službe polovične dijete, za 24 ur pa cele. Ce še nadalje opravlja službo, mu pritičejo za vsako načetje nadaljnjih 24 ur cele dijete.
9) Prenočnina pride v poštev tedaj, ako je osobje nad 5 ur v eni postaji in je primorano tam počivati in nima na razpolago železniškega prenočišča ali pa, če je isto prenapolnjeno.
10) V slučaju, kadar kateri opravlja službo v tuji kurilnici, se ga ne sme siliti, da prenočuje v bivališčih železnice, temveč si lahko najame privatno stanovanje. V tem slučaju mu pripada prenočnina.
Premeščenemu osobju pripadajo dijete toliko časa, dokler nima lastnega stanovanja in ne živi skupno z družino. V slučaju premestitve se izplača premeščencu 4 mesečna plača z vsem dokladam.
12) Izposojeno osobje izven ravnateljskega okrožja ima dnevno 30 D, za prenočišče pa ima 5 D poleg najvišjega pavšala.
Službeni čas ln določbe za počitek vlako-pospeševalnega In vlakospremljevalnega ter v tej službi vežbajočega se osobja.
1) Dnevna služba v povprek ne snfci— prekoračiti 28 %, — 22 % počitka v končnih po- ' stajah in 50 % prostega časa v domači postaji, j V smislu 8-urnika je to mesečno 205 ur.
2) Služba se računa ves čas, v katerem uslužbenec ne sme zapustiti železnico in tudi tedaj, če ni opravljal nobene službe ali če čaka za nastop službe. Cas, ki ne doseže v točki 6 navedenega počitka, se vračuna v službeni čas.
3) Nočna služba se zaračuna tedaj, če opravlja osobje med 7. uro zvečer in 9. uro dopoldne peturno službo.
4) Nepretrgana služba se šteje, če odmori ne presegajo 8 ur izven doma.
5) Nepretrgana služba ne sme presegati pri brzo- in osebnih vlakih 9 ur, pri tovornih vlakih
in reservi 12 ur.	„	%
6) Počitek je prosti čas, katerega osobje lahko porabi, kakor to njemu ugaja. Minimalni počitek v domači postaji je 16 ur, v tuji pa 8 ur. Nočni počitek traja 12 ur in sicer med 7. uro zvečer in 9. uro predpoldne. Kdor je bil 2 noči zaporedoma v službi, mora biti tretjo noč doma najmanj 12 ur in to med 7. uro zvečer in 9. uro predpoldne.
Pripravljalni čas se računa v službeni čas; ravnotako se računa čas pri prihodu v domačG postajo ali kurilnico. Ako kateri stanuje 2 kilo metra od postaje, kjer opravlja službo, je la pot in čas, kateri se porabi od doma v službo in nazaj, zaračuniti.
7) Službeni čas pri osobnih vlakih ne sme prekoračiti 12 ur, pri tovornih pa 14 ur, ako od-morni čas ne doseže minimalnega počitka.
8) V službeni čas šteje šolski pouk, zasliša-vanje in razprave.
9) Radi zdravstvenih ozirov brez varstvenih obramb se ne sme uporabljati pri vožnjah narobe obrnjenih strojev. Vožnje s takimi stroji za kratko progo so le tam dovoljene, kjer niso na razpolago vrtilnice za obračanje strojev, in se imajo taki stroji opremiti z varstvenimi za-ščitnicami.
10) Za natančno ravnanje po teh predpisih so pod kaznijo odgovorne one osebe, ki razpolagajo z osobjem.
Turmiski zaupniki.
Službo se ima urediti sporazumno z izvo ljeniini zaupniki in ne sme uprava brez teh izdelati veljavnih turnusov. Te zaupnike se voli vsako leto na podlagi tajne in enake volilne pra • vice z volilnimi listki.
Ureditev službe.
Službo je urediti po turnusih. Zaupniki imajo nalogo, da izdelajo turnus dogovorno z osob jem. Posamezniki nimajo pravice izdelovati ali pa predlagati turnuse. Volitve zaupnikov za osobne turnuse razpiše uprava vsako leto meseca svečana.
V spornih vprašanjih tičočih se turnusa, odločujejo zaupniki dogovorno z upravo in obrtnim nadzorništvom.
Železnice naj ne bodo več država v državi, ampak naj se jih podredi obrtnemu zakonu, kakor druga ostala podjetja.
Obratne bolniške blagajne.
Obratne bolniške blagajne naj se priklopijo centralnim bolniškim blagajnam, ki se že snujejo, varujoč dosedanje pravice članov.
Penzijski in provizijski sklad.
Penzijski in provizijski sklad se strneta skupaj. To velja pri državni železnici le za provizijski sklad. Ta zavod vodi in upravlja 18član-ski odbor, v katerega volijo člani 9, uprava pa imenuje 9 odbornikov. Iz sredine tega odbora imenuje železniška uprava predsednika, podpredsednika pa volijo člani.
Poklicna zavarovalnica proti nezgodam.
Poklicna zavarovalnica proti nezgodam se upelje za vse železničarje v državi, in sicer na podlagi v letu 1914 izdelanih in že upeljanih za. konov. Vodstvo in upravo tega zavoda prevzame 18 članski odbor, kateri se sestavlja analogno odboru za penzijski sklad.
Dopustno vprašanje.
Osobje ima dobiti brez ozira na prometne razmere vsako leto svoj dopust, ki znaša od enega do 5 službenih let 10 dni. od 5 do 10 let 15 dni, od 10 do 20 let 25 dni, od.20 let naprej 30 dni.
Režijske vozne listke dobe vsi uslužbenci in njih družine; poleg vozne ugodnosti dobi vse osobje po 6 prostovožnjih listkov na leto za sebe in svoje družine in za vse železnice v kraljevini, varujoč dosedanje pravice. Kadar doseže osobje plačilno stopnjo 3200 D, ima pravico do vožnje drugega razreda.
Službena obleka.
Izdelovanje službene obleke se razpiše konkurenčnim potom. Po enem letu ima dobiti vse železniško osobje vsako leto po eno sukneno in letno službeno obleko, eno čepico in po en par čevljev. Vsako drugo leto eno zimsko kapo in eno suknjo. Vsake tretje leto en vremenski plašč in en preoblečen kožuh, strojnemu osobju se ima dati primerno službeno obleko in suknjene zimske škornje. Vsako leto 2 površni obleki in vsaki dve leti- en kožuh in en vremenski plašč. Razen tega je rokodolcem in delavcem v kurilnicah, svetilničarjem v kurilnici in pri prometu dati vsako leto po dve površni obleki.
Vsa obleka naj bode temne barve, in izdelana iz trajne tvaiine. Vse ono delavstvo, ki opravlja umazano delo, naj' dobi tedensko no en komad mila in eno svežo brisalko.
Splošne zahteve.
1) Ako se stare uslužbence upokoji še preden je plača regulirana v smislu te spomenice, se mora tem uslužbencem prišteti še 1200 D k plači in od te svote je potem odstotno računati pokojnino.
2) Zenska služba naj se na železnicah opusti. Kjer pa to začasno ni mogoče, se ima njih prejemke zednačiti s plačo moških nameščen-
cev. Brezpogojno je izključiti ženske od nočne službe.
3) Kategorija pisarniških pomočnikov in postajnih paznikov se razpusti.
4) Dosedanji pisarniški pomočniki se uvrste v kategorijo kanclistov. Vsem onim pisarniškim pomočnikom, ki iz kateregakoli vzroka dosedaj niso položili izpit, se ima to takoj dovoliti in po izpitu dodeliti v vrsto kanclistov po službenih mestih. Dosedanji postajni pazniki, ki opravljajo eksekutivno službo, se imenujejo postajni mojstri, vozovni pisarji se imenujejo ko dosežejo plačilno stopnjo 2800 D, vož-nim prometnim mojstrom.
5) Prožni ravnalci naj narede izpit za prožnega mojstra.
6) Ravnalci prog naj imajo isti pavšal, kakor ga imajo signalni ključavničarji.
7^ Kadar upravlja nameščenec službo višje ga, mu pristojajo iste dijete, ki so določene za višje kategorije.
8) Uprava ima najdalje s 1. aprilom izplačati vsakemu uslužbencu, delavcu in delavki, enkratni nabavni znesek brez razlike na kategorijo 1000 D; za samce in oženjene brez otrok, za oženjene in vdove z otroci 2500 D, do popolne zak. uveljave predložene spomenice pa mesečni znesek 300 D za vse službeno osobje.
9) Vojna leta štejejo dvojno in eno takojšnjo izredno napredovanje analogno drugim železnicam.
10) Vsem upokojencem se ima takoj izplačati zaostalo pokojnino, nezgodno rento in obenem podelitev 500 D kot nabavni prispevek. Leta 1919 upokojenim se ima prišteti vojna leta kakor tudi napredovalim doba. Upokojenci dobe 6 prostovožnih listkov na leto, če za to prosijo.
11) Prvi maj je delavski praznik. Ta dan počiva vse delo in se vzdržuje le promet osebnih vlakov. Ta dan dobi vse ono osobje, ki mora opravljati službo, dvojno plačo.
Tabela A.
Kvalificirani nameščenci.
Tabela D.
Poduradniki A. Eksekutivna služba.
Službeni naslov
Plača	Stana- rina	Napre- dovanje
2000	900	—
2200.	— .	2
2400.	1000	2
2600	—	2
2800	1100	2
3000	—	2
3200	1200	2
3400	■. —	2
3600	1300	2
3800	—	2
4000	1400	2
4200	—	2
4400	1500	o
4600	—	2
Rokodelci v delavnicah, kurilnicah, pri prometu in progo-vzdrževalni službi. Semkaj spadajo nameščenci, ki so položili katerikoli izpit in so pri ne ekseku-tivni službi.
1.) Vsako čezurno delo mora biti dvojno plačano.
2.) Za ključavničarje'v kurilnicah se ima vpeljati šolske tečaje, da se teoretično izvežba-jo v tehnični razdelitvi strojev. Ključavničarje se ima podučiti v vseh delih pri stroju, da se ga potem lahko pritegne k vsakemu delu pri stroju. Za delo pri stroju se ima uporabljati zgolj ključavničarje. Ključavničarje, katere se pritegne k službi za pregledovanje vozov, se ima tudi v šolah izvežbati v tej stroki. Ključavničarji, kateri začasno opravljajo službo voznih mojstrov, imajo dobiti vse doklade kakor vozni mojstri.
Tabela B.
Nekvalificirani nameščenci brez izpita.
Službeni naslov	Plača	Stana- rina	Napre- dovanje
	- 1600	1800	—
	1800	—	2
	2000	1900	2
	2200	—	2
	2400	1000	2
Semkaj spadajo vse	2600	—	2
delavske kategorije,	. 2800	. 1100	2
to so delavci, ki so	3000	—	2
eno leto na železnici.	3200	1200	2
	3400	—	2
	3600	1300	2
	3800	—	2
	4000	1400	2
	4200	—	2
Tabela C.
Službeni naslov	Plača	Stana- rina	Napre- dovanje
	2000	900	—
	2200	—	1
Namestniki mestnih	2409	1000	1 4
	2600		1
mojstrov, sprevodniki z izpitom za vlako-	2800	1100	1
	3000		2
vodje, premikaško	320(1	1200	2
osobje, vozovni pi-	3400			2
sarji, prožni ravnalci,	3600	1300	2
prožni obhodniki,	3800		2
vratarji, ogibni paz-	4000	1400	2
niki in svetilničarji.	4200		2
	4400	1500	2
	4600	—	2
Službeni naslov	Plača	Stana- rina	Napre- dovanje
Vlakovni pregled-	2800	1100		 i
niki, strojevodji 1 in 2,	3000		2
postajni mojstri,	3200	1200	2
nad.sprevodniki,	3400	—	2
mestni mojstri,	3600	1300	2
prtljažni mojstri,	3800	■ —	2
osobni sprevodniki,	4000	1400	2
prožni mojstri,	4200	—	2
centralni mojstri,	4400	1500	2
ogibni nadzorniki,	4600	—	2
strojniki, bločni sig-	4800	1600	2
nalni pazniki, vozni prometni mojstri, nadpreinikaČi, svetilničarji (kleparji), vožni in brzojavni mojstri.	5000 •■/v-	■ • ,,v , _ •	2
Onim nameščencem, ki pridejo v podurad-nišok skupino, se ima vračunati vsa ona leta, katere so službovali v kategoriji nameščencev tako, da dosežejo pri eksekutivni službi končno plačo v 22. letih, pri neeksekutivni službi pa v 26. letih. Vsem onim kategorijam, katerim je bila dosedaj všteta enainpolkratna službena doba in so bili najmanj 5 let v kategoriji nameščencev, se skrajša čakalna doba v tabeli D) prva 4 leta za pol leta, tako da dosežejo v 22. letih plačilno stopnjo 5400 dinarjev v tabeli E.
Tabela E.
Poduradniki B. Neeksekutivna služba.
Službeni naslov	Plača	Stana- rina	Napre- dovanje
1	2800	1100		
	3000	—	2
	3200	1200	2
	3400			2
' ' V '	3600	1300	2
	3800	—	2
Strojni mojstri, delo-	4000	1400	2
vodje, obratni mojstri.	4200	—	2
	4400	1500	2
	4600		2
	4800	1600	2
	5000	—-	2
| ^ . . , .	5200	1700	2
i	5400	—	2 1
Pavšal za obratne mojstre in strojne mojstre 300 D mesečno, za delovodje 200 D mesečno.
Tabela F.
Poduradniki B. Neeksekutivna služba.
Službeni naslov	Plača	Stana- rina	Napre- dovanje
	2800	1100		
	3000			2
	3200	1200	2
	3400			2
Strojniki, pazniki v	3600	13Ö0	2
tiskarni, tolmači,	3800		. 2
skontisti, skladišni	4000	1400	2
mojstri, električni re-	4200		2
vizorji, kanclisti.	4400	1500	3
	4600	—	3
	4800	1600	3
	5000	—	8
Tabela G.
Službeni naslov	Plača	Stana- rina	Napre- dovanje!
	2000	900	-—
	2200			1 :
	2400	1000	1 -!
	2600	—	1
	2800	1100	i ;
	3000	—	2
Nadkurjači, kurjači.	3200	1200	2
	3400		2
	3600	1300	2 ■
	3800	—	2
4000		1400	2
	4200		2 i
	,4400	1500	2
	4600	—	* 1
Nekvalificiran nameščenec, ki položi izpit, pride v kategorijo kvalificiranih in se mu imajo prišteti leta, katere je služboval v kategoriji nekvalificiranih in sicer tako, da doseže pri eksekutivni službi končno plačo v 22 letih, pri neeksekutivni pa v 26. letih.