ozdarski vestnik tnik 63, številka 1 Ljubljana, februar 2005 OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca {ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom 0/Vord for WINDOWS, ASCII~format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRD~zgradbo {uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom {do 250 znakov), z zgošcen im povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja {npr. 2.3.1.1). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili. , Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1 957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec · del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V, 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni~lj.si/vlado/sgml/sgmluvod . htm. BROOKS, D. J./ GRANT, G. E./ JOHNSON, E./ TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.~ Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest- Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJNAR, L., 1995. Sekan ci -sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca.­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-1 O. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni.ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 63 • številka 1 1 Vol. 63 • No. 1 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 2 ZNANSTVENE RAZPRAVE 3 8 STROKOVNE RAZPRAVE 17 26 GOZDARSTVO V CASU 38 IN PROSTORU 40 r 42 I 'f 45 f 46 l i 47 i 50 STALIŠCA IN ODMEVI 52 KNJIŽEVNOST 54 t STROKOVNO IZRAZJE 55 f Boštjan KOŠIR Majhni stroji za secnjo Small harvesters Mirko MEDVED, Rafael VONCINA Koledarski cas dela z žicnima napravama syncrofalke na Tolminskem Cal endar time of syncrofalke cable cranes in tolminsko region Milan VOGRIN, Andreja MIKLIC ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri PI evni v Spodnji Savinjski dolini Breeding bird assemblages of the spruce-pine forest near PI evna in the Lower Savinja Valley Jurij BEGUŠ Razvoj gozdarskega izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji The development of education and forestry extension provided for private forest owners Dragan MATIJAŠIC Projekt INTERREG 1\IC Gorski gozd (Network Mountain Forest-NMF) Andrej KERMAVNAR Odgovor na odprto pismo prof. dr. Edvarda Rebule v Gozdarske vestniku št. 9/04 A. BONCINA, A. BREZNIKAR, R. HOSTNIK, T. LESNIK, D. MATIJAŠIC, R. PISEK, A. POLJANEC Sodelovanje javnosti v gozdarskem nacrtovanju -povzetek in zakljucki delavnice Aleš POLJANEC, Andrej BONCINA Akcija COST E27: PROFOR -Zavarovana obmocja gozdov v Evropi -analiza in uskladitev Protected Forest Areas in Europe -Analysis and Harmonization Darij KRAJCIC Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in projekt Natura 2000 v Sloveniji -modeli upravljanja in informacijski sistem Jošt JAKŠA Dioxini in gozdni požari ter njegov vpliv na cloveka Intervju Alojza Žumra Bo Slovenija postala Finska? Edo KOZOROG Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje? Robert BRUS Nada Praprotnik: Blagajev volcin, naša botanicna znamenitost Marjan LIPOGLAVŠEK GozdV 63 (2005) 1 f 1._ Uvodnik Gozdarski vestnik, slovenska strokovna revija za gozdarstvo prehaja v svoj 63 . letnik. Tako revija, kot gozdarstvo sta v tem obdobju prehodila dolgo in zapleteno pot. Casi so jima bili enkrat bolj, drugic manj naklonjeni. Tako je pac v živijenju. V samih zacetkih je bilo veliko prostora posvecenega tudi predelavi lesa in lesnemu trgu. Po drugi vojni so nastale nove razmere in revija se jim je prilagodila. Medtem, ko smo šele ustanavljali svoje gozdarsko srednje šolstvo, se pripravljali na ustanovitev gozdarskega inštituta in gozdarske fakultete je bil Gozdarski vestnik tisti, ki je moral odgovoriti na vsa tekoca aktualna vprašanja. Tedaj je imel tudi posebno rubriko: Gozdarska in lesna posvetovalnica. Kljub majhnemu številu strokovnih gozdarskih kadrov je prav to obdobje z najvišjo naklado revije. V letu 1947 je Uprava Gozdarskega vestnika razpisala tekmovanje: Gozdarski odseki naj nabirajo nove narocnike pri vseh ustanovah, ne samo državnih gozdnih gospodarstvih, temvec tudi pri okrajnih in krajevnih gozdnih in Lesnih podjetjih ter v zadrumem in privatnem sektorju. Noben krajevni LO in nobena šola ne bi smela biti brez Gozdarskega vestnika. V vseh okrajih je razen teh še mnogo kmetov, delavcev in delovne inteligence, ki bi postali narocniki, ce se jim pravilno prikažeta pomen in važnost lista za naše gozdno in lesno gospodarstvo. Število narocnikov in naklada revije je po obdobjih mocno nihala: 1.900 izvodov je imel vestnik leta 1958, v letih 1976-77 in leta 1991. Posamezna leta je naklada mocno zanihala navzdol: leta 1972 le 1.000 izvodov, še nižje smo danes. Revija zadnje desetletje redno izhaja, tudi prispevkov je zaenkrat še dovolj, poznavalci pravijo, da je revija zanimiva in aktualna. Žal številni gozdarski strokovnjaki niso narocniki revije (upajmo da so vsaj uporabniki), podobno je s številnimi gozdarskimi institucijami. To se seveda pozna pri financnem stanju revije. Kje je naša gozdarska solidarnost in pripadnost!? Urednik 2 Znanstvena razprava GDK: 360(045) Majhni stroji za secnjo Small harveste rs Boštjan KOŠIR* Izvlecek Košir, B.: Majhni stroji za secnjo. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. l. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini, cit. lit. 8. Prevod v anglešcino : Jana Oštir. V clanku so predstavljene nekatere tipicne znacilnosti majhnih strojev za secnjo, kot je to masa stroja, moc motorja, dimenzije in nacini pogona oz. prenosa sil na tla. Predstavljene so njihove dobre in slabe strani. Z vidika zgodnjih redcenj, kjer bi bila uporaba teh strojev najbolj primerna, so predstavljeni ucinki v primerjavi z velikimi stroji. Med eno in drugo skupino je možna uporaba srednje velikih strojev z maso med 10 in 14 t. Izracunani so koeficienti med povpr~cno razdaljo med drevesi ter širino secne smeri, ki jo potrebuje stroj dolocene širine. Na tej podlagi je oznaceno obmocje, v bt~rem so primerni majhni ter veliki stroji za secnjo. Kljucne besede: strojna secnja, stroji za secnjo. redce1~a Abstract Košir, B.: Small h.arvesters. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. l. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 8. Translated into English by Jana Oštir. The article presents some typical characteristics of small harvesters, such as machine weight, en gine power (kW), dimensions and trans mission of power and pu lii ng forces. The favomable and negati ve features of su eh machines are descri bed. The efficiency of small harvesters is presented in comparison with large machines, specifically considering early thinning, where the use of small machines would be most sui table. Aprut from the small and the large harvesters there is also the group of medium size harvesters with a weight between 10 in 14t. The coefficients for the average distance between trees and route width have been calculated, which are required for a machine of a certain width. This was the basis for the definition of the machine's working range. Keywords: cut-to-length, harvester, thinnings 1 UVOD INTRODUCTION Po svetu se danes strojna secnja uporablja v zelo razlicnih sestojnih in terenskih razmerah. Graditelji strojev ponujajo stroje razlicnih dimenzij in zmogljivosti prav zato, ker uporabniki zahtevajo razlicnost, s katero se tehnologije in stroji lažje prilagajajo delovnim razmeram . Slovenija je po terenskih in sestojnih razmerah izjemno pestra dežela, zato lahko pricakujemo, da bomo v prihodnje uporabljali razlicne oblike strojne secnje. Ce govorimo le o strojih za secnjo in njihovih znacilnostih, hitro ugotovimo, da so med seboj razlicni ne le po velikosti, temvec po vseh znacilnostih. Poleg tega najdemo mnoge zelo razlicne stroje pri delu v naši bližini. Doslej smo obravnavali bolj splošne tehnološke znacilnosti strojne secnje (KOŠIR 2002a) in se ukvarjali z njenimi možnostmi v Sloveniji (KRC/KOŠIR, 2003a, b, KRC, 2004) oz. analizirali vpliv nove tehnologije na okolje (KOŠIR/ROBEK 2000, KOŠIR 2002b). Menimo, da je potrebno osvetliti ponudbo strojev za secnjo z vidika 1~ihove velikosti in drugih povezanih znacilnosti, ki so za izbiro strojev ter uporabo v naših gozdovih pomembne. Pri tem so nas zanimali zlasti majhni stroji za secnjo, ki bi jih v ustreznih razmerah lahko uporabili tudi pri nas (slikal). 2 METODA 2 METHOD Med raznimi oblikami strojne sec1~e nam je najbližje sodobna metoda kratkega lesa, pti kateri za secnjo in izdelavo sortimentov pti panju uporabljamo stroje za secnjo, za spravilo pa zgibne po1prikolicarje. Prva faza je secnja in izdelava sortimentov, pri kateri uporabljamo razlicne stroje za secnjo. Ti se med *prof. dr. B. K. univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83. 1000 Ljubljana GozdV 63 (2005) 1 Košir, B.: Majhni stroj i za secnjo seboj razlikujejo po naslednjih glavnih morfoloških znacilnostih: kolcsniki ali gosenicarji, nacin prenosa moci· (mehanski, hidrostaticni), zgibna ali toga konstrukcija, teleskopska ali paralelna rocica s strojno glavo. V okviru raziskovalnih projektov spremljamo tehnicne znacilnosti strojev za secnjo kot tudi vse dostopne informacije o ucinkih posameznih vrst Razpolagajo z vlecno silo, ki je za kakšnih pet odstotkov manjša od njihove teže. Širina teh strojev se zdi kar premajhna z vidika stabilnosti, vendar je doseg glave za secnjo tudi ustrezno manjši kot pri velikih strojih za secnjo. To pomeni, da potrebujejo vecjo gostoto secnih smeri, vendar so motnje v okolju zaradi njihove manjše mase in širine pri tem manjše. Tudi velika okretnost z Slika 1: Primer majhnega kolesnega stroja za secnjo (foto: B. Košir) Photo 1: Example of a small whee/ed harvester (photo: B. Košir) strojev. Poleg tega smo opravili tudi vec casovnih študij strojne secnje pri nas. Za ta prispevek smo izkoristili že zbrane podatke o morfoloških znacilnostih strojev za secnjo z maso do 11 t. Poleg morfološke razclembe smo izracunali koeficiente med ši1ino secnih smeri in razmakom drevja v casu razvoja enomernega smrekovega sestaja. Tako smo pokazali na tipicna obmocja za secnjo z majhnimi in velikimi stroji za secnjo. 3 REZULTATI 3 RESULTS Tehnicne znacilnosti so v tesni medsebojni zvezi, zato nam npr. že samo teža stroja za secnjo pove zelo veliko o njihovih drugih dimenzijah ter uporabnosti (preglednica l). Moc motmja je v povprecju majhna in je podobna kot pri majhnih zgibnih trakto1jih ali nekaj vecjih prilagojenih trakto1jih za poklicno rabo v gozdarstvu. Podobno lahko recemo za njihovo povprecno maso in širino. majhnim radijem obracanja pripomore k manjšim poškodbam sestojev oz. manjši širini secnih smeri. Ponekod preizkušajo celo tehnologije, pri katerih kombinirajo pri secnji velike in· majhne stroje za secnjo ter velike zgibne polp1ikolicarje. Majhni stroji delajo v srednjem pasu med redkejšimi secni mi potmi, kjer se gibljejo veliki stroji in zgibni polprikolicarji . S tem želijo zmanjšati gostoto širokih izvoznih poti, saj secne smeri, kjer delajo majhni stroji, oznacujejo z besedo »poti duhov« (ghost lines). Dejanski tlak na tla je odvisen od širine koles in mase stroja. Pnevmatike so širine 500, najveckrat 600, vendar so tudi izjeme s pnevmatikami tipa 700, vendar se s širši mi pnevmatikami poveca tudi širina stroja. Pri majhnih gosenicnih strojih za secnjo je tlak zelo majhen, celo komaj 29 kPa. Majhni stroji za secnjo so namenjeni prvim redcenjem sestojev iglavcev do najvecjega premera okoli 20 cm. Pri tem moramo omeniti, da so GozdV 63 (2005) 1 Ii.rbfe 1: Some average values of characteristics of small wheeled harvesters Košir B.: Majhni stroji za secnjo Prc!:!lednica 1: Nekaj povprecnih znacilnosti malih strojev za secnjo Gosenicar 1 Tracked Kolesnik 1 Wheeled N 3 14 Moc motorja 1 En.gine kW 46 80 Masa 1 Weight kg 6.567 6.968 Širina 1 Width m 1,82 2,11 . Dolžina 1 Length m 3,62 5,58 Prehodnost 1 Clearance cm 0,41 0,75 Hitrost 1 1 Speed 1 km/h 2,57 7,05 Hitrost 2 1 Speed 2 km/h 4,8 25,0 Doseg 1 Reach m 7,03 6,92 Premer klešcenja 1 Delimbing diameter cm 43,33 39,29 se ti stroji izkazali tudi pri redcenjih listavcev. Secna glava je lažja kot pri vecjih strojih in ima lahko le 3 nože za klešcenje (en celni in dva gibljiva stranska noža). Manjša širina in dolžina jim daje dobre manevrske sposobnosti, kar je pri redcenjih zelo pomembno. Znacilna secna glava ima najvecjo odprtino nožev za klešcenje 32 cm in omogoca podiranje drevesa do nekako 37 cm; pri nekaterih je premer klešcenja 40 cm, vendar je to že skrajni premer, ki ga zmorejo tisti z maso blizu 11 t. Optimalni premer drevja, ki ga obdeluje vecina majhnih strojev za secnjo je nekje med 18 in 22 cm, lahko celo manj. Majhni stroji za secnjo pridejo v poštev na obmocjih z dovolj površinami redcenj. Njihova letna zmogljivost se pri okoli 1.500 delovnih urah giblje med 7.000 in 12.000 m3 pri premeru dreves do 20 cm (KOŠIR 2004), v ugodnih okolišcinah pa lahko tudi vec. Prednost majhnih in srednjih strojev za secnjo je v okretnosti, manjši širini ter nekaj manjši obcutljivosti na izgubo casa zaradi premikov, kar je glavni problem pri velikih in dražjih strojih. Iz gozdnogojitvenih vidikov so ti stroji primernejši za redcenja, ker so koridorji dostopa do drevesa ožji in primernejši glede stabilnosti sestoja po secnji, ceprav povzrocijo z dostopom do drevesa zaradi manjšega dosega glave za secnjo nekaj vec racunske motene površine kot veliki stroji za secnjo. Za naše razmere bi bili v enomernih redcenjih primernejši kot veliki stroji za secnjo . Težave nastanejo pri redcenjih v mozaicne razmešcenih t razlicnih razvojnih fazah, kjer so med redcenji r otoki debelejšega drevja ter v raznomernih sestoj ih. V teh primerih bi bilo bolje razmisliti o uporabi srednje velikih ali velikih strojev za secnjo z vecjim dosegom secne glave in vecjim premerom f GozdV 63 (2005) 1 klešcenja. Razlike med skupinami strojev za secnjo so povecini zabrisane, zato je mogoce najti v vsaki skupini izjeme, ki po enem ali drugem merilu sodijo v drugo skupino. Razlicne delovne razmere v gozdarstvu zahte= vajo mnoge prilagoditve tehnicnih sredstev, zato tudi skupina majhnih strojev za secnjo ni izjema. Izbira med razlicnimi možnostmi istega tipa sD·oja je mogoca pri naslednjih glavnih sestavnih delih: velikost pnevmatik oz. gosenic (vpliv na širino, stabilnost, prehodnost ter na specificni tlak na podlago), tip žerjava (dvižni moment, doseg, stabilnost stroja za secnjo), tip glave za secnjo (najvecji premer podiranja in klešcenja, sta­bilnost stroja itd). Navedene znacilnosti vplivajo na težo stroja in njegove dimenzije ter na celovito uporabnost in seveda na ceno. V Sloveniji imamo veliko površin sestojev (KRC/KOŠIR 2003, KRC 2004), v katerih bi bila potrebna prva in druga redcenja, kijih ne izvajamo zaradi previsokih stroškov secnje in spravila lesa. Vlaganja v gozdove oz. poenostavljeno receno vracanje negativne rente v gozdove je vse manj. Prepricani smo, da bi primerna tehnologija v mnogih primerih prinesla boljšo negovanost sestojev v njihovi najbolj obcutljivi razvojni fazi in dolgorocno vecjo stabilnost in kakovost sestojev. Majhni stroji za secnjo so v takšnih primerih možnost, ki se je do danes še nismo poslužili. Potencialni investitorji bodo morali temeljito premisliti o naslednjih korakih, saj je les iz redcenj povecini slabo cenjen, domaci trg pa je nezanesljiv. Osvajanje tujih trgov je še zelo oddaljena možnost, saj je potrebno, poleg uvajanja novih tehnologij, zmanjšati tudi spremljajoce stroške organizacije. Cistih sestojev iglavcev je v Sloveniji soraz­ 5 Košir, 8 .: Majhni stroji za secnjo Preglednica 2: Razmerja med povprecnim razmakom dreves v sestoju in širino secnih smeri, znacilna obmocja dela majhnih in velikih strojev za seci\io ter primer okvirnih ucinkov na delovno uro Table 2: Relationship between average distance between trees in the stand and route width, typical work area of small and hig harvesters and an example of mac hine efficiency per working hour Število dreves na lha 1 No. of trees/ha 3.66Q 2.343 1.627 1.195 915 723 586 484 Srednje drevo-višina* 1 Average tree height m 7 ll 14 17 19 22 25 27 Srednje drevo -prsni premer* 1 Average tree BHD cm 7 ll 14 18 21 25 29 32 Širina stroja Macl1i11e width m Širina secne smeri Route widt m. Razmak med drevesi Distance between trees m 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0 5,5 6,0 1,9 2,9 0,86 1,03 1,21 1,38 1,55 1,72 1,90 2,07 2,0 3,0 0,83 1,00 1,17 1,33 1,50 1,67 1,83 2,00 2,1 3.1 0,81 0,97 1,13 1,29 1,45 1,61 1.77 1,94 2.2 3,2 0,78 0,94 1,09 1,25 1,41 1,56 1,72 1,88 2,3 3,3 0,76 0,91 1,06 1,21 1,36 1,52 1.67 1,82 2.4 3,4 0,74 0,88 1,03 1,18 1.32 1,47 1,62 1,76 2,5 3,5 0.71 0,86 LOO 1,14 1,29 1,43 1,57 1,71 2,6 3,6 0,69 0,83 0,97 1,11 1,25 1,39 1,53 1,67 2,7 3,7 0,68 0,81 0.95 1,08 1,22 1,35 1,49 1,62 1,8 3,8 0,66 0,79 0,92 1,05 1,18 1,32 1,45 1,58 2,9 39 0,64 0,77 0,90 1,03 1,15 1,28 1,41 1,54 3,0 4,0 0,63 0,75 0,88 1,00 1,13 1,25 1,38 1,50 Motorna žaga 1 Power saw m;/h 0,8 1,0 1,4 1,7 2,0 2,4 2,8 Majhni stroji 1 Small harvester nr'!h 1,5 4,9 8,3 10,8 12,7 14,7 16,2 Veliki stroji 1 Big lwrvester 11:1/h ~ 2,6 8,2 13,8 18,0 21,2 24,5 * Podatki o sestoju so orientacijski in veljajo za smreko -Stand data are orientational for sprttce s/and (HALAJ s sode!., 1987) (HALAJ and col/., 1987) merna malo, zato moramo razmišljati o uporabi strojev za secnjo tudi pri secnji listavcev. Strojna secnja v jelševih sestojev se je pri nas npr. že izkazala za uspešno, samo vprašanje casa je, kdaj bomo poskusili tudi s secnjo v bukovih in drugih vrst drogovnjakih, kamor majhni stroji spadajo. Obcasni poskusi secnje bukovih dreves, ki so primešana v pretežno iglastih gozdovih, so pokazali, da stroji za secnjo nimajo vecjih težav z njimi. Opremljenost vecine slovenskih gozdov z vlakami je skromna, vendar ponekod dovolj velika ( 100 in vec rn/ha), da je mogoce takoj priceti z delom s stroji za secnjo in spremljajoco vožnjo lesa iz gozda. Majhni stroji za secnjo lahko uporabljajo vecino grajenih vlak, saj so po šilini enaki traktorjem za vlacenje lesa. Na terenih s pobocnim.i vlakami, kjer ni mogoce gibanje kolesnih strojev izven vlak, bi morali najti pravo kombinacijo strojne secnje s secnjo z motorno žago, uporabiti gosenicne stroje za secnjo -ce skalovitost ni prevelika -ali pa takšne terene zaenkrat obvladovati z dosedanjo tehnologijo. V preglednici 2 smo izracunali razme1ja med povprecnim razmakom dreves v sestoju in širino secnih smeri ter oznacili znacilna obmocja dela majhnih in velikih strojev za secnjo. Merilo pri tem so bili polmeri. obracanja strojev v razši1jenih mejah ter pricakovana razmerja (iz baze podatkov) glede širine strojev. Racunali smo -le za potrebe tega izracuna -da je širina secne smeri povprecno za lm širša od ši1ine stroja. Majhni stroji za secnjo so po teh izracunih p1irnernej ši v sestoj ih s številom drevja med okoli 2.000 pa do 700 dreves na 1 ha (tu štejemo drevje, ki je zanimivo z gojitvenega vidika), veliki stroji pa nastopijo pri manjšem številu dreves na lha oz. v sestojih v zrelejših fazah. V kombinacijah iz preglednice 2, kjer je razmerje manjše od 1 pomeni, da pri tej kombinaciji stroj potrebuje teoreticno odstranjevanje drevja na secni smeri zaradi lastnega gibanja. Pri razmerjih nad 1, pa lahko teoreticno pricakujemo, da bi se stroj lahko gibal skozi sestoj brez dodatnega odstranjevanja drevja zaradi mehanike lastnega gibanja. V praksi je seveda pricakovati odstopanja od izracunanih vrednosti in to v obe smeri -marsikdaj lahko stroj 1 l g ~ 1 najde prosto pot tudi v gostejših sestojih in na drugi .it strani lahko pricakujemo, da bo potrebno tudi v f redkejših sestojih odstraniti kakšno drevo zaradi J gibanja stroja. Terenske znacilnosti so raznovrstne in j delujejo s sestoj nimi izven preprostih izracunov. j Iz preglednice 2 so razvidne pricakovane sestojne ~ razlike pri uporabi majhnih in velikih strojev za j secnjo. Ce ~e d~~~mo izracu:anih ko~ficiento:' 1 kot orientacije nji ove upora e, so majhni stroji 1 narejeni za delo v mlajših fazah s srednjim sestojnim l premerom od 18 do nekako 25cm, to so obmocja, ki 1 za velike stroje niso primerna. Širina velikih strojev ! je nad 2,5 m, kar je manj primerno za zgodnja j red cenja (koeficienti so manjši od 1 ). Iz preglednice .; tudi povzamemo, da je med obmocjema majhnih in velikih strojev dovolj prostora za t. im. srednje velike stroje za secnjo. 4 ZAKLJUCEK 4 CONCLUSION Pestrost sestojnih in terenskih razmer pri nas zahteva široko razmišljanje o možnostih, ki jih ponuja uvajanje tehnologij strojne secnje. Stroji za secnjo so se razvili v številne razlicice po velikosti in drugih znacilnostih. Vsako leto prihajajo na trg novosti, ki odstopajo po eni ali drugi plati in prinašajo nove izboljšave. Namen tega prispevka je predstaviti najmanjše med stroji za secnjo, ki so primerni predvsem za zgodnja redcenja. Pri secnji drobnega lesa je-gledano z vidika racionalizacije gozdnega dela -ucinek zamenjave rocno-strojne secnje s strojno najvecji. Še vec -sklepamo lahko, da bi z popolnim mehaniziranjem redcenj izboljšali negovanost sestojev, kijih doslej nismo redcili in pri tem ponudili trgu dodatne kolicine lesa. Prednosti majhnih strojev so: manjša investicija, manj so obcutljivi na izkorišcenost delovnega casa od velikih strojev, ceprav je tudi pri teh strojih letna izkorišcenost delovnega casa kljucnega pomena. Specializirani so za secnjo drobnega drevja, kjer delajo ceneje od velikih strojev. Ustrezajo zahtevam glede manjše širine potrebnih secnih smeti, ki so pomembne pri r~dcenjih. Pri delu so izredno okretni, kar še posebej velja za majhne gosenicne stroje, ki poleg tega zmorejo delo na velikih naklonih. Ponekod je pomembna tudi njihova celotna pojavnost, ki pri obcutljivih javnostih ne vzbuja posebnega odpora. Slabosti so v manjši zmogljivosti secnih glav, zato niso primerni za secnjo srednje debelega ali debelega drevja, kar je v raznomernih sestojih velika omejitev. Manjša univerzalnost glede zmogljivosti pri secnji te1ja natancno analizo sestojev, v katerih naj bi tak stroj uporabili. Stabilnost stroja je povezana z dosegom in zmogljivostjo secne glave, zato je doseg secne glave pri teh strojih v povprecju manjši kot pri vecjih, težjih strojih. Vecji doseg si lahko privošcijo le na racun zmogljivosti secne glave. 5 VIRI 5 REFERENCES HALAJ, J./ GREK, J./ PANEK,F./ PETRAš, R./ REHAK, J. 1987., Rastove tabul'ky hlavnyh drevfn CSSR.-Prfroda, Bratislava, s. 362. KOŠIR, B./ ROBEK, R, 2000 Znacilnosti poškodb drevja in tal pri redcenju sestojev s tehnologijo strojne secnje na primeru delovišca žekanc. Z. gozd. in les., 62, s. 87-115. KOŠIR, B., 2002a Tehnološke možnosti strojne secnje.­Zbornik referatov: Strojna secnja v Sloveniji, GZS, Združenje za gozdarstvo, Ljubljana, s. 7-20., 2002 KOŠIR, B., 2002b Vpliv strojne secnje na sestoj in gozdna rla.-Zbornik referatov: Strojna secnja v Sloveniji, GZS, Združenje za gozdarstvo, Ljubljana, s. 66-82. KOŠIR, B., 2004 Ucinki dela pri strojni secnji. Gozd. V., 62 (1), Ljubljana, s. 19-25. KRC, l./KOŠIR, B., 2003a Opportunities with rhe intro­duction of new harvesting techniques in Slovenia V: Proceedings Posters, 2nd Forest engineering conference, Vaxjo, Švedska, s. 48-51 KRC, JJKOŠIR, B., 2003b Ekonomske možnosti strojne secnje v sloveniji, Zakljucno porocilo projekta, GZS, s.66,2003 KRC, J., 2004. Analiza jakosti možnih secenj z vidika uvajanja sodobnih tehnologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije. Gozd. V., 62 (1), Ljubljana, s.12-19. Znanstvena razprava Koledarski cas dela z žicnima napravama syncrofalke na Tolminskem Calendar time of syncrofalke cable cranes in tolminsko reg ion Mirko MEDVED~ , Rafael VONCINA~·· Izvlecek: Medved M., Voncina R. : Koledarski cas dela z žic nima napravama Syncrofalke na Tolminskem. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 1. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini. Citlit. 7. Prevod v anglešcino: Henrik Ceglic. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Prispevek predstavlja analizo koledarskega casa dveh žicnic Syncrofalke na Tolminskem. Koledarski cas je obravnavan po mednarodni metodologiji IUFRO. Delimo ga na koledarski cas delovnega mesta, to je 261 dni, in na koledarski cas zunaj delovnega mesta, ki znaša 104 dni letno. Za vsak dan upoštevamo 8 ur, kar velja tudi v slovenski delovni zakonodaji, zato znaša koledarski casi delovnega mesta 2.088 ur letno. Koledarski cas je bil spremljan od zacetka julija 2002 do konca marca 2004, skupaj za obe žicnici 1.270 koledarskih dni. V tem casu sta žicnici na 79 linijah obratovali skupaj 709 dni, povprecno 204 dni na leto na žicnico. Produktivni delovni cas, kamor se šteje le spravilo, je znašal v povprecju 132 dni. Spremljanje koledarskega casa, za kar skrbi delovna skupina pri stroju, je dober pripomocek za dolgorocno spremljanje in analiziranje niza parametrov ucinkovitosti pri delu. Kljucne besede: koledarski cas stroja, žicna naprava, Syncrofalke, Tolminsko, Slovenija Abstract: Medved M., Voncina R.: Calendar time of syncrofalke ca ble cranes in the Tolminsko region. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. l. ln Slovene, with abstract in English, lit. quot. 7. Translated into English by Henrik Ceglic. English language editing by Jana Oštir. The paper presents an analysis of the cal endar times and work performance of two Syncrofalke cable cran es in Slovenia-in the Tolminsko region. Calendar time is dealt with in accordance with international IUFRO metbodology. It is divided into workplace time, amounting to 261 days, and non-workplace time, which is 104 days. For each day, 8 hours are taken into account, which is also stipulated by the national work legislation, and thus the workplace time amounts to 2,088 hours per year. Calendar time for cable cranes was monitored from the beginning of July 2002 until the end ofMarch 2004, a total of 1,270 calendar days for both cable cranes. During this time, the cable cranes operated 709 days on 79 lines, or 204 days per cable crane annually and of that 132 days for sk.idding. Calendar time monitoring, which was carried out by the cable crane crew, is useful for long-term monitoring and analyses of a series of parameters of work performance. Key words: machine calendar time, cable crane, Syncrofalke, Tolminsko region, Slovenia l. UVOD izkorišcenosti razpoložljivega koledarskega casa na Splošni trendi v družbi in zahteve po vedno vecji delovnem mestu. produktivnosti ob hkratnem zmanjševanju stroškov Koledarski cas pri študiju dela ima drugacno na enoto proizvoda narekujejo nenehno spremljanje, vsebino in pomen kot zgolj spremljanje casa po analiziranje in izboljševanje poteka proizvodnih koledarju. Zaradi tega je treba poudariti razliko procesov. Temu je podvrženo tudi pridobivanje med uporabljanimi termini: koledarski cas , lesa. Ob tem, ko stroški dela neprestano narašcajo, koledarski cas pri študiju dela in koledarski cas cene gozdnih lesnih proizvodov pa stagnirajo, sta delovnega mesta. ucinek in strošek dela po enoti proizvoda izredno Koledarski cas v splošnem razumemo kot pomembna. Proizvodni proces najveckrat pre­cas, ki tece kontinuirano, zato ima vsak trenutek ucujemo s podrobnimi študijami dela, vendar z natancno mesto na casovni prernici. Vendar pri njimi ne ugotovimo, kaj se dogaja z izkorišcenostjo študiju dela koledarski cas obravnavamo nekoliko koledarskega casa. Stroški dela in delovne opreme drugace. nas taj ajo tudi v casu, ko se ne opravlja dela. To so za delavce neizkorišceni delovni cas (dopusti, prazniki, *dr. M. M. univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, bolniške in drugi placani, a neizkorišceni dnevi), Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO za stroje pa cas, ko stroj stoji. Zato je potrebno s ** R. V. univ. dipl. inž. gozd. Soško gozdno gospodarstvo celovitimi ukrepi zagotavljati kar najvišjo stopnjo Tolmin d.d., Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, SLO 8 GozdV 63 (2005) 1 Medved, M., Voncina , R. : Koledarski cas dela z žicn i ma napravama syncrofalke na Tolminskem ___ _ Koledarski cas pri študiju dela v naših raziskavah racunamo kot delovni dan, ki traja 8 ur, in ne kot koledarski dan, ki traja 24 ur (KOŠIR 1996, SAMSET 1990). Spremljanje dela v koledarskem casu je namenjeno zapisovanju dogodkov v koledarskem zaporedju. Koledarski cas obicajno ni predmet podrobnejšega študija dela. Posebno pomemben pa je koledarski cas zaradi tega, ker analiza le-tega marsikdaj pove vec kot povedo zelo detajlne analize posameznih postopkov, gibov ali celo mikrogibov pii študiju dela. Zanima nas, koliko c.asa , ki je na voljo za delo, smo dejansko izkoristili za opravljanje produktivnega dela. Zanima nas tudi zaradi sezonske dinamike dela, ki ima velik vpliv v gozdarstvu, saj proizvodnja poteka na prostem. Koledarski cas delovnega mesta po naši delovni zakonodaji predstavlja vse placane dneve, to je 261 dni (2.088 ur) oz. 23,8 % vseh koledarskih ur v enem letu. Koledarski cas delimo na delovni cas in nedeJavni cas. Delovni cas sestavljata produktivni delovni cas in pomožni delovni cas. Nedelovni cas delimo na prekinitve zunaj dela (prazniki, dopusti, bolniške, neugodno vreme) in na zastoje pri delu (odmori, oddihi, organizacijski zastoji). Koledarski cas stroja je v naši raziskavi smiselno p1imerljiv s koledarskim casom delovnega mesta. Na izkoristek koledarskega casa v gozdarstvu vplivajo delovne razmere in vremenske razmere za delo, ki se spreminjajo glede na menjave letnih casov, kar velja tudi za koledarski cas pri spravilu z žicnicami. Spravilo lesa z žicnimi napravami ima med vsemi vrstami spravila še dodatno specifiko, saj je delo razdeljeno na cas za postavitev naprave (montaža), na cas poteka spravila lesa iz gozda do kamionske ceste in na cas razstavljanja (de­montaža). Cas, ki je potreben za montaže in demontaže, je z vidika premikanja sortimentov do ceste neproduktiven, saj v tem casu poteka priprava za opravljanje spravila. Poleg tega je potreben tudi cas za premike strojev med delovišci in cas za vzdrževanje. Žicnice imajo bolj ali manj stalne ekipe delavcev. Kljub temu pa se v casu odsotnosti posameznikov dopolnjujejo z drugimi delavci, da se zagotovi obratovanje stroja. Zato imajo delavci drugacno strukturo izkorišcenosti koledarskega casa kot stroj. V tem prispevku se ukvarjamo le s strukturo in izrabo koledarskega casa »delovnega mesta« žicnih naprav. GozdV 63 (2005) 1 2. CILJ IN METODA DELA 2.1. Cilj Cilj raziskave je s kontinuiranim spremljanjem dela ugotoviti izrabo koledarskega casa strojev po delovnih dnevih, pridobiti podatke o struktmi porabe casa za glavne elemente dela po urah in jih primetjati z doseženimi ucinki pri delu. Zbrani podatki v daljšem obdobju (najmanj eno leto) so osnova za primerjave med stroji ter primerjave z rezultati detajlnih snemanj casov in ucinkov pri delu kot tudi podlaga za druge analize v okviru raziskav (analiza linij, delovnih okolišcin, okvar in zastojev .. . ). Glavni cilj je bil ugotoviti strukturo koledarskega casa za delovno napravo in ne za posamezne delavce, ki z napravo delajo. U gotov lj ena struktura porabe casa in primerjave med stroji je podlaga za analiziranje možnosti za izboljševanje produktivnosti dela in zniževanja stroškov. 2.2 Metoda dela Osnova za izdelavo metodologije je bilo mesecno strojno porocilo, ki se ga uporablja na Saškem gozdnem gospodarstvu Tolmin d.d. (SGG Tolmin). Metodologijo za celostno spremljanje koledarskega casa delovnega mesta in ucinkov pri delu smo dodelali in dodali zbiranje podatkov o delovnih razmerah pri spravilu lesa z žicnico, skico linije, nekatere splošne podatke, podatke o vzdrževanju stroja in podatke iz odlocb za posek. Snemalni list, ki smo ga uporabili v raziskavi, so izpolnjevali delavci in preverili ter dopolnili njihovi predpostavljeni za vsako linijo posebej. Snemalni list smo razdelili v šest poglavij: A: Splošni podatki o lokaciji in delavcih B: Dnevno spremljanje strukture dela in ucinkov C: Vzdrževanje stroja, poraba goriva in maziva D: Podatki o delovišcu E: Skica linije in profila terena F: Podatki iz odlocbe za posek in vrsti secnje Prva tri poglavja, A, Bin C,je izpolnjeval strojnik sproti, naslednja tri, D, E in F, pa odgovorna oseba v podjetju. Koledarsko spremljanje strojev pti s pravilu lesa z žicnicami smo priceli julija 2002 in zakljucili konec marca 2004. Za strukturo koledarskega casa stroja (delovnega mesta) smo uporabili metodologijo fUFRO (1995), po kateri koledarski cas delimo najprej na cas delovnega 9 Medved, M., Vonc ina . R. : Koledarski c as dela z. Zicnima napravama syncrofalke na Tolminskem u:o-o./o -.--.--,---,--.--· -r----,,...---y--~----, DSobore, redelje, pl3Zniki SO% aJ% ID% OO% DStroj ne dela •s pJ:aVilo, m:m~ d f!UI.Ott1a2ie, premiki Slika 1: Struktura koledarskega casa pri žicnicah (v % od 365 dni) Slika 2: Izkorišceni in neizko­ri šc eni dnevi pri žicnicah v okviru 261 razpoložljivih dni· letno mesta (placani cas) in na cas zunaj delovnega mesta (neplacani cas). Cas, ki je vezan na delovno mesto, delimo na placani nedelovni cas in na delovni cas. Placani nedelovni cas se deli na cas, ki ga delavec prebije zunaj delovnega mesta (dopust, vreme, prazniki, bolniške), in na cas zastojev na delovnem Preglednica 1: Struktura evidentiranega koledarskega casa mestu (glavni odmor, oddihi, organizacijski zastoji). Delovni cas delimo na produktivni delovni cas (pri žicnem spravilu je to cas poteka spravila) in na pomožni delovni cas, kamor po nomenklaturi IUFRO štejemo selitve, pripravljalno zakljucni cas, montaže in demontaže ter popravila in vzdrževanje. Stro;j (dnevi 1 delež) "(? Q" = ..:.: rf.) Cl:! 'G) ~ 'O' .c rf.) Stroj ne dela (1,1 'E' ~ ... Q,j >N '"' "'C N > cu ~ ~ "C o Q" z Q,j E Q,j > cu .!1: )~ 'iS o = ~ -= t:l. o .Q ~ ·s N e Q.. i(· ~ o ,.Q o rf.) * (1,1 =' (1,1 "'C Q,j z Skupaj dni 1270 709 58 55 53 o 24 43 ISO 178 Delež v% 100,0 55,8 4,6 4,3 4,2 0,0 l,9 3,4 11,8 14,0 Syncrofalke 1 (6.7.02-31.3.02) 635 339 40 21 26 o 18 22 80 89 Delež v% IDO '53,4 6,3 3.3 4,1 0,0 2,8 3,5 12,6 14,0 Syncrofalke 2 (5 .7.02-30.3.02) 635 370 18 34 27 o 6 21 70 89 Delež v 100,0 58,3 2,8 5,4 4,3 0,0 0,9 3,3 11,0 14,0 GozdV 63 (2005) 1 * Praznikl, sobote in nedelje, ki niso bili vpisani v dnevnik dela, so bili dodani nak11.adno. V casu spremljanja stroja je Syncrofalke 1 delal 9 sobot, Syncrofalke 2 pa 19 sobot. Medved, M., Voncina , R. : Koledarski cas dela z žicnima napravama syncrofalke na Tolminskem V naši raziskavi opisujemo izrabo kole­posamezni elementi dela na desni strani sl ike pod darskega casa pri dveh žicnih napravah Syncro­delovnim casom. Elementi dela pod nedelovnim falke, ki smo jih spremljali v daljšem casovnem casom so univerzalni in neodvisni od vrste dela obdobju. Pri tem smo uporabili dva pristopa. oz. proucevane naprave. Casa , ki ga porabimo za Pri prvem smo upoštevali izkoristek koledarskih prevoze na delo in z dela, ne upoštevamo in tudi dni glede na prevladujoca aktivnost v delovnem ni predmet kolektivne pogodbe. dnevu. Pri drugem nacinu vrednotenja podatkov Pri rezultatih v preglednicah in slikah smo smo upoštevali vse zabeležene ure po elementih poimenovali stroje tudi s šiframi: Syncrofalke 1 dela za posamezno linijo spravila z žicno napravo. -je Sync 1 in Syncrofalke 2 je Sync 2. Zajemanje Pri obeh pristopih pa smo uporabili omenjeno podatkov je bilo opravljeno za Syncrofalke 1 od nomenklaturo IUFRO delitve koledarskega 6. 7. 2002 do 31. 3. 2004 in za Syncrofalke 2 od S. casa, ki je predstavljena v sliki 4. Razdelitev 7. 2002 do 30. 3. 2004 (obakrat 635 koledarskih koledarskega casa je prilagojena za spravilo lesa dni). z žicnicami in temu primerno so pojmenovani r-. ----------------··1 ICO .--.---,-----.---,------.---.-----.---.--· •o~~v~~_n 1 so 8) JU 1 1 ~ro ~:il ~ d40 3) 2) 1 10 i o '----- Slika 4: Struktura iz­kori .'icenosti koledar­skega casa delovnega mesta pti žicnicah Syn­crofalke v primerjavi s potencialno strukturo casa za leto 2003 v pre­glednici 1 1 Slika 5: Struktura koledarskega casa po dnevih-povprecje za oba stroja Syncrofalke Medved , M., Voncina , R.: Koledarski cas dela z žicnima napravama syncrofalke na Tolminskem Preglednica 2: Letna struktura koledarskega casa pri žicnicah Syncrofalke in Urus Žicnice Skupaj Spravilo, selitve, Vzdrževanje, Dnontaže,deDnontaže ni podatka Bolniška, dopusti, vreme Sobote, nedelje, prazniki Dnevi Urus MID* 365 148 35 82 100 Sync povprecno 365 204 32,5 22 106,5 Sync 1 365 195 35 25 110 Sync 2 365 213 30 19 103 Delež v% Urus MIII* 100,0 40,5 9,6 22,5 27,4 Sync povprecno 100,0 55,9 8,9 6,0 29,2 Sync 1 100,0 53,4 9,6 6,9 30,1 Sync 2 100,0 58,4 8,2 5,2 28,2 *Vir: Košir 1987 3. REZULTATI 3.1 Primerjava izrabe koledarskega casa -analiza po dnevih Strojniki so pri spremljanju dnevnih aktivnosti stroja vpisovali podatke o porabi casa, ucinkih in povprecnih delovnih razmerah. V casu daljših prekinitev iz porocil niso razvidni podatki o vzrokih za prekinitve dela, kar so lahko dopusti, bolniške ali drugi razlogi zaradi odsotnosti iz dela. p,; analizi koledarskega casa po dnevih so za Syncrofalke 1 manjkali podatki za 21 dni, za Synrofalke 2 za 34 dni . P1i teh dnevih je šlo za popravila, ko je bil stroj v delavnici, ali pa daljše prekinitve (dopusti, slabo vreme), ki jih strojnik ni vpisal v dnevnik dela. Podrobnejšo sliko strukture celotnega koledarskega casa po prevladujocih aktivnostih v posameznih dnevih v preucevanem obdobju kaže preglednica 1 Skupno koledarsko obdobje spremljanja obeh strojev predstavlja obdobje 3,5 let. Sobote in nedelje v strukturi koledarskih dni predstavljajo 28,5 %, pri koledarskem spremljanju žicnic pa zaradi izrabe delovnih sobot 2,7% manj (25,8 %). Zaradi p1imerljivosti koledarskega casa z dmgirni rezultati smo vse podatke preracunali na eno leto. Primerjava s podatki o izkorišcenosti koledarskega casa pri žicnici Urus M III (KOŠIR 1987) je v preglednici 2. Podatki v preglednici niso neposredno primerljivi s podatki v preglednicah 3 do 5. V preglednici 2 smo izkorišcenost po dnevih racunali na osnovi prevladujoce vrste dela v posameznem delovnem dnevu, v preglednicah 3 do 5 pa po dejansko vpisanih urah v dnevniku dela, tako da pri preracunavanjih na letno izkorišcenost nastajajo razlike v strukturi koledarskega casa. Razlike predstavlja tudi nacin združevanja posameznih elementov koledarskega casa, saj v preglednici 2 primerjamo podatke s preteklimi raziskovanji v Sloveniji (KOŠIR 1987), v nadaljevanju pa upo­števamo strukturo koledarskega casa, ki jo je leta 1995 pripravila skupina IUFRO za študij dela (KOŠIR 1996, BJORHEDEN et al. 1995). Analiza koledarskega casa pri strojih Syncro­falke kaže na višjo izkorišcenost koledarskega casa pti Synrofale 2. Povprecna letna izraba delovnega casa je v preucevanem obdobju bistveno drugacna kot pred dvema desetletjema, ko je bilo za spraviJo, montaže in selitve porabljeno manj kot 150 delovnih dni v letu. Najvišjo izrabo dni je ime1 Syncro­falke 2 z 213 izkorišcenimi dnevi za spravilo selitve in montaže/demontaže. Strukturo izrabe koledarskega casa prikazuje tudi slika l. Prakticno vsa razlika v izkorišcenosti izhaja iz boljše izrabe casa pri nadomešcanju bolniških odsotnosti in dopustov z vkljucevanjem drugih delavcev in nadomešcanja izpadov zaradi slabega vremena v casu dopustov in tudi ob sobotah. V nadaljevanju prikazujemo strukturo placanih dni oziroma koledarski cas delovnega mesta v okviru 261 letne kvote delovnih dni (slika 2). Po raziskavah izpred dveh desetletij je bilo pri žicnicah tipa Urus za delo izkorišcenih povprecno 57 % dni od skupno razpoložljivih 261. Dejansko je bil takrat izkoristek razpoložljivih dni v koledarskem letu še nekoliko slabši, in sicer le 53%, ce racunamo, da je bilo letno placano 273 dni (12 delovnih dni vec -1 delovna sobota na mesec oz. 42-urni delovni teden). Zato je razlika v izkoristku letnih dn.i v primerjavi s povprecjem za Syncrofalke (78 o/o) dejansko zelo velika, saj 56 dni predstavlja poltretji meseca vec dela. GozdV 63 (2005) 1 Medved, M., Voncina , R. : Koledarski cas dela z žicnima napravama syncrofalke na Tolminskem Preglednica 3: Osnovni podatki iz dnevnikov dela vremenskih razmerah lahko tudi daljši kot 8 ur, v primeru razlicnih prekinitev zaradi vremena ali okvar pa traja tudi manj kot poln delovnik. Zabeleženi cas v dnevnikih dela po urah ni povsem Na podlagi vodenih evidenc o porabi casa po enak kot prevladt~oci cas po dnevih v poglavju 3.1, urah za vsak delovni dan smo analizirali celotno ko smo pri analizi upoštevali prevladujoce aktivnost strukturo evidentiranega casa v urah (pregled­posameznega dne. Delovni dan je v ugodnih nica 3). Preglednica 4: Povprecna letna struktura koledarskega casa delovnega mesta Stroj Povprecje Sync 1 Sync2 Povprecje Sync 1 Sync2 Število linij -letno 32 33 31 32 33 31 Obrat. UJe stroja letno 1.257 1.266 1.248 60,2 60,6 59,8 Evidentirani cas v urah Evidentirani cas v % Ure letno 2.088 2.088 2.088 100 100,0 100,0 Selitev 32 33 31 1,55 1,6 1,5 Pripr. zaklj. cas 48,5 o 97 2,3 0,0 4,6 Montaža 194 183 205 9,3 8,8 9,8 50,4 Spravilo 1.093,5 1.135 1.052 52,4 54,4 Deroontaža 96,5 108 85 4,65 5,2 4,1 Malica** 55 o 110 2,65 0,0 5,3 Zastoji 38,5 22 55 1,85 1,1 2,6 Popravila, vzdrževanje 228,5 290 167 10.95 13,9 8,0 Neugodno vreme 148 132 164 7,1 6,3 7,9 Prazniki 73,5 78 69 3,5 3,7 3,3 Dopust 55,5 83 28 2,65 4,0 1,3 Bolniške o o o o 0,0 0,0 Ni podatka* 24,5 24 25 1,15 l ,1 1,2 * Manjkajoce ure do letne kvote (2.088 ur). ** Zaradi objektivne primerljivosti bi morali pri Sync 1 upoštevati 110 ur za maJice in ta cas odšteti od trajanja posameznih elementov delovnega casa. GozdV 63 {2005) 1 Medved, M., Voncina , R.: Koledarski cas dela z žicnima napravama syncrofalke na Tolminskem Iz skupne baze podatkov po delovnih dnevih smo združili podatke za vse linije. V preglednici so v prvem delu tudi podatki o številu linij, kjer so nastopali posamezni elementi delovni ka. Ugotovimo lahko, da pri Syncrofalke 1 niso posebej beležili casa za malice in za pripravljalno zakljucni cas. Glede na število selitev (44) in skupno število linij (79) lahko sklepamo, da sta v povprecju po dve liniji zelo blizu. Montaže trajajo v povprecju enkrat dlje kot demontaže. V skupni porabi casa za spravilo, montaže in demontaže predstavlja delež spravila 79 %. V celotni strukturi evidentiranih delovnih ur pa predstavlja spravilo 53%. Pri neevidentiranem casu je stroj stal zaradi razlicnih prekinitev dela (vzdrž.evaoje, vreme, dopust, bolniška). Vse neevidentirane dneve smo zato šteli v kategorijo prekinitev zunaj dela. Tako smo lahko izracunali primerljivo letno strukturo casa za vse naprave. Na podlagi skupnih podatkov, smo zaradi primerljivosti izracunali povprecno letno strukturo porabe casa (preglednica 4). Povprecne vrednosti v preglednici 4 niso zgolj tretjina vsote posamezniJ1 strojev, marvec tehtana aritmeticna sredina glede na trajanje spremljanja stroja. Žicnice Syncrofalke dosegajo jzredno visoko letno izkorišcenost. Od okoli 1.250 obratovalnih ur je bilo vec kot 1.050 ur vpisanih pri spravilu. Slabo vreme se nadomešca z izrabo delovnih sobot (v našem primeru v povprecju 7,5 letno) in z do 10 dnevi rednega letnega dopusta delavcev, kar je skupaj najvec 144 ur letno. Ravno toliko pa je bilo v povprecju zabeleženih tudi prekinitev zaradi vremena. Glede na to, da se ta nadomešcanja nanašajo na delavca in ne na stroj, smo v preglednici 5 upoštevali tudi prekinitve zaradi vremena. Pri precišceni sliki strukture porabe koledarskega casa delavcev bi tako dobili še nekaj dodatnih dni, ko so imeli dopuste, ekipe pri stroju pa so dopolnjevali z drugimi delavci. Opombe pod preglednica 4 so upoštevane v izracunih koledarskega casa v slikah 4 in 5. Slika 4 kaže koncno strukturo koledarskega casa . V prvem stolpcu struktura delovnika za leto 2003, saj so bili stroji spremljani najvec ravno v tem letu. V drugem stolpcu je povprecna struktura koledarskega casa za vse žicnice Syncrofalke. Razlike nastajajo prakticno le zato, ker smo v preglednici 1 upoštevali koledarski cas za delavca in v celoti upoštevali izkoristek dopusta ter izkljucili izgube zaradi vremena, ki se nadomešcajo . Ko primerjamo koledarski cas stroja, ugotovimo, da izgubimo dolocene dneve zaradi vremenskih razmer, vendar se vecina teh ocitno pokrije z dopusti delavcev, saj so stroji zaradi dopustov stali v povprecju le 8 dni. Stroja sta zaradi vremena v povprecju stala 19 dni na leto, zato so bila dolocena nadomešcanja opravljena tudi ob sobotah (v povprecju 7letno). P1i obeh žicnicah so mocno zmanjšane prekinitve zunaj dela na racun nadomešcanj in dopolnjevanj ekip v casu dopusta delavcev in bolniških. Seveda tu ne gre za to, da delavci ne koristijo teh dni oz. niso odsob1i zaradi bolezni, ampak zaradi organizacije dela v skupini in zaradi vec izšolanih žicnicarjev, kot jih imamo pri ekipah žicnic. Tako se lahko v primeru odsotnosti posameznih delavcev ekipo dopolni in s tem zagotovi obratovanje stroja. Povprecna struktura koledarskega casa po IUFRO je v sliki 5. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUCKI Doku men tiranje koledarskega casa pri delu, kar opravi delovna skupina pri stroju, je dober pripomocek za dolgorocno spremljanje in ana­liziranje niza parametrov ucinkovitosti pri delu, doseganja delovne izkorišcenosti strojev in nenazadnje prime1jave med stroji. Dobri podatki o spremljanju porabe casa in doseženih ucinkih so lahko tudi podlaga za obracunavanje in stimuliranje za kakovostno opravljena dela. Kakovost se ne odraža le v kvalitetnih gozdnih sortimentih, stanju delovišca po spravilu in poškodbah sestoja, ampak tudi v okvarah stroja, nezgodah in bolniških izostankih, kar se na koncu vse odrazi v stroških, ki jih letno ugotavljamo. Podrobna analiza nam tudi odgovori o ustreznosti obstojece organizacije dela. Pri tem je spremljanje izrabe koledarskega casa delovnega mesta lahko pomemben pripomocek za pripravo analiticno podkrepljenih odgovorov in nacrtovanih sprememb. Analiza izkorišcenosti koledarskega casa pri treh žicnih napravah Syncrofalke (MEDVED et al. 2004) kaže, da je v preucevanem obdobju prišlo do velikih razlik v izrabi razpoložljivega casa . Primerjave s preteklos~o pa kažejo (KOŠIR 1987), da je bila izraba koledarskega casa pri žicnicah Syncrofalke v povprecju dva meseca boljša kot pred dvajsetimi leti, ko je potekalo spravilo z vec­bobenskimi vit li tipa Urus. Izkoristek se je povecal predvsem na racun spremenjene tehnologije GozdV 63 (2005) 1 Medved. M., Voncina , R. : Koledarski cas dela z žic nima napravama syncrofalke na Tolminskem in spremenjene organizacije -nadomešcanja izgubljenih dni zaradi slabega vremena. Letni izkoristek delovanja Žicnic Syncrofalke na Tolminskem je bil najvec 213 dni, povprecni pri obeh strojih pa 204. Le 57 dni od skupno 261 razpoložljivih ni bilo izkorišcenih. Po mednarodni metodologiji IUFRO se je podrobno analiziralo izrabo koledarskega casa delovnega mesta po urah. Letno je na voljo 2.088 ur, ki jih delodajalec, na podlagi kolektivne pogodbe, mora placati delavcu. Od tega v zadnjih letih pride v povprecju 81 ur na placane praznike. Pri analiziranih žicnicah Syncrofalke na Tol­minskem sta bili stroja na ''delovnem" mestu 85,6 % letne kvote casa, najvec 86,3 % Syncrofalke 2. Izkoristek je visok tudi zato, ker mednarodna metodologija uvršca cas popravil in vzdrževanj (povprecno 9.6%) v pomožni delovni cas. Dejanski produktivni delovni cas, ko z žicnicami opravljamo spravilo, je znašal50,5 %, ki bi ga z zmanjšanjem zastojev zaradi popravil in vzdrževanj lahko še nekoliko izboljšali. Posebej pomembno za visoko izkorišcenost stroja je homogena delovna skupina in vecje število usposobljenih strojnikov, kot tudi drugih žicnicarjev, ki niso stalni clani ekip. Na Tolminskem imamo zato usposobljenih vec strojnikov v isti delovni ekipi, tako da v primeru dopustov, bolniških in drugih zadržanosti delavcev stroj lahko nemoteno obratuje. Seveda ima tudi menjavanje strojnikov lahko negativne ucinke na vzdrževanje in okvare stroja. V primeru, da dela s strojem vec ljudi, se pojavlja problem odnosa do stroja, racionalne rabe, previdnega in skrbnega ravnanja s strojem med delom ter odnosa in vestnosti pri vzdrževanju. Spremljanje koledarskega casa delovega mesta in/ali stroja ima veliko vec prednosti za prihodnje delo in spremljanje gozdne proizvodnje kot pa samo podrobno preucevanje delovnega casa. Analiza delovnega casa je pomembna za management, in za zavedanje delavca, da mora dnevno nadzorovati lastno izrabo delovnega casa in stroja. Z obcasnimi analizami izrabe delovnega casa lahko odkrivamo razlike med delavci, delovnimi skupinami in stroji. Spremljanje koledarskega casa lahko v prihodnje postane eden od elementov za ugotavljanje stimulativnega dela place delavcev. Koledarski cas, ki je vestno in pravilno izpolnjen, je tako izredno pomembna opora analitiku v podjetju, manage1jem pri strateških GozdV 63 (2005} 1 odlocitvah o razvoju in investicijah kot tudi delavcu, ki s spremljanjenjem koledarskega casa evidentira svojo ucinkovitost na delovnem mestu. Spremljanje koledarskega casa stroja in delavca je zato lahko pomemben pripomocek za skrbno voden in nadzorovan kadrovski management tudi v gozdarstvu, kajti uspešnost gospodarskih družb bo vedno bolj temeljila na dobrih kadrih ob hkratni visoki izkorišcenosti strojev in doseganju visoke produkti vnesti. Zavedati se je treba, da tudi nadzor nad opravljenim delom stane, še posebej zaradi narave razpršenih delovišc. Prihodnost zahteva racionalizacijo, optimizacijo in obvladovat~e stroškov. Skrbno in nacrtno usme1jan in spremljan koledarski cas je pri tem lahko dober pripomocek. Metoda dela, ki smo jo uporabili pri beleženju koledarskega casa delovnega mesta "stroja", je s smiselnimi popravki in prilagoditvami primerna prakticno za vsa dela v gozdarstvu. Uporabna je predvsem zato, ker mora delavec oziroma strojnik vsak delovni dan zabeležiti strukturo porabe casa in osnovne delovne razmere. Za ustrezno uporabo v p1ihodnje je treba motivirati delavce in z ustreznimi prikazi in analizami v daljšem casovnem obdobju pripravljati porocila o njihovem delu. Takšen pristop je lahko ena izmed možnosti aktivnega pristopa do delavca in uveljavljanja metod stalnega spremljanja delavcev in strojnih naprav. Spremljanje koledarskega casa delavcev je potrebno še posebej pri skupinah, kot je tudi žicnicarska, lociti od spremljanja koledarskega casa stroja. 5 ZAHVALA Prispevek je rezultat dela v okviru projekta »Raziskovalne naloge s podrocja žicnega spravila iz gozdov v lasti Republike Slovenije«, ki ga financira Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov Republike Slovenije. Del akti v nosti v projektu je finaciran tudi v okviru javne gozdarske službe pri nalogi »Pripravljanje strokovnih podlag in predlogov normativov za opravljaqje del v gozdovih«, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg zahvale finance1jem so za nastanek tega prispevka posebne zahvale deležne žicnicarske ekipe, ki so v letih 2002 do 2004 sodelovale pri zbiranju podatkov o njihovem vsakodnevnem delu z žicnico, kot tudi njihovim predpostavljenim Medved, M., Vonc ina , R.: Koledarski cas dela z žicnima napravama syncrofalke na Tolminskem (Simon Kovšca, vodja EO Idrija in Darko Pretner, vodja OE Tolmin), ki sta podatke v snemalnih listih pregledala, dopolnila s podatki o skupnih ucinkih in skicami linij ter jih posredovala na Gozdarski inštitut Slovenije. VIRI BJORHEDEN, R. 1 THOMPSON, M. 1 RlCKARDS, J., 1995, Forest Work Study Nomenclature. IUFRO/Swed. Univ. Agric. Sci., Dept. of Operational Efficiency. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije in dopolnitve. UL RS 68-242611994, UL RS 42-2006/1995, UL RS 75-3576/2002. KOŠIR, B., 1987. Ucinci i ekonomicnost priv!acenja drva višebubanjskim žicarama-dizalicama sa stupom. Mehanizacija šumarstva, Zagreb, 11, 3-4, str. 55-61. KOŠIR, B., L996. Organizacija gozdarskih del. UL BF Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 223 s. MEDVED , M. 1 OGRIS, N. 1 KLUN, J. 1 VONCINA. J. 1 KOŠIR, B., 2004. Primerjava koledarskega casa in ucinkov dela na primeru treh žicnih naprav. Mednaraodno posvetovanje: Spravilo !esa z žicnicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, Gozdarski inštitut Slovenije, Idrija, str. 183-208. SAMSET, I., 1990. Some Observations on Time and Performance Studies in Forestry. Communications of the Norwegian Forest Research Institute, 43.5, 80 pp. THOMPSON, M. A. 1 BJORHEDEN, R. 1 RICKARDS, J. Proposed imernational standard definicions for time consumption in the study of forest work, http:// flash.lakeheadu .ca/ -repulkki/for 1071 /tconcept.htm, 19. 6. 2004. GozdV 63 (2005) 1 Strokovna razprava GDK: 148.2+ 151.2(497.12* 10 Savinjska dolina)(045) Ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spodnji Savinjski dolini Breeding bird assemblages of the spruce-pine forest near Plevna in the Lower Savinja Valley Milan VOGRIN*, Andreja MIKLIC** Izvlecek: Vogrin M., Miklic, A.: Ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spodnji Savinjski dolini. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 1. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini, ci t. lit. 4L. Prevod v anglešcino: avtorja. Lektura angleškega besedila Jana Oštir. V Spodnji Savinjski dolini je leta 1999 bil v smrekovo-borovem gozdu na površini 28,2 ha opravljen kartirni popis ptic gnezdilk. U gotovljenihje bilo 22 vrst, skupna gostota paje znašala 31,2 para/lO ha. Najpogostejši vrsti sta bili crnoglav ka Sylvia arricapilla in menišcek Parus afer, ki sta dosegla tudi najvišjo gostoto. Biomasa gnezdilcev je znašala 2.420 g/10 ha. Za gnezdilke je bila narejena tudi analiza glede na gnezdišce, prehrano in status. Kljucne besede: ptice gnezdilke, združbe ptic, smrekov-borov gozd, Spodnja Savinjska dolina Abstract: Vogrin M., Miklic, A.: Breeding bird assemblages of the spruce-pine forest near Plevna in the Lower Savinja Valley. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. l. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 41. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. Bird census work was carried out ina spruce-pine forest (28.2 ha) in the Lower Savinja Valley in 1999. Twenty two species were reported as breeders and the average density was 31.2 pairs/ 10 ha. The highest densities of breeding pairs were noted for Sylvia atricapilla and Par us ater. The biomass of the bird assemblage is 2420g/10 ha. A classification of breeding bird s was aJ so made with regard to feeding. nesting and migratory habits. Key words: breeders, bird assemblages, spruce-pine forest, Lower Savinja Valley UVOD INTRODUCTION Gozd pokriva 56% ozemlja Slovenije, kar nas po gozdnatosti uvršca na tretjo mesto v Evropi (Agen­cija Republike Slovenije za okolje 2001). Kljub temu pa je kvantitativnih raziskav, ki bi bile posvecene gozdnim združbam ptic presenetljivo malo. Še najvec jih je objavljenih za obmocje Kocevske (npr. PERUŠEK 1991), Dobroveljske planote (VOGRIN 1997, 1998, 2000a, b) in Zgornje Savinjske doline (PERUŠEK 1998). V vecini omenjenih primerih so bile raziskane združbe ptic v bukovo-smrekovih gozdovih, cistih bukovih ali smrekovih gozdovih. Podatkov .iz nižinskih smrekovo~borovih gozdov pa je bistveno manj (VOGRIN 1997). Namen tega prispevka je tako podati zbrane podatke za nižinski srmekov-borov gozd. 2 OPIS OBMOCJA 2 DESCRIPTION OF THE AREA 2.1 Splošni opis Spodnja Savinjska dolina leži na prehodu med subalpsko in subpanonsko Slovenijo. Obsega vecji del obsežne tektonske udorine, obdana pa je z Ložniškim gricevjem na severu, s severnim Posavskim hribovjem na jugu, na zahodu sega do kraške planote Dobrovlje, na vzhodu paje omejena v Voglajnskim gri.cevjem. Osrednji kvartarni pešceno­prodni vršaj je nasula Savinja ter s svojo akumulacij o odrivala manjše pritoke na obrobje ravnine, kjer so nasipali pešceno-glinaste nanose. Lep primer za to v dolini je reka Ložnica. Obrobje ravnine, ki prehaja v gricevje in hribovje, sestavljajo starejši pliocenski * M. V. Zasebni raziskovalec, ornitolog, Zg. Hajdina 83c, SI-2288 Hajdina E-mail: milan.vogrin@guestarnes.si ** A. M. dr. živil. tehnol., Biotehnicna fakulteta, Oddelek za zootehniko Groblje 3, SI-1230 Domžale E-mail: andreja.mik.lic@bfro.uni-lj .si GozdV 63 (2005) 1 Vogrin, M., Miklic , A.: ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spodnji Savinjski dolini nanosi, med kate1imi prevladujejo silikatni prod in ilovice. Podnebne znacilnosti so izrazito prehodne, med subalpskim in subpanonskim tipom podnebja. Povprecna letna višina padavin je med 1.100 mm in 1.250 mm s padavinskim viškom poleti. Najugodnejše razmere za kmetijstvo so v osrednjem delu doline, na ravnem kvartarnem prodnem vršaju Savinje, kjer je podtalnica le nekaj metrov pod površjem. Spod1~a Savinjska dolina sodi med naše prodne ravnine, saj jo je izoblikovala reka, ki se je manj poglobila v lastne nanose, zato je tudi taina voda bližje površju (MELIK 1957). Poleg ugodnih reliefnih potez (nizka nadmorska višina) so za intenzivno poljedelstvo primerne tudi prsti. Rendzine in evtricne rjave prsti prevladujejo v osrednjem delu Spodnje Savinjske doline, na ilovnatih nanosih v obrobju pa so se razvile oglejene prsti , ki so zaradi vlažnosti, zbitosti in vecje zakisanosti za intenzivno kmetovanje manj primerne (lep primer za to je sedanje zavarovano obmocje ob reki Ložnici). Gozd je izkrcen v vecjem delu doline. Tako se kaže izrazita dvojnost med osrednjim, ravnim in kmetijskim delom ter pretežno gozdnatim, gricevnatim in hribovitim obrobjem. V dolini je posebno intenzivno pridelovanje hmelja, nekaj manj pa tudi ostalih kulturnih rastlin. V primeJjavi s samo dolino so obrobna gricevja še dokaj dobro ohranjena, v vecini p1imerov jih porašca tudi gozd. Takšno je tudi obmocje Plevne in Velikega hriba, severno od naselja Gotovlje. 2.2 Opis raziskovalne površine Obravnavano obmocje , to je predel okrog Plevne, Ježi na obrobju Spodnje Savinjske doline severno od vasi Gotovlje na nadmorski višini okrog 300m. Marincek (1987) obmocje uvršca v predalpsko. Raziskovalna površina je bila izbrana nakljucno , zajemala pa je odseke 85, 439 d, 439 e, in 439 f, ki skupaj merijo 28,2 ha. Raziskovalni gozd se nahaja na gricevnatem svetu; na raziskovalni površini je prisotna tudi grapa, ki se vlece po celotni raziskovalni dolžini. Gozd na raziskovalni površini v veliki vecini pdpada združbi Vaccinio -Vitis ideae -Pinetum, nekaj malega pa tudi Querco robori -Carpinetum. Na vseh odsekih so prevladovali iglavci, predvsem snu·eka Picea abies in rdeci bor Pinus sylvestris. Med listavci je bilo najvec gradna Quercus petraea. Na nekaterih mestih je bila dobro razvita tudi podrast, sestavljena predvsem iz mladih smrek, borovnicevja Vaccinim myrtillus in praproti Pteridium sp. Podrobnejši pregled po odsekih glede na lesno zalogo je podan v tabeli 1 in je povzet iz Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje (1996). 3 METODE DELA 3 METHODS 3.1 Terenski del Gnezdilke smo popisali v letu 1999 z metodo kartiranja teritorijev (BIBBY et al. 1992, GIBBONS et al. 1996). Na terenu smo popisovali deset dni, in sicer v aptilu, maju in juniju. Na raziskovalni ploskvi smo opravili tudi en vecerni in nocni popis. Popise, ki so trajali do 5 ur, smo opravili v zgodnjih jutranjih urah. Pri delu smo si pomagali s karto me1ila 1 : 5.000, v katero smo beležili tudi vse podatke o zabeleženih pticah. Raziskovalne površine smo si zaradi lažje orientacije poleg Preglednica 1: Lesna zaloga (m3) na raziskovalni površini in velikosti odsekov. Tahle 1 Grmving stock (m' ) in surveyed area and area sizes. Odsek 85 = 25,58 ha Odsek 439d = 1,72 ha Odsek 439e = 0,50 ha Odsek 439f= 0,39 ha l'accžnio · \!iris ideae-Pinetwn = 90% Querco robori-Ccupinewm = 10% Va ccinio -\!iris ideae· Pinetrml = 100% Vaccinio -Vitis ideae­Pine/lim = 100% Vaccinio-Viris ideae· Pineium = 90% Querco robori-Carpinelum = 10% Debelina (cm) Thickness (cm) Iglavci Lisr.avci Iglavci Listavci Iglavci Li stavci Iglavci Li stavci 10-29 1.309 Ll03 236 31 37 17 37 17 30-49 989 694 21 - 1 - 1 - nad 50 36 37 - - - Skupaj 1 Total 2.334 1.834 257 31 38 17 38 17 m-'lha 91 72 149 18 76 34 76 34 GozdV 63 (2005) 1 Vogrin. M .. Miklic. A.: Ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spodnji Savinjski dolini Pre21etinica 2:Ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spod11ii Savinjski dolini. N-število parov, D-dominanca (% )~ G-gostota (št. parov/lO ha),+-prisotnost (gnezdi v bližini) in njihova analiza glede na gnezdišce (PD-primarni duplar. D _sekundami duplar, P-prosta gnezdilka, T-talna gnezdilka), prehrano (C-žužkojed, karnivor, O-vsejed, H -rastlinojed, se menoj ed) in status (S -stalnica, TS -transsaharska se livka, K-klatež) ter biomasa (B) posameznega oseb ka (g) in skupna biomasa (SB) (g) gnezdilk v sestoju. Table l: Breeding bird s in the spruce-pine forest ne ar PI evna in the Lower Savinja Valley. N-number ofpairs, D-dominance ! %). G-density (no. rdpairs per JO ha),+-presence (species breed in The viciniry of the research area) and classification of inceding birds byfeeding, nesring, migratory habits and biomass (g); nesting habits: PD-pri mary ho le breeders ( excavarors), D -holc breeders, P-open ( crnwn) nesters, T-gro und nesters;feedings habits: C-insectivorous, carnimrous, O -omnivorous. H-herbivorous, granivorous); migratory habits: S-resident, T tropica/ migrant, K-short distance migrant gozdarskih oznacb oznacili še z barvno folijo, ki smo jo pritrdili na drevesa. Ocenjujemo, da so bile s takšnimi popisi narejene minimalne napake pri štetju gnezdecih parov. Potrebno pa je opozodti na tako imenovane problematicne vrste, kot so npr. cikovt Turdus philonzelos in rumeno glavi kraljicek Regulus regu/us, pri katerih lahko pride do podcenitve celo do 30% (zbrano v: VOGRIN 1997). Število parov v tem delu enacimo s številom teritmijev. V kolikor je teritorij dolocene vrste segal tudi izven raziskovalnega obmocja, srno tak teritorij šteli kot pol te1itorija oziroma kot pol para. 3.2 Obdelava podatkov Za gnezdilce na izbrani gozdni površini podajamo dominanco: D = nJN • 100; n -število osebkov (parov) dolocene vrste v popisu, N -število vseh osebkov (parov) v popisu. Vrste so lahko: evdominantne (nad 10 %), dorninantne (5-10 %), subdominantne (2-5 %), recendentne (1-2 %), subrecendentne (pod 1 %). Za vse gnezdece vrste na izbranih gozdnih raziskovalnih površinah navajava tudi gostoto. Le-to podajamo kot število gnezdecih parov na 10 ha. GozdV 63 (2005) 1 Vogrin, M., M i klic , A.: ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spodnji Savinjski dolini Gozdne vrste smo razvrstili glede na nacin gnezdenja v duplarje, prostognezdilce in talne gnezdilce (TOMIALOJC et al. 1984). Za talne gnezdilke imamo tiste vrste, ki obicajno gnezdijo pod 1,5 m-na tleh in v nizkem grmovju (LUNIAK 1980, 1981, BIADUN 1994). Glede na tip prehrane smo jih razdelili v tri skupine: žužkojede in karnivore, semenojede in herbivore ter vsejede (omnivore) (TOMIALOJC et al. 1984, CRAMP & SIMMONS 1986, TOMIALOJC & WESOLOW­SKI 1990, PEARSON & LACK 1992, CRAMP & PERRINS 1994). Glede na status pa v stalnice, klateže in selivke (TOMIALOJC et al. 1984, MOREL & YVONNE MM OREL 1992, PEARSON & LACK 1992). Pri razdelitvi vrst glede na tip prehrane je potrebno opozoriti, da takšna razvrstitev velja samo za gnezditveno obdobje. Za gnezdilke podajamo tudi njihovo biomaso, kijo povzemam po CRAMP & SIMMONS (1986), CRAMP & PERRINS (1994), KOOIKER (1994). Posamezne združbe gnezdilcev med sabo primerjamo s pomocjo Sorensenovega indeksa: QS = 2c/(a + b) • 100 (SOUTHWOOD 1978, TOMIALOJC et al. 1984); a-število vrst, ki so v prvi združbi, b -število vrst, ki so v drugi združbi, c -število vrst, skupnih prvi in drugi združbi. Identicna združba je tista, kjer je vrednost QS > 80 %, podobna, kjer je QS med 60 in 80% in popolnoma razlicna, kjer je QS < 60% (BIADUN 1994). Pri statisticni obdelavj uporabljamo zaradi nenormalne porazdelitve neparametricna testa, in sicer Hi-kvadrat in Kruskal-Wallis test (SOKAL & ROHLF 1995). Podatki so bili obdelani z stati­sticnim programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) 8.0 za Windows. 4 REZULTATI 4 RESULTS V tabeli 2 navajamo gnezdilke, .ki so bile ugotovlj­ene na gnezdenju v smrekovo-borovem sestoju velikosti 28,2 ha. Poleg vrste podajamo tudi število parov, njihovo dominanco in gostoto. Pri gnezdenju je bilo ugotovljenih 22 vrst, poleg teh pa so se na obravnavanem obmocju zadrževale še tri vrste, ki so gnezdile v bližnji okolici. Skupaj je gnezdiJo 88 parov, kar znaša 31,2 para/lO ha. Najvišjo dominanco sta dosegla crnoglavka Sylvia atricapilla in menišcek Parus ater, ki sta dosegla tudi najvišjo gostoto. Skupaj je bilo na raziskovalni ploskvi pri Plevni ugotovljenih osem dominantnih vrst (> 5%) (36,4% vseh gnezdecih vrst). Med gnezdilkami jih je 8 (36,4 %) gnezdil o v duplih, 11 (50%) je bilo prosto gnezdilk, 3 vrste (13,6 %) pa so gnezdile na tleh (tabela 3). Razlika Preglednica 3: Primerjava posameznih parametrov med podobnimi gozdnimi združbami v sred~i Evropi (' -podatek za leto 1990) Table 3: A comparison of the results of quantitative studies made in the spruce-pine forest in the Lower Savinja Valley and similar jorests in Central Europe (1-data for 1990) Lokali teta Locality Velikost Size (ha) Št. vrst No. of species Št. parov/lOha No. ofpairs!lOha Vir Source Polana (Acereto-Piceetum) 18 28 49,6 KROPIL 1992 Bialowieza, NW (Peucedamo-Pi net um) 25 23-34 27,4-57,8 TOMIALOJC ET AL. 1984, TOMIALOJC& WESOLOWSKl 1994, 1996 Bialowieza, NE (Peucedamo-Pinetum) 25 21-35 34,9-53,4 TOMIALOJC ET AL. 1984, TOMIALOJC& WESOLOWSKl 1994, 1996 Tomczyce (Pino-Quercetwn) 58 49 84,2 C~LEWSK11992 Ojcow (Pino-Quercetum)l 10 19 63 TOMEK1992 Žovnek (Vaccinio -Vitis ideae -Pinetwn) 29,5 25 35,6 VOGRIN 1997 Kunguta pri Ptuju/Kidricevo (Myrtillo -Pinetum) 15,7 24 54,5 VOGRIN2002 Plevna (Vaccinio -Vitis ideae -Pinetum) 28,2 22 31,2 tode1o GozdV 63 (2005) 1 Vogrin, M., Miklic , A .. Ptice gnezdllke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spodnji Savinjski dolini Pr e ~!lednica 4: Primeijava posameznih združb iz Slovenije s p;mocjo Serensenovega (QS) indeksa(%). TJ ble 4: Comparison between bird assemblages in Slovenia wirh Sorensen's (QS) index in percentages (%).20 ha (PERUŠEK 1991 ), RGG -Rajhenavski gospodarski gozd (Abieti-Fagetum dinaricum)-20 ha (PERUŠEK 1991), PPS-Pragozd Pecka sever (Abieti-Fagetum dinaricum) -20 ha (PERUŠEK 1991), PPJ-Pragozd Pecka jug (Abieti-Fagetum dinaricum)­20 ha (PERUŠEK 1991), ŽO 1 -Žovnek (acidofilno borovje)-29,5 ha (VOGRfN 1997), Ž02-Žovnek (acidofilni bukov sestoj)­30,8 ha (VOGRIN 1998), KR -Kraple (bukovo-smrekov gozd)-13.3 ha (VOGRIN 2000a), ŠV -Šentjoški vrh (bukovo-jelov gozd) ­20,8 ha (VOGRIN 2000b), KI -Kungota pri PtujuiKidricevo (borov gozd)­15,7 ha (VOGRIN 2002) PL-Plevna (smrekov-borov gozd)-28,2 ha (to delo). QS PL: RP 61,8 PL : RGG 61,8 PL: PPS 61,8 PL: PPJ 56,7 PL: ŽOJ 80,8 PL : Ž02 75,0 PL : KR 76,6 PL: ŠV 61,2 PL: KI 82,6 med skupinami glede na število vrst ni pomembna (Hi-kvadrat=: 4,4, df = 2, P > 0,05). Od 22 gnezdilk je 17 vrst (72,7 %) sodilo med žužkojede oziroma karnivore vrste, 3 ( 13,6%) med rastlinojede, 2 vrsti ( 11,8 %) pa sta bili vsej edi. Razlika med skupinami je statisticno pomembna (Hi-kvadrat = 19,2, df ::::2, P < 0,001). Samo ena vrsta (4,5 %) je sodila med selivke, 15 vrst (68,2%) je bilo stalnic, 6 vrst (27,3 %) paje sodilo med delne selivke, ki se tudi pozimi pojavljajo pri nas, zato smo jih oznacili kot klateže. Tudi v tem primeru je razlika stati sticno zelo pomembna (Hi-kvadrat= 13,7, df = 2, p < 0,01). Skupna biomasa gnezdilcev znaša 6.824 g kar pomeni 2.420g/10 ha. Najvecji delež biomase odpade na grivarja Columba palumbus, ceprav sta gnezdila le dva para, sledi pa mu kos Turdus menda (tabela 2). GozdV 63 (2005) 1 5 RAZPRAVA_ 5 DISCUSSION 5.1 Velikost raziskovalne površine Vehkost raziskovalne površine je glede na pri­porocilo GLUTZA (1962) v BERNET (1997) blizu optimalne, saj avtor pravi, da je za kartirni popis otpimalna površina velikosti okrog 20 ha. Na manjših raziskovalnih površinah se lahko zgodi, da ugotovimo vecje število parov kot bi jih sicer, delno zaradi robnega ucinka, delno pa zaradi morebitnega dvojnega štetja. V primeru nekriticnosti se lahko zgodi, da upoštevamo tudi vrste, ki imajo teritorije bistveno vecje od naše raziskovalne površine, ceprav se te vrste na raziskovalni ploskvi pojavljajo ali celo gnezdijo. Najbolje je, da takšne vrste pri nadaljni analizi izlocimo. Pri primerjavah z drugimi raziskavami moramo upoštevati tudi dejstvo, da število vrst obicajno narašca z velikostjo I>aziskovalne površine. 5.2 Številnost, gostota, dominanca in biomasa Pri primerjavi številnosti vrst vidimo, da se obravnavano obmocje dokaj dobro ujema z ostalimi raziskavami, odstopa le število vrst v karpatskem smrekovem gozdu (SLIZOWSKJ 1991), smrekovem gozdu s Tater (GLOWACINSKI, & PROFUS 1992), Žofinskem pragozdu (BURGER & KLOUBEC 1994) in smrekovem gozdu s Fater (SANI GA 1995), kjer je bilo raziskovalno obmocje precej manjše oziroma vecje od tukaj obravnavanega (tabela 3). Dodatno na razlike verjetno vplivajo tudi nekoliko drugacni življenjski prostmi. Ugotovljena gostota (31 ,2 para/lO ha) je še najbolj podobna tisti, ki je bila ugotovljena na obrobju Dobrovelj (VOGRIN 1997, 1998). Skupna gostota d uplrujev (11 parov/lO ha) je vecja kot tista, ki je bila ugotovljena v nacionalnem parku Bieszczady (CICHON & ZAJAC 1991), v bukovem gozdu na Babji Gori (KIEŠ 1991 ), alpskem mešanem gozdu Eckau (PECHACEK 1994), smrekovem gozdu v zahodnih Karpatih (SLIZOWSKI 1991), acidofilnem borovju na Dobrovljah (VOGRIN 1997) in podobna kot tista, ki jo je ugotovil GLOWACINSKI, (1990) v Karpatih, PECHACEK ( 1994) v smrekovem gozdu Kuhroint, VOGRIN (1998) v bukovem gozdu pri Žovneku ter manjša kot tista, ki jo je ugotovil PERUŠEK (1991) na Kocevskem . Vogrin, M., Miklic , A.: Ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spodnji Savinjski dolini Slika 1: Del raziskovalnega obmocja pri Plevni. Figure 1: Part of the research area near Plevna. Glede na število vrst (osem), ki gnezdijo v duplih, in na merila BERNETA (1997) lahko recemo , da je delež duplrujev p1i Plevni visok. K temu pripomorejo predvsem sinice, saj kar 5 vrst od sedmih, kolikor jih živi v Sloveniji, gnezdi na raziskovalni površini. Dokaj visok je tudi delež talnih gnezdilk (31.,8 % vseh parov oziroma gostota 10 parov/lO ha). Visok delež duplarjev in nizek delež talnih gnezdilk obicajno narekujejo plenilci (MARTIN 1992, 1995). Ker je na raziskovalnem obmocju pri Plevni to razmerje skoraj povsem izenaceno, bi o plenilcih pticjih gnezd le težko sklepali. Od potencialnih plenilcev so bile na raziskovalni površini opažene naslednje vrste: veverica Sciurus vulgaris, jež Erinaceus concolor in kuna Marles sp. Zanemariti pa ne smemo še malih sesalcev, predvsem razlicnih miši. Zastopanost pravjh (transsaharskih) selivk s samo eno vrsto in 0,3 para/10ha je izredno nizka. Število parov iz rodu listnic Phylloscopus sp., ki je zastopan s samo eno vrsto, je prav tako nizko Slika 3: Vrbji kovacek Phylloscopus collybita je sodil med najpogostejše gnezdilke na raiskovalni površini. Figure 3: The Common Chiffchaff Phylloscopus col/ybita be long s to the most frequent nesting species in the research area. (8 %). CODY (1985) navaja, da je vrbji kovacek Phylloscopus collybita vezana na gosto podrast in grmovje, le-tega pa na raziskovalnem obmocju ni bilo veliko. Tudi zastopanost vrst iz rodu penic Sylvia sp. z samo eno vrsto in s 13 prui (14,8% vseh pru·ov) je n1zka. Crnoglav ki ustreza predvsem gosto grmovje (CODY 1985), ki pa je na raziskovalnem obmocju bilo slabše zastopano. Ugotovljena biomasa gnezdi1cev je v vecji meri podobna. kot so jo v Srednji Evropi ugotovili nekateri drugi avtorji, npr. 2,7 kg/1 Oha-smrekov gozd, Polana (KROPIL 1992), 2,3kg/10ha -acidofilno borovje, Žovnek (VOGRIN l 997), 2,lkgll0ha -bukov gozd, Dobrovlje (VOGRIN 1998). Razlikuje se le od raziskav, ki jih je opravil GLOWACINSKI (1990): 1,6 kg/10ha-smrekov­jelov gozd, Karpati. 5,1 kg/1 O ha -bukov gozd, Karpati, VOGRIN (2000a): 3.359gll0 ha-bukovo­smrekov sestoj, Dobrovlje. VOGRIN (2002): 3.597g/10 ha-borov gozd na Dravskem polju. GozdV 63 (2005) 1 Sli ka 4: Kar pet vrst sinic je gnezdilo na raziskovalni površini pri Plevni, med njimi tudi plavcek Pa rus caeruelus s štirimi pari. fig ure 4: Five spe cie s of tits nest in the research area ne ar PI evna, including the Blue Tit Parus caeruelus with four pairs. 5.3 Primerjava združb Primerjavo med posameznimi združbami gnezdil­ccv, ugotovljenih v razlicnih gozdnih združbah v Slovenjji, s pomocjo Sorensenovega indeksa podajamo v tabeli 4. Najvecjo podobnost s tukaj obravnavanim obmocjem dosežeta lokaliteti s podobno gozdno združbo, to je borov gozd pri Žovneku (VOGRIN 1997) in borov gozd pri Kidricevem (VOGRIN 2002). To samo potrjuje domnevo, da podobne gozdne habitatne tipe naseljujejo tudi podobne pticje združbe. Dodatno pa na podobnost vpliva tudi geografska bližina in starost gozda (zbrano v: VOGRIN 2000a) . 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Zahvala obcini Žalec, ki je omogocila , da je bila opravljena omenjena raziskava. GozdV 63 (2005) 1 7 VIRI 7 REFERENCES BIADUN, W. , 1994. The breeding avifauna of the parks and cem~teries of Lublin (SE Poland). -Acta Ornirhologica 29: 1-13. BIBBY. C.J. J BURGESS, N.D. 1 HILL, D.A., 1992. Bird Census Techniques. BTO & RSPB. -Academic Press. London. BURGER, P. 1 KLOUBEC, B., 1994. Brceding bird communily in Abieto-Fagetum virgin forest (Žoflnsky prales, South Bohemia). -Sylvia 30: 12-21. CICHON, M. J ZAJAC, T., 1991. Avifauna of Bieszczady Nalional Park (SE Poland) in 1987 and 1988-quantitative and qualitative data. -Acta zoologica carcoviensia 34: 497-517. CRAMP, S. 1 SIMMONS, K.EL. (eds.), 1986. The Birds of lhe Western Palearctic. -Handbook of the Birds of Europe, the Middle Easr and Norlh Africa. Vol. 5. Oxford Universily Press, New York. CRAMP, S. 1 PERRINS, C.M. (eds.), 1994. The Birds of the Western Pa1earctic. -Handbook of lhe Birds of Europe, the Middle Easl and Nonh Africa. Vol. 8. Oxford University Press, New York. GEISTER, I., 1995. Ornitološki atlas Slovenije.-DZS. pp. 287. Ljubljana. GLOWACINSKI, Z., 1990_ The breeding bird communities of the Kamienica wateshed in Gorce National Park (The Carpatians, Southern Poland). -Acta zoologica carcoviensia 33 : 273-301. GLOWACINSKI, Z. 1 PROFUS , P., 1992. Structure and verlicai distribution of the breeding bird communities in the Polish Tatra National Park. -Ochrona Przyrody 50: 65-94. GIBBONS, D.W. J HILL, D. J SUTHERLAND. W.J., 1996. Birds. Pp. 227-259. V: Sutherland, W.J. (ed.), Ecological Census Techniques. Cambridge University Press. KIEŠ, B ., 1991. Bird community in a natural beech wood of the lower mountain forest zone of Mt Babia Gora.-Acta zoologica carcoviensia 34: 519-533 . KOOIKER. G., 1994. Struktur und Quantitat einer urbanen Avifauna am Beispiel der Grosssladt Osnabrlick.-Acta omithoecologica 3: 73-96. KROPIL, R., 1992. IBA Polana and breeding bird community of the primeval spruce forest of Acereto-Piceetum type. V: Vyznamna ptaci uzemi v Ceske a Slovenske repu bli ce. Sbornik referatu. Praha, 132-138. LUNIAK, M. 1980. Birds of allotment gardens in Warsaw. -Acra Ornithologica 17: 297-320. LUNIAK, M., 1981. The birds of the park habitats in Warsaw. -Acta Ornithologica 18: 335-372. MARINCEK, L., 1987. Bukovi gozdovi na slovenskem. Delavska enotnost Ljubljana. pp 153. MARTIN, E.T., 1992. Interaction of nest predation and food Vogrin, M., Miklic , A.: ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spodnji Savinjski dolini limitation in reproductive strategies. V: Power, M.D. (ed.), Current Ornithology 9: 163-197. MARTIN, E.T.. 1995. Avian life history evolution in relation to nest sites, nest predation, and food . -Ecological Monographs 65 : 101-127. MELIK, A., 1954. Slovenija, Geografski opis. II. Opis slovenskih pokrajin. l. zvezek, Slovenski alpski svet. -Slovenska matica, Ljubljana. MOREL, G.J. 1 YVONE MOREL, M., 1992. Habitat use by Palaearctic migrant passerine birds in West Africa. -Ibis (Supplement l ): 83-88. PEARSON, D.J. 1 LACK P.C., 1992. Migration patterns and habitat use by passerine and near-passerine migrant birds in eastern Africa. -Ibis (Supplement 1 ): 89-98. PECHACEK, P., 1994: Brutavifauna naturnaher Wald­parzellen im Nationalpark Berchtesgaden. -Ornitho­logischer Anzeiger 33: 1-9. PERKO, D., 1998. Tipizacija in regionalizacija Slovenije. -Geografski obzornik 45: 12-17. PERU ŠEK, M., 1991. Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Pecka.-Acrocephalus 12: 124-136. PERUŠEK, M., 1998. Ptice gorskega gozda-gozdnega rezervata Polšak. -XIX. Gozdarski študijski dnevi . Zbornik referatov Gorski gozd: 391-404. SANIGA, M., 1995. Seasonal dinamics of the bird assem­blages in the natural forests of the spruce vegetation tier. -Folia Zoologia 44: 103-llO. SCHAFFNER, U., 1990. Die Avifauna des Naturwald­reservates Combe-Grede (Berner Jura). -Der Orni­thologische Beobachter 87: 107-129. SLIZOWSKI, J ., 1991. Bird community of a spruce forest in the upper mountain forest zone on Polica (Polish Western Carpathians). -Acta zoologica carcoviensia 34: 535-551. SO KAL, R.R. 1 ROHLF, F.J., 1995. Biometry. The principles and practice of statistics in biological research. -W.H. Freeman and Company. New York. SOUTHWOOD, T.R.E., 1978. Ecological Methods. Chapman & Hall. London. TOMEK, T., 1992. Formation of bird communities in the forest sample plats undergoing the action of industrial pollution in the Ojcow National Park. -Acta zoologica carcoviensia 35 : 351-372. TOMIALOJC, L. 1 WESOLOWSKI, T., 1990. Bird com­munities of the primaeval tem pera te forest ofBialowieza, PoJand. V: Keast, A. (ured.): Biogeography and ecology of forest bird communities. SPB Academic Publishing. The Hague, 141-165. TOMIALOJC, L. 1 WESOLOWSKI, T., 1994. Die Stabilitat der Vogelgemeinschaft in einem Urwald der gemassi­gten Zone: Ergebnisse einer 15jahrigen Studie aus dem Nationalpark von Bialowieza (Polen). -Der Orni­thologiscbe Beobachter 91: 73-110. TOMIALOJC, L. /WESOLOWSKI, T. , 1996. Structure of a primaeval forest bird community during 1970s and 1990s (Bialowieza National Park, Poland).-Acta Ornithologica 31: 133-154. TOMIALOJC, L. /WESOLOWSKI, T. /WALANKIEWICZ, W., 1984. Breeding bird community of a primaeval temperare forest (Bialowieza National Park, Poland). -Acta Ornithologica 20: 241-310. VOGRIN, M., 1997. Bird community of a Vaccinio -Vitis idaeae -Pinetum forest in Central Slovenia. -Acta Zoologica Lituanica, Ornithologia 6: 90-96. VOGRIN, M., 1998. Bird community in a Beech forest in Lower Savinja valley (Slovenia). -Avocetta 22: 20-26. VOGRIN, M., 2000a. Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah. -Gozdarski vestnik 58: 3-15. VOGRIN, M ., 2000b. Gnezdilci združbe Abieti-fagetwn prealpinum pri Šentjoškem vrhu na Dobrovljah. Sodobno kmetijstvo 33 : 55-61. + barvna priloga na 3 strani ovitka. VOGRIN, M., 2002. Ptice v obcini Kidricevo. V: Vogrin, M. (ured.), Narava v obcini Kidricevo: 57-95. Zavod za gozdove Slovenije. OE Celje 1996. Gozdno­gospodarski nacrt. 8 SUMMARY In 1999, during the breeding season, the breeding bird assemblages of the spruce-pine forest near Plevna in the Lower Savinja Valley were studied. The research area measured 28 .2 ha. The forest in the research area belongs mainly to the phytocenosis Vaccinio -Vitis ideae-Pine tum and Querco Ro bori -Carpinetum (see Table 1). Quantitative studies of the bird assemblage were carried out with the territory mapping technique. The investigation was conducted mainly in the early morning and lasted up to 5 hours. The area was visited ten times, between April and June. The main results of the survey on breeding birds are presented in Table 2. Twenty two bird species were reported in the forest under study. ln the total area of 28.2 ha, 88 pairs of birds wei:e breeding, with a density of 31.2 pairs/10 ha. The biornass of the birds was 2.420g/10 ha. As many as eight of the breeding speci es were recorded as dominants (over 5% ). The highest densities of breeding birds were noted for Sylvia atricapilla and Parus ater. Among the breeding species only the members of one species were trans-Saharian migrants and six were only short distance migrants, occasionally wintering Vogrin, M., Miklic , A.: Ptice gnezdilke smrekovo-borovega gozda pri Plevni v Spodnji Savinjski dolini .---­in Slovenia. Seventeen species were insectivorous, three were omnivorous and two herbivorous. The breediog bird assemblages of the Plevna forest were also analyzed in relation to the nesting site. Eight speci es were hole-nesting birds, eleven nested in tree crowns and three on the ground (Table 2). Comparisons of basic biocenotic indices, i.e. the number of species, number of breeding pairs are given in Table 3. The bird communities observed in similar forest types generally had sirnilar numbers of species and densities of pairs as the one in our study area. When comparing the spruce-pine forest near Plevna and some other forests in Slovenia the Sorensen's Index of similarity varied from 56.7 to 82.6. It is interesting that the most similar bird assemblages were found in a forest of a similar association, which is not always the case (see for example VOGRIN 2000a). GozdV 63 (2005) 1 Strokovna razprava GDK: 923+945(045) Razvoj gozdarskega izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji The development of education and forestry extensžon provided for private forest owne rs Jurij BEGUŠ* Izvlecek: Beguš, J.: Razvoj gozdarskega izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. l. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini. Cit. lit. 28. Prevod izvlecka v anglešcino: Jana Oštir. Prevod povzetka v anglešcino: avtor. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Prispevek prikaže razvoj izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov skozi zgodovino na podrocju Slovenije od 1852 leta do danes. Potencialne kandidate razdeli na ciljne skupine in njim prilagodi nacin izobraževanja in svetovanja. Poudari tudi potrebo usposabljanju gozdarjev za uspešno opravljanje izobraževalne in svetovalne vloge lastnikov gozdov. Kljucne besede: svetovanje, izobraževanje, zasebni gozdovi, lastnik gozda, zgodovina, 1852-2004, Slovenija Abstract: Beguš, J.: The development of education and forestry extension provided for private forest owners. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. l. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 28. Abstract translated into English by Jana Oštir. Summary translated into English by the author. English language editing by Jana Oštir. The article presents the historical development of education and forestry extension provided for private forest owners from 1852 up to the present. Potential candidates are divided into target groups for whom the form of education and extension should be adapted. The au thor al so stresses the need for the education and training of foresters to ena ble them to successfully educate and advise forest owners. Key words: extension, education, private forests, forest owner, history, 1852-2004, Slovenia 1 KAKO RAZUMEMO GOZDARSKO SVETOVANJE V SLOVENIJI Nacini in metode, še posebej pa odnos stroke do gozdarskega svetovanja so v Sloveniji v veliki meti rezultat zgodovinskih okvirov, v katerih se je razvijal splošni odnos družbe do gozda, v katerih je nastajala gozdarska stroka in v katerih se je oblikovala gozdarska zakonodaja. Danes razumemo gozdarsko svetovanje kot aktivnost, ki je namenjena lastnikom gozdov. Po mnenju andragogov predstavlja eno izmed oblik izobraževanja, saj je v »Terminologiji izobraževanja odraslih« (JELENC 1991) dolocena kot »posebna oblika andragoškega dela, pri kateti strokovno poucena oseba pomaga drugim reševati probleme pri njihovem ucenju ali izobraževanju«. Ta definicija se sicer nanaša na splošl!o izobraževanje, vendar jo lahko prenesemo tudi na podrocje strokovnega svetovanja v gozdarstvu. V Sloveniji je bila na podlagi tega postavljena naslednja opredelitev, ki pravi, da razumemo gozdarsko svetovanje kot strokovno pomoc lastnikom gozdov za reševar:Ye problemov pri gospodarjenju z gozdovi 26 (LESNIK 1998). Z gozdarskim svetovanjem (angleško extension) torej želimo prek svetovalnega dela reševati specificne probleme, nastale pri gospodarjenju z gozdom. A ne le to, želimo tudi strokovno usmerjati gospodarjenje z gozdom. Pri tem želimo z metodami participacije vkljucevati v cim vecji meri lastnike gozdov kot partnerje, torej se približujemo razumevanju svetovanja, kot sta ga nakazala ANDERSON in FERRINGTON (1996). Avt01ja predlagata opredelitev gozdarskega svetovanja kot »sistematicni proces izmenjave idej, znanja in tehnik, ki vodijo k medsebojno priznanim spremembam v odnosu, praksi, znanju, vrednotam in obnašanju s ciljem izboljšanja gospodru.jenja z gozdovi in drevesi«. Ce hocemo to doseci, moramo imeti pri izvajanju svetovalnih aktivnosti ves cas pred ocmi tako cloveka, v našem primeru lastnika gozda, kot gozd sam. P1i tem moramo slediti splošno *J. B., spec. univ. dipl. inž. gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, p.p.71, lOOl Ljubljana Tel:+386-61-423-54-32, Fax: +386-61-423-53-61, E-mail: JuriLBegus@zgs.gov.si GozdV 63 (2005) 1 Beguš, J.: Razvoj gozdarskega izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji postavljenim ciljem, ki so v Sloveniji opredeljeni v ))Programu razvoja gozdov«, osrednjem dokumentu gozdarske strategije, ki ga je sprejel parlament in predstavlja osnovni okvir vsega gozdarskega delovanja. Ce na kratko povzamemo, je strokovno gozdar­sko svetovanje aktivnost, ki je namenjena lastnikom gozdov, s katero rešujemo probleme in usmerjamo gospodarjenje z gozdovi, pri tem sledimo splošno sprejetim ciljem, v sam proces pa poskušamo lastnike gozdov enakopravno vkljucevati. ZGODOVINSKE OKOLIŠCINE Kljub temu, da ima Slovenija kot del Srednje Evrope bogato gozdarsko tradicijo, v raznih dokumentih Ležko zasledimo pojme »gozdarsko svetovanje, izobraževanje, prosvetljevanje, ... lastnikov gozdov«. Pojem je bil v uporabi v kmetijski stroki, v gozdarstvu pa je prišel bolj do izraza v devet­desetih letih prejšnjega stoletja, ko ga kot takega, prvic najdemo v zakonu o gozdovih. S tem sicer ne trdimo, da gozdarskega svetovanja ni bilo, saj stanje v gozdovih jasno kaže na dej s tvo, da se je in se v slovenskih gozdovih nacrtno dela po nacelih trajnosti in sonaravnosti, kar brez osvešcenega lastnika ne bi mogli doseci, vendar ne moremo mimo dejstva, da je k temu mocno pripomogla predsvem dokaj stroga zakonodaja, v dolocenem zgodovinskem obdobju pa tudi družbeno politicne razmere, ki so pomen lastnine in s tem lastnika potisnile v drugi plan. Prav zgodovinski okviri so Listi, ki so tako v Sloveniji kot drugih deželah bivše Avstro Ogrske monarhije, lahko pa bi rekli tudi širše v Srednji Evropi, narekovati pri gospodarjenju z gozdovi za lastnika gozda nekoliko manj svoboden pristop, kot je bilo to mogoce v drugih delih sveta (ZDA). Spoznanje, daje potrebno z gozdovi trajnostno in (kasneje spoznane) sonar avno gospodariti, ce jih hocemo sploh še imeti in iz njih pridobivati dobrine, je oblastem v preteklosti narekovale, da so sprejele take zakone in tako organizirale gozdarsko službo, da so z mocnim nadzorom ohranile in tudi izboljšale stanje gozdov, ki je bilo pred tem že dokaj kriticno. Do 18. stoletja so gozdovi v Sloveniji doživljali velika izsekavanja (fužine, rudniki, steklarstvo, ... ). Stanje je bilo tako kriticno, da je že grozilo pomanjkanje lesa. Zato, Goz(flf 63 (2005) 1 da gozdov ne bi le izkorišcali, ampak tudi vlagali vanje, je bilo potrebno nekaj storiti (MIHELIC 1985). Takratna oblast (Marija Terezija) je leta 1771 sprejela tako imenovani >)Terezijanski gozdni red«, ki predstavlja za poznejši razvoj dogodkov enega prvih clenov v vrsti normativnih aktov na naših tleh, ki zadevajo gozdne površine, namen tega in kasnejših, pa je bil zagotoviti trajnostni donos lesa in kasneje tudi trajnostno zagotavljanje drugih vlog gozda. Pravica nad zasebno lastnino je bila torej omejevana, še najbolj v casu socialisticne ure­ditve, ko je bilo tudi skozi zakonski predpis jasno povedano, do kod velja lastninska pravica, ki se je lahko uresnicevala samo v mejah zakonodaje. V takih razmerah svetovanje za gospodarjenje z gozdom ni bilo potrebno, kajti lastnik je moral v gozdu delati tako, kot je od njega zahteval gozdar. Odnos do tega se mocno spremeni s spremembo politicne ureditve ob zacetku devetdesetih let 20. stoletja, ko po zakonu lastnik gospodari z gozdom sam. Lastnik postane za svojo lastnino polno odgo­voren, zato je bilo potrebno uvesti mehanizme, s katerim bi poleg zakonskih predpisov in gozdnog­ospodarskih nacrtov usmetjali lastnikove ukrepe. Pojavi se potreba po izobraževanju in svetovanju lastnikom gozdov, ki je jasno opredeljena tudi v zakonu o gozdovih. Zakaj pravzaprav predstavljamo zgodovinske okvire gozdarstva v povezavi s svetovanjem. Ko presojamo današnje stanje gozdarskega svetovanja, moramo imeti ves cas pred ocmi, da so trenutne razmere pred vsem rezultat zgodovinskih okolišcin. V preteklosti drugace kot z zakoni verjetno niti ni bilo možno delovati. Le strog nadzor je omogocil, da so se gozdovi ohranili. Kasneje bi bilo vezjetno možno pristop do lastnika spremeniti, a so bile politicne okolišcine temu nenaklonjene, tradicija mišljenja gozdarjev pa tako mocna, da od njih v današnjem casu hitrih sprememb, ki bi se nanašale na kvaliteto svetovanja in participacije, ne moremo pricakovati. 2.1 Analiza gozdarske zakonodaje v smislu predpisovanja svetovanja in izobraževanja lastnikov gozdov Prav analiza zakonskih predpisov skozi zgodovino v smislu predpisovanja izobraževanja ali svetovanja lastnikom gozdov v veliki meri kaže na odnos Beguš, J .: Razvoj gozdarskega izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji Preglednica 1: Pregled analiziran ih zakonov Leto Zakon Država 1852 Gozdna postava Avstro Ogrska 1930 Zakon o _gozdovih Kraljevina Jugoslavija 1947 Splošni zakon o gozdovih Federativna ljudska republika Jugoslavija 1950 Zakon o gozdovih Ljudska republika Slovenija 1961 Temeljni zakon o gozdovih Socialisticna federativna republika Jugoslavija 1965 Zakon o gozdovih Socialisticna republika Slovenija 1974 Zakon o gozdovih Socialisticna republika Slovenija 1985 Zakon o gozdovih Socialisticna republika Slovenija 1993 Zakon o gozdovih Republika Slovenija 1999 Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici Republika Slovenija gozdarske stroke do tega vprašanja. V dostopni gozdarski zakonodaji smo poskušali poiskati pojme oziroma besede, ki se nanašajo na izobraževanje in svetovanje. Posebej nismo analizirali gozdnih redov, ki so bili v raznih zgodovinskih obdobjih predpisani v slovenskem prostoru. Omejili smo se na cas od srede 19. stoletja pa do danes. Zakonodaja sama po sebi ne odraža dejanskega stanja družbe oziroma v našem primeru gozdarstva, odraža predvsem željo države, kakšno »naj bi bilo idealno stanje« (MACEK 1985), kaj je v nekem trenutku najbolj pomembno. Zato lahko trdimo, da kaže dejstvo, ali najdemo v zakonodaji besede, ki se nanašajo na izobraževanje in svetovanje lastnikom gozdov, na to, kakšen odnos sta imeli država in stroka do tega vprašanja. 2.1.1 Cas avstro-ogrske monarhije V zakonu o gozdovih iz leta 1852 ni najti besed, ki bi se nanašale na izobraževanje ali svetovanje lastnikom gozdov. Daje pa dokaj veliko moc in pooblastila gozdarski službi, torej gozdarjem pri nadzoru nad gospodarjenjem z gozdovi, predvsem v smislu, da se prepreci pustošenje gozda. Seveda se je stroka zavedala, da brez izobraževanja ne bo šlo, zato je morala poskrbeti lastnikom ustrezno strokovno informacijo. Dokaz temu smo našli v Slovenski bibliografiji od 1550 do 1900 (SIMON­CIC 1905). V njej smo iskali naslove publikacij, ki se nanašajo na gospodarjenje z gozdovi in so bile namenjene lastnikom gozdov. Pred letom 1869 nismo našli nobene, po tem letu pa pet knjig in porocilo o gozdarski razstavi. Vsebine knjig se nanašajo na pogozdovanje, zašcito pred lubadarjem ter umno gospodarjenje z gozdovi. Vecinoma so bili to prevodi iz nemšcine, za katere je bilo potrebno nekaj vec kot desetletje, da so tudi slovenski kmetje dobili potrebna pisna navodila v materinem jeziku. Ustnega svetovanja je bilo verjetno vec, kar pa žal ni zabeleženo oziroma tega nismo našli. 2.1.2 Kraljevina Jugoslavija Naslednji zakon na slovenskih tleh je bil Zakon o gozdovih Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930. V tem zakonu je opredeljeno, da država daje navodila, kako izvesti dolocena gozdna dela. Zakonodajalec se zaveda in tudi zakonsko opredeli, da samo z ukazi in nadzorom ne bo šlo, ampak bo potrebno ljudem svetovati. Dokaz za to najdemo v poglavju o izobraževanju, kjer je zapisano, da se »izo­braževanje prebivalstva (s tem so seveda rnišljeni tudi lastniki gozdov -op.p.) o gozdarstvu vrši s predavanji, tecaji in poljudnimi publikacijami, vzornimi objekti na terenu, ... «. Tudi za to obdobje smo iskali strokovno literaturo, namenjeno lastnikom gozdov. Naslove smo našli v »Bibli­ografiji slovenske kmetijske literature v letih od 1919 do 1938« (ŠLEBINGERJMARENTIC 1939). Svetovanju je bilo namenjenih 9 knjižnih naslovov ter veliko vec poljudno strokovnih clankov. Dela obravnavajo naslednje vsebine: • urejanje gospodatjenja z gozdovi, • gozdarstvo v drobni posesti, kmecki gozd, • prakticna navodila za lesno trgovino, • postranski gozdni proizvodi, • nega gozdov, • pogozdovanje in drevesnicarstvo, • varstvo gozdov, • gozdarski predpisi, • gozdna tehnika, • merjenje lesa. GozdV 63 (2005} 1 Beguš. J .~ Razvoj gozdarskega izobraževanJa in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji Tudi za to obdobje nismo našli v nam razpo-Jožljivi literaturi nobenih podatkov, koliko in katere aktivnosti so se v gozdarstvu dogajale v zvezi s strokovnim svetovanjem. 2.1.3 Obdobje po drugi svetovni vojni V socialisticni Jugoslaviji je bilo sprejetih kar nekaj zakonov o gozdovih, vendar v nobenem nismo zasledili posebej opredeljenega izobraževanja ali svetovanja lastnikom gozdov (ZOG iz let 1947, 1953 in 1961). Šele zakon iz leta 1965 poskuša ponovno vkljuciti pravico lastnika, da sodeluje pri odkazovanju drevja na njegovi lastnini, enako tudi zakona iz leta 1974 in 1985. Odnos do svetovanja je, kot smo že omenili, povezan z odnosom do lastnine oziroma do opredelitve, kdo gospodari z gozdovi. V teh zakonih je bila to gozdarska služba (tudi na zasebni lastnini) ter v temeljne organizacije kooperantov združeni kmetje, zato posebnega strokovnega svetovanja niti ni bilo potrebno izvajati, kajti odlocitve so bile sprejete v okviru stroke. Ponovno je potrebno poudariti, da je bilo kljub temu na podrocju svetovanja/izobraževanja lastnikov gozdov veliko narejenega, prvenstveno na podrocju secnje in spravila lesa (MEDVED 1989), manj pa na vsebinah z gozdnogojitveno, varstveno, nacrtovalno in organizacijsko -ekonomsko problematiko. Omenjeni avtor je poskušal z raziskavo »Možnosti pridobivanja lesa med drobnimi posestniki v letih 1980 do 198 8 «, kvantificirati obseg izobraževalnih aktivnosti. Za omenjeno obdobje ugotavlja preko rezultatov anket oblike in nacine izobraževanja ter njihovo trajanje. V tem casu so poznali naslednje oblike izobraževanja/svetovanja lastnikom: • predavanja in filmi, • demonstracijski prikazi, • tecaji, • ekskurzije. Predvsem tecaji so bili lahko tudi vecdnevni, ostale oblike so bile kraj šega znacaja. Ciljna skupina so bili predvsem kmetje kooperanti in nekateri vecji kmetje, ki jih je to zanimalo. Po podatkih raziskave je bilo v obdobju devetih let izvedenih 577 dogodkov, ki se jih je udeležilo preko 16.000 udeležencev. V raziskavi je bilo zajetih 12 gozdnih gospodarstev, zato lahko upraviceno trdimo, da so bile številke še nekoliko vecje . Žal enotnih evidenc o izvedbah svetovalnih in izobraževalnih aktivnosti ter udeležbi nimamo. Za potrebe svetovanja je bilo napisano tudi nekaj literature, ki se je nanašala na secnjo in spravilo, nekaj tudi na krojenje lesa; pa tudi gojenje v kmeckem gozdu. Nihce pa se ni sistematicno strokovno lotil izvedb izobraževanja, ucenja odraslih, prenašanje znanja na lastnika gozda, vsebin torej, ki so za ucinkovito izvedbo izredno koristne. 2.1.4 Samostojna Slovenija Tako bi lahko rekli, da je šele v Zakonu o gozdovih iz leta 1993 zakonsko opredeljeno strokovno izobraževanje lastnikov gozdov, svetovanje kot termin pa je uporabljeno prvic. Po zakonu je to naloga javne gozdarske službe. Posebej je med nalogami Zavoda za gozdove Slovenije še oprede­ljeno, da »skrbi za izobraževanje in prosvetljevanje lastnikov gozdov<<. Dodatno so naloge strokovnega gozdarskega svetovanja opredeljene v Zakonu o kmetijsko gozdarski zbornici z enako dikcij o, kot je v Zakonu o gozdovih. Še bolj podrobno je svetovanje in izobraževanje lastnikov gozdov opredeljeno v Programu razvoja gozdov, ki med drugim doloca, da je potrebno na ravni Slovenije izdelati strategijo svetovanja. Preglednica 2: Rezultati ankete o udeležbi na razlicnih obhkah izobraževanja med leti 1980 in 1987 (MEDVED 1989) Beguš, J .: Razvoj gozdarskega izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji 3 KONCEPTIZOBRAŽEVANJA LASTNIKOV GOZDOV Ceprav Program razvoja gozdov predvideva strategijo strokovnega gozdarskega svetovanja, je, žal, v Sloveniji še nimamo. Na Zavodu za gozdove Slovenije je bil leta 1998 sprejet »Koncept izobraževanja lastnikov gozdov«, ki bi bila do neke mere lahko osnova za njeno izdelavo, vendar ne zajema vseh subjektov, ki lahko gozdarsko svetovanje izvajajo, zato bo potrebno na državni ravni izdelati nadgradnjo omenjenega dokumenta. Koncept na kratko opredeljuje naslednje: • dolgorocne cilje, • vsebine svetovanja za posamezna strokovna podrocja , • nacine in metode, • oceno potreb po svetovanju, • nacrtovanje , • glavne srednjerocne usmeritve svetovanja na ZGS ter • organizacijo in izvedbo. 4 SUBJEKTI IZVAJANJA SVETOVANJA Zakonsko predpisano izvajanje svetovanja imata v Sloveniji predpisani dve instituciji : Zavod za gozdove Slovenije v Zakonu o gozdovih in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v Zakonu o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki izvaja svetovanje v okviru kmetijsko gozdarskih zavodov. Omeniti je potrebno tudi Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo, ki izvaja razne oblike svetovanja samostojno in prek pogodbenega odnosa z ZGS. Prek posameznih projektov tece svetovanje tudi na Gozdarskem inštitutu Slovenije in nekaj malega prek Zveze gozdarskih društev Slovenije, v okviru katere deluje Gozdarska založba, ki je izdala nekatere publikacije tudi za lastnike gozdov. ZGS izvaja prek obmocnih enot javno gozdarsko službo na celotnem ozemlju Slovenije. Strokovno svetuje vsem lastnikom gozdov. Svetovanje izvajajo gozdarski strokovnjaki, ki imajo praviloma najmanj višjo strokovno šolo, kar naj bi bilo zagotovilo, da so strokovno dobro podkovani. Za izvajanje svetovanja se usposabljajo na raznih tecajih in delavnicah, ne potrebujejo pa za to posebne licence. Trenutno se vecino gozdarskega svetovanja v Sloveniji dogaja v okviru te institucije. KGZ polaiva Slovenijo z obmocnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Svetujejo clanom zbornice, vendar pa ne odrecejo pomoci tudi drugim, ki to želijo. Za izvajanje strokovnega gozdarskega svetovanja trenutno nimajo še formirane službe. Svetovanje izvajajo le v okviru kmetijskih pospe~ ševalcev, ki pa morajo imeti licenco. Srednja gozdarska in lesarska šola izvaja svetovanje predvsem skozi pogodbeni odnos z ZGS, ko s svojimi inštruktOiji izvaja tecaje za lastnike gozdov, ki jih organizira ZGS . Svetovanje izvajajo tudi prek drugih oblik izobraževanja. 5 CILJNA SKUPINA Strokovno gozdarsko svetovanje je namenjeno izkljucno tistim, ki gospodruijo s svojimi gozdovi, zato so ciljna skupina lastniki gozdov, z dokaj Grafikon l: Število izvedenih tecajev za lastnike gozdov za podrocj e gozdne tehnike in gojenja gozdov 200 ;- --·-­---­ - -·---­- ---.... -.. -­.. ________ _. _____ _ ---·------· ---·1 180 160 lil tehnika liJ ~oje nje > 140 al ~ 120 <1) 80 60 40 20 o ~~---'-~--~~~-~~--~~~-.-~~---~~---~~-~ 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 GozdV 63 (2005) 1 Beguš, J.: Razvoj gozdarskega izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji (ir~ tfiko n 2: Število udeležencev na tecajih za gojenje in gozdno tehniko 1 2500 ;-----·----------·-----· ·------------­ gojenje EJ tehnika 2000 > o o40 > o O> g 30 .Q 2 20 -u> o lastnik gozda GozdV 63 (2005) 1 Torej niso, kar je seveda normalno in obce cloveško, iskali vzroka pri sebi, ampak ga vidijo v drugi strani, torej pri lastnikih, ki so po njihovem mnenju nezainteresirani za delo v gozdu, se ne držijo dogo­vorjenega, nimajo znanja, imajo velike potrebe/ apetite po lesu in podobno. Prav v "negativnih'' mnenjih, v slabi strani odnosa lastnina gozdar ostalo ---·--·-~ torej, smo iskali kazalce, ki J nam bi povedali, v kateri ' smeri je potrebno gozdarje izobraziti, da bo komunikacija med njimi in lastnikom uspe­šna, saj je le dobra komu­nikacija zagotovilo, da bo tudi svetovanje ucinkovito. Prve analize kažejo, daje potrebno nadaljevati z izobraževanji o • participaciji, • reševanju konfliktov, Beguš, J.: Razvoj gozdarskega izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji • izobraževanju odraslih, • nacinih svetovanja. Poudariti je potrebno, da smo predsvem za revirne gozdarje že organizirali vrsto razlicnih tecajev in predavanj na prej omenjene teme, kaže pa, da bo s tem potrebno še nadaljevati. 10 PARTICIPACIJA KOT PRIHODNJA POT PRI SVETOVANJU LASTNIKOM GOZDOV Pri klasicnem svetovanju, ko gozdar svetuje lastniku, tece komunikacija enosmerno prek gozdarja k lastniku. Lastnik v tem primeru dobi tisto informacijo, ki jo želi posredovati gozdar. Pri tem se ne vprašamo, ali jo lastnik v resnici želi, torej jo dobi ne glede na to, ali zanjo prosi ali ne. Ne trdimo, daje to slabo, nasprotno, mnogo koristnega za gozd in lastnika lahko naredimo na ta nacin. Vendar paje naše delo bolj uspešno, kadar je lastnik enakopravno vkljucen v nek komunikacijski proces oziroma proces odlocanja, kar dosežemo s participacijo, ki predstavlja dvosmerna komunikacijo -gozdar: lastnik in obratno. Najmanj kar je, na ta nacin priznamo, da ima tudi lastnik doloceno znanje, njemu samemu pri znamo položaj, ki si ga nedvomno zasluži, predvsem pa presežemo stare zgodovinske in miselne okvire, ki so se skozi cas zarisali v gozdarskih glavah. Ker imamo pri svetovanju opravka z odraslimi ljudmi, se moramo zavedati, da ti doloceno idejo, znanje ali informacijo sprejmejo za svojo le takrat, ko dobijo vtis, daje zrasla iz njih samih. Zato je nujno, da jih v svetovanje vkljucimo tako, da pri tem tudi sami participirajo. Da bi lahko to v Sloveniji uspešno izvajali, se moramo participacije gozdarji sami nauciti . In ne le nauciti, moramo jo razumeti, kar pa je že bolj zapleteno, saj je potrebno spremeniti dolocene miselne vzorce. S procesom ucenja, osvešcanja in informiranja gozdarskih strokovnjakov smo o možnostih, nacinih participacije na ZGS zaceli leta 2000 (BEGUŠ 2001) in ga sedaj bolj ali manj intenzivno nadaljujemo. Zavedamo se, da to ni enostaven in kratkotrajen proces, vendar pa se rezultati naših piizadeva1~ že kažejo. Predvsem menimo, da je potrebno z metodami participacije lastnike vkljuciti v procese oblikovanja osnovnih okvirov, ki dolocajo godpodarjenje s slovenskimi gozdovi in s tem posredno svetovalne aktivnosti. Ce v tem trenutku kaj dosti ne morejo storiti pri vsebini Programa razvoja gozdov v Sloveniji, je nujno, da so vkljuceni v procese izdelave gozdno gospodarskih nacrtov, ki na nižjih ravneh dokaj natancno dolocajo gospodatjenje z gozdom. Ce bodo vkljuceni v te procese, ni bojazni, da ne bi kasneje lažje sprejeli dolocenih, iz teh okvirov izpeljanih nasvetov, saj bodo razumeli, da je v njih zajeto tudi njihovo znanje. SUMMARY In Slovenia, the development of forestry extension has depended mainly on historical circumstances and is therefore understood differently than in countries with a long tradition in this field of work. Two main historical facts bad a decisive role in forming the relation between forestry as a profession and the forest owner and it can be said that they also influenced forestry extension. The first is the fact that -as in other Central European countries-all activities in forestry were and stili are regulated by Iegislatlon. The second is the almost one half-century long period of disrespect for private ownership. Communication between fm·ester and forest owner hasa long tradition in om country, even though it was not until Slovenia was established as an independent state that the term "ex tension" began to be used in Slovenian forest:ry. Today forestry extension is performed by different institutions, among them the Slovenian Forest Service, which plays the most important role. In the process of extension different approaches are used. The aim of extension is to reach the best possible qualification of forest owners for forest work, for the respect of the forest, understanding of the basic principles and methods of the forestry profession, understanding the organization of the forestry service, regulations and other spheres that interest owners as forest managers. It is very important to have well-educated and skilled foresters for the performing of extension, therefore a great deal of effort is devoted to their education, especially regarding better communication with the owners. In the future, forestry extension will have to use participatory methods as one of the most important guarantees that knowledge delivered to forest owners will become part of them and thus actually be used in practice. GozdV 63 (2005) 1 Beguš, J.: Razvoj gozdarskega izobraževanja in svetovanja zasebnim lastnikom gozdov v Sloveniji 11 LITERATURA A~DERSON J., FARRINGTON J., 1996. Forestry ex tension: facing the challenges of today and tomorrow, Unasilva Vol 47, No.l ., FAO BEGUŠ J., MEDVED M., 1997. Forestry Extension for Small-scale Private Forest Owners in Slovenia (from the Forest Technology Aspects). V: 2"d IUFRO Working Party. Extension, Nairobi BEGUŠ J., 1998. Sustainable management of Slovenian forests. The European Model for a Strong Agriculture and a Strong Europe. Proceedings. Congress of European Agriculture, Ljubljana. 30 Sept.-2 Ocr. 1998. Bruxelles, CEA: 189 -194 BEGUŠ J., VESELIC ž., 1999. Forestry in an Environment of Political Transition: the Example of Slovenia. V: Pluralism and sustainable forestry and rural development. Proceedings of an international workshop, Rome, 9-12 Dec. 1999. Rome, FAO: 381 BEGUŠ J., 2001. Ways of Improving Forest Owners' Participation, Proceedings of an international workshop, 5'h IUFRO Working Party, Extension, Lome BEGUŠ L 2002. Use of Participatory Methods in Creating a Strategy of Introducing New Technologies in Forestry. Proceedings of an international workshop, Valdivia 2002 DENŠA M., LESNIK A., 2002. Svetovanje lastnikom gozdov na podrocju del za obnovo, nego in varstvo gozdov, Kmecki glas, 27. 3. 2002 GOLOB A., 1997 Forestry Ex tension in Slovenia, Approac­hes to Extension in Forestry, Proceedings, Freising, p. 39-62. JELENC Z., 1991. Terminiologija izobraževanja odraslih, Pedagoški inštitur pri Univerzi v Ljubljani LESNIK A., BEGUŠ J., MODIC T., 1998. Koncept svetovanja lastnikom gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, Ljubljana 1998 MACEK J., 1985. Gospodarjenje z gozdovi na državnih gospošcinah v Sloveniji v XVIII. stoletju, Gozdarski študijski dnevi, Pomen zgodovisnke perspektive v gozdarstvu, Ljubljana 1985, 75 -87 MEDEVD M., 1989. Pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih RS Slovenije Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana 1989, raziskava MEDVED M., 2002. Izobraževanje zasebnih lastnikov gozdov na razpotju, Gozdarski vestnik, Vol. 60. Št. 3, 129-152 MIHELIC D., 1985. Kratek prerez zgodovine gozda in gozdarstva na Slovenskem-1., Gozdarski študijski dnevi, Pomen zgodovisnke perspektive v gozdarstvu, Ljubljana 1985, 61-66 SIMONCIC F.. 1905. Slovenska bibliografija 1550-1900, Ljubljana 1903-1905 ŠLEBINGER J., MARENTIC J., 1939, Bibliografija slovenske kmetijske literature, Ljubljana 1393 -Letna porocila Zavoda za gozdove Slovenije 1995, ... , 2003 -Splošni zakon o gozdovih 1965, UL SFR Jugoslavije, Št. 26, 1113-1120 -Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici 1999, UL RS, Št. 41, 4865-4872 -Gozdna postava, 1852, Avstro Ogrski cesarski patent, l-24 -Zakon o gozdovih, 1930, UL Kraljevine Jugoslavije, Vol. l, 441 -459 -Zakon o gozdovih 1950, UL LRS, Št. 20, 115-119 -Zakon o gozdovih 1961, UL LRS, Št. 9, 91 -95 -Zakon o gozdovih 1974, UL SRS, Št. 46, 1091-1092 -Zakon o gozdovih 1985 , UL SRS, Št. 18, 1049-1061 -Zakon o gozdovih 1993, UL RS, Št. 30, 1677-1691 -Splošni zakon o gozdovih 1947. UL FLRJ, št. 106, 1474 -1478 -Program razvoja gozdov v Sloveniji, UL RS, 14, 1996 GozdV 63 (2005) 1 Gozdarstvo v casu in prostoru Odgovor na odprto pismo profo dr. Edvarda Rebule v Gozdarske vestniku št. 9/04 Spoštovani gospod profesor! Ceprav ste zapisali stavek »Toda .. . «, ki se nanaša na mojo omembe racionalizacije, zapisane v osnutku razvojne strategije našega Zavoda, iz drugacnega razumevanja, me je vseeno zelo vzpodbudil k celovitejšemu razmišUanju, zato odgovarjam nekaj kasneje. Vi namrec menite, da naj bi racionalizacija obstojecih nalog pomenila zmanjševanje števila zaposlenih v Zavodu. Naš nacrt tega ne predvideva! S tem ukrepom žel imo rešiti že vrsto let prisoten problem. ki se mu pravi vedno vec novih nalog, za katere nam zakonodaja kljub našim opozorilom ne zagotovi dodatnih financnih virov. V omenjenem razvojnem dokumentu nacrtujemo tudi druge pomembne razvojne spremembe, tudi za zmanjšanje zbirokratiziranosti in centraliziranosti (kot jih imenujete Vi), ter seveda ukrepe za povecanje ucinkovitosti, tako po kolicini kot po kakovosti. pa tudi za povecanje lastnih prihodkov. Vse to pa prav gotovo ne bi poslabšalo položaja gozdarstva, kot se bojite. ampak želimo našo celokupna koristnost povecati, tako za gozdove in naravno okolje kot za ljudi. Ker mislim, da gre za nesporazum, generalno pa vendarle za enako gledanje, sem še posebej vesel Vaše ocene, da bi se pod moje razmišljanje celo podpisali. Cenim tudi to, da svoje pomisleke utemeljujete s konkretnimi primeri in da iz pisma veje zaskrbljenost za probleme v celotnem gozdarstvu, hkrati pa tudi pripravljenost za pomoc. K temu bi dodal le še željo, da bi bilo gozdarjev, ki se izpostavijo z argumentiranimi strokovnimi stališci, hkrati pa so zmožni soocenja z drugimi pogledi in interesi, in so pripravljeni celo kandidirati za zasedbo javnih funkcij v stroki, nevladnih organizacijah ali politiki-kot ste storili Vi, veliko vec . Drugi nacini so zagotovo manj ucinkoviti, predvsem pa redkokdaj transparentni. V takem primeru jih lahko oznacimo s frazo o jarnranju z varne razdalje. Mesto za pravi nacin reševanja, ko se bodo dela morali lotiti vsi kljucni akterji v gozdarstvu, robne panoge in stroke, razne interesne sfere -predvsem lastniške, kapitalske in politicne, se pocasi le oblikuje. Mislim na široko zastavljeno· in permanentno akti v nost, za katero se je Slovenija zavezala na Ministrski konferenci evropskih držav o varovanju gozdov na Dunaju. Gre za nacionalni gozdni program. Tam bo pravo mesto za razpravo o strokovnih, organizacijskih in financnih rešitvah za bodoce, še boljše ravnanje s slovenskimi gozdovi. Upam, da boste pripravljeni sodelovati, saj ne dvomim, da ne bi bili povabljeni. Zaenkrat trdno verjamem, da bodo pozitiv ne izkušnje sedanje ureditve dovolj prepricljive, da se bo dograjevala, spreminjalo in pa tudi racionaliziralo na temeljih sedanje zakonodaje in Programa razvoja gozdov v Sloveniji. In se to ne bo imenovalo velike sistemske spremembe v gozdarstvu, kamor z rešitvami nakazujete Vi . V drugem delu odgovora se bom dotaknil samo tistih vprašanj, ki se neposredno nanašajo na naloge in delovanje Zavoda in jih Vi opisujete na nacin, ki ne ustreza dejanskemu stanju. Najprej gre za omembe gozdarskega nacrtovanja (gozdnogospodarsko, gozdnogojitveno in lovsko­gojitvene). Na tem podrocju že vrsto let na osnovi poenotenega dela in vedno bolj dorecenih postopkov izboljšujemo kvaliteto podatkov o gozdovih, posodabljamo in povezujemo baze podatkov za te nacrte v celovit informacijski sistem, prioritetno vlagamo v opremljenost za to delo, povecujemo obseg in kvaliteto sodelovanja z drugimi ustanovami in lastniki gozdov, odpravili smo skoraj vse zaostanke pri gozdnogospodarskih nacrtih, ter nenazadnje tudi s kadrovsko politiko temu podrocju dajemo prednost. Razvoj na tem podrocju je torej viden in z vec vidikov hiter. Razloge, zakaj je možno na tem podrocju dolocene zadeve racionalizirati, vidimo v zmožnostih informacijskega sistema, usposobljenosti terenskega kadra za potrebe ažuriranja velike vecine podatkov o gozdovih ter tudi v poenostavitvi formalnih postopkov v procesu sprejemanja nacrtov . To se prakticno tudi že pripravlja v skupini strokovnjakov, ki jo je imenovalo resorno ministrstvo. Ce bodo iz spremenjenih predpisov in iz internih analiz ugotovljene dolocene kadrovske rezerve, jih bomo s pridom preusmerili v specialna podrocja dela, ki jih vedno bolj potrebujemo (prostorsko planiranje in posegi v prostor, naravovarstveni nadzor, vodenje evropskih projektov, itd ... ), kar je dokaz, da ne moremo biti plat zvona, ko omenjate izginjanje oziroma umikanje gozdarjev iz družbenega dogajanja pri urejanju prostora in varstvu okolja. Morda niste pozorno sledili novi zakonodaji na tem podrocju? Je pa res, da je treba preve1jati in vrednotiti ucinke pri izvajanje predpisov. Tu so težave, se strinjam. Gozdarstvo v casu in prostoru cudim se Vaši oceni, da so gozdnogospodarski nacrti slabši kot vcasih, in da imajo cedalje manj ustreznih informacij za lastnika. Iz ureditvenega in croiitvenega nacrta ter iz drugih obveznih strokovnih ~o-cilag terenski gozda1ji zelo zadovoljivo opravijo tovrstno informiranje in svetovanje, saj je pri po mb na tem podrocju dela malo (verjemite, da pripombe sicer hitro priletijo v Ljubljano). Številne ocene gozdarskih strokovnjakov in ljudi iz drugih strok pot1jujejo, da imamo o slovenskih gozdovih danes vec in bolj kakovostnih podatkov kot kdajkoli. Naj dodam še to, da na podrocju gozdno­gospodarskega nacrtovanja, brez informatikov, dela v Zavodu vec kot dvakrat toliko zaposlenih, kot omenjate Vi, ce pa ste imeli v mislih le univerzitetno izobražene pa je ta številka nekaj cez 90, in ne okrog 50. V strukturi celotnih stroškov Zavoda predstavlja izdelava gozdnogospodarskih nacrtov sedmino vseh stroškov. Drugo podrocje dela, ki ga želim osvetliti, je izbira drevja za posek.V stroških predstavlja eno petino. Skrbi Vas , da bi prišlo do opustitve tega osnovnega strokovnega opravila v gozdovih. Naša namera racionalizacije pri tem opravilu se v omenjeni strategiji razvoja Zavoda striktno drži zakonske dikcije, ki je nikoli nismo predlagali spremeniti. Dikcijo je treba natancno navesti: da se brez odlocbe Zavoda lahko seka gozdno drevje na obmocjih, ki so dolocena v gozdnogojitvenem nacrtu, kjer posamicna izbira dreves ni obvezna. To se pravi, da ni vprašanje, v cigavih, ampak samo v katerih gozdovih. Glede na pripombe drugih ustanov in lastnih analiz, smo ugotovili, da je tu nekaj rezerve, ki bi jo radi porabili za zmanjšanje najbolj ocitnega kadrovske primanjkljaja pri revirnih gozdmjih. Vsekakor pa se bomo pri nalogah gozdarjev na krajevnih enotah posvetili administrativno upravnim postopkom . Najprej postopkom, ki jih zmoremo poenostaviti brez sprememb v predpisih, ce bomo dosegli še kaj vec, pa toliko bolje. Še tretjega podrocja, ki ga tu in tam bolj pikro omenjate, se bom dotaknil. To je organizacijsko, kadrovsko, vodstveno in poslovno podrocje. Ta del razvojne strategije bo najtežje uresnicevati. Sicer ocenjujemo, da bo tudi tu šlo za nekatere racio­nalizacije, saj vecino analiz ucinkov dela na nivoju revirja in vseh organizacijskih enot že imamo, vendar pa bomo morali hkrati okrepiti podrocja dela, ki prinašajo lastne prihodke. Imamo tudi jasen signal, da smo zaposlenim namenili premalo pozornosti, kar se odraža v organizacijski klimi, zato bo ta del razvoja institucije moral temeljiti na bolj urejenih razmerah za delo, natancneje definiranih nalogah, vecji osebni odgovornosti in stimulativnejšemu nagrajevanju. Potrebovali bomo tudi zunanjo pomoc. Morali se bomo tudi posodobiti in prilagoditi novim pravilom, ki jih prinaša (jn jih še bo) nova ureditev v sferi ustanov v javnem sektorju . Zato menim, daje zaenkrat dovolj resnih besed in bom za konec navrgel bolj sprošcene odgovore. Prvi se nanaša na Vašo pripombo o polovicni porabi delovnega casa revirnega gozdmja za pisanje odlocb in izpolnjevanje obrazcev (naše analize navajajo naslednje podatke: 3 % za delo z odlocbami, 8% za spremljanje izvajanja gojitvenih in varstvenih del (na terenu) ter izdelavo prevzemov in obracunov, in nekaj na 5% za vodenje evidenc in izdelavo letnih planov ter porocil). Tu odgova1jam s primerom, da uveljavljena znanstveno raziskovalna oseba ocenjuje, da le lO % delovnega casa porabi za raziskovalno delo ... Za Vaše mnenje, da sam podpišem vsak racuncek in izdatek, je dobrodošel podatek, da bi se moral vsak delovni dan podpisati samo na prejete racune za blago in opravljene storitve vec kot 50 krat, vseh podpisov s podrocja poslovaf1ja pa je vsaj nekajkrat vec. Zato ima financna pooblastila nekaj deset sodelavcev. Ce pa ste mislili le na Centralno enoto Zavoda, pa je res, da vecji del tega naredim sam, ampak to predst~vlja v celotnem Zavodu po številu oziroma vrednosti manj kot 10 %. Ker ste se v pismu poglobili v racionalizacijo v gozdarstvu ielo na široko in tudi skozi cas, želim poudariti, da je po mojem mnenju še vse prevec prisotna stara manira o nenehnem reorganiziranju (sodelavci. ki odhajajo v pokoj imajo v delovnih knjižicah veliko žigov, ceprav so opravljali vseskozi približno isto delo), zato pa se na drugi strani prikazuje na osnovi izkušenj racionalizacijo le kot negativno (odpušcanje zaposlenih , zmanjševanje ali sploh izguba pristojnosti, negativni ucinki zaradi zamenjave tehnologij za izvajanje del v gozdovih, itd ... ), ne pa kot cisto normalni sestavni del strokovnega, organizacijskega in poslovnega razvoja, v vsaki ustanovi in tudi širše. S spoštovanjem in lepimi pozdravi. In hvala za pismo. Andrej KER.M'AVNAR Direktor Zavoda za gozdove Slovenije V Ljubljana, 31. janumja 2005 GozdV 63 (2005) i Gozdarstvo v casu in prostoru ~------------------------ Sodelovanje javnosti v gozdarskem nacrtovanju -povzetek in zakljucki delavnice 1 Uvod Zavod za gozdove Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete iz Ljubljane sta v Celju, 18. novembra 2004, organizirala posvetovanje z naslovom Participacija v gozdarskem nacrtovanju. Posvetovanje je bilo namenjeno prikazu sedanjega stanja na podrocju sodelovanja gozdarstva in javnosti, analizi razvojnih smeri ter izdelavi predlogov in usmeritev za delo na tem podrocju v prihodnje. Udeležilo se ga je p1ibližno devetdeset udeležencev. V dopoldanskem delu so bila predstavljena temelj­na izhodišca o participaciji javnosti v gozdarskem nacrtovanju . Nekateri referenti so predstavili dosedanje izkušnje o sodelovanju z javnostmi v gozdarskem nacrtovanju ter sorodnih podrocjih , kjer uporabljajo participativne postopke (gospodarjenje s prostorom, naravovarstvo). Prikazani so bili tudi posamezni ilustrativni in poucni primeri (dosedanje) dobre prakse sodelovanja javnosti pri gozdarskem nacrtovanju iz Bleda, Brežic, Celja in drugod . Popoldanski del je obsegal terenski ogled mestnih gozdov obcine Celje z razpravo o vlogi in sodelovanju javnosti pri nacrtovanju gospodarjenja z gozdovi v urbanih obmocjih. V zakljucnem delu posvetovanja smo izvedli delavnico. Oblikovali smo tri delovne skupine. V njih je približno osemdeset udeležencev gozdarskih in tudi drugih strok izdelalo analizo stanja in usmeritve za prihodnji razvoj participacije deležnikov v gozdarskem nacrtovanju . Glavne rezultate dela delovnih skupinah podajamo na podlagi zapisnikov v nadaljevanju prispevka. 2 Kako danes zagotavljamo sodelovanje deležnikov v gozdarskem nacrtovanju? Gozdarsko nacrtovanje je že nekaj casa izpostavljeno javnemu nadzoru. Postopki javnih razgrnitev in javnih obravnav gozdnogospodarskih nacrtov so fOimalizira­ni že skoraj celo desetletje. Vzroki za skromen odziv javnosti so razlicni -eden izmed njih je pomanjkanje tradicije sodelovanja javnosti v procesih odlocanja. Kjer lastniki pokažejo interes, je sodelovanje z gozdarsko stroko praviloma zelo dobro. Podobno velja tudi za organe lokalnih skupnosti in ostale javne organe. Obstojeci formalnopravni okvir sodelovanja je dober ter (teoreticno) omogoca sodelovanje vseh deležnikov. Zaradi svoje organiziranosti in stalne prisotnosti na terenu je gozdarstvo pogosto pomemben povezovalni clen razlicnih interesov v (gozdnem) prostoru. Potrebo po sodelovanju javnosti so gozdarji prepoznali in jo upoštevajo. Participacija javnosti se sklada s principom mnogonamenskega gozdarskega nacrtovanja in je kot takšna tudi sestavni del obstojece gozdarske doktrine. 3 Zakaj s participacijo deležnikov v gozdarskem nacrtovanju ne moremo biti zadovoljni? Splošna ocena trenutnega stanja je relativno neugod­na. Sorazmerno slaba informiranost lastnikov gozdov o možnosti sodelovanja pri gozdarskem nacrtovanju je ena od najpogostejših pripomb pri ocenjevanju aktualnega stanja. Obisk javnih obravnav (in tudi javnih razgrnitev) gozdnogospodarskih nacrtov v preteklih letih kljub trudu organizatorjev ni bil zadovoljiv. Vkljucevanje deležnikov ob zakljucku nacrtovalnega procesa ne prispeva k izboljšanju predlaganih odlocitev gozdarskih nacrtovalcev; te odlocitve so v glavnem dokoncne . Možne so samo še manjše spremembe ali dopolnitve. Ena od slabosti je neupoštevanje »tihe in nevidne« javnosti, oziroma dela družbe, ki do gozda sicer ima dolocene interese, ki pa so relativno težko ugotovljivi, ter relativna neza­interesiranost in apaticnost javnosti, ki se >>aktivira« šele pri dogodkih, ki jih lahko oznacimo kot izjemni ali celo ekscesni (primer »Snežnik«). Obsežnost, strokovni jezik ter vcasih tudi zapletenost gozdar­skih nacrtov ne prispevajo k lažji komunikaciji. Nacini komunikacije med gozdarji in deležniki so sicer zakonsko formalizirane, kar je vcasih -zaradi birokratskih postopkov -lahko tudi ovira pri kreativni participaciji posameznikov. Uporaba sodobnih komunikacijskih tehnologij in poti je (še) preskromna, premalo izkorišcena in zdi se, da gozdarji interneta še vedno ne jemljemo zadosti resno. Gozdruji so pogosto obremenjeni z drugimi nalogami ter jim za ukvarjanje s zagotavljanjem participacije deležnikov pogosto zmanjka casa, neredko pa tudi ustreznega znanja in/ali motivacije. Ne malokrat delajo v trdnem prepricanju, da je gozd izkljucno nj ih ovo podrocje in se premalo zavedajo spremenjenih potreb družbe do narave, gozda in gozdarstva. Tam pa, kjer s strani javnosti ni jasno definiranih potreb oz. s strani stroke niso dovolj rnziskane in ovrednotene, je tudi dialog sorazmerno težek, vcasih tudi onemogocen -kompromise je bistveno težje dosegati in doseci. 4 Predlogi za izboljšanje stanja Delovne skupine so izpostavile naslednje predloge: • Poenostavitev vsebine gozdarskih nacrtov. • Vecji vložek v participacijo deležnikov -seznaniti javnost o pomenu in vlogi gozdarskega nacrtovanja. • Zagotavljanje participacije deležnikov že v zgodnjih fazah procesa nacrtov -prepozno vkljucevanje nima skoraj nobenega ucinka (razen ustva1janja nepotrebnih stroškov). • Vkljucitev metod participacije v delovne naloge Preglednica 1: Deležniki v gozdnogospodarskem nacrtovanju in njihov pomen Participacija Vecja Manjša Visok nivo intere­sov Zavod RS za varstvo narave Lastniki gozdov Lokalna skupnost Revirni gozdar Združenja lastnikov Nižji nivo interesov Lovske družine Gospodarske družbe Zavod za varstvo kulturne dedišcine Društva in druge interesne skupnosti Splošna javnost GozdV 63 (2005) 1 celotne organizacije, ki se ukvarja z nacrtovanjem -tako na podrocju organizacije dela, usposabljanja kadrov in njihovega motiviranja. • Sprememba pravnih aktov v smislu lažjega in aktivnejšega vkljucevanja deležnikov. • Poljudne predstavitve nacrtov na internetu in drugih medijih in vecja uporaba vizualnih pripo­mockov, izdelava atraktivnega izvlecka nacrta. • Potrebna je vecja profesionalizacija in spe­cializacija odgovornih za stike z javnostmi ter povecanje njihovega števila. • Izdelava strateškega nacrta za intenziven in pozitiven pristop pri seznanjanju širše javnosti z gozdarsko problematiko. 5 Oblike zagotav1janja participacije Z rangiranjem mnenj udeležencev delavnice smo ovrednotili trenutno izražene oblike sodelovanja Preglednica 2: Najaktualnejše oblike zagotavljanja participacije (število glasov) Oblika participacije Ocena Osebni stiki 19 Predavanja, posveti, delavnice, zbori, predstavitve 17 Anketa 9 Javna obravnava 8 Prostorska konferenca 3 Ucne poti 2 Soodlocanje 2 Sestanki o . ··~· -' ~~ . ~ozdarstvo v casu in prostoru • J • -. javnosti v gozdarskem nacrtovanju . Osebni stiki so najpogostejši nacin zagotavljanja sodelovanja deležni kov v gozdarstvu, kar je povezano s trenutno organizacijo dela v javni gozdarski s1užbi. Zakljucki Delavnica je pokazala, da obstaja dobra osnova (formalna in neforma1na) -za uspešen razvoj sodobnih nacinov sodelovanja gozdarstva in javnosti. Za korak naprej so potrebne zgolj de1ne spremembe zakonodaje, dosledno upoštevanje Aarhuške konvencUe ter popularizacija gozdar­skega dela tako skozi »k1asicne medije«, kot so televizija, radio in casopisi kot tudi na/v mediju prihodnosti-internetu/medrru:ežju. Mnenje udeležencev delavnice je, da so pogla­vitni partnerji gozdarjev pri sodelovanju javnosti predvsem Zavod za varstvo narave. lastniki gozdov ter lokalne skupnosti (preglednica 1 ). V to skupino bo v (bližnji) prihodnosti nedvomno potrebno vkljuciti tudi predstavnike civilne družbe in širše javnosti, ki prenašajo morebitno (ne)zadovoljstvo in zahteve predvsem mestne/ urbane popu1acije. Za vse omenjene ciljne skupine velja, da jih je potrebno vkljucevati in vkljuciti v zgodnje faze procesa nacrtovanja -na ta nacin je sodelovanje najbolj kreativno in zmanjšuje možnosti konfliktov. Glede na veliko in vcasih skoraj nepregledno število lastnikov gozdov, njihov razlicen sodo­ekonomski položaj pomena »osebnih stikov« kot kljucne oblike participacije z gozdnimi posestniki je potrebno pospeševati usposabljanje gozdarjev (predvsem terenski kader) za to odgovorno in zahtevno nalogo. Nadaljevati je treba uspešno uvajanje novih in sodobnih tehnik usposabljanja revirnih gozdarjev s podrocja participativnega gozdarstva, ki so bile vpeljane v javno gozdarsko službo v okviru programa tehnicne pomoci FAO organizacije. Konkretni, enostavni in razumljivi projekti ali dejavnosti lahko pomenijo most k širšemu razu­mevanju pomena gozdov in gozdarske stroke. Vzpostavljeno zaupanje in zavezništvo vseh deležnikov postaja vedno pomembnejše za nadaljnji razvoj stroke ter zmanjšuje odvisnost od naklo­njenosti »dnevne« politike. V prihodnje bo potrebno vec pozornosti posvetiti »širši javnosti«, ki pa jo je potrebno naprej opredeliti -katere razlicne javnosti jo sestavljajo, kdo jih zastopa (posamezniki, predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij, ... ), kdo so njihovi kljucni >>mnenjski voditelji«, na kakšen nacin vzpostaviti odnose z razlicnimi javnostmi in kako te odnose nacrtno negovati. S tega podrocja bo potrebno raziskati tudi izkušnje iz sosednih držav, saj je slovensko gozdarstvo, tako zgodovinsko kot tudi gospodarsko, vpeta v gozdarstvo srednje Evrope ter tako izpostavljeno podobnim problemom in izzivom. Pregled nacinov reševanja podobnih problemov in prenos nekaterih izkušenj lahko bistveno plipomorejo k intenziviranju vkljucevanja javnosti v nacrtovanje in gospodarjenje z gozdovi. A. BONCINA, A. BREZNIKAR, R. HOSTNIK, T. LESNIK, D. MATIJAŠIC, R. PISEK, A. POLJANEC GozdV 63 (2005) 1 Projekt INTERREG IIIC Gorski gozd (Network Mountain Forest -NMF) Uvod Meseca junija leta 2004 je v avstrijskem mestecu St. Michael potekalo otvoritveno srecanje med­narodnega projekta INTERREG lUC Gorski gozd. Pri projektu iz Slovenije sodelujeta Zavod 7(/ gozdove Slovenije in Podjetje za urejanje hudo~ 11 rnik011, ostali sodelujoci pa prihajajo in Avstrije, Italije, Švice in Nemcije. Vodilni partner je Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo Republike Avstrije. Zakljucek projekta, ki se je sicer uradno zacel l. januarja 2004, bo l. septembra 2007. Zakaj projekt Gorski gozd? Stanje gorskih in varovalnih gozdov v srednje­evropskem, ter še posebej alpskem prostoru, bistveno vpliva na kvaliteto življenja. Še posebej je potrebno izpostaviti zašcitno vlogo gorskih in varovalnih gozdov pri preprecevanju nesrec ter ohranitev in spodbujanje trajnostnega razvoja gorskih obmocji. Države, ki ta prostor pokrivajo, se -predvsem zaradi razlicnega zgodovinskega razvoja -na razlicne nacine in z razlicnimi uspehi lotevajo reševanja teh problemov. Zato nas v naslednjih letih cakajo številne nove aktivnosti, ki bodo zahtevale intenzivno cezmejno sodelovanje in usklajeno delovanje znotraj meja Evropske unije na podrocju varovanja in razvoja gorskih gozdov. Osnovni cilj projekta Gorski gozd je izdelava osnutka skupne transnacionalne strategije glede gozdarske politike gorskih in varovalnih gozdov. Na ta nacin bodo obmocja gorskih in varovalnih gozdov, kot obmocja varnega bivanja in izjemne biotske pestrosti, pridobila vecji pomen, ki bo razpoznaven tudi v širšem evropskem prostoru. Projekt predvideva, da bomo dosegli zgoraj Lapisano z naslednjimi etapnimi cilji: • pojasnitev razlicnih pojmov, definicij in inštrumentov delovanja sistema • izmenjava informacij o gorskem gozdu (stanje in razvoj-še posebej glede varovalne vloge) • primerjava uporabljenih metod (gozdne inventure, zbiranje podatkov, presoje rezultatov ... ) • predstavitev stanja gorskih gozdov ter interpretacija in ocena primerljivosti z inventurami višjega reda znotraj Evropske Unije • predstavitev pozitivnih ucinkov gorskega gozda, še posebej glede zašcite pred naravnimi nesrecami • prikaz možnosti potenciala skrbnega, pre­vidnega in trajnostnega gospodarjenja z gorskim gozdom • presoja gozdarske politike na podrocju gorskih gozdov glede na nacionalne in mednarodne standarde-upoštevaje stališca Evropske Unije. V projektu sodelujejo najpomembnejše insti­tucije posameznih dežel in držav, ki so odgovorne za gospodarjenje z gorskimi gozdovi, tako na državni kot tudi na regionalni ravni. S prime1javo strokovne terminologije, prime1javo nacinov izvedbe gozdnih inventur ter metodoloških pristopov bo na tem prostoru prvic vzpostavljena skupna osnova za strokovno sodelovanje. S tem bodo ustvmjeni temelji za izdelavo skupne strategije, ki bo omogocila boljše. ciljno usme1jeno vlaganje denarnih sredstev v trajnostno gospodrujenje gorskih gozdov. Pricakovani rezultati Projekt Gorski gozd je sestavljen iz sledecih delovnih sklopov: • upravljanje projekta in koordinacija • definicije in metode, analiza stanja gorskega gozda • analiza trenutne gozdm·ske politike na podrocju gorskih in vm·ovalnih gozdov ter ukrepi • mednacionalne strategije in perspektive • diseminacija (popularizacija) rezultatov in delo z javnostmi. Znotraj teh podrocij projekt predvideva izdelavo analize stanja gorskih gozdov ter predstavitev rezultatov na mednarodni ravni, uskladitev in pojasnitev terminologije po posameznih podrocjih, pregled metapodatkov (podatkov o podatkih) obstojecih inventur, zbiranje in primerjava metod (inventure, popisi, .... ) s primeri, prikaz strateških ciljev trenutne gozdarske politike glede gorskih in varovalnih gozdov v državah partnericah, prirnetjava postopkov pri nacrtovanju in ukrepanju, primerjava modelov za izplacevanje spodbud v gorskih in varovalnih gozdovih, izdelava predloga skupne strategije v skladu z obstojecimi protokoli in konvencijami, predlogi izvedb nacrtovanih ukrepov in njihove operacionalizacije. Predvideni ucinki Predvidevamo, da bodo dolgorocni ucinki rezultatov projekta sledeci: • vecja piimerljivost med nacionalnimi (regio­nalnimi) ukrepi • vecja možnost cezmejnega monitoringa ekosistemov gorskih gozdov • ustvarjeni pogoji za koordinirano izvedbo EU direktive »Razvoj podeželja« • dostopnost primerljivih postopkov za ob­jektivno oceno stanja varovalnih gozdov znotraj dolocil Protokola Gorski gozd • uporaba modelov »dobre prakse« pri sofi­nanciranju v laganj v gorske in varovalne gozdove kot podlaga za tJajnostni razvoj gor~kih obmocij Financiranje Vrednost celotnega projekta je 840.000 EUR. Posamezni partnerji iz EU -15 so upraviceni do povracila 50% stroškov, k nastanejo pri izvedbi projekta, medtem ko so nove clanice EU (tiste, ki so bile sprejete po 1.1. 2004) upravicene do povracila 75% nastalih stroškov-med njimi tudi Slovenija. Pri financiranju obstaja tudi možnosti kandidiranja za namenska sredstva znotraj posameznih držav. V Sloveniji je za koordinacijo teh razpisov za INTERREG IIIC Projekta zadolžena Agencija RS za regionalni razvoj. Sodelujoci partnerji • Glavni partner Bundesministerium fur Land-und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwuischaft, Forstsektion (A) • Partnerji Zavod za gozdove Slovenije (SI) Podjetje za urejanje hudournikov (SI) Amt der Tiroler Landesregierung, Landes­ forstdirektion (A) Amt der Karnter Landesregierung, Landes­forstdirektion (A) Amt der Salzburger Landesregierung, Landes­forstdirektion (A) Magistratsabteilung 49, Landesforstdirektion Wien (A) Bayrisches Staatsministerium ftir Landesen­ twicklung und Umweltfragen (D) Stidtiroler Forstdienst (I) BUWAL Schweiz (Eidg. Forstdirektion) (CH) Dragan MATIJAŠIC, univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije GozdV 63 (2005) 1 Gozdarstvo v casu in prostoru ------------------------~ Akcija COST E27: PROFOR -Zavarovana obmocja gozdov v Evropi-analiza in uskladitev Protected Forest Are as in Europe-Analysis and Harmonization Pomen zavarovanih gozdov v Evropi je raznovrsten _ tako z vidika ohranjanja naravne dedišcine, raziskovanja, rekreacije, varovalne vloge kot tudi ohranjanja biodiverzitete, kulturnih vrednot, izobraževanja. Zavarovani gozdovi so pomembni na mednarodni ali pa le na lokalni ravni. Razlogi za pravno zavarovanje gozdov in nacini varovanja so med državami zelo razlicni. Pestra paleta razlicnih oblik formalnega zavarovanja gozdov v Evropi je ve1jetno posledica razlicne tradicije pri gospodmjenju z gozdovi , gozdnatosti in stopnje ohranjenosti gozdov, naravnih danosti, pravnega sistema in razlicnega družbenega okolja. Pri uvršcanju posameznih zavarovanih gozdov v mednarodno primerljive kategorije, kot so kategorije Svetovne zveze za ohranjanje narave (IUCN) ali pa kategorije Ministrske konference o varstvu gozdov (MCPFE), kakor tudi pri porocanju o obsegu zavarovanih obmocij gozdov, pogosto prihaja do neusklajenosti in znatnih razlik med posameznimi državami. Zaradi velikega števila razlicnih kategorij zavarovanja in celo razlicnih razumevanj istih kategorij zavarovanih gozdov .ie Ministrska konferenca o varovanju gozdov (MCPFE) izrazila potrebo po vecji skladnosti ali vsaj bolj transparentni primerljivosti uporabljenih kategorij zavarovanih gozdov. Naloga akcije Cost E27 -PROFOR je zato opisati in analizirati kategorije zavarovanih gozdov v razlicnih evropskih državah ter jih vsaj delno tudi uskladiti z obstojecimi mednarodnimi sistemi zavarovanih obmocij . V akcijo je do sedaj vkljucenih 25 držav, in sicer: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Ceška, Danska, Finska, Francija, Grcija, Irska, Italija, Srbija in Crna gora, Litva, Makedonija, Nemcija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Por­rugalska, Romunija, Slovenija, Španija, Švica, Švedska in Velika Britanija. Akcijo vodi dr. Georg Frank, iz Slovenije pa zaenkrat sodelujemo Andrej Bencina (nacionalni koordinator), Aleš Poljanec in Tomaž Hartman. Vsebinski program COST E27 obsega definicije zavarovanih gozdov v posameznih državah, nacionalne klasifikacije zavarovanih gozdov, njihovo zgodovinsko in pravno ozadje, analizo možnosti povezovanja podatkov, zbranih na nacionalni ravni, v enovito zbirko podatkov o zavarovanih gozdovih v Evropi ter usklajevanje kategorij zavarovanih gozdov. Celotno delo je razdeljeno na tri delovne skupine (DS). Prva delovna skupina (DS l) se ukvarja z analiziranjem zasnove zavarovanja gozdov v posameznih državah ter na podlagi zbranih informacij na nacionalni ravni pripravlja pregled stanja na podrocju zavarovanja gozdov v Evropi. V ta namen je vsaka država izdelala nacionalno porocilo, ki vsebuje osnovne znacilnosti dežele in gozdarstva, pregled organizacij, odgovornih za gospodmjenje z zavarovanimi gozdovi , zgodovinsko in pravno ozadje dolocanja zavarovanih obmocij gozdov, zasnovo upravljanja z zavarovanimi gozdovi, glavne tipe zavarovanih gozdov, kriterije za njihov izbor, zasnovo njihovega monitoringa in vizijo nadaljnjega razvoja formalnega zavarovanja gozdov v državi. DS 2 je zadolžena za poenotenje in izboljšanje informacij o zavarovanih gozdovih v Evropi. Delo skupine je usmerjeno tudi k razjasnjevanju sistema mednarodnih klasifikacij, kot so IUCN, UN-ECE Timber Committee »Temporate and Boreal Forest Resource Assesssment -TBFRA«, MCPFE in COST E4, ter pripravljanju predlogov za boljše razumevanje in enotnejše porocanje o zavarovanih gozdovih na mednarodni ravni. Podrocje dela DS 3 je usmerjeno predvsem v razvoj internetne strani in pripravo interaktivne zbirke podatkov o zavarovanih gozdovih v Evropi, ki vkljucuje obširno zbirko mednarodnih sistemov zavarovanih obmocij, pregled zavarovanih obmocij po posameznih državah, razpoložljiv kartni mate1ial, fotogalerijo ter obsežno zbirko relevantne literature o zavarovanih gozdovih. Akcija Cost E27 je mocno vpeta v aktualno mednarodno dogajanje, saj se naslanja na mrežo zavarovanih obmocij in procese gozdarske politike: Ministrska konferenco o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE), Mednarodni forum o gozdovih (IFF), Naturo 2000 in UNEP (World Conservation Monitoring Centre) ter pobude za klasifikacijo in 45 GozdV 63 (2005) 1 -.r:-'T". ---r'! -- ozdarstvo v casu in prostoru raziskovanje zavarovanih gozdov, ki vkljucujejo Mednarodno zvezo za varstvo narave (IUCN), TBFRA 2000 (Temperate and Boreal Forest Resources Assessment 2000) ter akcijo Cost E4 (Forest Resen;es Research Network). Akcija se je pricela leta 2002 in bo trajala do zacetka ]eta 2006. V letu 2005 bo izšlo kar nekaj publikacij, v katerih bodo prikazani nekateri rezultati dosedanje aktivnosti udeležencev, ena od osrednjih bo zbirka nacionalnih porocil evropskih dežel. Podatki so zaenkrat dostopni samo udele­žencem akcije, kažejo pa na velike razlike tako v številu in vrstah zavarovanih gozdov med evro­pskim..i državami kot tudi v režimu gospodmjenja v zavarovanih obmocjih in njihovemu obsegu. Posebnost Slovenije v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, je relativno skromen obseg zavarovanih gozdov, v katerih pravjloma velja strožji režim varovanja. Poleg tega se Slovenija od evropskih držav razlikuje tudi po vecjih zakonskih omejitvah pri gospoda1jenju s preostalimi (nezavarovanimi) gozdovi in relativno veliko ohranjenostjo vseh gozdov. Vpogled v mednarodno problematiko zavarovanih gozdov je aktualen za nas tudi zato, ker prav sedaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja uredbo o razglasitvi varovalnih gozdov v Sloveniji. Primerjava z Evropo bi bila lahko koristna pri pripravi omenjene uredbe. Informacije o akciji COST E27, o njenem poteku, delovnih srecanjih, zbirkah podatkov o zavarovanih gozdovih ter vsebinskih povezavah najdete na spletni strani www.efi .fi/projects/coste27 /. Aleš POLJANEC1, Andrej BONCINA 2 1 A. P., univ. dipl. inž. gozd .. Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, Ljubljanska 19,4260 Bled in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana. ! prof. dr. A. B., univ. dipl. inž. gozd., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in projekt Natura 2000 v Sloveniji -modeli upravljanja in informacijski sistem S 1. januarjem 2005 zacenja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave izvajati projekt z gornjim naslovom. Projekt smo pridobili v mocni mednarodni konkurenci na razpisu, ki ga Evropska komisija razpisuje v sklopu Life III narava. Vrednost projekta znaša 1,7 mio. evrov. Vanj je Zavod vkljucil vrsto partnerjev: Zavod za gozdove, Zavod za ribištvo, Inštitut za vode, Notranjski muzej Postoj na, Kmetijsko gozdarsko zbornico, Krajevno skupnost Kape1e, Obcino Šentjur in Ministero dell' Ambiente e de11a Tutela del Territorio (1). Cilji projekta so: • Izdelava Srnernic za pripravo nacrtov upravljanja za obmocja Nature 2000 v Sloveniji. Pripravila jih bo de1ovna skupina sestavljena iz predstavnikov organizacij, ki pokrivajo raz1icne ravni nacrtovanja v S1oveniji skupaj z loka]nimi skupnostmi. • Kako vk1juciti nacrte upravljanja Nature 2000 v obstojece sektorske nacrte? • Priprava petih pilotnih nacrtov upravljanja na podlagi Smernic, ki pokrivajo osem obmocij po habitatni in tri po pticji direktivi. • Priprava predlogov morebitnih sprememb zakonodaje s podrocja sektorskega nacrtovanja. • Izvedba osmih konkretnih naravovarstvenih akcij na terenu. • Postavitev informacijskega sistema za Naturo 2000. • Promocija. Projekt smatra evropska komisija kot vzorcen za celotno Evropsko unijo. To je sicer veliko priznanje, hkrati pa povecuje odgovornost. Pomembnejši sestavni del projekta je razvijanje partnerstva med sodelujocimi deležniki in z 1okalnim prebivalstvom. Na podrocju gozdarstva je implicitni cilj vkljucevanje vsebin Nature 2000 v gozdnogospodarske nacrte. Torej: kakšni naj bodo gozdnogospodarski nacrti, da bi jih lahko smatrali za nacrte upravljanja v gozdnem delu Nature 2000. Ideja participativnega nacrtovanja, ki ga gozdarska stroka vsaj na papi1ju že razvija, bo s tem projektom dobila nekaj prakticnih rešitev. Gre za pomembno priložnost s katero bi vsekakor povecali družbeno težo gozdnogospodarskih nacrtov. Zanimivo bo spremljati, kako bo potekalo odpiranje nacrtov za nove vsebine, zanimive bodo tudi reakcije strokovnjakov in pripravljenost na spremembe. To bo tudi priložnost za izlocanje morebitnih nepotrebnih vsebin iz nacrtov, za poenostavljanje ild. Preskušali bomo pripravljenost nacrtovalcev za kompromisne rešitve in dogovore. Resnicno pravi izziv kako v rabo vira ob upoštevanju vseh funkcij gozdov vkljuciti še zahtevo po ohranjanju ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst po obeh direktivah. Pri izvajanju projekta se bodo krepi le tudi povezave med partnerji, kar je za celovitejšo obravnavo prostora lahko perspektivno tudi kljucnega pomena. Velikokrat je posledica nepoznavanja dela drugih deležnikov zapiranje vase, obcutek ogroženosti ipd. V prvi polovici leta 2005 bomo postavili tudi spletno stran projekta, kjer bodo dostopne tudi vse informacije. Preprican sem, da bomo na podlagi tesnega sodelovanja in medsebojnega zaupanja projekt dobro izpeljali, rezultati pa bodo opera ti v no uporabni za obvladovanje Nature 2000 v Sloveniji. S tem bomo tudi mednarodni skupnosti pokazali vrednost naših dosedanjih znanj, izkušenj in družbene organizacije. Vec o Natmi 2000 lahko preberete na naši spletni strani www.zrsvn.si. Doc. dr. Darij KRAJCIC, direktor Dioxini in gozdni požari ter njegov vpliv na cloveka Dioxini, njegovi izvori in gozdni požari Dioxini je skupno ime za približno 210 kemicnih spojin, ki imajo podobno strukturo in kemicne lastnosti ter spadajo v skupino kloriranih dibenzo­furanov in kloriranih dibenzodixinov. Dioxini se razlikujejo glede na mesto vezave klorovih atomov. Najnevarnejši med njimi in tudi najbolje raziskan je tetraklorodibenzo-p-dioxin (2,3,7,8 TCDD). Izvorov dioxinov je lahko mnogo. Grobo jih razdelimo v tri kategorije: industrija, gospodi(\jstva in izvor v naravi. Medtem, ko izvore dioxinov iz industrije in gospodinjstev lahko nadziramo s pomocjo okoljske zakonodaje, izvore dioxinov iz naravnega okolja, kot so gozdni požari, ne moremo nadzirati. Odvisni so predvsem od klimatskih pogojev. Dioxine lahko najdemo povsod po svetu, v zraku, vodi in prsti. Poleg gozdnih požarov so naravni vir dioxinov vulkanski izbruhi, procesi v mokrišcih, kemicni in fotokemicni procesi, ki se dogajajo v zraku in vodi ter encimske reakcije v živih organizmih. Dioxini antropogenega izvora nastajajo predvsem pri gorenju, izgorevanju fosilnih goriv v vozilih, sežiganju odpadkov, ter nekaterih industrijskih procesih. Po znanih podatkih ni namenske rabe dioxina oziroma njegove nacrtne proizvodnje. Dioxinl so stranski, nezaželeni proizvodi. GozdV 63 (2005) 1 Dioxini se uvršcajo med spojjne, ki se v naravi pojavljajo zelo redko. Kopicenje dioxina v naravnem okolju sovpada z letnico 1900, ko je družba Dow Chemical v industrijski namen pricela uporabljati postopek locitve jedilne soli na atom natrija in atom klora. Tedaj so bile prvic »dostopne« velike kolicine atomarnega klora. Na zacetku so klor obravnavali kot neuporaben in nevaren odpadek, toda kmalu so ga zaceli na veliko uporabljati za izdelavo kloriranih hidrokarbonatov. Ti so osnova pesticidov, plasticnih mas in topil. Ostanke teh proizvodov so sežigali. Pri sežigu le teh ostankov pa se sprošcajo velike kolicine dioxinov. Posredni dokazi, da so bili dioxini v preteklosti v naravnem okolju zelo redld, so mnogi sedimenti s predindustrijske dobe, ki ne vsebujejo nikakršnih znakov dioxinov, ceprav so gozdni požari, kot naravni vir dioxinov v sedanjosti, prisotni že milijone let. Upraviceno lahko zakljucimo, da imajo djoxini, ki se sprošcajo pri gozdnih požarih danes, vzrok v uporabi pesticidov, v industrijskih postopkih kjer nastajajo klorove spojine, daljinskem transportu emisij, kopicenju dioxinov v prehranskih verigah in sp letih ter posledicnem vezanju dioxinov v organsko maso gozda, to je predvsem v les. Nove raziskave kažejo, da so gozdni požari najvecji vir dioxinov. V letu 2002 so gozdni Gozdarstvo v casu in prostoru · Jl Grafikon 1: Primerjava emisij XJJ2,9)_0111 ~·n a po...,· ed EP,l..) 1 dioxinov v zrak, loceno po viru onesnaženja in primerjalno med 1 letom 1987 ter napovedjo za . ~D OD obdobje 200 -2004 w a· 1--200"0 s ODOO ..:::J!:. r:c N > 8.0CO > o c:: 6.01:'0 R o -.;:::; a.DCO a:. :::"'­ -~ 2.001) ~ w o in dli str i.ia go sp-ad" inj sr~ :a i ~·u i ___ _ požari prispevali k emisijam dioxinov v okolje enako kolicino kot vsi ostali viri, ki jih je v svojih raziskavah identificirala Environmental Protection Agency (EPA) iz Združenih držav Amerike, skupaj. Kolicina dioxinov, ki jih v okolje spušcajo industrija in ostali komercialni viri padajo že nekaj zadnjih desetletji . V prihodnosti se bo kolicina emisij dioxinov iz industrijskih in komercialnih virov še naprej zmanjševala. To bo posledica vedno bolj poostrene zakonodaje na podrocju varstva pred dioxini in boljših tehnologij pri katerih se kot stranski produkt sprošcajo dioxini. Kolicina dioxinov iz gozdnih požarov se bo spreminjala v odvisnosti od obsega gozdnih požarov v posameznem letu, a bo ostajala najpomembnejši vir. Raziskave za leto 2003 kažejo, da vecina dioxinov, ki se sprošcajo pri gozdnih požarih, izhaja iz gorenja biomase in ne iz izhla-pevanja komponent dioxinov iz vegetacije. Raziskave so pokazale, da vrsta biomase (goriva) in mesto kjer biomasa gori, znacilno vplivajo na kolicino v okolje sprošcenih dioxinov. Povprecje dioxinovih spojin, ki se sprostijo v oko Ue pri gorenju biomase v gozdovih Oregona je 25 ng-TEQ/kg goriva, pri gorenju biomase v gozdovih Severne Karoli ne pa je 15 ng-TEQ!k:g. Ti podatki nakazujejo, da je ocenjena kolicina dioxinov, ki se sprostijo v okolje pri gozdnih požarih verjetno podcenjena. EPA je pri svojih izracunih za leto 2000 v Združenih državah Amerike uporablja podatek o sprošcanju 2 ng-TEQ dioxinov na kg zgorele biomase. Poeno­stavitev izhaja iz dejstva, daje kolicina emisij dioxina iz gozdnih požarov v tekocem letu najbolj odvisna od opožatjenih površin gozdov v tem letu. Meritve emisij dioxina pri gorenju biomase kažejo, da so velike razlike med gorenjem »kontaminirane« biomase oz. lesa in gorenjem »ne kontaminirane« biomase. Ce je bila biomasa tretirana s kemikalijami ali pesticidi, ki vsebujejo spojine s klorom, se kolicina pri gorenju sprošcenih dioxinov lahko poveca za velikostni razred 10 x ali celo vec . Lep primer so gozdovi v Vietnamu, ki so jih ZDA med Vietnamsko vojno tretirale s herbicidom Agent Orange, ki temelji na spojini iz skupine dioksinov. Namen uporabe Agent-a Orange je bil defoliacija gozdov in kmetijskih kultur. Pri gozdnih požarih v gozdovih, ki so bili nekoc tretirani z Agent-om Orange, se sprošcajo mnogo vecje kolicine dioxinov kot pri ostalih gozdnih požarih v Vietnamu. Zanimi vo je tudi, da se pri gorenju lesa v odprtih kurišcih sprošca p1ib1ižno lO x vec dioxinov na kg zgorelega lesa kot pri gorenju lesa v zaprtih kurišcih. Vzrok je v boljšem izgorevanju lesa v zaprtih kurišcih . Vpliv dioxinov na cloveka Za cloveka in njegovo zdravje je najnevarnejši in tudi najbolje raziskan tetraklorodibenzo-p-dioxin (2,3,7,8 TCDD). Je kemijsko stabilen in netopen v vodi. Zelo dobro se topi v masteh in oljih. V cloveški organizem se TCDD najpogosteje vnaša z dennalnim kontaktom onesnažene zemlje, zaužitjem kontaminirane hrane in z vdihavanjem onesnaženega zraka. Letalna doza TCDD je pri cloveku zelo razlicna. Tudi simptomi in posledice, ki jih povzroca, so zelo razlicni, vkljucno z rakom pljuc, ustne in ušesne votline, rakom šcitnice in nadledvicne žleze, rakom jeter, slinavke, vranice, podkožnega tkiva in kože. GozdV 63 (2005) 1 Gozdarstvo v casu in prostoru Dioxin povzroca defekte novorojenckov, spreminja spolno razrneije novorojenckov in zmanjšuje imunsko odpornost organizma. Dioxin se pri oralnem zaužitju absorbira med 50 in 90 odstotki. Nalaga se v jetrih in mašcobnih tkivih. Metabolizem TCDD pri cloveku je zelo pocasen in traja nekaj let. TCDD se iz telesa izloca s pomocjo urina in žolca. Akutni znaki izpostavljenosti visokim dozam TCDD so patogene spremembe na koži. Ve se, da deluje TCDD preko intercelularnega receptorja, na katerega se reverzibilno veže. Na isti receptor se vežejo tudi podobne spojine kot so poliklorirani bifenili, toda mnogo slabše. Kompleks dioxsin-receptor, se nato veže z DNA na eno od mnogih mest prepoznavanja. Najpogostejše mesto vezave je regulatorna regija, ki kodira encim iz družine citokroma P-450. To je najbolj raziskane patogeno delovanje TCDD, ceprav se ve, da TCDD povzroca ekspresijo še nekaterih genov. Protein citokrom P­450 deluje kot detoksikator celice, ko posreduje pri razgradnji mašcob. Povecana aktivnost omenjenega encima privede do nastajanja škodljivih produktov v metabolizmu celice. Pri tem se TCDD ne razgradi, temvec se kopici v celici. Ocenjuje se, da TCDD deluje v cloveškem organizmu do 10 let. Do sedaj so odkrili, da TCDD deluje še na osem genov. Med njimi so geni, ki so odgovorni za fosforilizacijo triozina v pankreasu, kar vodi do zmanjšanja inzulina v krvi. Tu so še geni odgovorni za sintezo RNA-odvisne DNA-polimeraze virusa HIV-1, ki povzroca AIDS. Dokazano je, da TCDD povecl~e proliferacijo virusa v kulturi Iimfocitov in vitro oziroma ugodno vpliva na 11iegov razvoj. TCDD prav tako povzroca motnje pri sintezi vitamina K, drugace povedano povzroca njegovo pomanjkanje, kar povzroca krvavenje pri novorojenckih in to je ponovno povezano z encirnom P-450. Teratogeni ucinek TCDD se kaže v nizki porodni teži novorojenckov, povecani pogostnosti ne zrašcenosti trdega neba (palatoshiza) in smrtnosti embrijev. Mutagenost TCDD je do sedaj dokazana le na limfocitih miši. 2,3,7,&-TetraCDD '----'--..:.... S 1 ika l: Zgradba tetraklorodibenzo-p-dioxina (2,3, 7,8 TCDD) GozdV 63 (2005) 1 Razprava o karcenogenosti TCDD je še v teku. Prevladuje mišljenje, da TCDD sam ne povzroca raka, saj je dokazano, da s svojim vezan jem na DNA le te ne spreminja. Toda vseeno deluje kot promotor nastanka tumorja, potem, ko rakaste celice že nastanejo. Nadalje povzroca dioxin rak v jetrih žensk le ob prisotnosti estrogena. Pri ženskah, ki so jim bili odstranjeni jajcniki in pri moških, se rak ne poj avi, ne glede na prejeto dozo TCDD. Do sedaj je po svetu znano kar nekaj vecjih incidentov povezanih s TCDD. Poleti 1968 se je v zahodnih predelih Japonske pojavila bolezen, imenovana Kanemi Yusho. Bolezenski znaki so bile kožne spremembe (papule in pu s tule), kar je navajala na zastrupitev s hrano. Ugotovljeno je bilo, da bolezen resnicno izvira iz zastrupitve s TCDD, ki je bil v riževem olju. V procesu rafiniranja riževega olja so uporabljali za odstranjevanje neprijetnega voqja poliklorirani bifenil, ki vsebuje TCDD. Leta 1976 je v severni Italiji prišlo do nesrece v kemijski tovarni, ki je proizvajala triklorfenol. Toksicni ucinki TCDD na oko liško pre bi vals tvo so bili prehodnega znacaja . Med aprilom 1977 in decembrom 1984, kar ustreza razpolovnemu casu TCDD v cloveškem telesu, se je rodilo staršem iz najbolj izpostavljene ga okolja 74 otrok. Od teh je bilo 48 deklic in 26 deckov. Leta 1976 so odvzeli vzorec seruma izpostavljenemu prebivalstvu. Ugotovili so, da se 7 let po nesreci ni rodil staršem z najvišjimi ravnmi TCDD v krvi noben decek. Odstotek ženskega potomstva je bil najvecji pri starših s povecano ravnjo TCDD. Po letu 1985 se je na prizadetem obmocju razme:rje med rojstvi deckov in deklic ponovno vrnilo v pricakovan okvir. Izboljšala se je tudi plodnost. Najbolj obsežne posledice zastrupitve s TCDD so pri ameriških veteranih Vietnamske vojne, ki so prišli v kontakt s TCDD, ko so ZDA v Vietnamu z Agens-om Orange tretirale kar 2,2 milijona hektrujev zemljišc (malo vec kot je površina Slovenije). Kakšne so posledice in njihov obseg pri lokalnem prebivalstvu ni znano, lahko pa si predstavljamo. Leta 1990 je svetovna zdravstvena organizacija WHO postavila merila za »varno« dnevno izpo­stavljenost TCDD. Varna dnevna doza TCDD za cloveka je 10 piko gramov na kg telesne teže (pikogram = I0·'2g). Jošt JAKŠA, univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, Ljubljana Literatura: Povzeto po clankih z medmrežja 49 Gozdarstvo v casu in prostoru ~-----------------­ Bo Slovenija postala Finska? Intervju Alojza Žumra univ. dipl. inž. gozdarstva za Nedeljski dnevnik 19. septembra 1976 ob izidu njegove knjige Delež gozdov v slovenskem prostoru. Omenili ste, da so vas vprašanja zgodovine našega gozdnega gospodarstva privlacevala dolga leta, že od gimnazijskih let ... »Tedaj me je zanimalo predvsem, koliko gozda smo v obeh vojnah izgubili in koliko nam ga je uspelo ohraniti ali pridobiti. Znanstveno-razisko­valnega dela o razvoju in usmeritvi gozdnega in lesnega gospodarstva v zvezi s sedanjim razvojem gozdov pa sem se lotil v spoznanju, da ima gozdarstvo v preteklosti pomembno vlogo tudi pri sedanjem gospodarjenju. Vse to smo doslej vsaj v slovenskem merilu popolnoma zanemmjali.« Pri znanstveno-raziskovalnih delih gre mno­gokrat za prepisovanje že znanih dejstev ali za zbiranje vec ali manj prakticno neuporabnih statisticnih podatkov. Tudi pred izdajo vaše knjige so predstavniki sklada Boris Kidric imeli predsodke, da gre za podoben primer. »Po mojem mnenju je bil nesporazum v tem, da nismo bili z utemeljitvijo cilja in izsledkov dovolj prepricljivi: da raziskujemo zemljiško sestavo Slovenije za 100 let nazaj, kar doslej pri nas ni še nihce obdelal po takšni metodi. V vsakem gozdnem sestoju sta poleg sedanjih gozdarjev po svojem nekdanjem delu prisotna vsaj dva prejšnja roda, v najstarejših celo trije. Gozd namrec ni zrasel cez noc ... « Iz teh razlogov ste obdelali genezo Slovenije? »Da! Ustvariti je bilo treba kontinuiteto sta­tisticnega gradiva iz razlicnih obdobij in doseci primerljivost preteklosti s sedanjostjo ter trajno primerljivost arealov. Zato smo morali dolociti vse ozemeljske vire, iz katerih je Slovenija nastala. Na skupnem imenovalcu katastrskih obcin bo od leta 1825 lahko izdelana lastna agrarna zgodovina. Seveda je precej garaško delo dolocevati skozi razna obdobja 2.638 katastrskih obcin, kolikor jih je sedaj v Sloveniji. Geneza Slovenije je postala izhodišcna osnova za ugotavljanje sprememb v zemljiški strukturi, hkrati pa nam je omogocila tudi kartografsko in številcno primerjavo, koliko etnicnega ozemlja smo uspeli obdržati in koliko smo ga izgubili. Iskanje odgovora na to vprašanje je bil-kot že veste-moj osebni konjicek, da nisem odnehal od zavzetosti.« Bi lahko opozorili na pomembne mejnike v zadnjem (1875-1975) stoletju? »V sto letih se je površina gozdov v Sloveniji povecala za 268.000 hektarov. To je za celih 36 odstotkov, kar se ni zgodilo doslej v nobeni deželi srednje Evrope. Tudi v teh deželah se povecujejo gozdovi, vendar v vrednosti od 5 do najvec 15 odstotkov. Pri nas se tako povecujejo površine gozdov v vzhodni Sloveniji, medtem ko se v njenem južnem in jugozahodnem delu tudi do 150 odstotkov (primer Kras). Šiljenje gozdov ugotavljamo že po letu 1875, a vse do leta 1900 je bilo povecanje še skromno (skupno 81.000 hektarov), medtem ko je skoraj plaz povecanja sledil v tem stoletju, s površino 187.000 hektarov, zlasti po drugi svetovni vojni. Skrb povzrocujoce pa je, da se še danes z enako dinamiko nadaljuje.« So vas ti izsledki presenetili'! ))Da! Tudi mnogi moji poklicni kolegi so preseneceni nad mocjo zarašcanja gozdov, kar je vzrok in posledica opušcanja obdelovanja kmetijskih zemljišc. Tu nastopa vprašanje, ali bo industrija mogla nadoknaditi vsa tista delovna mesta, ki se v kmetijstvu zapušcajo z vedno vecjim odseljevanjem. Namrec gozdarstvo je glede na zaposlitev in število delovnih mest na enoto površine na zadnjem mestu med vsemi agrarno-zemljiškimi kategorijami.« Takšne ugotovitve torej narekujejo nove ukrepe za bolj smotrno izkorišcanje zemlje? »Gotovo! Takšna naglica sprememb v zemljiški sestavi Slovenije (imamo le še 13 odstotkov njiv oziroma samo še 0,15 ha njiv na prebivalca) nas sili k nadaljnjim raziskavam in novim vpraš~em, ce nismo Slovenci res poselili najbolj revne zemlje, katera sedaj v procesih novih sprememb najbolj naglo prehaja v gozd. Iz preteklosti vemo, da je gozd v vecji meri služil za vzdrževanje živinoreje kakor pa za pridobivanje lesa. Ker pa se živinoreja umika na rodovitnejša tla (usmetjene kmetije), se vraca gozd k svoji prvotni nalogi, tj. k pridobivanju lesa in varstvu okolja.« GozdV 63 (2005) 1 Gozdarstvo v casu in prostoru Kakšna naj bi bile po vaši oceni najboljša zemljiška sestava v Sloveniji? »Mogoce je delež gozdov v Sloveniji v mejah od 45 do 55 odstotkov najbolj primeren glede na morfološki in vegetacijsko lik Slovenije. Dipl. inž. MiJ an Ciglar, ki je napisal koj igi dodatek o deležu gozdov v p1ihodnosti, opoza1ja na spremembe, ki nakazujejo širjenje gozdov v prihodnjih desetletjih za 275 .000 hektarov, na katerih se zarašca grmovje in gozdno drevje, na kmetijskih površinah, ki so že opušcene ali pa nimajo nobene možnosti za nadaljnjo kmetijsko obdelavo. Ce šiljenje gozdov ne bo nihce ustavil, bomo v Sloveniji imeli v nekaj desetletjih 63 odstotkov gozdov.« V vaši knjigi »Lesno gosp.odarstvo<<, ki ste jo izdali pred nekaj leti, vendar poudarjate pomen naše lesnosurovinske baze ... Tedanjega koncepta vloge lesnosurovinske baze v Sloveniji ne bi spreminjal, a ocitno je, da nam gozd ne more nadoknaditi ne živil in ne delovnih mest. V našo skupno k01ist je izrabiti vsako zemljišce za njegovo najrodovitnej šo funkcijo, tu pa gozd ne more tekmovati z intenzivnejšimi panogami. Tako visok delež gozdov v Sloveniji bi sicer ogromno povecal našo lesnosurovinsko bazo, po drugi strani pa bistveno okrnil naše kmetijstvo in pridelovanje prav tistih pridelkov, ki smo jih mogli doslej še dovolj pridelati na lastni zemlji. Podoba Slovenije bi ob 63-odstotnem deležu gozdov postala enaka Finski.« Širjenje gozdov seveda vpliva na spremembo krajine, vcasih je slišati besedo »podivjana krajina« ... »Novi gozdovi, ki jih prevršcajo po katastru s pašnikov, senožeti, njiv, planinskih površin, itd. še niso strnjen gospodarski gozd, pac pa pomenijo zacetne gozdove brez sklenjene zarasti in brez lastnega koreninskega pleteža. V gozdarski operativi so te površine že ob prevzemu nikogaršnja zemlja, v katero bo treba dolgo in veliko vlagati, da bo dosegla stanje za lastno obnovo.« Na kakšen nacin predvidevate, da bi te nove gozdove lahko najhitreje rešili? »V stari Avstriji in Jugoslaviji so na slovenskem ozemlju delovale posebne komisije za agrarne operacije, ki so posredovale, pospeševale in podpirale vso revšcino zemljiških skladov, da bi GozdV 63 (2005) 1 --------------------~ se površine zanemarjenih gmajn cimbolj skrcile. Podobne komisije za ugotavljanje in usme1janje nikogaršnje zemlje bi bile danes še bolj potrebne kot kdajkoli, kajti toliko gmajn pii nas še nikoli ni bilo. Seveda pa velja omeniti, da se nacrti za reševanje novih gozdov ne izvajajo tudi zaradi tega, ker jih gozdarji marsikdaj še vedno drže v predalih.« Po svetu se les vedno manj uporablja kot energetski vir. Kakšna bo glede na to prihodnost drv? »V Sloveniji zavzema delež lesa, ki ga porabimo za kurjavo, še vedno 3 do 4 odstotke po kaloricnem ucinku vseh energetskih virov. Vecina dežel v Evropi lesa ne prišteva vec med energetske vire, le Švicarji imajo še vedno svoj delež 1,5 odstotka. Predvidevam, da se bo poraba manj vrednega lesa za kurjavo pri nas še povecala, ko bomo zaceli v gozdovih intenzivneje gospodariti in vpeljali posebno tehniko za p1ipravo in gorenje lesa v lastnih toplarnah, predvsem v posameznih hišah.« Kako se spreminja sestava gozdov glede na zahteve sodobnega casa? >>Z nacinom gospodmjenja lahko v gozdarstvu hkrati dosegama dva osnovna cilja: pospešujemo pridobivanje lesa po kolicini in kakovosti, tj . cim vecjega deleža tehnicnega lesa; s takšnimi ukrepi pa dosegama hkrati najvišjo možno stopnjo splošne koristnosti gozda. V skladu s temi prizadevanji se sestava naših gozdov izboljšuje ob vecji udeležbi drevesnih vrst iglavcev in plemenitih listavcev.« Želite še kaj dodati? »Knjiga Delež gozdov v slovenskem prostoru je po mojem mnenju šele zacetek pisanja zgodovine slovenskega gozdarstva. Prinaša veliko novega gradiva, vendar ne predlaga kakršnegakoli nacina reševanja težav, niti ne podaja podrobnejših analiz. Za boljše poznavanje zgodovine našega gozd­nega gospodarstva in za uspešnejše gospodatjenje z gozdovi je potrebno preuciti zgodovino naših gozdov še za 50 let nazaj, to je do gradiva, ki ga nudijo mape franciscejskega katastra.« Intervjuje uredništvu posredoval g. Ciril Remic, univ. dipl. inž. gozd.J Melikova 66, Ljubljana, ki sodi, da je glede na današnjo problematiko, še vedno ali celo bolj aktualen kot je bil leta 1976. Uredništvo se je odlocilo za objavo! 51 Stališca in odmevi Odziv na clanek v GV št. 9/2004 V prispevku Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje? Mag. Jože Papež razmišlja o pomenu biotopske funkcije v gozdu Panovec, ki jo v poglavju 7. (»Novi pogledi na vrednotenje in uporabo prostora«) ovrednoti kot najpomembnejšo v tem gozdu. V clanku je navedenih nekaj povsem napacnih dejstev, na katerih je po našem mnenju »Zgrajen« avtorjev prispevek, kar bi lahko bralca zavedlo. Te so zlasti naslednje (k njegovim citiranim navedbam navajamo dejstva): »V seznam zavarovanih ha bi tatov Nat ura 2000 pa se je poleg dosedanjega gozdnega rezervata v oddelku 3 uvrstilo tudi oddelke 2, 4, 7. 8 in 19. « (stran 388). Ne glede na razlicne strokovne podlage v Uredbo o posebnih varstvenih obmocjih (obmocjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, http://www.uradni-list.si/l/ulonline. jsp?urlid=200449&dhid=69540) ni bil uvršcen noben del gozda Panovec niti ne njegova neposredna bližina. »Da je Panovec nekaj posebnega in da zasluži posebno obravnavo, so vedeli tudi l. 1985, ko je bil z obcinskim odlokom razglašen za naravno znamenitost. Za vse objekte, ki so bili razglašeni za naravno znamenitost, je bil v strokovnih osnovah za razglasitev tudi režim varstva, ki je za Panovec predvideval: varovanje gozda znotraj predlaganih meja, izlocitev iz normalnega gospodarjenja (razen sanitarne secnje), ... Odloka se dosledno ne izvaja, ker se z gozdovi gospodari, vendar z upoštevanjem dolocenih omejitev.« (stran 388). Kaj je bilo v strokovnih osnovah predlagano leta 1985 ne vemo, v Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na obmocju Obcine Nova Gorica (Uradno glasilo št. 8/85) ni za naravne znamenitosti navedene nobene omejitve pri secnji. V 11. clenu je navedeno le obvezno soglasje ZVNKD Nova Gorica za vsak predvideni poseg. Zavod za gozdove Slovenije je vedno pred gradnjo vlak ali cest na tem obmocju zapro~il za mnenje oz. soglasje službo pristojno za varstvo narave. K vsem gozdnogospodarskim nacrtom pa daje ta institucija tudi mnenje, v primeru gozdnogospodarskega nacrta za gozdnogospodarsko enoto Gorica, ki pokriva Panovec, je dala vselej pozitivno mnenje. Zato je ocitek »da se odloka ne izvaja« povsem nekorekten. »Na razpolago sta dve možnosti, ali Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS nameni del rente za neprofitna vlaganja v Panovec, ali pa ga brezplacno prenese na Mestno obcino. ((To se je delno že zgodilo na podlagi 64. clena Zakona o športu (uradni list RS, št. 22/98), saj je bilo v preteklih letih prepisana na Mestno obcino Nova Gorica okoli 40 ha gozda Panovec. V Literaturi prispevka so navedeni le štirje viri, vse avt01ja mag. Papeža iz knjige Panovec vceraj, danes, jutri. Vendar je avtor v clanku uporabil še številne uradne vire in strokovne podlage, ki so nastali vecinoma na Zavodu za gozdove Slovenije, OE Tolmin po letu 2001 in so v clanku le površno in nepopolno omenjeni. Med drugim tudi v clanku objavljena sestojna karta Panovca avtorja Flo1ijana Lebana, ki je bila izdelana na odseku za nacrtovanje. Za neobjavljena gradiva bi moral avtor p1idobiti dovoljenje ZGS, vse vire pa bi moral ustrezno citirati. In nenazadnje: ideja o delitvi Panovca na vzhodni del (poudarjena biotopska funkcija) in zahodni del (poudarjena socialne funkcije) tudi ni nastala v knjigi iz leta 2001, ampak leta 1998 kot strokovna podlaga Zavoda za gozdove Slovenije za prostorsko nacrtovanje (avtorja M. Šebenik in V Cernigoj). To poudarjamo zato, ker je bila tudi ta strokovna podlaga ustrezno upoštevane pri ovredno­tenju funkcij gozda po merilih (Priloga 1) Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih (Uradni list RS , št. 5/98). Zato ne vidimo prav nobene potrebe po »miselnem zasuku pri delavcih Zavoda za gozdove Slovenije« (stran 395). Ob takem pristopu bo seveda Panovec za posameznike bolj upanje ali celo razocaranje, kot ponos. Za zaposlene na Zavodu za gozdove Slovenije pa je Panovec predvsem ponos, saj se je ohranil v sedanji obliki predvsem zato, ker so z njim od nekdaj upravljali gozdarji in ker je bil doslej v državni lasti ... Edo KOZOROG, univ. dipl. inž. gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin GozdV 63 (2005} 1 Stališca in odmevi Lastninjenje državnih gozdov na podlagi Zakona o športu V lanskem letu smo bili nemalo preseneceni, ko srno ugotovili, da je okoli 40 ha Panovca že nekaj Jet v lasti Mestne obcine Nova Gmica. Bralcu je ve1jetno znano, da gre za znan gozd, ki je že od nekdaj nesporno v državni lasti, kru· je opisano tudi v p1ispevku v GV št. 9/04 Panovec kot ponos, upanje ali razocaranje? mag. Jožeta Papeža. Ugotovili smo, da je Zemljiška knjiga izvedla preknjižbo na podlagi 64. clena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in sklepa Mestne obcine Nova Gmica o dolocitvi športnih objektov obcinskega pomena št. 65-6/98-6 z dne 2.3.1999 (Uradno glasilo št. 2/99). Na ta nacin so bile vknjižene v vložek št. 30, ki je last Mestne obcine Nova Gorica, vse gozdne parcele št. 398/1,400,403 in 404, 406, 408 409v in 412/1 k.o. Rožna dolina v okolici ttim steze v skupni izmeri okoli 40 ha, kar predstavlja dobra desetina gozda Panovec. Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS v sam postopek predhodno ni bil vkljucen razen na koncu, ko mu je 30.6.2003 Okrajno sodišce v Novi Gorici poslalo sklep o prepisu omenjenih parcel. Nanj je bil možen ugovor v osmih dneh od vrocitve sklepa. Vendar Sklad nanj ni reagiral, še manj o tem obvestil Zavod za gozdove Slovenije, ki izdaja odlocbe za izvajanje del v tem gozdu in zanj po pogodbi opravlja tudi nekatere druge upravljalske naloge. Tako je po skoraj 500 letih, ko je bil ta edinstven gozd v celoti v državni lasti, dobil dva lastnika, v perspektivi pa skoraj gotovo tudi dve izvajalski podjetji, kar bo v prihodnje gotovo oteževala ucinkovito gospodarjenje in rabo, zlasti pa upravljanje tega gozda. S pravnega vidika pa se nam zdi sporen prepis na podlagi 57. clena Zakona o športu zlasti z dveh vidikov: l. Trim steza poteka pravzaprav po gozdnih vlakah. V soglasju ob izdelavi oz. obnovi tlim steze je bil celo naveden pogoj, da se mora opravljati spravilo lesa po trim stezi brez omejitev. Doslej je torej šlo za »dvonamensko rabo« (vlaka, tlim steza), s sprejetjem sklepa o dolocitvi športnih objektov obcinskega pomena na Mestni obcini Nova Gorica pa so se prvotne vlake spremenile v športni objekt. Na ta nacin ne bo oteženo gospodarjenje le v tem delu Panovca, temvec v celotni spravilni enoti. 2. Zaradi trim steze se vsekakor ne bi smelo prepisati celotne parcele v skupni izmeri 40 ha, ki je v zemljiški knjigi, prostorskih pianih in drugih dokumentih vodeno kot gozdno zemljišce . Mestna obcina bi morala v dogovoru s SKZG trim stezo predhodno izlociti kot samostojno parcelo in jo kot tako prepisari kot športni objekt. Menimo, da bi moral SKZG ustrezno reagirati. Najprej bi moral ugotoviti, koliko takih primerov je še bilo v Sloveniji, v spornih ptimerih pa bi moral sprožiti ustrezne pravne postopke. Edo KOZOROG, univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin Književnost NOVE KNJIGE Nada Praprotnik Blagajev volcin, naša botanicna znamenitost Prirodoslovni muzej Slovenije, 2004, Ljubljana, 65 strani, fotografije Ciril Mlinar. Izidi monografij, ki bi bile v celoti posvecene eni sami rastlinski vrsti, so v Sloveniji redki in že zaradi tega dobrodošli dogodki, zadovoljstvo paje še vecje, ce monografija predstavlja katerega od paradnih konjev naše flore. Mednje prav gotovo lahko uvršcamo tudi Blagajev volcin. V zacetku novembra 2004 je dr. Nada Praprotnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije javnosti predstavila knjigo Blagajev volcin, naša botanicna znamenitost. Muzejsko svetnico dr. Nado Praprotnik poznamo kot dobro poznavalko slovenske botanicne zgodovine in flore, še zlasti alpske. Njena bogata bibliografija obsega krepko nad 300 del. Med njimi so znanstveni clanki, strokovni clanki in monografije, pomemben del pa predstavljajo poljudni clanki, s katerimi avtmica že 25 let sistematicno približuje slovensko floro najširšemu krogu bralcev poljudnih revij. Nada Praprotnik je v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije pripravila vec razstav, med njimi je leta 1987 ob 150. obletnici njegovega odkri~ja pripravila tudi razstavo o Blagajevem volcinu. Od tedaj naprej je ves cas zbirala gradivo, za katerega se je v tem casu izkazalo, da je izjemno bogato in obsežno. V monografiji je tako upoštevan ih kar 200 literaturnih, herbatijskih, arhivskih in drugih virov, ki zagotavljajo temeljit in izcrpen pregled vsega pomembnega, napisanega o blagajani oziroma o 'kraljevski roži slovenske cvetane' . Zgodba o Blagajevem volcinu se je v Sloveniji zacenja leta 1837, ko je kmet iz Polhovega Gradca grašcaku Rihardu Ursiniju grafu Blagayju prinesel cvetoce vejico neznanega grmicka. Blagay jo je ocenil za neznano vrsto volcina, jo poslal Henri.ku Freyetju, kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani, ki jo je po posvetu z uglednimi evropskimi botaniki opisal kot novo vrsto in po najditelju imenoval Blagajev volcin (Daphne blagayana). Poslal jo je tudi H. G. L. Reichenbachu za njegovo herbarijsko zbirko Flora Germanica exsiccata (Nemška posušena r-­ {./ •• •• ·/ ' ./, 1 -r;..··:), • ! · ,., .-.-, ·t rl ·' . ,-~../' •· '• .'· ( '""_. e ,.,. _.y . , ;1' · r1. L/ ·-· It L l\ fi A ~' g V l-' li C ! ;\1 0 ' ~· 1 ... l 1 • ." ' t 1 J J ' \. • ~ 1 1 t ... • 1 flora). V tedanji Evropi je nova vrsta pomenila pravo botanicno senzac~jo in že naslednje leto (1838) jo je prišel gledat saški kralj Fride1ik Avgust IL V spomin na kraljevski obisk je grof Blagay postavil vec kot štiti metre visok spomenik kralju, njegovemu obisku in blagajki, ki so jo po visokem obisku zaceli imenovati kraljeva roža. Današnja veljavnost imena in klasicnega nahajališca na Gori nad Polhovim Gradcem pa sta tudi rezultat srecnega nakljucja. Blagajev volcin je bil namrec dvakrat odkrit in dvakrat opisan kot nova vrsta iz rodu volcinov. Že leta 1780 je J. M. Lerchenfeld v okolici Brašova v današnji Romuniji našel volcin, ki ga je dolocil kot alpski volcin (Daphne alpina). Na podlagi njegovega herbarijskega primerka ga je J. F. Schur leta 1866 opisal kot novo vrsto in ga po najditelju imenoval Lerchenfeldov volcin (Daphne lerchenfeldiana). Šele 1884 leta so ugotovili, da gre pravzaprav za Blagajev volcin (Daphne blagayana). Po kodeksu o botanicni nomenklatUii ima po nacelu ptioritete prednost prvo veljavno opisano ime in to je Blagajev volcin. Vec kot tri desetletja je bila Gora nad GozdV 63 {2005) 1 ----·------- Književnost Polhovim Gradcem edino nahajališce Blagajevega volcina na Slovenskem, leta 1871 pa gaje muzejski kustos Karel Dežman našel na Jetrbenku. Kasneje so ga našli še na Štajerskem v hribih nad spodnjim tokom Savinje, na Kozjanskem, v okolici Vrhnike, na Kocevskem, v dolini Trebuše na Primorskem in v okolici Idrije. Leta 1856 je Blagajev volcin v Srbiji našel J. Pancic, kasneje pa so na Balkanu odkrili šc vec nahajališc: v Crni goli (1874), Hercegovini (1878), Bosni (1886), na Hrvaškem (1888), v Albaniji (1889), Makedoniji (1892), Bolgariji ( 1895), Grciji (1960) in v Italiji (1990). Knjiga Blagajev volcin, naša botanicna zna­menitostje doslej najizcrpnejše in najbolj pregledno delo o Blagajevem volcinu. V poglavjih, ki si sledijo v logicnem zaporedju, avtorica najvec prostora namenja bogati in zelo dobro dokumentirani zgodovini odktivanja vrste. Zanimivo je na primer poglavje o Blagaj evem volcinu v starih herbarijskih zbirkah s fotografijami herbaiijskih pol, temeljitost avtoricinega dela kaže tudi navajanje posameznih dokumentiranih dogodkov; primer je zastrupitev z blagajana in smrt Antona Hribernika iz Praproc. Knjiga izcrpno obravnava tudi morfologijo, ekologijo in fitocenološko pripadnost, prav tako uporabo Blagajevega volcina v hortikulturi in naravovarstvena prizadevanja v zvezi z njim. Že Friderik Avgust IT. je ob obisku izrazil upanje, da bomo Kranjci znali volcin varovati in prepreciti njegovo unicenje. Zaradi ogroženosti so ga Knjiga je opremljena z odlicnimi fotografijami Cirila Mlinarja, ki prikazujejo Blagajev volcin v naravnem okolju in herbarijih ter dokumente in portrete, povezane z njim. Kot že pri mnogih prejšnjih projektih (primer je knjiga Alpski botanicni vrt Juliana v Trenti, 1997) se je tudi pri tej monografiji kot zelo uspešna izkazala dolgoletna in že utecena naveza izkušene botanicarke in profesionalnega fotografa; zaželimo jima še vec skupnih projektov. V zacetku knjige najdemo tudi lepo barvno ilustracijo Blagajevega volcina, kijo je posebej za knjigo izdelal prof. dr. Vlado Ravnik. Oblikovalsko je knjiga lep in svež izdelek z nekaj izvirnimi pristopi in bogato opremo, kar skupaj z velikim formatom jasno nakazuje njene ambicije. Te vsekakor segajo dlje od obicajne, vecinoma strokovnim krogom namenjene znanstvene mono­grafije, saj je v razumljivem jeziku napisana knjiga nadvse primerno darilo tudi za tiste, ki se z botaniko ne srecujejo ravno vsak dan. Morebitnih podrobnosti, ki bi lahko slabšale sicer odlicni splošni vtis krU ige, v knjigi nisem našel. Ob tako ambicioznem projektu se postavlja edinole vprašanje, ali ne bi bilo na mestu še pogumnejša povecava nekaterih odlicnih fotografij, ki bi tako prišle še bolj do izraza, knjiga pa bi s tem postala še razkošnejša in bogatejša. Zakljucim lahko, da je to odlicna knjiga, kakršnih si v prihodnosti lahko želimo še vec. Upamo lahko, da bo kmalu izšel tudi njen angleški prevod, ki bo slavo kraljevske rože slovenske cvetane ponesel tudi v svet. zavarovali že leta 1898 in skupaj s planiko je postal Robert BRUSb tudi simbol naših naravovarstvenih prizadevanj. V *doc. dr., univ. dipl. inž. gozd., Oddelek za gozdarstvo in Rdecem seznamu ogroženih praprotnic in semenk obnovljive gozdne vire BF, Vecna pot 83. 1000, Ljubljana, Slovenije je uvršcen med ranljive vrste. SLO. Strokovno izrazje Terminološka komisija Zveze gozdarskih društev objavlja izraze in njihove razlage (zlasti o vrstah gozdnih požarov) iz prevoda drugega zvezka Lexicon silvestre (v oklepajih so zaporedne številke iz LS), ki se pri nas pogosto drugace (napacno) uporabljajo. S tem poskuša vnesti vec reda pri strokovnem izražanju. Prosimo za mnenja in pripombe. korenovec ; dnišce debla (0091) del drevesa na prehodu med koreninami in deblom drevesa korenicnik (1614) sortiment na debelejšem koncu debla, ki ima korenovec GozdV 63 (2005) 1 Strokovno izrazje ~------------------~~--~~-­ dolgi tanki les požar m, gozdn požar m, vršni požar m, debelni požar m, grmovni požar m, pritalni požar m, talni požar m, podtalni (1611) (0702) (0705) (Brinar 1970) (1741) (0706) (1742) (0706) (1743) nerazžagan okrogli les iz podrtih in oklešcenih dreves premera 7 do 20 cm (premer na tanjšem koncu najmanj 4 cm) nenadzorovano unicenje dreves sestojev, gozdnih tal, pritalnega rastlinja ipd gozdni požar, ki je zajel krošnje požar, ki zajema drevesna debla gozdni požar v grmovju požar na površini tal -na pritalnem rastlinju in opadu z jasno izraženim celom požara, ki se najveckrat hitro širi po tleh podzenmo gorenje šote ali humusa, ki se pocasi in brez plamena širi le v tleh in lahko povsem unici gozd prof. dr. Ma1jan LIPOGLAVŠEK Gozdarski vestnik, LETNIK 63 • LETO 2005 • ŠTEVILKA 1 Gozdarski vestnik, VOLU ME 63 • YEAR 2005 • NUMBER 1 Glavni urednik/fditor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamic, doc. dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, doc. dr. Darij Krajcic, prof. dr. ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava/ lndexing and c/assification Maja Božic Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. : +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski .vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRA NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk/ 1 O issues per year Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in -študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the internaUona/ bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOtA Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/ Opinions ex pressed by authors do not necessarily re fleet the policy of the publisher nor the editoria/ board 56