PRIMORSKI DNEVNIK . je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 234 (12.866)
Trst, nedelja, 4. oktobra 198
% ~
Izjavi SKGZ in senatorja Spetiča
Nesprejemljivo odstopanje od ustavnih obveznosti
Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je z zaskrbljenostjo sprejela vest, da nov finančni zakon ne vsebuje več finančnega kritja za potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji. Gre očitno za ponoven negativen preobrat vlade, potem, ko je prejšnja le pokazala dobro voljo in je za potrebe Slovencev zagotovila finančno kritje za obdobje treh let.
Verjetno si nihče ni delal utvar, da je finančno kritje samo po sebi že zadostno jamstvo, da se bodo v doglednem času ustrezno rešila vsa odprta vprašanja naše skupnosti, toda finančna postavka v prejšnjem zakonu je gotovo predstavljala možnosti za pomemben korak naprej k uresničitvi dolgoletnih neizpolnjenih obvez države.
Poteza nove vlade je nesprejemljiva in je nikakor ni mogoče upravičiti s potrebo po krčenju državnih izdatkov. Tako okrnjen finančni zakon predstavlja hud udarec za našo skupnost in poudarja nedoslednost države pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti, saj je znano, da ima vsakršen za-
konski ukrep bistveno zmanjšane možnosti uspeha, če nima predhodnega finančnega kritja.
S tem ukrepom se perspektiva zaščitnega zakona za Slovence ponovno oddaljuje, prav tako postaja težja rešitev kritičnega položaja nekaterih slovenskih ustanov, zlasti Stalnega slovenskega gledališča, ki razpolaga s sredstvi za sezono le do januarja in nima sredstev za prilagoditev Kulturnega doma po novih gasilskih predpisih o varnosti.
Po nedavni volilni preizkušnji, ki je v naših krajih potekala v znamenju nacionalističnega vzdušja proti Slovencem, smo torej priča novim slabim znakom.
Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza bo storila vse, kar je V njenih možnostih, da se vladni predlog finačnega zakona ustrezno popravi v teku parlamentarne razprave. SKGZ obenem poudarja, da sta v tem trenutku nujno potrebni strnjenost in takojšnja enotna akcija vseh Slovencev, da se prepreči ponovni umik vlade od ustavnih in mednarodnih obveznosti.
Senator Spetič:
Huda politična izbira
Iz osnutka finančnega zakona, državnega proračuna za leto 1988 in triletnega finančnega načrta izhaja, da je vlada črtala tudi postavko s kritjem finančnih potreb slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
To je posledica splošne proračunske politike, ki je močno prizadela tudi krajevne uprave in družbene storitve nasploh, vendar nas ne bo nihče prepričal, da lahko Italija reši probleme svojega primanjkljaja (več kot stotisoč milijard) s črtanjem nepomembne vsote, 33 milijard za tri leta.
Ko je parlament na pobudo sen. Jelke Grbec pred nekaj leti vključil v finančni zakon to postavko, je s tem nekako poudaril, da bo v teku zakonodajne dobe izpolnil ustavno in mednarodno obveznost o zakonski zaščiti naših pravic.
Lani je vladna večina izvirno postavko okrnila z dvoumno potezo združitve obeh manjšin v pristojnost (sic!) notranjega ministrstva. Letošnje črtanje postavke pa je izredno huda politična izbira, kateri se morajo upreti vsi slovenski in italijanski demokrati. KPI bo storila vse, kar je v njeni moči, da se postavka obnovi, vendar bo vse naše prizadevanje bob ob steno, če ne bo ustreznega pritiska in če tudi druge politične sile ne bodo prevzele svojih odgovornosti. Potrebno je, da se nemudoma obnovi akcijska enotnost naše manjšine. Ne moremo si privoščiti, da bi Travnik ostal le prijeten spomin, ko nam vlada jemlje celo pravico do upanja.
Prišepetavajo nam, naj se sprijaznimo s politiko posamičnih mašil-nih ukrepov. Taka politika utegne izčrpavati našo skupnost in pospešiti procese razkrajanja in asimilacije, še najbolj pa lahko prizadene tiste, ki nimajo ničesar: Slovence v videmski pokrajini. Zato sem tudi v obrazložitvi zakonskega osnutka za globalno zaščito poudaril, da bi bila postopnost sprejemljiva kvečjemu tedaj, ko bi pri tem sodelovala sama manjšina in če bi se pričela pri najšibkejših.
Predlog ministra Amata je prizadel tudi druge skupnosti in ustanove fz naše dežele. KPI je za enoten nastop vseh parlamentarcev iz Furlanije-Julijske krajine, vendar se morajo izreči tudi o točki, ki zadeva Slovence.
Končno velja poudariti mačehovski odnos vlade do edine italijanske manjšine za mejo. Nekaterim je italijanska prisotnost v Istri le pretveza za retoriko, medtem ko prevladuje splošna neobčutljivost do manjšinskega vprašanja. To pa ni lepo spričevalo o demokratični zrelosti sil, ki vladajo v Italiji.
Craxijev poseg je po pričakovanjih povzročil val polemik
KD odločno brani konkordat Komunisti napadajo Craxija
A V , , • f • V • * r-m • • i w
Andreotti v običajnem slogu: »Z zadevo nimam ničesar skupnega, obe strani pa se bosta z lahkoto sporazumeli...«
RIM — Po predvidevanjih je poseg Bettina Craxija v polemiko o šolskem verouku vzdignil veliko prahu. Upravičeno so bili z izjavo tajnika PSI posebno zadovoljni prav v Vatikanu, glasilo Svete stolice L'Osservatore romano je namreč ocenilo Craxiejevo mnenje kot »pomemben doprinos pri razjasnitvi nastalega položaja«. V nadaljevanju članka o italijanski notranji politiki niso Craxijevega posega sicer več komentirali, dejstvo pa, da so objavili izčrpno sintezo Craxijeve izjave, nam jasno pove, da niso besede socialističnega prvaka naletele v Vatikanu na gluha ušesa.
Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da se bosta še ta teden, zelo verjetno v sredo, sestala Goria in Agostino Casa-roli, vatikanski državni tajnik. V palači Chigi novice niso potrdili, Goria pa je v pogovoru z novinarji, med poletom iz Rima v Pariz, priznal, da se bo s Casaro-lijem zagotovo sestal še pred petkom, ko bo o vsej zadevi vlada poročala parlamentu.
Tudi podpredsednik vlade Giuliano Amato se je včeraj odločno stavil v bran konkordata, saj je dejal, da je ura verouka v šolah stvar obeh podpisnikov konkordata in je zato pošteno, da o zadevi razpravljata obe strani. »Vatikan in Italija morata skupno določiti, če se bo pou-
čevanje vere odvijalo med rednimi učnimi urami, ali pa ne,« je v televizijskem intervjuju dejal Amato.
Na isti valovni dolžini je bil logično tudi predsednik KD Arnaldo Forlani, ki je odločno dejal, da ne sme biti verouk diskriminiran ali potisnjen v stran in ga je torej treba vključiti v normalen učni proces. Ta naj bi bil po mnenju Forlanija tudi namen sporazuma med Cerkvijo in državo in duh, v katerem sta delali obe strani. V precej podobnem slogu je bil tudi članek, ki ga je za zadnjo številko tednika Panorama napisal Andreotti. Italijanski zunanji minister se je sicer v svojem običajnem slogu izogibal katerikoli osebne vpletenosti v zadevo. Andreotti je tudi pristavil, da se mu vprašanje res ne zdi tako zelo zahtevno in je prepričan, da se bosta obe strani kaj kmalu sporazumeli.
Craxijev poseg v afero je v današnjem uvodniku v glasilu KPI ostro ožigosal direktor Unita Gerardo Chiaromonte. Prav njega je »Craxijeva izjava posebno presenetila zaradi dejstva, da je tajnik PSI branil pozicijo Vatikana«. Chiaromonte je mnenja, da želi Craxi s tem sporočiti Vatikanu, da edino on lahko jamči sporazum, ne pa KD, še manj pa demokris-tjanski minister za šolstvo Galloni.
Po stavki strojevodij, ki je skoraj ohromila promet
Vlada se bo pogajala z železničarji COBAS
RIM — Oporečniški strojevodje iz vrst osnovnih odborov (COBAS), ki hočejo biti očitno še bolj avtonomni od uradno že priznanih avtonomnih železničarskih sindikatov, kakršna sta na primer FISAFS in CISAS , so morda dosegli svoj namen: to namreč, da se bo vlada pogajala z njimi na (skoraj) enaki ravni kot z ustreznimi stanovskimi organizacijami zveznih sindikatov CG1L, CISL in UIL. Po njihovi stavki, ki je resnici na ljubo prizadejala tovornemu, zlasti pa potniškemu prometu večje težave, kot to pravi ravnateljstvo državnih železnic, je vlada namreč odredila, da mora podtajnik na ministrstvu za prevoze Carlo Senaldi sprejeti pojutrišnjem ločgno delegacije FILT-CGIL, FIT-CISL in UILT (dopoldne) ter COBAS (popoldne).
Gre za pomenljiv pa tudi vprašljiv precedens. Carlo Senaldi je izjavil, da je treba vzeti karseda resno novo ul-traavtonomno spontano organizacijo: »Ne morem si kaj, da ne bi dal vsaj delno prav ljudem, ki delajo že trideset let v težkih pogojih in zaslužijo danes komaj nekaj več kot poldrugi
milijon lir.« Dejansko vlada na področju železničarskega dela od zmerom nekakšna uravnilovka, ki je že sama po sebi nujno krivična do marsikoga. Res pa je tudi, da utegne takšno ali drugačno priznanje skupin COBAS še pospešiti verižno reakcijo korporati-vističnega kova, ki je že itak v teku. Kdo je tega kriv? Zvezni sindikati delno, bolj pa pa tisti del pristojnih oblasti, ki je podvržen protisindikalnim, torej protidemokratičnim pritiskom. No, Senaldi je zato tudi izrazil bojazen, da ne bi zazevala zaradi uradnega srečanja med njim in »avtonomnimi med avtonomnimi« kakšna razpoka v odnosih vlada-zvezni sindikati.
Dejstvo je vsekakor, da se morajo začeti politične sile resneje spopadati s širjenjem sindikalnega »avtonomizma« in da je morda napočil čas, ko bi se moral parlament pozorneje posvetiti členoma štev. 39 in 40 državne ustave, ki urejujeta pravico in način stavkanja: zvezni sindikati so si pripravili, kot znano, pravilnik o samoomejevanju stavk, drugi pa se na to požvižgajo.
D. G.
Verouk
buri
duhove
SANDOR TENCE
Polemik okrog vprašanja šolskega verouka ne gre dramatizirati, a tudi ne podcenjevati, ampak jih po možnosti trezno uokviriti v dogajanja, ki v zadnjih dveh letih spremljajo poučevanje tega predmeta. Vatikanski korak, ki je diplomatskega, še bolj pa političnega značaja, je bil seveda neprimeren in glede na omejene pristojnosti poslanske komisije za šolstvo, ki je imela na dnevnem redu vprašanje verouka, tudi neutemeljen. Sveta stolica je bila očitno mnenja, da namerava italijanska stran z novim dokumentom o verouku kršiti načela konkordata in zato je posegla, s posledicami in učinki, ki jih verjetno niti sama ni pričakovala. O umestnosti ali neumestnosti tega posega lahko še in še razpravljamo, lahko potegnemo na dan cerkveno in državno pravo ter prikličemo v spomin nekatere pre-cedense iz prejšnjih časov, ne bomo pa prišli do jasnih in stvarnih zaključkov, vsaj takih ne, ki nam bi res pomagali, da razumemo današnji spor. Problem ni toliko vatikansko zadržanje kot nesposobnost italijanske države, da enkrat za vselej jasno razčisti to tematiko.
Takratni ministrski predsednik Craxi in vatikanski državni sekretar kardinal Casaroli sta leta 1984 podpisala konkordat, ki je naletel na zelo široko odobravanje političnih sil, tako da so za njegovo ratifikacijo v parlamentu glasovale vse stranke, z izjemo liberalcev, demoproletarcev in radikalcev. Posebni člen te pogodbe med državo in cerkvijo je posvečen verouku. Država se v tem členu obvezuje, da bo v skladu z versko tradicijo ter z zgodovinsko vlogo katoliške vere v italijanski stvarnosti, zajamčila verouk na državnih šolah vseh vrst in stopenj ter obenem zaščitila potrebe tistih, ki verouka na šoli NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes priloga KRIŽKRAZ
Košarka (B-2 liga): v Novellari
Neroden poraz Jadrana
NOVELLARA — Jadranovi košarkarji se s prvega gostovanja v prvenstvu B-2 lige vračajo praznih rok. V dvoboju z moštvom Novellara Bredil Coop so zgubili po enem podaljšku s 120:104.
Jadranovci sinoči niso razočarali, a so imeli veliko smole, poleg tega pa sta ju izdala živčnost in običajna naglica Pri zaključevanju. Naši košarkarji so bili stalno v vodstvu (delni izidi 5:10 v 5', 12:16 v 10', 32:37 v 15', 60:69 v 25', 69:78 v 30', 82:91 v 35').
Sredi drugega polčasa so z zelo dobro igro povedli za enajst točk, nato pa so nadaljevali s silovitim tempom, namesto, da bi umirili igro in ta napaka se jim je hudo maščevala. Gostitelji so zmanjšali zaostanek, a naši so 32" pred koncem še imeli štiri točke prednosti, 17" pred koncem pa s° imeli prednost dveh točk in posest žoge, vendar so žogo, tako kot že v zadnjih sekundah uvodnega prvenstvena srebanja s Castelfrancom, zgubili in Novellara je v zadnjem mpu izsilila proste mete ter podaljšek. Zadnja osebna napaka Cuka je bila dvakrat usodna, saj je gostiteljem omogočita, da so izenačili, Mauro pa je s tem izpolnil svoj bonus osebnih napak. Pred njim so iz istega razloga morali na klop tudi Starc, Štoka, Rauber in Daneu, tako da so jadra-NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Velik uspeh na mladinskih igrah v Rimu
Odbojkarji goriške šole Trinko v finalu za naslov
□ □ □
Na evropskem odbojkarskem prvenstvu
Med ženskami naslov NDR Moški: danes SZ - Francija
□ □ □
V polfinalnih dvobojih za Davisov pokal
V Barceloni in Sydneyu še nič odločenega
Ameriško vohunsko letalo
Med vsemi ameriškimi vojaškimi letali je nedvomno SR-71 najbolj skrivnostno in tajno. Svoje vohunske polete omejuje predvsem na antilsko območje (Kuba), je pa tudi stalen gost v nikaragovskem zračnem prostoru. Leti višje od dometa običajnih protiletalskih raket, kljub temu ga niso še uporabili za polete nad Vzhodno Evropo, kjer so protiletalski sistemi sodobnejši. V petek pa je moral SR-71 prisilno pristati v New Orleansu zaradi težav z motorji (AP)
• Verouk
Danes se v Perzijskem zalivu prične pustolovščina italijanskih vojnih ladij
NADALJEVANJE S i. STRANI
ne marajo. Za državo torej naj bi bil verouk^ obvezen, za šolarja ali dijaka pa ne. Šolsko ministrstvo je imelo nato nalogo, da v skladu z laično usmeritvijo državne šole na najboljši način poskrbi za izvajanje tega načela, kar pa se ni zgodilo in posledice teh nejasnosti so danes vsem na dlani. Protokol, ki ga je takratna ministrica za šolstvo Falcucci-jeva podpisala s škofovsko konferenco, ne da bi o tem parlament nič vedel, je vnesel samo še dodatno zmedo na šolah, povzročil težave ravnateljem, dijakom in staršem ter tudi samim docentom verouka. Tako imenovana alternativna ura za dijake, ki so se odrekli obiskovanju verouka, je ostala v veliki večini primerov samo na papirju, v marsikateri šoli je prišlo do primerov diskriminacije in do dilem, ki so prizadele človeška čustva staršev, otrok in šolnikov. Dijaki drugih veroizpovedi pa so bili praktično prepuščeni sami sebi.
Treba je bilo zato nujno nekaj ukreniti. Novi minister za šolstvo, demokristjan Galloni se je nekaj časa sicer obotavljal, nato pa pristal na dokument vladnih strank, ki prinaša nekatere bolj ali manj praktične novosti pri verouku. Resolucija potrjuje, da ima država dolžnost poskrbeti za uro verouka, istočasno pa potrjuje, da je verouk za šolarje in dijake neobvezen predmet. Novost je v tem, da ministrstvo poverja zavodskim in drugim kolegialnim šolskim telesom, naj v skladu š temi načeli vključijo verouk v šolski urnik, pri čemer namiguje na možnost, da bi verouk, tudi za boljši potek alternativnih dejavnosti, uvrstili med prve ali zadnje šolske ure. Ta dokument, ki obravnava tudi nekatere sporne in še nerazčiščene probleme docentov verouka, pa je zaradi znanega vatikanskega posega ostal mrtva črka, tako da bo treba sedaj začeti vse znova. Vatikan in cerkvene oblasti se namreč bojijo, da je uvrstitev verouka na začetek ali konec pouka samo prvi korak za postopno izrinjenje tega predmeta iz rednega šolskega urnika. Bojijo se za usodo docentov, zahtevajo takojšnje ukrepe za izvajanje alternativne dejavnosti in so na tihem zaskrbljeni, da bi v primeru uvrstitve verouka na začetek ali konec pouka mnogi dijaki ostali raje doma.
Problematika je kot vidimo skrajno zapletena in v vseh smislih zelo delikatna. Nihče noče verskih vojn in nepotrebnih razkolov okrog teh vprašanj, za ureditev katerih sta Italija in Vatikan podpisala konkordat. Verouk je v preteklem šolskem letu izbralo in torej obiskovalo približno devetdeset odstotkov vseh šolarjev in dijakov. Italija kot laična in demokratična država mora seveda upoštevati ta podatek, ne sme pa na noben način pozabiti na potrebe preostalih 10 odstotkov, katerih pravice so v zadnjem šolskem letu ostale marsikdaj nezaščitene.
Z iraško-iranske fronte običajne novice V Zalivu niso včeraj napadli nobene ladje
DUBAJ — Dan pred prihodom italijanskega ladijskega konvoja je bilo včeraj v Zalivu mirno. Hitri iranski patruljni čolni so ostali v pristaniščih, da niso prvič po šestih dneh zabeležili nobenega napada na ladje, ki plujejo po Zalivu. To pa sicer še ne pomeni, da je napetost popustila. Nasprotno! Iran je tudi včeraj kopičil svoje čete na iraško-iranski fronti, v Teheranu pa so sklenili, da bodo vpoklicali v vojsko večje število prostovoljcev. Radio Teheran je včeraj oddal poziv vsem tistim, ki bi se radi borili v sveti vojni in je s tem potrdil petkovo izjavo predsednika parlamenta Rafsandžanija, ki je dejal, da se Iran pripravlja na oborožen spopad z ZDA. Podatek, ki ga je posredovalo londonsko združenje zavarovalnic Lloyd's, da so v zadnjih devetih mesecih v Zalivu napadli kar 104 tankerje, nam sicer ne da nič kaj prijetno sliko položaja.
Iraški lovci so se znesli le nad iranskimi gospodarskimi objekti, ciljali so predvsem objekte na naftnih poljih in rafinerije. V Teheranu trdijo, da je iraško bombardiranje povzročilo večje število žrtev, iraška artiljerija pa naj bi dolgo ob-
streljevala tudi mesti Abadan in Horamšar. Iranci so včeraj ponovno obstreljevali Basro in skušali pretrgati iraško oskrbovanje. V Bagdadu je včeraj vojaški glasnik dejal, da je tudi iransko obstreljevanje zahtevalo večje število žrtev, iz istih virov se je tudi zvedelo, da je Iran bombardiral tudi gosto naseljeno predmestje severnoiraš-kega mesta Sajid Sadik.
Danes se bo pričela italijanska avantura v Zalivu. Popoldne se bodo namreč italijanske fregate in pomožna ladja Vesuvio v Omanskem morju srečale s trgovsko ladjo Jolly Turchese, ki jo bodo ščitile med prehodom skozi Hormuški preliv. Italijanske vojne ladje so včeraj priplule v Oman, kjer bodo počakale na ladjo Jolly Turchese. Novico sicer še niso uradno potrdili, zelo verjetno pa je resnična. Dobro obveščeni viri so tudi sporočili, da bo italijanski konvoj jutri priplul v Dubaj, od tam bodo italijanske ladje krenile v Ad-Daman, saudsko pristanišče med Bahreinom in ogromnim saudskim petrolejskim terminalom v Ras Tanurahu, poslednja zalivska etapa ladje Jolly Turchese pa bo Kuvajt.
Avstralsko ribiško ladjo Shenton Bluff vlečejo v pristanišče Dubaja. Ladjo je prejšnji teden napadel iraški lovec, v napadu pa je umrl kapetan ladje Robert Wilcox
(Telefoto AP)
Primer Agrokomerc še v ospredju razprav v jugoslovanski skupscim
Po jedrskem onesnaženju panika v brazilski Goianii
SAO PAULO — V skoraj milijonski Goianii, sodobnem glavnem mestu osrednje brazilske zvezne države Goias, je zavladala panika. Začel se je beg prebivalstva, ki biva v neposredni bližini s cezijem 137 kontaminiranih krajev. Na prizadetem območju biva kakih 40 tisoč ljudi, ki se bodo morali izseliti vsaj za dober mesec. V raznih krajih so namreč namerili tudi do tisočkrat večje sevanje cezija 173 kot je to dopuščeno.
Medtem se je zdravstveno stanje treh v Rio de Janeiru premeščenih bolnikov že tako poslabšalo, da ne bodo preživeli smrtonosnega sevanja. To so cunjar, ki je prežagal cilinder s smrtonosno vsebino, njegova žena in šestletna hčerka. Trojica je že izgubila lase, ima opekline po telesu in krvavi iz dlesen. V vojaško bolnišnico v Rio de Janeiro so včeraj pripeljali še štiri zastrupljence v kritičnem stanju. Zdravniki niso za sedaj še vzeli v poštev možnosti presaditve kostnega mozga, bolnikom blažijo bolečine, jih neprestano umivajo in jim dajejo zdravila za dezinfekcijo sečnih in prebavnih organov.
Vsi brazilski znanstveni krogi so že zahtevali, da oblasti kaznujejo odgovorne za ta »mini Černobil« s strogimi zapornimi kaznimi, saj je nedopustno, da je visoko radioaktivni cezij 137 končal na smetišču.
BEOGRAD — Prvo jfesensko zasedanje zveznega zbora skupščine SFRJ, ki bo zaradi obsežnega dnevnega reda trajalo dva dni, so začeli z razpravo o izvajanju zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, izdajanju menic brez kritja in aferi Agrokomerc. Uvodno razpravo je imel član ZIS Egon Padovan, ki je ponovil ocene, izrečene na zadnji seji zbora republik in pokrajin. Ugotovil je, da je afera Agrokomerc kompromitirala številne ustanove - SDK, banke, sodišča, tožilstva in omajala zaupanje v celoten sistem. Padovan je poudaril, da bo vlada zahtevala dosledno spoštovanje zakonov in da je že pripravila ukrepe za ugotavljanje vseh dejstev te afere.
V razpravi, ki je sledila, so delegati kritično spregovorili o zlorabah in vseh drugih primerih kršitev ustavnosti in zakonitosti. Najpogosteje so omenjali zahteve, za ugotavljanje dejstev in odgovornosti za vse, ki so sodelovali pri teh malverzacijah.
Ko je spomnil, da se je s poslovanjem z menicami brez kritja odprl velik inflacijski ventil, je dr. Ratko Vukčevič ugotovil, da je primer Agrokomerc naj prepričljivejši dokaz premoči politike nad gospodarstvom, hkrati pa tudi njihove špa-novije. Po njegovih besedah prizadenejo odgovorne ljudi v gospodarstvu vedno večje posledi-
ce kakor ljudi iz političnih sfer, tudi takrat, ko so manj krivi.
Vukčevič se je vprašal, zakaj je CK ZK BiH vzel v zaščito Hamdijo Pozderca, predno so ugotovili vsa dejstva, ob poudarku, da ne razume najbolje zaradi načelnih razlogov. Pri tem se je Vukčevič vprašal, ali se tudi na položaje prihaja iz načelnih razlogov.
Vukčevič meni, da bodo ZIS in drugi ustrezni organi težko ozdravili gospodarstvo, če, kakor v primeru Agrokomerc, ne bodo vedeli kaj se dogaja. Poleg velikih težav v gospodarskem, zlasti pa kreditno-denarnem sistemu, je afera Agrokomerc zelo nazorno pokazala tudi razmere med razvitimi in nerazvitimi deli države. Medtem ko prvi ne vedo, kaj bi s presežkom denarja, ki ni samo rezultat produktivnejšega dela, se drugi tako rekoč ne morejo izkopati iz revščine.
Vika Potočnik je zahtevala od zveznega sekretariata za zunanje zadeve odgovor na vprašanje, kdaj in na osnovi kakšnih dokazov so Kurta Waldheima črtali s seznama vojnih zločincev v Jugoslaviji. Ali so dokazi, na katere se v svojem zadnjem poročilu o sodelovanju Waldheima v balkanskih operacijah sklicuje Simon Wiesen-thal, znani jugoslovanskim strokovnim krogom in odgovornim, se je vprašala Potočnikova, (dd)
NOV PRODAJNI CENTER
ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI — OPREMA ZA TRGOVINE MILJE (TS) — Pokrajinska cesta Farne! 46 — Tel. 040/231711
\/ bližini trgovine

HLADILNIKI S e	TREMI VRATI
ž	»SUPERMARKET«
co
CD
ELEKTRONSKE
TEMNICE
STROJI ZA REZANJE SUHOMESNIH IZDELKOV IN MESA
ZMRZOVALNIKI Z DVOJNO IZOLACIJO, Z MANJŠO UPORABO TOKA IN MOŽNOSTJO 60-URNEGA AVTONOMNEGA DELOVANJA V PRIMERU »BLACK-OUTA«
PULTI RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA MESO IN MESNE IZDELKE
PONUDBE
MESECA
STROJČKI ZA PRIPRAVO MESNIH IZDELKOV — KROŽNE PEČICE ZA CVRTJE ZMRZOVALNIKI — PRALNI IN POMIVALNI STROJI — MIKROVALOVNE PEČI
Ali se v Italiji začenja nov in zapleten proces?
Vse ostrejše merjenje moči med politiko in kapitalom
Predsednik Fiata Gianni Agnelli
RIM- Kako se bo razvil spopad med zasebnimi podjetni- ' ki in vlado, oziroma med zasebnimi podjetniki in sistemom strank? To je vprašanje, ki si ga v teh dneh zastavljajo vsi italijanski mediji, potem ko je vodstvo Fiata preprečilo, da bi Marisa Bellisario prevzela krmilo ustanavljajočega se koncerna za telekomunikacije Telit, in potem ko je poverjeni upravitelj turinskega velikana Cesare Romiti pred nekaj dnevi na Capriju ostro napadel stranke in italijanski Politični sistem ter ju obtožil »antikapitalističnih popadkov in nestrpnosti do podjetniškega dobička«.
Kaj se dogaja na italijanski gospodarski in politični sceni? Kateri je dejanski vozel spopada? Gre za preventivni napad Fiata na načrtovane ukrepe antitrust? Jasni in dokončni odgovori na ta vprašanja bi bili preuranjeni, saj bi šlo v bistvu le za ugibanja, gotovo pa je vsekakor, da bo merjenje moči dolgotrajno, ostro in zelo zapleteno, saj gre v bistvu za spopad za oblast. Na eni strani se zasebni podjetniki skušajo otresti vpliva strank in njihovega vmešavanja v gospodarstvo v imenu svobode ekonomskih poslov, na drugi strani pa politiki vse bolj zaskrbljeno gledajo na nenadzorovano rast velikih industrijskih koncernov, ki imajo v državi čedalje večji vpliv. To jasno kaže pregled dogajanja zadnjih mesecev.
Spopad med zasebnimi podjetniki in politiko ni novost zadnjih tednov. Fiat in socialisti so že dalj časa v polemiki zaradi nadzorstva nad mediji, sedaj pa je, kot kaže, merjenje moči zajelo dve jasni fronti: zasebne industrijce in podjetnike na eni, politike na drugi strani. Spor je bil dalj časa podtalen, v zadnjih tednih pa je bruhnil precej jasno na dan. In to je po svoje presenetilo marsikaterega opazovalca, ki ugotravlja, da kapitalizen ni imel v Italiji še nikoli tako proste roke kot doslej, ko je KPI potisnjena dejansko v opozicijo in ko je sindikat izgubil del moči. Podjetja se stalno širijo, prehajajo celo v neke vrste neoprimitivni kapitalizem, ki si želi, da bi nadzoroval kar največ stvari. Veliki koncerni kot je Fiat pa hočejo imeti kar najbolj proste roke, da bi lahko raztegnili svoj vpliv.
Če izvzamemo dolgo polemiko o nadzorstvu nad mediji, ker Fiat v nasprotju s predpisi zakona nadzoruje nad 20 odstotkov celotne naklade dnevniškega tiska v Italiji, sedaj pa se spušča tudi na televizijsko področje, se je polemika začela maja letos, ko je predsednik zveze industrijcev Luigi Lucchini med letno skupščino ostro kritiziral napake državnega aparata in predlagal celo ukinitev ministrstva za državne soudeležbe, da bi »zagotovili popolno enakopravnost med javno in zasebno industrijo«. Nato se je po krajšem premirju ogenj polemike spet vnel ob vladnih gospodarskih ukrepih, ko je predsednik Fiata Agneli večkrat opomnil, da » se moramo meriti z napadalnimi tekmeci na mednarodnih trgih. Zato moramo imeti proste roke«, ali pa ugotavljal, da » v Švici ne bi nihče trdil, da je Nestle prevelika. Tudi Fiat se mora zato širiti v prid koncernu in v prid širši državni skupnosti«.
Agnelli je v zadnjem času večkrat opozoril na nevarnosti sedanje mednarodne konjukture in na upadajočo kompetitivnost podjetij, ter svaril pred prekomernim obremenjevanjem podjetij. Končno je poverjeni upravitelj Fiata Romiti na zboru mladih industrijcev na Capriju sprožil najostrejšo ofenzivo, in to proti vsem strankam, zlasti pa vladnim.
Pri zvezi industrijcev pravijo, da vlada sploh ni upoštevala opozoril industrijcev, da je zavrnila devalvacijo lire, da je omejila bankam možnost kreditiranja, da je v finančnem zakonu zelo skoparila s pomočjo podjetjem. Zaradi tega se je fronta industrijcev strnila in malo je takih, ki ne soglašajo s poverjenim upraviteljem Fiata.
Sedaj je ospredju bitke vprašanje zakona antitrust, ki bi lahko omejil maneverski prostor velikih koncernov. Če je res, da se na svetovnih trgih italijanska podjetja merijo z napadalnimi in veliki tekmeci in morajo zato tudi sama rasti, je pa tudi res, da je treba vendarle določiti vlogo koncernov vsaj na notranjem trgu, kajti grupa, ki združuje industrijske obrate, banke, zavarovalnice in medije lahko nedvomno močno pogojuje celotno gospodarsko in politično sceno. In seveda ustvarja pogoje neenake konkurence ter omejuje svobodo trga. Vse kaže vsekakor, da je spopad komaj na začetku, da se pričenja nov proces, težko pa je predvideti, kako se bo tok dogodkov razvil.
!>

P**
atron
ji
_ Im _______
lili
____
II
»v
etuje
Izplačilo pokojnine v SFRJ
Vpr.: »Moji mami je banka iz Parme sporočila znesek pokojnine v Italiji. Kako, kdaj in kje bo lahko vnovčila denar? Se mora zglasiti na banki v Trstu?«	jj ^
Odg: »Ko INPS v Vidmu dokončno izračuna višino sorazmernega dela pokojnine in zaostankov je možen dvojen način vnovčenja pripadajočih zneskov. Kdor si je izbral pooblaščenca v Italiji, ta bo v sorazmerno kratkem roku dobil denar v upokojenčevem imenu. V nasprotnem primeru pa nalog za izplačilo v tujino v dolarski valuti izda osrednje ravnateljstvo INPS v Rimu po kakih šestih mesecih preko zadolžene Banca Commerciale iz Parme.
Vaša mama je prejela fotokopijo pokojninske knjižice, kar pomeni, da je valutni prenos pokojnine in dozorelih zaostankov že v polnem teku. V kratkem bi morala prejeti na dom. še bančni ček in tedaj naj se obrne na območno enoto Ljubljanske banke, ki bo izvedla postopek za prenos denarja na devizno knjižico (pokojnina je izenačena s
prejemki dela v tujini). V tej fazi bi na banki v Trstu ne mogli na noben način vnovčiti dozorelih zneskov, ker je že stekla akreditacija v Jugoslavijo. Vaša mama bi se sicer v bodoče lahko odločila, da se ji izplačuje pokojnina v Italiji. V tem primeru bi morala o tej odločitvi najprej seznaniti INPS v Rimu, da prekine nakazovanje v tujino, nato pa bi INPS v Trstu lahko izplačeval pokojnino pooblaščencu. Pri tem pa naj vas opozorim, da zna biti ta birokratski postopek precej zamuden in bi morali čakati več mesecev za ponovno vnovčenje pokojnine.
Na koncu pa še zanimiva informacija za jugoslovanske prosilce sorazmernega dela pokojnine v Italiji. Nedavno je INPS izdal dovoljenje, da lahko jugoslovanski upokojenci neposredno vnovčijo pokojninske zneske pri Tržaški hranilnici v Trstu in Kmečki banki v Gorici, ne da bi bilo treba pooblaščati kogarkoli. S formalnega vidika je torej prišlo do dokajšnje liberizaci-je.
Štiri zapadlosti v oktobru
V mesecu oktobru beležimo kar štiri zapadlosti, na katere naj zavarovanci ne pozabijo. Pa pojdimo po vrsti.
1.	12. oktobra zapade rok za predložitev popravkov na INPS v zvezi z zavarovalnim izvlečkom ECO v razdobju od leta 1974 do leta 1980. Sicer bo zapadlost začela veljati postopno iz meseca v mesec, začenši z januarjem 1974, vendar pa zavarovancem svetujemo naj čim-prej preverijo svoj izpisek (kdor ga ni dobil naj se nemudoma obrne na INPS - 3. nadstropje). Še posebno je važen podatek o številu akreditiranih tedenskih prispevkov, ki jih ob redni zaposlitvi s polnim urnikom znaša 52 tednov na leto.
2.	Do 25. oktobra (oziroma dan kasneje, ker 25. je nedelja) morajo gostinci, obrtniki in trgovci plačati
tretji obrok fiksnih socialnih dajatev za leto 1987 ter drugi 50-odstot-ni obrok odstotnega prispevka za pokojninski sklad oziroma za zdravstveno oskrbo.
3.	Odvisni delavci in upokojenci, ki razpolagajo še z drugimi dohodki (od samojstojne dejavnosti oziroma presežek 4 milijonov dohodka od zemljišč, stavb in kapitala) morajo poravnati 7,5 odstotni »davek na zdravje« do 31. oktobra.
4.	Delodajalci in samostojni delavci imajo ugodnosti socialnega odpusta, če do 31. oktobra poravnajo neplačane socialne dajatve za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Zamudniki plačajo 21-odstot-ne letne obresti do največ 100 odstotkov neplačanih zneskov. Po 1. novembru pa bo globa lahko znašala kar 200 odstotkov.
Ureja BORIS SIMONETA
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Prevozniki na cedilu danes jutri na vrsti kdo drug
V sredo se je večina jugoslovanskih tovornjakov ustavila na jugoslovansko-italijanski meji, saj šoferji niso imeli dovolj lir, da bi poravnali nove cestne pristojbine, ki jih je predpisala italijanska vlada. Šele nekaj dni pred tem ~~ delno tudi po zaslugi Primorskega dnevnika, ki je objavil novico o novih cestnih pristojbinah
so o teh posebnih cestnih taksah zvedeli slo-venski prevozniki in njihova poslovna skupnost (er republiški komite za promet in zveze, ki so zahtevali pojasnila v Beogradu. Pojasnil žal ni bilo. Za novo cestno pristojbino so, kot je poročal jugoslovanski tisk, zvedeli tudi v zveznem komiteju za promet iz — časopisov. Žal so pre-vozniki na pojasnila zaman čakali tudi še potem, ko so nove dajatve že začele veljati. Očitno so v zveznem ministrstvu zvedeli tudi za to, da s° predpisi o cestnih taksah začeli veljati dan Prej, preden je bilo predvidevano, šele potem, ko so prevozniška podjetja začela z meje telefo-bariti, da morajo njihovi šoferji že plačevati nove precej drage pristojbine za promet po itali-innskih cestah.
Kot je bralcem najbrž znano, ima zgodba svoj dolg rep že v letu 1970, ko je italijanska stran sprejela predpise, ki naj bi pospešili dogovarjanje s posameznimi državami o pristojbinah za prevoze in dovolilnicah za tovore. Zdi se, da te bil tak predpis sprejet predvsem zato, da bi [talijanska stran zmanjšala stroške, ki jih imajo italijanski prevozniki zaradi najrazličnejših dovolilnic, taks in drugih pristojbin po svetu. Žal Se tak dogovor za jugoslovansko stran ni nikoli Posrečil in — kot se čedalje bolj kaže — je bila za ponesrečene pogovore kriva predvsem jugos-iovanska stran. Zdi se celo, da se jugoslovanska stran vzadnjem času o dovolilnicah in pristojbinah sploh ni kaj veliko pogajala, saj italijanska sfran trdi, da je ustrezne jugoslovanske organe večkrat opozorila, da bo uvedla nove cestne pristojbine, če dogovor ne bo sprejet.
Jedrnato povedano — prevozniški problem Se je skuhal doma. Posledice bodo velike. Če bi
se obseg prevozov ohranil takšen, kot je bil v minulem letu, bi morali jugoslovanski prevozniki odšteti italijanski državi za cestne pristojbine dodatno približno 50 milijard lir. Vsota je približna. Četudi bi bila bistveno manjša, predstavlja takšno breme, da ga prevozniki in izvozniki enostavno ne zmorejo. Torej bodo v Italijo začeli prevažati manj tovorov. Zaradi zgubljenih tovorov bodo zaslužki bistveno manjši. Tovore bodo prevzeli italijanski (ali drugi tuji) prevozniki. Toda tuji prevozniki so bistveno dražji kot domači, plačati pa jih je treba z devizami.
Na vsak način bo treba torej za blago, namenjeno italijanskemu kupcu, odšteti dodatne devize. To pa se marsikateremu izvozniku ne bo splačalo, zato že napovedujejo, da bodo kupčije z italijanskimi podjetji začele propadati. Kakor hitro pa bo začel upadati izvoz iz Jugoslavije v Italijo, se bo moral začeti zmanjševati tudi uvoz iz Italije, saj prav z italijanskim gospodarstvom kupčujemo precej na podlagi kompenzacijskih poslov. Hkrati pa tudi italijanska podjetja uporabljajo jugoslovanske prevoznike za svoje izvoženo blago, saj so cenejši. Zdaj bodo morali plačevati nove cestne pristojbine tudi za blago, ki gre v izvoz v Jugoslavijo.
Torej — gospodarsko sodelovanje in menjava se utegneta začeti zmanjševati. Škoda pa bo za jugoslovansko stran vsekakor večja kot za
italijansko, saj je Italija eden najpomembnejših jugoslovanskih gospodarskih partnerjev; izvoz v Italijo predstavlja velik kup deviz, ki jih Jugoslavija še kako potrebuje.
Pravzaprav nam vsega tega sploh ne bi bilo treba pisati, če bi se ustrezni in dovolj odgovorni uradniki v jugoslovanski vladi pravi čas zganili in skušali urediti, kar bi pač morali urediti s svojimi italijanskimi vladnimi predstavniki.
Tako pa je postal ta primer najbolj jasen in slikovit dokaz za to, kako delajo (in delujejo) jugoslovanske vladne službe. Ta primer je mogoče najbolj razvpit (tovornjakov se pač ne da skriti), kajti o podobnih »primerih« nam gospodarstveniki kar naprej tarnajo. Pritožujejo se predvsem nad strahovito papirnato vojsko, skozi katero morajo, kadar poslujejo s tujino,- do takšne papirnate vojne pride vedno, kadar hoče kdo dobiti kakšno potrdilo, dovoljenje, pristanek; nejasnosti je ob vsakem predpisu več kot preveč in jih gospodarstvenikom v državnih službah niti ne znajo pojasniti; zelo težko je potrkati na prava vrata in zlasti tujci se ne znajdejo in zato pravijo, da je v Jugoslaviji najtežje najti tistega, ki naj bi bil dovolj odgovoren za kakšno stvar.
Posledice takšnega načina dela so jasno vidne: gospodarstvo ne deluje na sodoben način, ampak birokratsko. Ker pa je birokratska pot
vendarle predolga, išče bližnjice. Kadar pa hoče kdo po bližnjicah, takrat se mora izogniti predpisom. In ker je predpisov preveč, nihče več ne uspe nadzorovati, kdo in kako krši zakone. Kadar pa tega ni moč obvladovati in nadzorovati, takrat tudi ni več pravega reda in tudi ne več prave varnosti. Zgolj naključno (ali pa, če je eksces preveč viden) se lahko odkrije kakšno afero.
Je povsem tem presenetljivo, da morajo o nezakonitosti in pravnem neredu razpravljati celo na najvišji partijski ravni? In da pravih odgovorov celo tam ne ponudijo?
Pravih odgovorov ni, ker se nikakor ni moč dogovoriti, kdaj kakšno stvar centralno urejati, kdaj pa ne. Zvezna vlada se kar naprej pritožuje, da posameznih zamisli z gospodarsko politiko ne more izpeljati, ker nima prave moči, hkrati pa povsem normalnih upravnih zadev ne uspe opravljati sproti. Zato je zanjo izjemno pomembno, da ima npr. pod svojim nadzorstvom cene nekaterih izdelkov (inflacija pa je vseeno skočila čez 130 odstotkov), da pri izvoznikih pobira vse devize (čeprav jih je zato čedalje manj), da določa, kolikšne naj bodo obresti v bankah in kam lahko banke plasirajo denar (pa čeprav v brezvredne menice)... Povsem pa odpove tam, kjer bi morala normalno delovati (pogajanja o cestnih pristojbinah in prevozniških dovolilnicah). Vladi oziroma ustreznemu ministrstvu se ne zdi potrebno niti, da bi v zadnjem primeru kaj pojasnjevala ali da bi sporočila, kaj in kako ukrepa.
Tokrat so na cedilu ostali prevozniki, ki so doslej služili kruh s prevozi za Italijo. Na cedilu so se znašli tudi izvozniki v Italijo. Jutri se bo na takšnem cedilu znašel kdo drugi... Tako pač funkcionira ta država oziroma njene službe in proti temu funkcioniranju in proti takim službam zdaj bevskajo že vsi po vrsti. Pa tudi grmijo.
JOŽE PETROVČIČ
neponovljive priložnosti
POSEBNA PRODAJA OB PRENOVITVI PROSTOROV S POPUSTI OD 30% DO 50%
DO IZČRPANJA ZALOGE
Ul. Carducci 20 - Tel.: 768494
osti 1
)STOROV I
Obv. občini 12/9/87
Sodobna elektronika 87
34. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, elektronskih naprav za obdelavo
LJUBLJANA, OD 5. DO 9. OKTOBRA 1987	podatkov in jedrske tehnike
Velik mednarodni ugled ljubljanske prireditve
Ob razstavi tudi izredno zanimiv in poglobljen strokovni program
LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo jutri dopoldne odprli že 34. mednarodno razstavo elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, robotizacije, informatike in nuklearne industrije. Razstava, ki je kljub svoji specialistični usmeritvi vselej pritegnila veliko obiskovalcev, bo odprta do 9. oktobra.
Razstava Sodobna elektronika, ki si je v jugoslovanskem in mednarodnem merilu pridobila velik ugled, sledi razvoju, pomaga pri uveljavljanju dosežkov posebno domače industrije ter veliko prispeva k vzpostavljanju in poglabljanju stikov tako med domačimi kakor tudi med mednarodnimi proizvajalci in strokovnimi ustanovami. Prav zaradi ugleda, ki si ga je razstava pridobila v svetu, je Gospodarskemu razstavišču uspelo tudi letos, čeprav v težkih razmerah, uresničiti pobudo. Ljubljana in njeno razstavišče sta med prvimi spoznala pomen elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in informatike za razvoj sodobne družbe in za vse večje uveljavljanje na trgih, na katerih je konkurenca neizprosna. Pozornost do novih vej in panog prihaja do izraza tudi v vse večji pozornosti, ki jo izkazujejo robotizaciji, saj je ravno ta panoga, ob ostalih navedenih, ena od nosilnih v tehnološkem razvoju podjetij, v racionalizaciji delovnega postopka in v omejevanju cene dela in torej cene proizvodov. Razstavo o robotizaciji prirejajo letos že tretjič, da bi jugoslovansko javnost opozorili na razvoj panoge v svetu in doma. Z istim ciljem pa so seveda obdelana tudi ostala področja, ki jih sejem obravnava.
Velja opozoriti, da razstavo vsako leto spremlja vrsta strokovnih simpozijev in predavanj, ki jih organizira Elektrotehnična zveza Slovenije. Cilj teh seminarjev in srečanj pa je poglobiti nekatere ključne teme s področij, ki jih razstava obravnava. Ravno spremni strokovni program daje ljubljanski razstavi sodobne elektronike poseben ton, nedvomno pa ji je pomagal pri uveljavitvi doma in v svetu, saj gre za strokovno poglabljanje tehnoloških in raziskovalnih aspektov, preverjanje domačih potencialov in primerjanje s tujimi.
Ljubljanska razstava je namenjena predvsem strokovnjakom, ki znajo tudi razbrati, kaj se skriva za na videz razkošno »embalažo«, ki znajo dojeti »vsebino« predstavljenega proizvoda. Posebno velja to, če je kaj novega pokazal kdo drug, ki je morda konkurent, novega, ki bi ga s pridom tudi ostali lahko uporabili v svoji proizvodnji. Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču pa razstavljavci večkrat prikažejo marsikaj, česar ne razstavijo na drugih podobnih mednarodnih sejmih. Neprevidnost je sicer lahko škodljiva, kot dokazuje primer Iskre, ki ni po-
vsod pravilno zaščitila svoj novi digitalni telefonski aparat in ki so ga zato v marsikateri državi posnemali.
Seveda pa bo na sejmu lahko užival tudi nestrokovnjak zlasti ob novih dosežkih na področju televizijskih sprejemni-
kov, HI-FI, zabavne elektronike, v preizkušanju vseh tistih pripomočkov, ki pomagajo pri delu doma in v službi. Težko bi bilo seveda navajati vse podrobnosti, organizatorji pa vsekakor pričakujejo velik obisk.
Razvoj na področju telekomunikacij Import - export Vsakovrstne elektronske komponente
RF elettronica S.r.l. Ulica Aleardi 7 34134 Trst Tel. 040/61742
ECHNA
S. R. L.
IMPORT-EXP0RT
TRST — Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535-64449 Telex: 460517 TECHNA I
SIAT
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176
FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213

SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D. Z O. Z. — UVOZ - IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9 Telefon: 69316 - 69558 - 61579 Telex: 460559 - PP 185
Filiala GORICA: Trg Martiri per la Liberta d’ltalia 5
INFORDATA
TRST
Ulica Coroneo 1
Tel. (040) 755942, 763588, 251065
RAČUNALNIKI IN VSA OPREMA ZA AOP

S.p.A.
ELECTRONICS
DEVICES
34133 Trst, Ul. C. Beccaria 8 - Tel. 040/61831-64444, Tx. 460461
mr 1285 elektronske komponente
etfiCTRorncsHOPs*L
34133 TRST, UL. FABIČ SEVERO 22, TEL. 040-62321
REŠIM
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
34133 TRST — Ulica Cicerone 8 Telefon: (040) 61241 - 61478 - 62112 - 62995 P.P. 101 — Telex: 460561
FILIALA: 34170 GORICA — Korzo Italia 202 Telefon: (0481) 30840
FARCO
s.r.l.
FINE CHEMICALS
34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 Telefax: 040/69490
KEMIJA
FARMACEVTIKA
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
udrla im |h:x sPa
UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA Pooblaščeni izvoznik:
IVECO — FIAT PIRELLI — COMETTO
Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo
TRST — Ulica Geppa 9
Tel. (040) 68802 — 64489 - 62254
Fil.: GORICA — Korzo Verdi 59 Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I
Stranke deželne večine dosegle sporazum o nekaterih vprašanjih decentralizacije
Celovec: Spremembe pri NSKS in NT
Zažiganje
dinarjev:
nesramna
Deželna koalicija se je sporazumela o »deferensiranih« avtonomijah in o prenosu funkcij krajevnim ustanovam
VIDEM — V Vidmu so se včeraj ponovno sestali predstavniki strank šestčlanske večine, ki podpira deželni odbor Furlanije-Julijske krajine. Sestanek je bil na sedežu predstavništva Dežele, udeležili pa so se ga Poleg predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija tudi politični tajniki strank večine in njihovi načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk).
Glavni predmet razprave je bilo vprašanje decentralizacije, o katerem se že nekaj časa razpravlja na deželni ravni. Govor je bil o prenosu funkcij z deželne uprave na pokrajine.
O tem vprašanju je deželni odbor že predložil svoj zakonski osnutek deželnemu svetu — o njem trenutno razpravlja prva svetovalska komisija — zaradi česar je prišlo tudi do včerajšnjega sestanka, da bi pač stranke večine zagovarjale enaka stališča o tako spornem in kompleksnem problemu.
Predstavniki večine so vsekakor dosegli sporazum glede nekaterih važnih vprašanj, ki so neposredno povezana z decentralizacijo pristojnosti pokrajinskim upravam: sporazumeli so se glede koncepta o deferensiranih avtonomijah in o pristojnostih, ki jih je treba dodeliti področju Trsta in drugim trem glavnim jnestom pokrajin, Vidmu, Pordenonu in Gorici.
Na sestanku so še predstavniki strank deželne večine nadalje dotaknili vprašanja, ki je povezano z učinkovitostjo in hitrostjo ukrepanja deželnega aparata.
Razprava se bo sedaj »preselila« v deželno skupščino, kjer že ležita dva zakonska osnutka, ki ju je predložil deželni odbor: prvi — kot rečeno — se nanaša na decentralizacijo pristojnosti krajevnim ustanovam po principu deferensiranih avtonomij, drugi pa na preureditev birokratskega aparata deželne uprave.
Predsednik deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti
CELOVEC - Po odstopu glavnega urednika »Našega tednika« Jožeta Wakouniga in odhodu osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev (ki izdaja omenjeni celovški tednik) Franca Wedeniga, je prišlo na zadnji seji NSKS do sprememb na zgoraj omenjenih pozicijah. Glavni urednik »NT« je postal Janko Kulmež, osrednje tajništvo NSKS pa bosta vodila Hubert Miki in Milka Hudobnik. Miki je prevzel politično delo v tajništvu, Hudobnikova pa administracijo v NSKS.
Pri »NT« je prišlo do spremembe, ker se bivši glavni urednik Wakounig ni popolnoma strinjal z odločitvami nekaterih funkcionarjev v zvezi s spremembami pri »NT« v zadnjem času.
Bivši tajnik NSKS Wedenig je medtem izstopil tudi iz predsedstva (zaradi novih delovnih obveznosti, tako je namreč sporočil javnosti) omenjene organizacije.
Sicer pa je o tem vprašanju že dalj časa govor na deželni ravni. Sedanja koalicija si ga je v programskih izjavah postavila med prioritetne točke načrta, ki ga skuša uresničiti pred iztekom mandatne dobe, ki bo deželni skupščini zapadla prihodnje leto.
Vzporedno s tem vprašanjem se na deželni ravni v zadnjem času dokaj vneto razpravlja o deželni enotnosti, oziroma o ustanovitvi samostojne dežele Furlanije. Množijo se razne pobude, s katerimi se taka rešitev o razdelitvi dežele vse bolj uveljavlja. Tudi to vprašanje je povezano s problemom decentralizacije in preure'-ditve deželnega birokratskega aparata. Gotovo je, da bo o tem še veliko govora, saj ne gre pozabiti, da se bližamo deželnim volitvam, ki bodo po vsej verjetnosti — sodeč po izidih julijskih političnih volitev — spremenile razmerje sil v deželni skupščini FJK. Zato je tudi razumljivo, da bodo stranke skušale izkoristiti reševanje tega problema v svoje strankarske namene. Čaka nas torej »vroče« obdobje volilnega spopada, v katerem bo vsaka stranka, seveda z različnih položajev, skušala iztržiti čim več. Na volitvah se bo navsezadnje odločalo tudi o tem, kdo bo prevzel vodstvo Dežele.
Turello se sestal z Zvezo slovenskih izseljencev v Latinski Ameriki
ČEDAD — Na sedežu Zveze slovenskih izseljencev se je deželni odbornik za izseljenska vprašanja Vinicio Turello sestal s predsednikom zvezine federacije za Latinsko Ameriko Grazianom Subiazom.
Glavna tema pogovorov, katerih se je udeležil tudi predsednik Zveze Dreščik, je bila analiza socio-ekonomskega stanja v državah, kjer je prisotna Zveza in razprava o programih, ki jih le-ta ima za bližnjo prihodnost: sedmi kongres in odprtje novega sedeža v Buenos Airesu.
Graziano Subiaz je deželnemu odborniku uvodoma potrdil važnost kulturnih letovanj za mlade in obiskov priletnih izseljencev, ki se vračajo v te kraje po dolgih letih odsotnosti. Te vezi — je dodal — utrjujejo odnose med izseljenci in rodno zemljo. Subiaz se je tudi zahvalil odborniku Turellu za občutljivost, ki jo je le-ta vedno pokazal
do Zveze slovenskih izseljencev s konkretnimi dejanji; seznanil ga je tudi o stanju del za izgradnjo novega sedeža Zveze v Buenos Airesu.
S svoje strani je odbornik Turello priznal Zvezi slovenskih izseljencev, da je ena najbolj reprezentativnih in učinkovitih organizacij, ki se ukvarja s to problematiko. Potrdil je tudi obvezo, da bo deželna uprava še naprej dosledno sledila reševanju obširne in kompleksne izseljenske problematike in prepričanje, da je Dežela ubrala pravilno pot na tem področju.
Odbornik Turello se je tudi udeležil večera, ki ga je priredila Zveza slovenskih izseljencev s finančno pomočjo deželne uprave, na katerem se je dvaindvajset priletnih izseljencev iz Brazilije in Argentine po večtedenskem bivanju v Nadiških dolinah poslovilo od rodnih krajev.
Ob novi mednarodni TV oddaji
MANJŠINE ■ BOGASTVO EVROPE
Na televizijske ekrane sedmih evropskih držav, med njimi tudi dveh vzhodnoevropskih, prihaja nova mednarodna serija o manjšinah. Pripravilo jo je kar 11 televizijskih hiš in to tako, da avtorji niso prikazali zgodovino, mentaliteto, vero in način življenja narodnostne skupnosti v domačem prostoru, temveč so kar se da objektivno podobo poskušali zagotoviti z obiskom v tuji državi, pri drugi manjšini. Tako je ljubljanska televizija pripravila oddajo o Baskih; baskovska ekipa je ob pomoči ljubljanskih snemalcev posnela prikaz o Italijanih v Jugoslaviji in dalje novosadska televizija o Wallesu, TV Skopje o Francozih v Dolini Aoste, Madžari o Albancih v Italiji, RAI iz Cosenze o Lužiških Srbih, Valižanska televizija o Turkih v Makedoniji, Katalonci o manjšinah na Madžarskem, Vzhodni Nemci o Laponcih na Švedskem in Švedi o Rusinih v Vojvodini.
Po 1981. letu je to druga mednarodna televizijska serija o manjšinah v Evropi, bogatejša od prve, saj vključuje deset izredno zanimivih in skrbno izdelanih polurnih oddaj. Sodelovanje ob njihovem nastajanju pa je spodbudilo nova razmišljanja in načrte za podobne televizijske projekte v evropskem prostoru.
Pred javno projekcijo serije o manjšinah v Evropi je ljubljanska televizijska hiša pripravila tiskovno konferenco in na njej zavrtela tudi predstavitveno oddajo. V skrbno izbranih delih je kamera zajela Pisano podobo različnih manjšinskih kultur, jezikov, običajev in navad v razgibano in bogato celoto, ki je v le nekaj več kot desetih minutah poudarila trditve, kot so denimo: »Prihodnost je vsebovana v preteklosti«, ali »Preteklost ostane preteklost, a vendar mora povzdigniti narode, ki imajo svoje korenine v zgodovini!« Zgovorna je tudi naslednja misel predstavitvene oddaje: »Tradicija je tisto, kar daje človeku identiteto!«
Udeleženci tiskovne konference v Ljubljani so si ogledali tudi oddajo ljubljanske televizije o Baskih
in baskovsko o Italijanih v Jugoslaviji. Za prvo je scenarij napisal Bojan Grobovšek, dopisnik RTV Ljubljana na Dunaju, avtorica je novinarka Sonja Salehar in režiser Božo Grlj. Oddaja prikazuje politične, družbene in gospodarske razmere domovine Baskov po 1979. letu, ko je Baskija dobila avtonomijo. Dotika se tudi zgodovine tega svobodoljubnega naroda, njegove kulture in jezika, med običaji oziroma navadami pa izpostavlja njihovo svetovno znano kuhinjo.
Očitkom s tiskovne konference, da je v oddaji slišati le glas uradnih političnih predstavnikov in da je kulturi Baskov odmerjen preskromen delež, gre pritrditi le deloma. Razumljivo je namreč, da je nepoznavalcu razmer merodajen uradni glas, je izjava pristojnih in da je za mnenja ljudi na ulici ne le premalo čaša, temveč zahteva tak prijem tudi drugačno obdelavo. Oddaja je, tako ocenjujem, izredno zanimiva, saj še tako slabemu poznavalcu ponuja celovito podobo Baskov, ki živijo na skrajnem severozahodu Španije in na francoski strani v Pirenejsko-atlantskem departmaju. Videti je, da je pripravljena izredno skrbno in prizadevno, veliko bolj od oddaje, ki govori o Italijanih v Jugoslaviji.
Italijansko narodnostno skupnost na območju Istre in Reke je v polurno oddajo strnila baskovska televizija. Oddaji bo nujno pred predvajanjem v rednem TV sporedu popraviti nekatere dele prevoda, saj zaradi nepravilnosti in nejasnosti nekoliko izkrivljajo stvarnost. Avtorji so se ob snemanju v Istri sicer trudili poseči v razgibano zgodovino teh krajev in jo smiselno prepletati z značilnostmi sodobnega življenja in dela; vendar celote baskovska kamera ni uspela ujeti. Le malo je slišati o pisani kulturni in umetniški ustvarjalnosti Italijanov v Istri, o njeni vsestransko razvejani dejavnosti, o radiu, italijanski drami in še čem.
Zamisel o televizijskih oddajah Manjšine - bogastvo Evrope v imenu slovenske televizije predstavlja BORIS BERGANT:
»Zamisel se je porodila sredi 70. let, ko smo ob problemih slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem spoznali, da se je medijski svet zelo spremenil in da je televizijska informacija za vedenje o nekem političnem problemu izredno pomembna. Tedaj smo vprašanje Slovencev na Koroškem predstavljali Slovenija in Jugoslavija ter Avstrija vsak s svoje strani. In, ko smo tako iskali izhode iz nastalih razmer, smo se zbližali z nekaterimi naprednimi avtorji v Avstriji, ki so bili tudi odgovorni za dokumentarne oddaje na avstrijski televiziji. Tako se je v letih 1980-81 rodila prva skupna oddaja o vprašanju Slovencev v Avstriji z naslovom »Dva je več kot ena«. Oddaja je imela izjemno velik odmev, vendar tudi veliko nasprotnikov, kajti za vsako stran smo morali v takšnem skupnem projektu prikazati tudi tisto, kar komu ni všeč. Ta izkušnja je izredno pozitivno učinkovala in je imela velik odmev v naprednih avstrijskih krogih, saj so mnogi šele prvič doumeli, za kaj takrat na Koroškem gre.
Porodila se je nova ideja, da bi obravnavali problematiko, ki se je takrat v Evropi zdela sicer nepotrebna in zdavnaj pozabljena. V sodelovanju petih televizijskih hiš je nastala prva serija o manjšinah, v kateri tudi oddaja o Slovencih v Italiji, ta pa je s svojim učinkom še razširila krog udeležencev in soustvarjalcev. Srečni smo, da lahko v tej drugi seriji pozdravimo Madžare in TV Nemške demokratične republike. Upamo, da bomo morda v naslednji seriji še razširili ta krog in seveda s tem tudi vedenje o problemu manjšin v Evropi.«
Bogatejši ostaja človek po ogledu takih oddaj; v spominu pa ostane tudi v predstavitveni oddaji izrečena misel, da z vsako kulturo, ki umira, človeštvo nekaj izgublja...
MIRJAM MUŽENIČ
KPI: v finančnem zakonu ni sredstev za reformo vojaških služnosti v F-JK
TRST — Deželni komite KPI je izdal tiskovno poročilo, v katerem odločno obsoja dejstvo, da državni finančni zakon za leto 1988 ne predvideva triletnega nakazila za novi zakon o reformi vojaških služnosti, ki je bilo sicer predvideno za leto 1987 na osnovi enotnega posega deželnih parlamentarcev. Komunisti s tem v zvezi ugotavljajo, kako to dejstvo razkriva nasprotje osrednje vlade vsakemu posegu o reformi vojaških služnosti v F-JK in kako je vlada del že predvidenih finančnih sredstev za letošnje leto v celoti uporabila za vojaško misijo v Perzijski zaliv. K temu je treba dodati — pristavljajo — še velike zamude, s katerimi se parlament loteva vprašanja reforme vojaških služnosti zaradi nedelavnosti večine.
Komunisti tudi ugotavljajo, kako deželni predstavniki strank vladne večine molčijo in ne sprejemajo nobenega stališča o tem problemu in poudarjajo, da se morajo deželni parlamentarci enotno boriti za rešitev tega vprašanja. Dodajajo tudi, da se bo KPI borila, da bi bila že predvidena finančna sredstva ponovno vključena v finančni zakon in da bi bil zakon o reformi vojaških služnosti čimprej odobren.
S. A. C. A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
konfekcije
Narodna ulica 71 Tel. 040/214269 OPČINE (Trst)
Jesenske in zimske modne novosti moških in ženskih oblačil
zabava
Na istrski obali so letos zabeležili več takih primerov -Storilci največkrat tuji gosti
KOPER — Dinar, ki ga sicer kljub vsem »valutnim odisejam« cenimo, dobiva še drugačne, nenavadne »nože v hrbet«. V poletnih mesecih so zabeležili več primerov objestnega zažiganja dinarskih bankovcev. To so si privoščili tuji turisti v Umagu in na Reki. Da ne bi ostalo le pri tujcih pa je poskrbel neki študent iz Ljubljane, ki je prav tako zažigal jugoslovanske bankovce.
Na terasi umaškega bifeja Palača, nedaleč od hotela Koral, je skupina zahodnonemških turistov odkrila nov način zabave v zažiganju jugoslovanskih bankovcev. Za prižiganje cigaret so se jim zdeli najprimernejši stodinarski bankovci. Ostali gostje dogajanja niso opazovali ravno z naklonjenostjo, niso pa se niti vmešavali. A na terasi so sedeli tudi jugoslovanski gostje, ki zadeve niso požrli molče, saj je dinar, naj bo njegova vrednost še tako majhna, del njihove identitete. Najprej so reagirali Slovenci za sosednjo mizo, ki so opozorili strežajko, ta pa šefa strežbe, ki je poklical milico. Miličnikom turisti niso najprej hoteli priznati ničesar, a ko so jim inšpektorji pokazali ostanke bankovcev v pepelniku, so rekli, da so se samo šalili. Inšpektorji pa niso imeli smisla za takšne šale, saj zažiganje denarja to pač ne more biti. Povsod po svetu to velja za žaljivo in zato tudi kaznivo dejanje. Dinar je uradna valuta države, katere gostje ste, so jim povedali. Prijavili so jih sodniku za prekrške, ki je dva Zahodna Nemca kaznoval s po 20 tisoč dinarjev globe, izrečena pa jim je bila tudi prepoved vstopa v Jugoslavijo do leta 1990.
Drugo skupino tujih turistov so kaznovali na občinskem sodišču v Poreču. Trije Avstrijci in dva zahod-nonemška mladoletnika so v hotelih Luna in Galijot zažigali jugoslovanske bankovce, v Galijotu pa so razbili tudi del hotelskega inventarja. Umaški sodnik za prekrške je z desetimi dnevi zapora kaznoval nekega študenta iz Ljubljane, ki je na terasi umaškega hotela Amfora prav tako zažigal bankovce. Kaj je bilo vmes, da se je mladenič, sin uglednih staršev, odločil za takšno dejanje, sodnik ni uspel ugotoviti. Verjetno je šlo za posledice alkohola.
Kaznovani turisti so jo sorazmerno poceni odnesli. Precej strožje kazni bi jih za takšno dejanje doletele v ZR Nemčiji, v Grčiji pa bi prišli v zapor. Približno petdeset mark kazni (20 tisoč dinarjev) - to zveni kot nova žalitev dinarja.
Kaj pa menijo tuji in domači turisti o zažiganju denarja? Večina ni želela komentirati zažiganja denarja, ali pa se ni želela predstaviti. Nekateri so želeli jugoslovanski javnosti izraziti svoje ogorčenje, ne da bi skrivali svojega imena in priimka.
20-letna Avstrijka Monika Grinschgl: »Kaj takega se v moji deželi ni zgodilo nikoli in ne morem si predstavljati, kako bi bilo, če bi se. Vsak denar spoštujem, saj vem, čemu služi. Morda nekatere moti, da debel snop dinarskih bankovcev ni vreden toliko kot na primer enak snop zahodne valute. A o tem ne bi smeli razmišljati.« 44-letni Gert Wit-tmana, sodnik iz Bavarske (ZRN): »O tem, kaj so storili moji rojaki, sem bral v Bild-Zeitungu. Povem vam lahko, da so v besedilu obsodili zažiganje jugoslovanskih bankovcev. Denar je sestavni del nacionalne kulture in treba ga je spoštovati kot državno zastavo in grb. Zelo obžalujem, da se je to zgodilo, a to ne pomeni, da smo vsi takšni, in ne bi smelo kvariti ugleda mojih rojakov. Če bi se zgodilo pri nas, naj bi to bil domači ali tuji državljan, bi ga takoj vtaknili v zapor. Čudim se blagim kaznim pri vas.« Ogorčena je bila 39-letna učiteljica Friderike Timschl iz Avstrije: »To me spominja na neke stare kavbojske filme, v katerih z denarjem počnejo vse mogoče. Spominjam se, da so gledalci takšna dejanja obsojali, čeprav je šlo le za film. Ne znam si pojasniti takšnih dejanj, ki bi jih zagotovo obsojali povsod po svetu.« 44-letni Erik Ste-wart iz Danske, turistični vodnik, ki že več let prihaja v Jugoslavijo, je bil prav tako presenečen: »Kaj bi bilo, če bi Jugoslovan zažigal danske krone na Danskem? Jasno je, kaj: sojenje in zapor. Ne razumem teh blagih kazni pri vas. Saj gre vendar za napad na državo, kulturo, suverenost...«
ZORAN VLAJIČ
Sklep pokrajinskega odbora o službi za mladoletne
Politična logika prevladala nad potrebami ogroženih otrok
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta
Župan Staffieri se spreneveda glede žaljivega pamfleta ezulov
Na pokrajinski upravi je primer označen s priimkom neke slovenske socialne delavke, čeprav ga je pokrajinski odbor na svoji torkovi seji obravnaval v izrecno političnem ključu. Predsednik Pokrajine Locchi pa ga je za naš dnevnik opredelil kot »ustavno vprašanje«. Za kaj gre ?
Da ga razumemo, moramo osvetliti njegovo ozadje. Področje posegov pokrajinske socialne službe za mladoletne je razdeljeno na pet zemljepisnih območij, ki se še nadalje delijo na okraje, v katerih delata po ena ali dve socialni delavki, odvisno pač od števila in težav otrok. Za potrebe slovenskih otrok, ki so porazdeljeni po vsej pokrajini, niso predvideni operaterji z znanjem slovenskega jezika, pač pa je naneslo (in sam Locchi priznava, da ni bilo slučajno), da so se edine tri slovenske socialne delavke porazdelile tako, da krijejo okoliške občine, področje Vzhodnega in Zahodnega Krasa ter tržaško občino. Za prvi dve se »slovenska populacija« krije z njuno zemljepisno pristojnostjo, za tretjo socialno delavko pa ne. Že pet let skrbi namreč ne le za socialno ogrožene otroke s področja Sv. Ivana in Opčin, temveč tudi za slovenske otroke, ki živijo v tržaški občini. To delo je lahko opravljala tudi ob tihem dogovoru kolegic, ki so si prevzele njeno delo na Opčinah. Za tem dogovorom je bila edinole zavzetost za delo, ali bolje: skrb za najšibkejše člane naše družbe. Otroci, ki kakorkoli potrebujejo pomoč socialne delavke — pa naj bodo prizadeti, socialno ali ekonomsko ogroženi, potrebni druge vrste pomoči — so namreč nemočni in delo z njimi je izredno zahtevno. Skoraj odveč je pri tem poudarjati, kako je v tako delikatnih okoliščinah pomembno dobro poznanje jezika, zgodovine, navad in vrednot tako otrok kot njihovih staršev in okolja sploh.
Toda opravljati tako odgovorno delo, ne da bi bilo priznano, je prav-
zaprav donkihotsko. Toliko bolj, ker dotična socialna delavka ni imela pooblastila pokrajinske uprave, da bi lahko vstopala na šole, ki so izven njenega »teritorija«. Toda kako naj bi se operater, ki ne pozna slovenščine, sporazumeval s slovenskim osnovnošolskim otrokom, za katerega je značilno le površno, ali »televizijsko« znanje italijanščine. Sploh pa je tu cela vrsta psiholoških dognanj, ki postavljajo dobro jezikovno sporazumevanje kot osnovo za katerikoli poseg nad otrokom. Odgovorni na pokrajinski upravi so kajpak bili dobro seznanjeni s položajem, toda niso se hoteli spopasti z njim in so raje zapirali oči. Po petih letih pa je bilo socialni delavki in drugim operaterjem, včlanjenim v CGIL, tega ravnanja dovolj in so zahtevali razčiščenje. Konkretno tako, da Odbor razveže operaterko dela na Opčinah in pri Sv. Ivanu ter ji podeli pristojnosti za slovenske otroke v tržaški občini. Toda pokrajinski odbor (odbornik SSk Harej se je sicer distanciral) je sindikalno zahtevo zavrnil. S kakšno utemeljitvijo?
»Nismo se hoteli opredeliti za kompromise,« nam je povedal predsednik Locchi. »Če bi sprejeli princip, da slovenski socialni delavki podeljujemo izrecno slovenske pristojnosti, bi ona postala avtonomen in ateritorialen operater, kar bi pomenilo, da bi poleg skrbstva za italijanske otroke imeli še paralelnega za slovenske. Po istem principu, kot velja za slovenski šolski okraj, da se bolje razumemo. Za take sklepe pa ni pristojna naša uprava, to je stvar ustave. Tudi če bi v bistvu šlo le za ratificiranje že obstoječe stvarnosti.« Ob tem ne moremo mimo ugotovitve, da je pred interesom najbolj potrebnih otrok in njihovih družin prevladala politična logika, pač v skladu s sedanjimi političnimi ravnovesji v Trstu.
NADJA FILIPČIČ
Sprenevedanje je po vsem videzu za listarskega župana Staffierija najljubši izhod, ko bi moral sprejeti svoje odgovornosti glede spornih dogodkov, pri katerih je bil neposredno ali posredno glavni akter. Tako pot je izbral tudi glede znanega pamfleta ob fotografski razstavi o Istri, Kvarneru in Dalmaciji v okviru nedavnega shoda beguncev, ki je vseboval hude žalitve proti Slovencem in Hrvatom, in za katerega je prav gotovo tudi župan odgovoren, če drugače ne vsaj zaradi tega, ker je tržaška Občina (skupaj s Pokrajino in Deželo) skoraj v celoti finansirala ezulske manifestacije, ki so se odvijale v našem mestu v drugi polovici septembra.
In kako naj bi tolmačili drugače kot sprenevedanje Staffierijev predsinoč-nji odgovor na svetovalsko vprašanje komunističnih svetovalcev Calabrie in Monfalcona, ki sta hotela od njega izvedeti, kako ocenjuje župan žaljive izraze v omenjenem pamfletu? Listarski prvak je najprej poudaril, da občinska uprava ne more biti odgovorna za početje organizatorjev ezulskega shoda, nato pa je izjavil, da pamfleta ni prebral (čeprav ga je vsaj delno založil) in
da zaradi tega na vprašanje ne more odgovoriti. Vsekakor se je Staffieriju pa zdelo primerno pristaviti, da mu ni nihče drug, še zlasti ne iz ezulskih vrst, izrazil pritožb, zaradi česar meni, da ni bilo niti v pamfletu nič takega, kar bi bilo v nasprotju s civilnim potekom begunskega zborovanja.
Na tak v bistvu neresen in celo žaljiv odgovor je komunistični svetovalec Monfalcon odločno reagiral. Župan ne more trditi, da pravzaprav nič ne ve o publikaciji, ki mimo najhujših fraz v celoti proglaša hitlerjevske rasistične ideje, je poudaril Monfalcon. Septembrski begunski shod se je sicer, razen zadeve s pamfletom, iztekel povsem omikano in umirjeno, toda ravno ta dogodek kaže, kakšno je načelno zadržanje tržaške Občine do prireditev, za katere daje na razpolago svoje prostore, in jih je torej upravičena nadzorovati. Pri tem je Monfalcon spomnil župana, kako je sedaj dovolil, da se v občinski Palači Costanzi priredi razstava, katere katalog preveva nacionalistična in rasistična miselnost, medtem ko je prejšnji župan (demokristjan Richetti) prepovedal razstavo o
bombardiranjih mesta med zadnjo vojno samo zato, ker so bili podnapisi na slikah tudi v slovenščini.
O shodu beguncev je bilo vloženih tudi več interpelacij, na katere je Staffieri odgovoril na predsinočnji seji, torej po poteku zborovanja, kar je odgovorom jemalo večji smisel. Parovel (Tržaško gibanje) je namreč opozarjal na nevarnost revanšističnih provokacij ob meji in kvarnega vpliva na odnose med sosednima državama, posebej pa je v repliki na nezadovoljiv županov odgovor poudaril kaznivost izrazov iz pamfleta, o čemer bo moralo sklepati sodstvo. Svetovalec Slovenske skupnosti Lokar pa je naglasil, da so Slovani in Italijani živeli med seboj stoletja v miru, dokler ni narodnostnih sporov podžgal fašizem, ki je tudi kriv tragedije ezulov. Glede poteka begunskega zborovanja je Lokar dejal, da so nekateri govorniki obujali revanšistične in šovinistične težnje, o pamfletu pa je poudaril, da so v njem zgodovinske laži in da je za Slovence žaljiv.
Tržaški občinski svet je sprejel tudi običajno vrsto rednih upravnih sklepov. Med njimi sta največ pozornosti in razprave izzvala sklepa o ureditvi javne razsvetljave ter o postavitvi ograje okrog fojbe pri Bazovici, ki predvidevata skupni strošek okrog 80 milijonov lir. Nasprotovanje obema sklepoma so izrekli Parovel (MT), ki je poudaril, da bazovski jusarski odbor ni dal dovoljenja za prehod po zemljiščih, ki jih upravlja, seveda pa tudi načelno nasprotovanje instrumen-taliziranja fojb, Lokar (SSk), ki je očital upravi, da hoče razsvetliti fojbo medtem ko odreka razsvetljavo na cesti Bazovica-Lipica, in Calabria, ki je napovedal, da komunisti ne bodo sodelovali pri glasovanju iz protesta, ker Občina ne kaže enakega zanimanja tudi za ureditev spomenikov odporniškega gibanja, kot sta obeležje za padle iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca ter strelišče na Opčinah.
Prihodnji ponedeljek seja glavne skupščine Kraške gorske skupnosti
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se bo spet sestala prihodnji ponedeljek, 12. oktobra, da bi izčrpala dnevni red iz seje prejšnjega tedna. Kot smo že obširno poročali, so na tej seji predstavniki Slovenske skupnosti zapustili dvorano v znak protesta proti večini KPI-PSI, ki vodi KGS, češ da ni upoštevala njihovih zahtev. To je bil tudi razlog, da se prejšnji teden niso lotili glavnega problema na dnevnem redu, namreč izvolitve novega predsednika in novega upravnega odbora.
Poleg teh dveh delikatnih točk - bolj ali manj uradni pogovori za razširitev sedanje večine še na SSk trajajo že več mesecev - bo morala glavna skupščina določiti tudi višino odškodnin za vodstvene organe in sejnin za svetovalce.
Ponedeljkova seja glavne skupščine bo kot običajno na sedežu KGS v Ses-Ijanu z začetkom ob 18. uri.
Z zahtevo po vključitvi projekta marine v globalni načrt za zaliv
Devinsko-nabrežinski občinski svet prižgal prvo zeleno luč za Sesljan
Včeraj v konjušnici Miramarskega gradu
Arhitektu Franju Kosovelu podelili priznanje Pokrajine
Ob navzočnosti predsednika Straussa
Od danes Bavarska v Trstu
litzerjem Finalijem, kateremu je namenjena zanimiva razstava, ki bo še do konca meseca na ogled v bivši konjušnici Miramarskega gradu, (bip)
Na sliki: prof. Kosovel s predsednikom Pokrajine Locchijem in odbornikom Karejem med včerajšnjo svečanostjo v Miramaru.
Filmske matineje v kinu Ariston
S filmom Chernobyl, ki je bil na sporedu preteklo nedeljo, se je v kinu Ariston pričela sezona nedeljskih matinej. Do aprila prihodnjega leta bodo ob nedeljah ob 11. uri, ob torkih in sredah zjutraj pa izključno za šole, predvajali filme, razdeljene v štiri tematske sklope. Prvih sedem filmov obravnava problem jedrske energije, drugih šest zgodovino in državljanske pravice. Nato bodo na sporedu še filmi povzeti iz modernih slovstvenih del ter filmi, ki govorijo o športu.
Začetek gradnje turističnega navtičnega pristanišča v Sesljanskem zalivu je tik pred zdajci. Devinsko-nabrežinski občinski svet je v petek zvečer soglasno sprejel sklep, v katerem izraža — v mejah svoje pristojnosti — ugodno mnenje o projektu, ki ga je predstavila družba Sistiana Golfo. Projekt, ki zadeva le morski del ureditve Sesljanskega zaliva, se pravi marino, in ki ga je izdelal na tem področju zelo izkušeni genovski projektant Marconsult, je po ugotovitvah občinske gradbene komisije v skladu s splošnim občinskim regulacijskim načrtom, vendar ima nekaj pomanjkljivosti. Te so navedene tudi v sprejetem sklepu: morski vhod v Sesljanski zaliv je zelo tesen in lahko plovilom (zlasti ob vetrovnem vremenu) povzroča težave pri vstopu v zaliv; v projektu je premalo pozornosti za problem pretoka vode v zalivu; predvidena lega pomolov je prečna glede na smer prevladujočega vetra, zato bi bilo vredno poiskati primernejšo rešitev.
Ker se predstavljeni projekt nanaša le na ureditev dela Sesljanskega zaliva, bo za njegovo vključitev v funkcionalno celoto potreben poseben urbanistični načrt, in to še preden bo občina izdala kakršnokoli gradbeno dovoljenje za začetek uresničevanja predloženega projekta. Družba Sistiana Golfo potrebuje takšna dovoljenja za nekatera zemeljska dela v zalivu, občinski svet pa je bil mnenja — in ga je izrazil v dodatni resoluciji — da tudi ta dela sodijo v okvir celovite ureditve zaliva, vključno z urbanizacijskimi in storitvenimi strukturami, zato je župana pooblastil, da naj ne izda nobenega gradbenega dovoljenja, dokler ne bo družba predstavila primerni urbanistični načrt, ki bo jamčil vključitev marine v funkcionalno celoto zaliva.
V razpravi o sklepu in resoluciji, ki ju je predložila odbornica za urbanistiko Rita Contento (KD), so vse svetovalske skupine (z izjemo misovca Qu-adraccija, ki pa se ni udeležil glasovanja) izrazile zadovoljstvo spričo tega prvega uradnega koraka novega lastništva zaliva na poti k njegovi dokončni ureditvi. Zato je tudi razumeti zahtevo po urbanističnem načrtu kot pogoju za izdajo gradbenih dovoljenj v smislu, da se želi občina zaščititi pred morebitno parcialno rešitvijo, ki bi zanemarila preostali, zemeljski del zaliva. Komunisti so z načelnikom skupine Širco in svetovalcem Voccijem podrobno razložili svoje stališče in poudarili, da turistični razvoj Sesljana
danes ne bi bil mogoč, če pretekle uprave ne bi dosledno zasledovale tega cilja. Pač pa so kritizirali dejstvo, da še vedno ni nobenega celovitega načrta za zaliv, kar tudi onemogoča popolno oceno predstavljenega projekta za navtično pristanišče. Prav tako so izrazili zaskrbljenost oziroma dvome v sposobnost sedanje upravne večine, da bi vodila tako velike posege v interesu skupnosti. Socialisti so s podžupanom Caldijem in načelnikom skupine Burgerjem izrazili "previdno" pozitivno mnenje, saj po njihovem mnenju
Zaprta cesta skozi Boršt
Uprava občine Dolina sporoča, da bo glavna cesta, ki pelje skozi Boršt, zaprta prometu od jutri dalje vsak delavnik od 8. do 17. ure zaradi postavitve podzemeljskega električnega kabla družbe ENEL. Dela bodo trajala približno mesec dni in se bodo odvijala pod pogoji, ki so bili obrazloženi in odobreni na zadnjem javnem sestanku v Borštu.
Danes ob 16. uri se bo pričel v prostorih tržaške Pomorske postaje, uro kasneje pa uradno, »Oktoberfest« in s tem tudi teden posvečen sodelovanju naše dežele z Bavarsko. Prvo uro bodo točili pivo zastonj in s tem skušali pričarati ob Jadranskem morje tipično bavarsko vzdušje. Svečanosti se bosta udeležila oba predsednika Josef Strauss in Adriano Biasutti.
S tem ljudskim praznikom se bodo torej pričeli dnevi, ki imajo globljo gospodarsko in politično vsebino, o kateri je včeraj na sestanku s tržaškimi časnikarji govoril šef tajništva bavarske vlade dr. Piler. Obravnaval je tradicionalne stike bavarske dežele, ki šteje 11 milijonov prebivalcev, z našo deželo. Gospodarska izmenjava dosega rekordni obseg, izreden je pomen tržaškega pristanišča za bavarski iz-
na osnovi parcialnih projektov ni mogoče izraziti popolne ocene o prihodnosti zaliva. Načelnica svetovalcev KD Greblo je izrazila nekatere pomisleke tehničnega značaja, sicer pa je poudarila, da še nikdar v preteklosti ni bilo takega soglasja med nameni zasebnika in javne ustanove. Za projekt se je izrekel tudi melonar Baici, ki je pozval k sodelovanju vseh, medtem ko je načelnik skupine SSk Brecelj obžaloval, da je bil predstavljen le načrt za ureditev pristanišča, ne da bi se natančno vedelo, kako bo izgledal celotni zaliv. Kljub temu ga je tudi SSk ugodno ocenila, »nenazadnje, ali celo prevsem zato, ker je iz njega vsaj do neke mere mogoče razbrati, da lastniki nameravajo v zalivu razviti resnično turistično dejavnost«.
Občinski svet je tudi tokrat ponovil dve temeljni zahtevi, s katerima bo moral lastnik krepko računati: da ostane zaliv na voljo za potrebe skupnosti (z javnimi kopališči in podobnim) in da v njem ohranijo mesto obstoječa jadralna društva ter da se njegov turistični razvoj naveže na razvoj celotnega občinskega ozemlja. Župan Brezigar pa je v zaključku razprave ponovil obvezo uprave, da bo imel načrt za Sesljan prednost pred drugimi velikimi posegi in zagotovil, da bodo vsi administrativni postopki v zvezi z njim hitri in povsem razvidni.
voz. Predvsem pa je poudaril politično usmeritev Bavarske h krepitvi deželnih vlad v odnosu do lastnih državnih central in Evropske skupnosti. Stališča in interesi se prepogosto ne strinjajo in obstaja nevarnost, da se vsa Evropa stopi v skupnem loncu povprečnosti, ko bomo delali hrano iz soje in drugih umetnih nadomestkov, namesto da bi pili originalno pivo in vino ter jedli pršut.
Tako ocenjujejo tudi bodočnost in se trudijo za povezavo visoko tehnološko razvite industrije raznih dežel, krepitve prometnih in drugih vezi in ustvarjanja širšega političnega ozračja sodelovanja. V tem okviru je bilo poudarjeno tudi širše sodelovanje v okviru delovne skupnosti Alpe-Adria, ki združuje države in dežele članice pak-
Sloves Trsta v svetu je bil nekdaj trdno vezan na ladjedelništvo in na notranjo opremo ladij. Na tem področju je doma tudi tržaški rojak, arhitekt Franjo Kosovel, na čigar zasluge se je spomnila Tržaška pokrajina. Včeraj dopoldne je bila namreč v nekdanji konjušnici Miramarskega gradu krajša slovesnost, na kateri sta predsednik pokrajine Dario Locchi in odbornik Zorko Harej arh. Kosovelu podelila posebno priznanje za njegovo dolgoletno profesionalno delo. Že leta 1931 je Franjo Kosovel začel sodelovati z zelo znanim arhitektom Gustavom Ru-
ta Nato, Varšavskega pakta, nevtralne in neuvrščene države s ciljem krepitve kulturnih in gospodarskih medsebojnih vezi in ohranjanja značilnosti, za katere v širšem državnem ali evropskem okviru pogosto ni preveč posluha.
Ta načela je v imenu deželne vlade Furlanije-Julijske krajine poudaril odbornik Dario Rinaldi in obravnaval skupni napor za utrjevanje prijateljstva ter omikano vsestransko sodelovanje.
V ponedeljek bodo na Pomorski postaji svečano odprli razstavo »Bavarska - ljudje in dežela«, ki je do sedaj največja te vrste, nato pa bodo ves teden sledile razne prireditve. Predsednik Strauss bo jutri uradno obiskal SR Slovenijo.
Obvestilo vinogradniške strokovne službe KZ
Vinogradnike obveščamo, da nekatere sorte rdečega grozdja dosegajo ugodno razmerje kislin in sladkorja, zato priporočamo, da jih potrgajo. Mislimo predvsem na merlot in kabernet, medtem ko proizvajalcem terana svetujemo, da počakajo s trgatvijo. Čim bo doseglo refoškovo grozdje ugodno razmerje (kislin in sladkorja), vas bomo ob pravem času obvestili.
Stališče KPI o nastalem položaju v Miljah
Po predvčerajšnjem sklepu Pokrajinskega nadzornega odbora, ki je razveljavil vse sklepe miljskega občinskega sveta v zvezi z izvolitvijo župana in odbora, se je včeraj sestala v Miljah svetovalska skupina Liste Fra-usin s pokrajinskim tajnikom KPI Polijem, da je ocenila nastali položaj in sprejela sklepe glede nadaljnjega ukrepanja, Pri tem so predvsem ugotovi-li, da predstavlja odločitev nadzornega organa njeggvo tolmačenje zakonodaje, ki ni edino in nesporno. Lista Frausin in KPI poudarjata, da so se v miljskem občinskem svetu odločili za Postopek, ki ga je Pokrajinski nadzorni odbor razveljavil, samo z namenon, da pospešijo dela za odobritev proračuna in da jih je pri tem podpiralo ugodno mnenje Vsedržavnega združenja občin o zakonitosti takega postopka.
Ocenili so pozitivno dejstvo, da je nadzorni organ hkrati prenesel rok za odobritev proračuna do 30. oktobra, kar bo omogočilo ponovno izvolitev župana in odbornikov ter predložitev osnovnega računovodskega dokumenta. Lista Frausin in KPI ponavljata pripravljenost, da se sestavi napredna uprava na osnovi določnega programa, sprejemata pa tudi oblikovanje »institucionalnega odbora«, sestavljenega iz zastopnikov vseh strank, razen MSI. Če bi pa bili ti dve rešitvi nemogoči, bosta Lista Frausin in KPI poskrbeli za oblikovanje odbora s sodelovanjem neodvisnega socialista Russigna-na in potrjujeta kandidaturo neodvisnega kandidata Claudia Muttona za župana. Ta nam je včeraj v pogovoru izjavil, da njegova kandidatura ne pomeni nobenega iskanja osebne uveljavitve, pač pa le poskus, da se z dobro voljo in zavzetostjo vseh sestavi v Mitjah učinkovita uprava, ki naj bo kos številnim nujnim problemom občine.
Na Tržaškem velesejmu do torka salon »Spazio 4«
Znanstveni Trst ponovno pred širšim občinstvom
»Novi pojmi, novi materiali: nove raziskovalne perspektive v Trstu« je bil naslov okrogle mize, ki je sinoči potekala v konferenčni dvorani Tržaškega velesejma v okviru 4. salona znanstvenega raziskovanja in tehnologije »Spazio 4« (na sliki). Okroglo mizo je vodil časnikar Fabio Pagan, za njo pa je spregovorilo dvanajst raz-pravljalcev. Bolj kot za razpravo v pravem pomenu besede je šlo za nekakšen defile dvanajstih predstavnikov prav tolikih tržaških raziskovalnih ustanov in središč, od Astronomskega observatorija do Tržaške univerze, od Mednarodnega centra za teoretsko fizike v Miramaru do družbe »Sincrot-rone Trieste«.
Poslušalci so med drugim lahko zvedeli, da v laboratorijih razvitega sveta nastaja vrsta novih materialov, ki bodo imeli globoke jn daljnosežne posledice na malodane vseh področjih, oziroma bodo kar zrevlolucionirali našo civilizacijo, kot se je izrazil prof. Rosei z Oddelka za fiziko Tržaške univerze. V Trstu se z raziskovanjem novih materialov že ukvarja vrsta univerzitetnih in drugih inštitutov, priča-
kujejo pa, da se bodo te raziskave dvignile na višjo kakovostno raven čez pet let, ko naj bi začel delovati sinhrotronski svetlobni generator. Kot rečeno, pa je okrogla miza nudila predvsem priložnost za nekakšen pregled tržaških raziskovalnih ustanov in središč, ki so se v zadnjih desetih letih v resnici presenetljivo pomnožli in okrepili, kot je za okroglo mizo ugotovil izredni komisar Raziskovalnega območja Anzellotti.
V okviru salona »Spazio 4« je včeraj dopoldne prav tako v konferenčni dvorani Tržaškega velesejma potekala druga okrogla miza, in sicer na temo »Umetna inteligenca in industrija«. Povedati moramo, da obe ti javni razpravi nista pritegnili posebno veliko ljudi, kot je sploh obisk salona dokaj skromen. Škoda, saj je na njem na ogled marsikaj zanimivega. Salon bo odprt do torka, 6. t. m. Danes ob 17.30 bo na sporedu mnogozvrstna prireditev »Giovani Autori Three Works«, ki jo je pripravila glasbena skupna »II pošto delle fragole« v sodelovanju s Tržaško pokrajino.
Nonet Vitra danes na Opčinah
V	okviru openskih glasbenih večerov bo danes v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 16.30 vokalni koncert, na katerem bo nastopil ženski nonet Vitra iz Ribnice na Dolenjskem. Skupina je nastala pred trinajstimi leti na osnovni šoli v Ribnici, ko so bile pevke še šoloobvezne deklice. V teh letih je nonet rastel in z njim je rasla tudi kvaliteta pevske skupine, ki sodi danes med najboljše slovenske vokalne ansamble. Nonet Vitra je pod umetniškim vodstvom profesorice Bernarde Kogovšek dosegel zavidljivo umetniško raven. Na samostojnih koncertih se predstavlja s širokim repertoarjem vokalne glasbe, ki sega od renesančne polifonije preko črnske duhovne pesmi do slovenske pevske zakladnice, ljudske in umetne, še posebej pesmi iz Ribniške doline ter pesmi drugih narodov. Leta 1983 je nonet nastopil v sklopu Junijskih glasbenih in likovnih večerov, ki jih tradicionalno prireja kulturno društvo Valentin Vodnik v Dolini, kjer je koncert zabeležil viden uspeh. Današnji koncertni spored vključuje izbor pesmi treh pomembnih skladateljev slovenske vokalne glasbe: Marija Kogoja, Rada Simonitija in Radovana Gobca. Med temi so tudi pesmi, ki so jih avtorji izrecno sestavili za skupino, trne Vitra so si dekleta izbrale po izdelovanju suhe robe, ki je značilno za Ribnico. Kot se leskove vitre prepletajo v ribniškem rešetu, se njihovi glasovi prepletajo v ljudski ali umetni pesmi.
N. K.
Praznik grozdja v Podlonjerju
V	Podlonjerju bo danes popioldne v Ljudskem domu v Ul. Masaccio tradicionalni praznik grozdja s sodelovanjem Kabareta Mare Sardi ter Neve in Germana. Odprtje kioskov ob 15. uri. Na sporedu tudi razstava grozdov in nagrajevanje najlepših "špronov".
Včeraj popoldne na Ulici Giulia
Zaradi manjše vsote zabodel svojega znanca
Ranjenec Roberto Croce
Zaradi bornih 150 tisoč lir je včeraj Popoldne mladenič z nožem zabodel »vojega znanca. Do nasilnega dejanja [^ prišlo okrog treh popoldne na Ulici ^iulia v bližini sladoledarne Panciera.
Podatki policije, ki je takoj prihitela na kraj nesreče, so vsekakor do trenutka, ko to pišemo, še zelo skopi, kajti doslej storilca niso še izsledili. Izvedeli smo le, da se je 26-letni Roberto ^roce (tako je namreč ranjencu ime) 12 Ulice Bonomo 3, popoldne sestal s svojim znancem. Zahteval je, naj mu končno vrne posojeni denar. Znanec
se je temu očitno upiral in nazadnje povedal, da mu denarja sploh ne more dati. Beseda je dala besedo in fanta sta se začela divje prerekati in suvati. Dekleti, ki sta spremljali oba mladeniča, ju nista mogli ločiti.
Nenadoma pa je »dolžnik« potegnil iz žepa nož in z njim zabodel Croceja pod levo pazduho. Ranjenec je padel na tla, storilec pa je takoj po tem nasilnem dejanju peš pobegnil s svojim dekletom. Preiskovalci, ki jih vodita podkomisar letečega oddelka Bella in inšpektor Scozzai, napadalca doslej še niso izsledili. Kaže, da sploh še ne vedo za njegovo ime, ali pa ga vsaj niso hoteli izdati časnikarjem, ker so preiskave še v teku.
Croceja je rešilec Rdečega križa takoj odpeljal v glavno bolnišnico. Zdravniki so se najprej izrekli pridržano prognozo, a kmalu se je izkazalo, da njegovo zdravstveno stanje ni posebno hudo. Že nekaj ur potem, ko so mu zašili rano, si je ranjenec toliko opomogel, da je lahko vstal s postelje. Vse kaže, da ga bodo že čez nekaj dni poslali domov.
Preiskovalcem ranjenec vsekakor ni bil v veliko pomoč. Ce naj verjamemo njegovim izjavam, Croce sploh ne ve za ime svojega napadalca, čeprav mu je posodil precejšnjo vsoto denarja — 300 tisoč lir. Polovico mu je dolžnik pred kratkim vrnil, prepir za drugo polovico vsote pa se je žalostno končal z nesmiselnim nasilnim dejanjem.
Prijeten nastop nemškega ansambla Swingin, Fast-food
V veliko veselje gostiteljev - dolinskega zbora in društva Valentin Vodnik - pa tudi zbranega občinstva, je v petek zvečer nastopala v občinskem gledališču v Boljuncu skupina Swin-gin' Fast-Food iz Giessna pri Frankfurtu. V sporedu, ki je trajal skoraj dve uri, je mlada skupina predstavila vrsto uspešnic znanih svetovnih pevcev, pa tudi nekaj skladb članov ansambla. Ob nadvse prijetnem in odrsko izdelanem nastopu je skupina uspela, kljub skromnemu znanju italijanščine, navezati prijeten stik z občinstvom, ki ga je pozdravila tudi v slovenščini. Ansambel je med drugim prisrčno nazdravil članu zbora, ki je praznoval rojstni dan. Upoštevajoč prijateljske stike med »Fastfoodovci«
Kljub bremenilnim dokazom obtoženec dejanje še vedno zanika
Giorgio Valcini obtožen poskusa umora
Namestnik državnega pravdnika Staffa je včeraj zjutraj spremenil odredbo o priporu 34-letnega Giorgia Valcinija v Oporni nalog zaradi poskusa umora očeta, 66-letnega Claudia Valcinija, ki še vedno leži nezavesten na oddelku za °življanje tržaške bolnišnice.
Preiskovalci so včeraj peljali obtoženca v stanovanje v Ul. Don Minzoni 7 (na sliki), kjer se je v četrtek odigrala družinka tragedija. Njihovo upanje, da bo mladi nasilnež na kraju nesreče vendarle priznal svoj zločin, se je vsekakor takoj izjalovilo. Osumljenec je namreč še vedno izredno trmasto vztrajal pri svoji prvotni izjavi, češ da je oče sam Padel v kopalno kad in si tako povzročil nevarne poškodbe.
Fta vprašanja je odgovarjal skrajno previdno; skrbno je pre-tehtal vsako izjavo, saj se je, kot kaže, točno zavedal, kakšne posledice bi lahko imela le ena nepremišljena beseda.
Policija vsekakor ni verjela izjavam Giorgia Valcinija, saj so bile njegove trditve večkrat precej protislovne. Preiskovalci so prepričani, da se je osumljenec divje znesel nad svojim očetom in ga v kopalnici skoro do smrti pretepel. To dokazujejo tudi krvavimadeži na steni. Če bi bilo namreč Claudiu Valciniju spodrsnilo, bi kri ne brizgnila tako visoko in bi se torej umazala le tla.
in dolinskim zborom, je tak trenutek dal celotnemu večeru prijeten pečat domačnosti, ne da bi okrnil kvalitete nastopa, saj Trst ne ponuja preveč priložnosti za poslušanje take glasbe. O dogodku bomo seveda še poročali.
■ Urad za skrbstvo Tržaške občine
je v letošnjem prvem polletju izvedel vrsto posegov, pri čemer je razdelil več kot poldrugo milijardo lir v raznih oblikah. Tako je razdelil 3.032 podpor v skupnem znesku 357 milijonov lir, plačal skoraj 20.000 dnevnih obrokov hrane s stroškom 91 milijonov, 187 družinam je podelil živilske bone za skupnih 46 milijonov. Urad je tudi poskrbel za brezplačno gostitev (ali z delnim prispevkom prizadetih) revežev v javnih domovih, s skupnim izdatkom skoraj 230 milijonov lir, podobno je tudi poskrbel za številne sirote in ostarele. Nekaterim potrebnim posameznikom in družinam pa so razdelili tudi obleko, obutev in gospodinjske potrebščine.
razne prireditve
Vaška sekcija VZPI-ANPI priredi danes, 4. oktobra, v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK OB POIMENOVANJU SEKCIJE PO EVALDU ANTONČIČU. Ob 10. uri odprtje kioskov, ob 16. uri shod z gosti iz pobratenih Gribelj ter z TPPZ P. Tomažič.
Danes, 4. oktobra, bo v Barkovljah procesija rožnevenčne matere božje, po maši od 8. ure. Vabljeni vsi, posebno noše.
Danes, 4. t. m., bosta prof. Tomaž Simčič in Dante Canarella predstavila knjigo Dušana Jakomina »Skedenjska kru-šarca - Servola: La portatrice di pane«. Predstavitev bo ob 11. uri v Domu J. Ukmarja, Ul. Soncini 112.
Krožek N. Colarich priredi danes, 4. t. m., na dvorišču Ljudskega doma pri Korošcih PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Od 18.30 igra ansambel Pomlad.
ZAHVALA
Po pogrebu naše drage sestre in tete
Viktorije Sosič
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ji s svojo prisotnostjo izkazali čast in jo pospremili na njen zadnji dom.
Posebna zahvala župniku g. Žerjalu, cerkvenemu pevskemu zboru in nosi-teljicam sveč in cvetja.
SVOJCI
Opčine, Trst, Melbourne, 4,- oktobra 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Ivana Pasarita
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Krmenka, Trst, 4. oktobra 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Gastoneja Mennuccija
se iskreno zahvaljujemo pevskima zboroma Slovenec in Vasilij Mirk, vsem organizacijam, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, nosilcem krste, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, patru Slejku in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Petru Starcu.
SVOJCI
Kontovel, Opčine, Boršt, 4. oktobra 1987
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
Teota Križmančiča
se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, g. župniku Marijanu Živcu, dr. Vecchietu, profesorjem in dijakom 5. razreda DTTZ Ž' Zois in vsem, ki so nam bili ob strani ob tej težki izgubi.
SVOJCI
Bazovica, Nabrežina, 4. oktobra 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Mirande Zobec por. Kocjančič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na katerikoli način pomagali med njeno boleznijo in v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami.
SVOJCI
Dolina, Boljunec, 4. oktobra 1987
5. 10. 1967
Dragi
5. 10. 1987
Franjo!
Vsaki dan se te z ljubeznijo spominjamo
žena Tončka, Miljeva In Maja
Prosek, 4. oktobra 1987
29. 9. 1977	29. 9. 1987
Mineva 10 let, odkar si nas zapustil dragi
Riccardo Marc
z ljubeznijo se te spominjajo
tvoji dragi
Dolina, 4. oktobra 1987
[	> SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Moltere
ZAGRABITE SGANARELA!
tri komedije, gostovanje SLG Celje
Franco Brusati GALANTNI POGOVORI
igra v dveh dejanjih, SSG, Režija Boris Kobal
Thornton Wilder ŽENITVENA POSREDOVALKA
komedija, gostovanje Drame SNG Maribor
Branislav Nušič SUMLJIVA OSEBA
komedija, SSG, režija Dušan Jovanovič
Bertolt Brecht
MALOMEŠČANSKA SVATBA
komedija, gostovanje Drame SNG Ljubljana
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
drama, SSG, režija Mario Uršič
Milan Jesih PTIČI
glasbena komedija, gostovanje Mestnega
gledališča ljubljanskega
ABONMA V TRSTU
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure in od 16.30 do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265.
ABONMA V GORICI
Vpisovanje abonentov do 19. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
ABONENTI IMAJO PRI PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 L’amico della mia amica, Fr. 1987; r. Erič Rohmer; i. Emmanuelle Chaulet, Sophie Renoir.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Good morning Babilonia, dram., It., 1987, 120'; r. Paolo in Vittorio Taviani; i. Vincent Spano, Greta Scacchi.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Oci ciornie, It., 1987, r. Nikita Mikhalkov; i. Mar-cello Mastroianni, Silvana Mangano.
PENICE - 15.30, 22.15 Scuola di ladri 2, kom., It. 1987; r. Neri Parenti, i. Paolo' Villaggio, Massimo Boldi, Lino Banfi.
GRATTACIELO - 15.30, 22.15 007 Zona' pericolosa, akc., VB 1987; 100'; r. J. Glen; i. Timothy Dalton, Maryan D'A-bo.
EXCELSIOR II - 16.30, 21.45 Giulia e Giulia, It. 1987; r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzetti.
EDEN - 16.00, 22.00 Ouella niniomane di mia sorella, porn., □ □
SLOVENSKO
STALNO..
tUililN* GLEDALIŠČE
Po lanskem velikem uspehu pravljice
OLE LUK
izrecno ponavljamo za naše malčke in njihove mamice danes, 4. oktobra, ob 10.30 v Kulturnem domu v Trstu.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Pla-toon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Wilem Dafoe.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Gli occhi-ali d'oro, It. 1987; r. Giuliano Montal-do; i. Philippe Noiret, Rupert Everett, □
MIGNON - 16.00, 22.15 Ouarto proto-collo, krim.; r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Gian Maria Volonte, Ornella Muti, Anthony Delon.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ricercati, uificialmente morti, vojni.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 15.30, 22.00 Deliria, srh., r. Michele Soavi; i. David Bran-don, Barbara Cupisti, □
RADIO - 15.30, 21.30 Blue Magic, pom.,
□ □
Narodna in študijska knjižnica v Trstu iskreno čestita svojemu dolgoletnemu sodelavcu
arh. FRANJU KOSOVELU ob prejetju priznanja, ki mu ga je podelila Tržaška pokrajina za njegovo ustvarjalno delo v studiu Stuard-Pulitzer Finali.
koncerti
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri. Danes, 4. oktobra, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert NONETA VITRA iz Ribnice na Dolenjskem. Na sporedu pesmi Marija Kogoja, Rada Simonitija in Radovana Gobca.
šolske vesti
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
Sindikat slovenske šole obvešča celo letne suplente v šolskem letu 1981/82, da je zanje razpisan izreden rok za habilitacije. Tozadevne ministrske ordinance so razobešene na Deželnem šolskem skrbništvu. Rok za prošnje zapade 26. oktob-
ra Sindikat slovenske šole obvešča šolnike, da je urad v Ul. Carducci 8, II. nad., odprt vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure, v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
BALETNA ŠOLA prične s poukom jutri, 5. oktobra
Sestanek s starši in učenci bo jutri, 5. oktobra, ob 15. uri.
GALLUS CONSORT Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine
REPENTABOR
glasbeni popoldnevi stare
in sodobne glasbe
Danes, 4. 10. 87
Skladbe Georga Philippa Tele-manna
Repentabrska cerkev ob 18. uri

GLASBENA
MATICA
TRST
Šola Glasbene matice
obvešča, da je urnik pevskih vaj, ki jih vodi Stojan Kuret sledeč:
otroški pevski zbor v torek, 6. t. m., ob 16. uri,
mladinski pevski zbor, v torek, 6. t. m., ob 17. uri
in dekliški pevski zbor v torek, 6. t. m., ob 19. uri
v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
razna obvestila
KD F. Venturini priredi plesni tečaj za odrasle v Domu A. Ukmarja pri Dom-ju. Tečaj, ki ga bo vodil priznani učitelj, bo ob ponedeljkih in sredah od 20.30 do 22.30. Za informacije tel. na št. 812993 ob urah kosila.
Župnija Boljunec vabi danes, 4. oktobra, ob 15. uri, da se okoličani udeležijo maše na Pečah.
KD I. Grbec - Skedenj obvešča, da se prične jutri, 5. t. m. PLESNI TEČAJ, ki bo ob ponedeljkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v društvenih prostorih, Ul. di Ser-vola 124. Vpisovanje in informacije pred začetkom tečaja od 18. do 19. ure.
PD Kolonkovec - Šalita di Zugnano 46 vabi člane pevskega zbora v sredo, 7. t. m., ob 20.30 na pevsko vajo.
V Peterlinovi dvorani bo jutri, 5. t. m., ob 20.30 prof. Jože VELIKONJA iz ZDA govoril o svojih vtisih ob novem obisku v Sloveniji.
Devinsko-nabrežinska občina organizira tečaje angleščine, slovenščine, nemščine, pianole in kitare. Vpisovanje v uradu za stike z javnostjo občine Devin-Nabrežina (tel. 200421 int. 17 od 8. do 14. ure) do sobote, 10. t. m.
Otroški pevski zbor Vigred vabi vse otroke, ki jih veseli petje, jutri, 5. t. m., ob 16. uri v šempolajsko osnovno šolo. Pridite!
ŽPZ Prosek-Kontovel začenja s prvo pevsko vajo, ki bo v sredo, 7. t. m„ ob 20.30 v Soščevi hiši. Z veseljem sprejmemo v našo sredo nove pevke za okrepitev zbora.
Rekreacijski odsek ŠZ BOR sporoča, da bo v sredo zjutraj vadba za starejšo skupino ob 9.45, za mlajšo pa ob 10.45.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 4. oktobra
FRANC
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 11.35 - Luna vzide ob 16.39 in zatone ob 2.20.
Jutri, PONEDELJEK, 5. oktobra
MARCEL
PLIMOVANJE DANES: ob 1.22 najnižja -48 cm, ob 7.58 naj višja 48 cm, ob 14.06 najnižja -36 cm, ob 19.49 najvišja 34 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.57 najnižja -51 cm, ob 8.23 najvišja 54 cm, ob 14.36 najnižja -42 cm, ob 20.27 najvišja 39 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1028,7 mb naraš-
ča, veter 25 kilometrov na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s posameznimi sunki do 40 km na uro, vlaga 48-odstot-na, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Sossi, Jessica Tu-Ijak, Alessia Radovič, Loris Nigris, Valentina Olivetti.
UMRLI SO: 75-letni Guido Zorzut, 78-letni Raffaele Minco, 59-letni Pietro Za-ratin, 38-letna Neva Bradetich, 91-letna Giovanna Bosich, 53-letni Aguilino Ti-nolli, 76-letna Maria Posedel, 83-letna Elena Osswald.
,0,° kino
TRST Ul Mo < i mi
5/
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 4. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - od 8.30 do 13.00 in 13.00 .dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. oktobra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S.
	LOTERIJA				
BARI	1	89	12	75	77
CAGLIARI	84	86	13	31	70
FIRENCE	65	13	70	58	69
GENOVA	52	85	73	72	53
MILAN	24	88	3	49	72
NEAPELJ	40	65	64	47	36
PALERMO	82	34	48	18	64
RIM	48	35	76	44	45
TURIN	11	16	44	21	64
BENETKE	16	69	35	18	32
	ENALOTTO				
12 2 X KVOTE:	1 X	2 X	1	1 2	X
SKD BARKOVLJE
prireja danes, 4. oktobra
PRAZNIK
KARAMALOV
Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in veselo razpoloženje.
Začetek ob 16. uri.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v torek, 6. t. m., ob 20.30 na predavanje profesorice Fedore Ferluge:
PREDKRŠČANSKI
JEZIKOVNI
SUBSTRAT V SLOVANSKIH CERKVENIH PRAZNIKIH
Po dolgem iskanju naslova je vendarle priletela k Sandri in Radu štorklja. Spustila jima je malo
KATRIN
kateri želimo vso srečo v življenju Kolektiv TKB
čestitke
Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
I. de Felszegv «,
lastnik O. BETZ s.n.c.
ARTIKLI
ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST
TRG S. GIOVANNI 6
I. nadstr. - Telef. (040) 767334/5
—	Zastopnik IVOCLAR
—	Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
GROZDJE ZA VINO
na državni cesti 202 med Opčinami in Prosekom pri
kampingu »PLAN DEL GRISA«
ZADNJI DNEVI
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano; prireja ga skupno s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob T-uri izpred sodne palače. Hoje bo skupno od 3 do 4 ure. Cena izleta 12.000 lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 767304).
mali oglasi
Dragi KATJA, IVAN In MATEJ! Ob praznovanju 10. rojstnega dneva vam vsem skupaj zaželimo, da bi vas sreča, zdravje in veselje spremljalo skozi vse življenje sošolci 5. razreda: Jasmina, Irena, Mauro, Tjaša in Mojca. Čestitkam se pridružujejo še Milica, Nadja in Franka.
V ponedeljek, 28. septembra, je praznovala 19. rojstni dan naša draga EMANUELA. Iskreno ji čestitajo oče, mama in sestra Rafaela.
Danes praznuje 10. rojstni dan MATEJ iz Praprota. Vse najboljše ter da bi bil priden doma in v šoli mu želijo mama, tata, nonoti iz Šempolaja in noneti iz Križa, posebno pa Tomaž, ki mu pošilja 10 poljubčkov.
Zveza borcev Boljunec čestita svojemu predsedniku EMILU ZOBCU ob rojstnem dnevu in mu želi še na mnoga leta.
Danes praznuje v Repnu svoj 24. rojstni dan CINZIA ŠKABAR. Da bi bila še vnaprej zdrava, pridna in skrbna ji želijo mož Sergij, otroka Peter in Ivana ter vsi sorodniki.
MLAD slovenski par kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 815701 ob večernih urah.
GOSPA srednjih let išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Tel-280674.
PRODAM lancia beta 2 V 1600 1981, 70.000 km, za 1.400,000 lir. Tel-0481/882317.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje, Stradalta, tel. 0481/882343. Dobava tudi na dom.
ŠTRAJN ALDO - lastnik trgovine "Bazar Dolina" obvešča, da sprejema tudi številke za tedensko žrebanje (Lotto).
PRODAM motorno kolo cagiva 125 ele-fant 2, letnik 1986. Tel. 51853.
PRODAM pet nemških ovčarjev starih 1 mesec. Tel. 0481/34220.
ŠE VEDNO pogrešamo psa, mladega nemškega ovčarja, ki se je izgubil pred mesecem dni v okolici Zgonika-Ce veste kaj o njem, prosimo, da teina št. 412507 ob uri kosila. Čaka vas bogata nagrada.
PODJETJE V GORICI zaposli osebo veščo knjigovodstva in splošnega uradovanja. Pismene ponudbe, pod šifro »Služba«, nasloviti na Upravo Primorskega dnevnika, Ul. XXIV maja L 34170 Gorica.
5.000.000 lir je naš poprečni mesečni zaslužek. Gre za nov, a že uveljavljen in zahteven poklic. Visoko poklicno kvalifikacijo zagotavlja vodilna družba s področja finančnega svetovanja. Za Trst in okolico išče avtoritativne, samostojne in ambiciozne osebe. Zaželene so izkušnje na področju bančništva, zavarovalništva in prodaje. Zahteva se diploma višje srednje šole ali univerze, starost med 25. in 40. letom. Zagotovljena diskretnost. Podroben kurikulum v italijanščini poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Ambiciozen«.
ŠTEDILNIK št. 6 za centralno gretje, bele barve, malo rabljen, zamenjam za manjšega ali prodam. Tel. 226560.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO — Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk; razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
KUPITE SI ali pa naj vam kdo podari dragocen predmet - izdelek visoke bižuterije najboljših designerjev. Našli jih boste v DRAGULJARNI A. B. - UL Foschiatti 9 - Trst. Ta naslov si velja zapomniti.
TUJ TRGOVSKI PREDSTAVNIK išče opremljeno enosobno stanovanje v Trstu ali na Opčinah. Tel. na št. 630685 med 12. in 14. uro.
V ROŽNI DOLINI pri Novi Gorici oddam v najem enosobno stanovanje, 45 kv. m, v bloku s centralno kurjavo. Ponudbe poslati na Adit Ljubljana, Kardeljeva c. 8, 61000 ljubljana, pod šifro »12.000 Din čisto«.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
TRGOVINA
_ _ _
Ideale
G. Foraus
Ul. Settefontane 3/c Telef. 731377 - Trst

sanitarije

vse za ogrevanje in hidravliko
inštalacije in popravila
9
GROZDJE ZA VINO
SUPERORTOFRUTTICOLO — Trg Cagni 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 810321
-'u
12
11
10
44.583.000.— 1.190.000 — 105.000.—
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
.. pijte boljše I!!
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 6
Urednik: BRANKO LAKOVIČ
Kaj menite o prilogi Kri ~k raž?
To je bilo vprašanje, ki smo ga po telefonu zastavili 116 naročnikom našega dnevnika.
Rezultat je več kot obetaven. Presegel je najbolj rožnato pričakovanje. Od 116 naročnikov je kar 57 (ali 49,137 od sto) takih, ki z zanimanjem ali celo z navdušenjem berejo Križkraž. Devet naročnikov (ali 7,758%) je v dvomu, kaj naj bi povedali o prilogi, 50 (ali 43,103%) jih Križkraž ne zanima ali takih, ki jih sploh uganke ne zanimajo.
Torej, čemu razlog ob tem izidu ankete za tak optimizem? Enostavno: Križkraž je izključno ugankarska priloga, namenjena le ljubiteljem ugank in zato ožjemu krogu naših bralcev. In še ogromna večina le-teh že od nekdaj kupuje samo italijanske ugankarske revije (kar je tudi razvidno iz naše mini-ankete).
Resnici na ljubo, že 30-odstotni pozitivni odziv bi presegel že tako optimistična pričakovanja (za specializirane priloge v Italiji je tak odstotek več kot spodbuden...), s Križkražem pa smo krepko presegli to mejo.
Pri tem spodbudnem izidu naše ankete bi se v prvi vrsti zahvalil vsem sodelavcem in osebju v fo-tostavnici, ki so omogočili in omogočajo, da je Križkraž postal zares vaš.
Branko Lakovič
VODORAVNO:
2.	nivo, stopnja, 7. staro grško mesto, 11. razčlenjevalni, razstavljeni, 14. italijanska nikalnica, 15. prislov, 16. plohe, 17. ime ruske plesalke Pavlove, 18. premožna, 19. Primorski dnevnik, 20. Josip Abram, 21. znana sub-retka Lola, 22. it. gledališki igralec (Arnoldo), 23. it. filmska igralka (Biče), 24. izumitelj revolverja (Samueli 25. Ravenna, 26. mesto v SZ, 27. gladke bombažne, volnene tkanine, 28. it. filmski producent (Carlo), 29. kubanski pesnik (Jose), 31. ravnodušen do kulturnih vrednot, 33. žgnsko os. ime, 34. deli dneva, 35. Švedska, Japonska, Avstrija, 36. kača velikanka, 37. Tetovo, 38. rastlinstvo, 39. bet, tolkač, 40. Jernej Roj, 41. Benetke (orig.).
NAVPIČNO:
1.	na sliki, 2. žensko os. ime, 3. veznik, 4. Vicenza, 5. narodoslovci, 6. severnoameriška reka z znamenitimi slapovi, 7. ime film. igralke Ekberg, 8. slavni bivši it. nogometaš (Gigi), 9. ne jaz, ne ti, 10. vojaki, 12. redovnica, 13. pripadniki določene organizacije,
18.	otok v Indoneziji, 19. počasne... živali, 21. daljni ... West, 22. miljsko nogometno društvo, 24. dolarjev... drobiž, 27. špansko mesto ob reki Duero, 28. zimzeleno drevo, 29. občina v tržaški pokrajini, 30. goljufija, 31. starorimski koledar, 32. državne blagajne, 36. čir, ulkus, 38. nežen, droben, tenak, 39. Kambodža, Španija.
V dar knjiga
ZTT!!!
Za vsako objavljeno fotografijo z našim značilnim krajem in s kratko oznako le-tega boste v dar prejeli lepo knjigo ZTT.
(glej stran VIL)
Krog naših sodelavcev se širi!
Smo le pri šesti številki Križkraža, krog naših so-delovcev pa se stalno širi. To pa kaže, da smo vse bolj popularni pri bralcih našega dnevnika.
Kar zalagajte nas s svojimi prispevki, le tako bo Križkraš pester in raznolik!
1.	Kaj je aktinomikoza?
□	infekcija z mikrobom
□	operacija hrbtenice
□	zdravljenje očesne mrene
2.	Kje se je rodil naš književnik Fran Milčinski?
□	v Kranju
□	v Metliki
□	v Ložu
3.	Veper je samec katere živali?
□	divje svinje
□	divje mačke
□	divje race
4.	V kateri disciplini je zaslovel bivši Borov atlet Vojko Cesar?
□	v metu krogle
□	v teku na 10.000 m
□	v deseteroboju
5.	Psevdonim francoskega pisatelja Henrija Marie Beyla?
□	Stendhal
□	Hugo
□	Flaubert
6.	Dreka je vas...
□	v sežanski občini
□	v Beneški Sloveniji
□	na Štajerskem
7.	Kumpanija je...
□	družabni večer
□	ples z meči
□	neapeljska igra
8.	Avtor književnega dela Doberdob?
□	Andrej Budal
□	Fran Detela
□	Prežihov Voranc
9.	Kaj pomeni izraz anomija?
□	pomanjkanje kisika
□	brezpravje
□	razkropitev
10.	V kateri občini je vasica Peč?
□	v sovodenjski
□	v doberdobski
□	v miljski
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno »odlično«. Devet pravilnih odgovorov je »devetica« itd. Pet odgovorov ali manj je seveda ocena - negativna.
Agava — tropska lilijskocvetna razstlina z bodečimi listi in do 10 m visokim s tisočimi opojnno dišečih cvetov. Iz soka brstov se v Mehiki dela vino »pulgue« in rum »mescal«, iz soka listov razna zdravila. Vlakna listov in stebla se rabijo za izdelovanje tkanin in papirja.
Andromaha — žena trojanskega junaka Hektorja, mati Astijanaksa, po padcu Troje najprej žena Neoptolemo-va, nato Helenova; nazadnje se je s sinom Pergamom vrnila v Azijo.
Epakta — v astronomiji lunino število (število dni, ki so na Novo leto potekli od zadnjega mlaja).
Laten — mlajša železna doba (po najdišču La Tene v Švici). V Evropi-zadnjih pet stoletij pr. n.š. s pretežno keltsko kulturo.
Marti — kubanski pesnik in rodoljub. Ubili so ga med bojem za osvoboditev njegove dežele (Jose, 1853-95).
Milet — v starem veku najmogočnejše jonsko mesto blizu zahodne obale Male Azije, ob Meandru. Porušeno 494 pr. Kr. r.
1. JEATS — ALJEHIN
(Keckemeta 1927)
2. MARIČ — GLIGORIČ
(Beograd 1964)
Aljehin je s tiho, a izredno učinkovito potezo, prisi- Kako je Gligorič z eno samo potezo presenetil nalil nasprotnika k predaji? S katero?	sprotnika, tako da je slednji takoj predal partijo?
VODORAVNO
1. hvala (angl.), 7. ime film. igralca Redforda, 8. los (it.), 9. Ravenna, 11. Unione lavoratori,. 12. tvoj (nem.), 14. uho (angl.), 15. smuči (angl.), 16. Roksan-da Njeguš, 17. prav tako, skratka (angl.), 18. dolžnost (it.).
NAVPIČNO
1. žalost, žalovanje (nem.), 2. Nizozemska (angl.), 3. ameriška radijska družba, 4. potreba, pomankanje (angl.), 5. Karlo Rupel, 6. tolkač pri bezbolu (angl.), 10. duše (it.), 13. severnoitalijanska knežja rodovina, 17. Ivan Vurnik.
V oklepaju so označene okrajšave nem. (za prevod v nemščino), angl. (za prevod v angleščino), it. (za prevod v italijanščino) itd.
Trianon — dva gradiča v parku Versaillesa (Veliki in Mali Trianon).
ANAGRAM	(šm)
(Naš košarkarski delavec)
Za košarko vdan je dan in noč
LEK pri njemu poslednja je pomoč
NAJ bolezen izpodbijeta volja in moč,
TE so volje prijatla iskrenga,
ki za ŠOTOR
nima smisla nobenega.
	
REBUS	4,5
hb
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovali:
Igor CANCIANI, Duško JELINČIČ, Marjan KEMPERLE, Mario MAGAJNA, Tom MARC, Aleksander MUŽINA, Jože PETELIN, Mario ŠUŠTERŠIČ, Alfred ŠVAGELJ.
Ilustrator: Barbara BONETA.
1		2	3	4	5	6	7		8	9	10	11		12	13	14	15	16	17		18	19	20	21
		22							23				24		25						26			
27	28		29					30		31				32		33				34		35		
36		37		38					39		40				41		42				43		44	
45			46		47					48		49				50		51				52		
53				54		55					56		57				58		59				60	
61					62		63					64		65				66		67				
68						69		70					71		72				73		74			
		75					76				77			78		79				80		81		
82	83				84			85		86					87		88				89			
90				91										92										
VODORAVNO:
1. argentinski nogometni as,
12.	naš tednik,
22.	širok maškeradni plašč ali obleka,
23.	splošna smer, tendenca statističnega pojava,
25.	fr. filmski režiser (Roger),
26.	elegantne in izobražene ženske,
27.	Kutina,
29. vrste trajnejših mesnih izdelkov,
31. vnetje sluznice dihal,
33.	kopač, pridelovalec soli,
35.	roževinast ali koščen izrastek na glavi,
36.	težko strelno orožje,
38. it. pevec Zero,
40. strah in trepet divjadi,
42. mlajša železna doba,
44.	znak za kem. prvino rutenij,
45.	mesto v SZ ob Oki,
47. reka v Piemontu,
49. država v Aziji z glavnim mestom Katmandu,
51. prebivalec dveh evropskih držav,
53. otet,
55. je lahko vodna ali strupena,
57. z velikimi kepami,
59. konju... pukati žimo iz repa,
61. prebivalec azijske države,
63. ukazati,
65. ničev, ničeven,
67.	odličen slovenski telovadec (Miro),
68.	kdor roti,
70. končati,
72. mil,
74.	ime it. pevke Pavone,
75.	stari prebivalec Italije,
77. tuje žensko ime,
79. nacija,
81.	sukanec,
82.	znak za kem. prvino tulij,
84.	napis na križu,
86. samoglasniki,
88. tuje žensko ime,
90.	naziv,
91.	protiutežnost,
92.	slavna rodbina graditeljev gosli v Cremoni.
NAVPIČNO:
1.	delati izpit za doktorski naslov,
2.	Ernest Dichter,
3.	velika domača ali divja ptica,
4.	ime film. igralca Sharifa,
5.	v starem veku mesto ob Meandru,
6.	tropska rastlina,
7.	ruska bojarska rodbina,
8.	Daley Thompson,
9.	rimsko mitološko podzemlje,
10.	znana film. igralka (Patricia)
11.	naš književnik Aškerc,
13.	Orazio Vecchi,
14.	naselje,
15.	predmet religioznega čaščenja,
16.	Interjev mestni tekmec,
17.	ni profesionalec,
18.	Anton Dolinar,
19.	pomladanski, mlad,
20.	uboj,
21.	urediti s predpisi ali zakoni,
24.	ga... plačamo neizkušenosti,
28.	bikoborec,
30. nanašajoč se na etapo,
32. naša vas,
34.	naš pesnik, pripovednik in dramatik (Alojzij),
37.	premikati se čedalje počasneje,
39. usten, ki se tiče ust,
41. malopriden, malovreden človek,
43. el. enota prevajanja,
46.	delati koga lenega,
48. sad s trdo lupino,
50. s praznim trebuhom,
52. delavec... ob meji,
54. nogometaš Rome,
56. pergamski kralj,
58. je lahko tudi finančna,
60. francoski filmski režiser (Jacgues),
62. mehanizem za vžig naboja v puški,
64. Odisejev otok,
66. kaos, zmešnjava,
69.	drobiž od dolarja,
71. irska nacionalistična organizacija,
73. blazni, prismojeni,
76.	it. Rdeči križ,
78. kot, kakor v nemščini,
80. slovenski diskalceat in pesnik,
83.	izum na pdl,
85.	Ingemar Stenmark,
86.	Vasja Predan,
87.	italijanski,
89. znak za kem. prvino natrij.
Spodnje besede razporedite v 5 magičnih likov
AGAVA - ANODA - AREST
-	ATAKA - ATENE - A V ARI ENAKO
IKONA
KANIN - KODAK
LOTAR
MALIN
NASAD - NAVAL - ORANO
-	OSAKA - OVITO RAMON
SILOS - SLANA
UTRINKI
Mladost je čudež: naredi iz ene rože vrt, iz ene solze pekel in iz ene ljubezni kraljevstvo brez meje.
Zjutraj je življenje močnejše.
Vse resnično lepo in dobro je vedno poceni.	(a-r)
1									
2									
3									
4									
5									
6									
7									
8									
9									
10									
11									
12									
13						•			
14									
V temnejših poljih dobite pregovor
1.	če se vpišeš, jo moraš plačati
2.	namesto pete prestave na nekaterih avtih
3.	razstavljeni predmeti
4.	o njej sta pisala Evripid in Racine
5.	okusen, lep na pogled
6.	izhajajo dvanajstkrat na leto
7.	ima motor in dve kolesi
8.	z istim imenom
9.	zastopajo državo na tujem
10. škrat, ki nam večkrat ponagaja
.11. ukvarja se z biznisom
12.	Tržačanom so skoraj sosedi
13.	nezaupanje v zmago
14.	vidna plat
B N A S J V C E J T Č I A N R A K E S P I Č
I P M A C T B R R P P A L H B O R R E T I Ž
R E S B A A G V N Š K O H O N L A K I Č O M
T L T E U Č T D A J T Š U E Š K
0	L K D
1	R
E B C R U A P K I I N N A V D E E J R A P Č
Po abecednem redu spodaj navedena imena naših družbenopolitičnih mož so v liku pomešana v vseh osmih smereh (vodoravno, navpično, diagonalno, naprej in nazaj). Ko boste uokvirili vse, vam bo ostalo še 15 črk, ki tvorijo besede angleškega reka.
BUDIN	JEVNIKAR	RACE
CEJ	KALAN	SAMSA
CUPIN	KAPIČ	SPETIČ
ČERNO ČOK DOLHAR	KOŠUTA LOKAR	SVETINA ŠTOKA
GRBEC	PAHOR	ŠVAB
HAREJ	PREDAN	TERPIN
ISKRA	PRIMOŽIČ	TUTA
JAMAR SFERA JEDRO NAREK A T I K A ZAPOR KRAVA PADAR ŠPICA VOLNA MRENA
Prvo črko vsake besede zamenjajte z novo črko in dobili boste besede novega pomena.
Vse prve črke (vstavljene seveda) navpično vam dajo ime zdravilne rastline, (a-r)
Po rešenju besede označene s št. 1 naj reševalec najde vse druge (38 črnih polj)
VODORAVNO
1. dati komu, 7. začetek snage, 9. mazilo, 10. začetek nravi, 11. med kolesi, 13. proga, 14. »omaškarati«, 16. satan, 18. ven, 19. Grčija, 20. žival, 22. registracija vozila, 25. mutast, 26. rusko moško ime, 27. Ancona, 28. 100,
29.	dacar, 31. žensko krilo, 33. merilo časa, 34. hektar,
35.	dva asa, 36. plovec, 41. pritrjen na morskem dnu, 43. domača točilnica, 45. znova čez celo pokrit, 47. strnišče, 48. stavba, 50. Brindisi, 51. doba, vek, 52. Koroška, 53. močna igr. karta, 54. oljnata barva, 55. nadevki za potice, 56. visok pevski glas.
NAVPIČNO
1. lastniški, 2. oddajati glas vetra ali listja, 3. iz nje se peče mlačev kruh, 4. Jeroboam na koncu, 5. spletka, 6. liho število, 7. slogi, 8. nula, 11. ošaben, 12. žensko ime, 15. mala igra, 17. december, 20. partizanski glasonoša,
21.	naš pisatelj, 23. turščica, 24. nemška pritrdilnica, 30. skupaj zbirati, 32. kraj v vzh. Istri, 34. punski vojskovodja, 37. krvavo barvana, 38. vihar, 39. poklon, 40. jug. polotok, 41. ječa, 42. absolutno, 43. dom. žival, 44. pičla svetloba, 46. naše mesto, 49. naplačila, 52. knock out.
SLOVENSKI PREGOVOR
Besede iz spodnjega spiska morate s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik križanke. Polja, ki ločijo besede med seboj, so že vrisana v lik.
Črke, ki pridejo na oštevilčena polja, s pomočjo številk prenesite v polja pod križanko. Tam boste po končanem reševanju prebrali slovenski pregovor.
10 črk: AVREOMICIN
9 črk: ADSORBENS - EKSTERIER - FRANKFURT -RADIRANKA
8 črk: EINSTEIN - RAKOVICA - SIBIRIJA - STRNA-DEK
7 črk: ETRURCI - NINORSK - STRITAR - TARTINI -TARTRAT - TRIANON
6 črk: DARIAN - EPAKTA - FREZAR - OPARIM -SIROTA - TANTAL
5 črk: ALOST - ANTAR - IRIDA - KANTA - KIRKA -KREDO - LOGAN - REBRO - RENIS - TESLA - TUJEK
4 črke: AKIS - ANET - ANSA - ARAK - CENT -GARE - IRAK - IRKE - MUNI - OPAT -OSSA - RITT - RIBI - TONI
3 črke: ANA - ATA - BOR - BRA - CAR - ELI - IKT -LED - NIT - OMI - ONO - TAK - ZOO
2 črki: Dl - OR - RC
ANAGRAM V STAVKU
(a-O
DO PRAGA so prišli in tu so jih v jutranjih urah polovili.
V kateri vasi na Tržaškem?
				14									
													
									5		15		
		3					11						
	8				12								
									16 i				
13											17	6	
													
						4							
							18			10			
9												2	
			1										
													
								7					
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13
KRIŽKRAŽ6 -- V.
Spodnje besede vstavite v lik (vodoravno in navpično). Pomagajte si z besedo že navedeno v liku.
2 ČRKI: IB - IK - KI - OT - RO - SR 3 ČRKE: ČAS - LAS 4 ČRKE: IGOR - OSLO - PIKA - SKOK 5 ČRK: ORATI - PRATI - ROBOT - SRAKA 6 ČRK: OPČINE
ANAGRAM		ANAGRAM
(tržaška četrt)		(naša vas)
BOR		KLOTO,
VELJAK		VEN!
(ar)		(ar)
		
UTRINEK		
Ljudje, ki prodajajo slabo blago, zelo kričijo in vse drugo poni-		
žujejo.		(a-r)
KOLIKO MIŠK JE NA PODSTREŠJU?
KATERA POT JE PRAVA?
% v ^				NAPLAClLA		
S£STAVH. LAKO		PODVRŽEN OPERACIJI	SREDOZEMLJE		SRBSKA REVIJA	NAPAD, NASKOK
ŽENSKO IME						
STRUPEN BOJNI PLIN						
VRSTA DETELJE						
ORIGINALEN V ZAČETKU				PRIZIVI V SREDI	OZIRALNI ZAIMEK	
ŽGANICA						
ODREZKI						SHAKESPEA- ROV JUNAK
V STAREM RIMU HIŠNI BOGOVI					IME PISATEUA ANDRICA	
IME RUSKE PLESALKE PAVLOVE				ITALIJA IN ŠPANIJA REKA V SIBIRIJI		
PRISTANIŠČE V LIGURIJI						
ANTONIO CAN0VA			TRŽAŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO			

Junak
»Mladenič, s katerim se mislim poročiti, mora biti pravi junak. Ničesar in nikogar se ne sme bati!« je reklo dekle.
»Hudirja,« je odvrnila prijateljica, »saj vendarle nisi tako grda!«
Na univerzi
Univerzitetnik je pred pomembnim izpitom.
»Mladenič, zelo bledi ste videti. Vas je morda zajela trema in se bojite mojih vprašanj,« je univerzitetnika nagovoril profesor.
»Ne, bojim se svojih odgovorov!«
Jež
Zakaj je jež vedno tako zaskrbljen?
Ker je stalno...na trnih.
V norišnici
V norišnici je še kar velik bazen. Tone se vrže v vodo (bazen je tokrat zares poln...) in reče:
»Čudno, da voda ni sladka, saj sem vanjo vrgel dve peščici sladkorja!?«
»Verjetno si jo pozabil pomešati,« mu odvrne Pepi.
Na sliki vidimo staro kraško hišo v Briščkih z značilnim gankom, lesenim pokritim balkonom. Pri spodnjem vhodu v kuhinjo je kamnita klopca. Danes je hiša popolnoma obnovljena.
Fotografijo in tekst nam je poslal Rado Šušteršič iz Trsta.
V dar kniga ZTT !!!
Za vsako objavljeno sliko na eni izmed naših prihodnjih številk priloge boste v dar prejeli knjigo ZTT. Fotografije naj bodo po možnosti črno-bele in naj bodo opremljene s krajšim tekstom vsebine na sliki. Fotografij (četudi neobjavljenih) ne bomo vračali.
Prispevke pošljite na naslov:
PRIMORSKI DNEVNIK. Križkraž, Ul. Montecchi 6 — 34137 TRST (ITALIJA).
NASLOVNA STRAN: KRIŽANKA Z NAŠIM KRAJEM. 1. M, 2. raven, 7. Argos, 11. analitični, 14. no, 15. tudi, 16. nalivi, 1, 17. Ana, 18. bogata, 19. PD, 20. J. A., 21. Falana, 22. Foa, n, 23. Valori, 24. Golt, 25. RA, 26. Riga, 27. serži, i, 28. Ponti, 29. Marti, p, 31. filister, 33. Alma, 34. ure, 35. SJA, 36. udav, 37. TE, 38. flora, i, 39. kij, 40. J. R., 41. Venezia. Na sliki = Matajur.
STRAN II.: NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. infekcija z mikrobom, 2. v Ložu, 3. divje svinje, 4. v deseteroboju, 5. Stendhal, 6. v Beneški Sloveniji, 7. ples z meči, 8. Prežihov Voranc, 9. brezpravje, 10. v sovodenjski.
ŠAHOVSKA PROBLEMA. 1. problem: 1. ...Kh5; 2. Df6: hlS mat. 2. problem: 1. ...Tb3 in beli se je pred neizbežnim matom ali izgubo materiala takoj vdal.
ANAGRAM. LEK NAJ TE ŠOTOR = Renato Štokelj.
REBUS. BE las T ena = Bela stena.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. thanks, 7. Robert, 8. alce, 9. RA, 11. UL, 12. dein, 14. ear, 15. ski, 16. R. N., 17. item, 18. dovere.
STRAN III.: KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. Diego Maradona, 12. Novi Matajur, o, 22. domino, 23. trend, 25. Vadim, 26. dame, 27. KT, 29. salame, 31. katar, 33. šolar, 35. rog, 36. top, 38. Renato, 40 lovec, 42. laten, 44. Ru, 45. Orel, 47. Tanaro, 49. Nepal, 51. Nemec, 1, 53. rešen, 55. sopara, 57. kepat, 59. repati, 61. Iranec, 63. veleti, 65. ničen, 67. Cerar, 68. rotilec, 70. nehati, 72. nežen, 74. Rita, a, 75. Italec, n, 77. Lara, 79. narod, 81. nit, 82. Tu, i, 84. INRI, 86. vokali, 88. Verena, i, 90. ime, 91. antisepsa, 92. Stradivari. REBUS. Vol K SV oje ME sol IŽ et U jež RE = Volk svoje meso liže, tuje žre.
STRAN IV.: 5x5. l.lik: Nanos - Avari - naval - orano - silos. 2. lik: enako - Nanos -anoda - kodak - Osaka. 3. lik: Kanin - ataka - Nanos - ikona - nasad. 4. lik: slana - Lotar - Atene - Nanos - arest. 5. lik: Ramon - agava - malin - ovito - Nanos.
PREGOVOR. 1. članarina, 2. overdrive, 3. eksponati, 4. Andromaha, 5. estetičen, 6. mesečniki, 7. motocikel, 8. soimenjak, 9. diplomati, 10. tiskarski, 11. poslovnež, 12. Videmčani, 13. defetizem, 14. zunanjost. Rešitev = Človeka ne smemo soditi po videzu. PUZZLE - NAŠI DRUŽBENOPOLITIČNI MOŽJE. Rešitev = Blebetač je berač. DVOJNI LOGOGRIF. Rešitev = tavžentroža.
STRAN V.: SKRIVNOSTNA KRIŽANKA ZA SPRETNEJŠE. 1. izročiti, 7. sn, 9. maža, 10. nr, 11. os, 13. tir, 14. ošemiti, 16. hudič, 18. vun, 19. GR, 20. kozel, 21. C, 22. imatrikulacija, 25. nem, 26. Igor, n, 27. AN, 28. sto, 29. carinar, k, 31. kikla, 33. ura, 34. Ha, i, 35. AA, z, 36. brodar, 40. I, b, 41. zasidran, 43. osmica, 45. prekrit, 47. strn, 48. palača, 50. BR, 51. era, 52. Korotan, 53. as, 54. lok, 55. orehi, 56. alt,
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA. FREZAR - OSSA - RAKOVICA - RITT - ADSOR-BENS - BRA - NIT - EINSTEIN - KREDO - TARTRAT - OPARIM - IRIDA - MUNI -IKT - TUJEK - IRKE - CAR - ARAK - TARTINI - RC - ANTAR - IRAK - LOGAN -ANET - ELI - EPAKTA - DNO - BOR - DARIAN - NINORSK - TESLA - SIROTA. Rešitev slovenskega pregovora = Klin se s klinom zbija.
ANAGRAM. DO PRAGA = Gropada.
STRAN VI.: KRIŽANKA. Slon - kos - top - kost - OPERA - a - laket - r - tabor - t - da -Udine - osa - ER.
LINOTIPIJA. Opčine - o - sraka - SR - las - pika - ot - robot - Igor - ki.
ANAGRAM. BOR VELJAK = Barkovlje.
ANAGRAM = KLOTO, VEN = Kontovel.
STRAN VIL: SLIKOVNA KRIŽANKA. P - Romana - iperit - medena - ori - k - žitika -urezi - lari - L - Ana - IE - Genova - A. C. - Bor. Na sliki = Primož Ulaga.
STRAN VIII.: SLIKOVNA KRIŽANKA. Kos - ME - olikana - n - oltar - Jana - ki - Er -vmes - A - romi - t - Jeruzalem - črno - drogerija - E. E. - k - oj - ataka - empir - Varna -v - k - bera - Šved - visoka -1. T. - čelat - Dalila - i - ica - etimologi - n - terorist - Aca -Arizona - O. V. - ran - Amis - 1 - nasilne - Ant - čep. Na slikah = Ajdovščina, Peč.
BERI
PMMOnSKi
DNEVNIK
SLOV.
PISATELJ
(FRAN)
ROVIGO
AFRIŠKA
DRŽAVA
GRŠKA	NAPLAČILO,
ČRKA	NADAV
JERUŠALAJIM
MEDMET
KLICANJA
NASKOK,
NAPAD
PRIVRŽENEC
RELATIVIZMA
SESTAVO.
LAKO
flEJA
KONJ
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
MESTO
V
KANTONU
VALAIS
KRALJ
KRIŽKRAŽ	V
JE NAS	IZGUBLJENEM
POLOŽAJU
SKORAJ
ISTE
KRIŽKRAŽ ZA PROSTI C AS
PTIC
PEVEC
MESSINA
KLAVIRJU
PODOBNO
GLASBILO
PLEMIČI,
PLEMENITAŠI
ŽENSKA
LEPEGA
VEDENJA
FOTO;
MARIO
MAGAJNA
ŽRTVENIK
PRIJETEN
VONJ
SLOV.
ŽENSKA
REVIJA
OZIRALNI
ZAIMEK
KEM.
SIMBOL
ZA
ERBIJ
MED
ENIM
IN
DRUGIM
»POTUJOČE«
LJUDSTVO
PORAVNAN
DIVJE,
KISLE IN SLADKE JEDI
NI
BELO
ENGELBERT
ENGEL
CESARSTVO
V
FRANCIJI
VELIKAN
ZBIRKA
ŠTIRI
NA
KONCU
MESTO
V
BOLGARIJI
BERI
NOVI
MATAJUR
LJUDJE
BREZ
DRUŽBE
MOŠKO
ŠKOTSKO
KRILO
JE
TUDI
INGEMAR
STENMARK
NASPROTNO
OD
NIZKA
NASILJE
IVAN
TAVČAR
TURŠKI
NASLOV
KDOR
IMA
VELIKO
CELO
SAMSONOVA
LJUBICA
SO LAHKO GLASBE
IVAN
CANKAR
POMENOSLOVCI
KRAVICA
EMILE
ZOLA
DARUJ ZA SKLAD M. ČUK
PRIVRŽENEC
TERORJA
DRŽAVA
V
ZDA
Z
GLAVNIM
MESTOM
PHOENIX
KNJIŽEVNO
DELO
JUG.
KOŠ.
TRENER
NIKOLIČ
C RA11_____________________________
9.00	Risanka: Sette bambini in citta
9.25	Maša
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli, r. Alberto Pinzuti)
13.00	Dnevnik - ob enih (pripravil Beppe Breveglieri)
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Lino Banfi, r. Gianni Boncom-pagni)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta
18.55	Variete: Domenica in... (2. del)
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Little Roma (Ennio De Concini, r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Maria Fio-re, Claudio Amendola, Elena So-fia Ricci, 4. del)
21.55	Športna nedelja (pripravil Tito Stagno)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2__________________|
9.00	Dokumentarec: Everest
10.20	Koncert Roberta Vecchionija
11.15	Risanka
11.30	Film: Assassinio sul palcosceni-co (krim., VB 1965, r. George Pollock, i. Margaret Rutheford, Ron Moody)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Nanizanka: Blondie
15.35	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes jahanje in kolesarstvo
17.00	Variete: Improvvisando
17.55	Film: Erasmo il lentigginoso (kom., ZDA 1965, r. H. Koster, i. James Stewart, Brigitte Bardot)
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Rubrika: La partita diventa spet-tacolo
21.30	TV film: Oro sommerso (r. Dick Lowry, i. Brooke Shields, Burgess Meredith)
23.00	Dnevnik in vreme
23.15	Inf. oddaja: Protestantizem
23.40	Aktualno: Laboratorio vivente
RAI 3	j
14.30	Šport: tenis - finale Grand Prix (neposredni prenos iz Palerma)
16.35	Filmske novosti
16.45	Film: Attacco piattaforma Jenni-fer (dram., VB 1980, r. Andrew V. McLaglen, i. Roger Moore, James Mason, Anthony Perkins)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.10	Športna oddaja: Domenica gol (pripravil Aldo Biscardi)
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Glasbena oddaja: Pokerconcerto (vodi Daniele Piombi, prenos iz dvorane Charleston v Turinu)
20.30	Nanizanka: F.B.I. oggi - II bu-reau (r. Virgil Vogel, i. Mike Connors, Joseph Gali, Carol Pot-ter)
22.00	Dnevnik
22.10	Nanizanka: 1 professionals - Pro-teggete Annie (i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis .Collins)
23.00	Deželna nogometna prvenstva 0.30 Dnevnik - zadnje vesti
fg' RTV Ljubljana_________________
8.00	Videostrani
8.10	Otroška oddaja: Živ žav
9.15	Nadaljevanka: Dr. Who - Maščevanje pločevincev (9. del)
9.40	Nadaljevanka: Mesto kot Aliče (pon. 3. dela)
10.30	Glasbena oddaja: Ptuj 87 (2. del)
11.35	Na zvezi (pon.)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Videostrani
14.30	Nadaljevanka: Mrtve duše (po istoimenskem romanu N. V. Gogolja, 5. del)
15.55	Film: Čez široki Missouri (vestern, ZDA 1952, r. William A. Wellman, i. Clark Gable, Ricar-do Montalban)
17.10	Poročila
17.15	Informativna oddaja: Slovenci v zamejstvu
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris
18.45	Risanka
19.00	Kino
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: To ni moje življenje, to je samo začasno (1. del)
20.55	Rubrika: Zdravo
(ji) TV Koper__________________
14.00	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Film: Cimitero senza croci (vestern, r. Robert Hossein, i. Miche-le Mercier, Robert Hossein)
16.45	Dok.: Življenje znanstvenika
18.00	Šport: Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo, Bosna-Zadar
19.00	Nadaljevanka: La terza vita
20.30	Informativni tednik: Sedem dni -
Tednik zunanje politike
21.00	Film: Neve rossa (krim., r. Nic-holas Ray, i. Robert Ryan, Ida Lupino
23.00	Košarka: jugoslovansko prvenstvo, Bosna-Zadar (pon.)
Za oddajo SLOVENCI V ZAMEJSTVU na RTV-Lj ob 17.15 je dopisnik ljubljanske televizije Igor Gruden v sodelovanju s snemalsko ekipo Agencije Alpe Adria pripravil zanimiv prispevek o beneški tovarni smučarskih palic in športne obutve BE-NECO.
rgj CANALES
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanki: Mississip-pi, 10.55 Glitter
11.50 Informativni tednik: Punto 7 - Una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.30	Rubrike: Fans Club, 15.20 Tu come noi, 16.55 Parole d oro, 17.40 OK Bimbi, 18.25 Incontri ravvicinati, 19.00 Forum, 20.00 Tra moglie e marito vip
20.30	TV film: Amerika (4. in zadnji del)
22.30	Tednik: Tv Tivu
23.45	Šport: golf
0.45 Nanizanka: Gli intoc-cabili
m RETEOUATTRO
8.00 Nabožna rubrika
8.30	Film: I cospiratopri (dram., VB 1960, i. Robert Mitchum)
10.15 Rubrika o modi: II Gi-rasole
10.45	Film: Tempeste sul Congo (pust., ZDA 1953, r. Henry Hatha-way, i. Susan Hay-ward, Robert Mitchum)
12.00	Nanizanki:	Vicini
troppo vicini, 12.30 Mi benedicapadre
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer, 19 00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Cleopatra (zgod., ZDA 1963, r. Joseph Mankiewicz, i. Elizabeth Taylor, Richard Burton, 1. del)
22.15 Rubrika: Cinema e Co.
22.45 Film: Paper Moon (kom., ZDA 1973, r. Peter Bogdanovich, i. Ryan 0'Neal, Tatum 0’Neal)
0.45 Nanizanki: Shannon, 1.3511 Santo
ITALIA1_________
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, II grande sogno di Maya
10.30 Nanizanka: I gemelli Edison
11.00 Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Športna rubrika: Ame-ricanball
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Nan.: Streethawk
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risanke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem
18.50 Risanke: Gli amicicer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30	Film: Superman III r. Ric-Chris-
topher Reeve, Richard Pryor)
23.00	Nanizanke: Cin Cin, 23.30 Giudice di notte,
24.00	La strana coppia, 0.30 Čari professori,
1.00	Signore e signori buonasera, 1.30 Ai confini della realta
EPJEli TELEPAPOVA
13.30	Film: II ratto delle Sabine (pust., It. 1961, r. Richard Pottier, i. Roger Moore)
15.00	Rubrika: Maria Pia
16.00	Zdravstvena rubrika: Ronefor terapia
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I predatori dellidolo d'oro
18.30	Film: Certo, certissimo anzi probabile (kom., It. 1969, i. Claudia Car-
(pust., VB 1983, hard Lester, i.
dinale, Catherine Spaak)
20.30	Film: Miseria e nobilta (kom., It. 1954, r. Mario Mattoli, i. Toto, Sopiha Loren)
22.30	Športna oddaja: Fuori gioco
23.30	Film: II ragazzo del ghetto (kom., 1977, r. Steve Gethers, i. Dolph Sweet)
1.00 Nanizanka: Delphi Bureau
TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: The Great Detective
13.30	Variete in kviz
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Variete: Lady Magic
19.00	Športne vesti
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	TV film: Racconti ita-liani
22.30	Nanizanka: Sherlock Holmes
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
C iffr TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled deželnega tiska; 9.55 Glasbenb skice; 10.15 Mladinski oder: Emil in detektivi; 10.40 Praznična matineja; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Poletni variete: Radio oddih (pon.); 12.30 Glasbene skice; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Glasbene skice; 15.00-19.00 Nedeljski zbornik: šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.00 Glasbena oddaja: 17. festival Števerjan '87 (nastopajo ansambel Podravci iz Ormoža, Laški instrumentalni kvintet ter ansambel Ivana Kosca iz Cerknice); 16.00 Šport; 17.55 Mi in glasba: Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe (neposredni prenos iz repentabrske cerkve).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke;
9.05	Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih;
17.05	Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Humoreska tega tedna: Dolina miru (Janko Lavrin); 18.25 Iz komičnih oper; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20-24.00 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 10.00 Otvoritev; 10.10 Sosednji kraji in ljudje, na današnji dan, servis, reportaže in intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Ma rika in Drejče; 14.35 Glasbena oddaja ih tedenska lestvica Radia Koper: Vročih 10 (vodi Iztok Jelačin); 15.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Informativna rubrika: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov, nato Nedelja na športnih igriščih;
19.00	Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonije; 7.35 Prisrčno vaši; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Made in JU; 15.30 Bazar;
16.00	Popevka tedna; 16.00 Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High power;18.00 Glasba; 18.00 Glasbene novosti; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val; 12.40 Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00-
20.00	Športna nedelja z reportažami in komentarji z igrišč; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
H
Illlll
___________,
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi

	
			
ii

A : , .h '.
£ RAI 1______________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Risanka
16.45	Nanizanka: Emil
17.35	Aktualno: Osmi dan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: lo, a modo mio (vodi Gigi Proietti)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Amadeus (biog., ZDA 1984, r. Miloš Forman, i. Tom Hulce, F. Murray Abraham)
23.10	Dnevnik
23.25	Dokumentarec: Sodobni umetniki - Attilio Pierelli 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	1
11.05	Inf. oddaja: Laboratorio infanzia
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nanizanka: Guando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: Gringo, getta il fucile (pust., Šp. 1966, r. Joaguin Luis Romero, i. John Richardson)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Baciami strega
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	TV film: Pet vznemirljivih zgodb - La ragazza con gli occhiali neri
22.15	Dnevnik - nocoj
22.35	Kviz: Il milionario (vodi Jocelyn)
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Nočni film: Via degli specchi (dram., It. 1982, r. Giovanna Gag-liardo, i. Nicole Garcia)
rA ra| 3
15.00	Šport: kolesarstvo (prenos iz Rie-tija), atletika (prenos iz Petteni-ga), Supermare Cross (prenos iz Marine di Tortora), EP v motociklizmu 500 ccm (prenos iz Mu-gella)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Guilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanščina in Italijani danes v svetu -Povratek (pripravil Ignazio Bal-delli, r. Aldo in Antonio Vergi-ne)
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni (vodijo Sandro Benvenuti, Aliče in Ellen Kessler)
22.25	Dnevnik
21.30	Športna oddaja: Ponedeljkov pro ces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.15 Deželne vesti
RTV Ljubljana_____________
10.00	TV mozaik. Zrcalo tedna
10.20	Matineja. Film: Poljsko cvetje (dram., Kanada 1981, r. Jean-Pi-erre Lefebvre, i. Marthe Nadeau, Michele Magny, Pierre Curzi)
16.50	Videostrani
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Pes (Radovedni kuža Ta-.ček in njegov prijatelj Marko bosta tokrat govorila o psih, najboljših človekovih prijateljih, in pa o številnih pasjih sorodnikih.
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Lepilo iz krompirja
17.45	Gledališka oddaja: Slovenske ljudske pesmi
18.15	Glasbena oddaja: Naša pesem
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Ključ do Rebeke (4. in zadnji del)
21.05	Aktualno: En korak naprej
22.45	Dnevnik
22.50	Videostrani
IjlP) TV Koper
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nad.: Bratje Karamazovi (3.d.)
16.30	Otroški spored
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Kritični odmevi na črtanje postavke za potrebe slovenske in italijanske narodnosti iz državnega finančnega zakona
TRST — Bavarska se predstavlja
TRST — Priznanje arhitektu Kosovelu
Pregled športnih dogodkov
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Film: Neve rossa (krim., r. Nic-holas Ray, pon.)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Športni ponedeljek, nato košarka - it. prvenstvo A l, Benetton Treviso-Basket Brescia
■5$ CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: L'uccello del Pa-radiso (pust., ZDA 1951, r. Delmer Daves, i. Louis Jordan)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Šlalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Fracchia contro Dracula (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio)
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nan.: Gli intoccabili
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Pia dei Tolomei (dram., It. 1940, r. Eso-
do Pratelli, i. Germana Paolieri)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Cleopatra (zgod., ZDA 1963, r. Joseph Mankiewicz, i. Elizabeth Taylor, Richard Burton, 2. del)
22.25	Film: X, Y e Zi (VB 1972, r. Brian Hutton, i. Elizabeth Taylor, Michael Caine)
0.30 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.20 Il Santo
ijfjT ITALIA 1________
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00
Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 12.55 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele Vision
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Emy, Hol-
'ly e Benji, Jem
18.00	Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30	Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.20	Film: The longest yard - Ouella sporca ultima meta (dram., ZDA 1974, r. Robert Aldrich, i. Burt Reynolds)
0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.05 Signori e signore buonasera,
1.30	Ai confini della realta
nai^il TELEPAPOVA
13.30	Ris.: Ken il guerriero
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Ris.: Capitan Harlock
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Coma profondo (krim., ZDA 1978, r. Michael Chrichton, i. Genevieve Bujold, Michael Douglas)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Nadaljevanka: Il pro-fumo del potere
24.00	Nanizanka: Al banco della difesa
1.00	Film: Sogno di Natale (kom., 1973, i. Hari Rhodes)
j ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: Brothers & Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.20	Nadaljevanka: Giova-
ne inesperto
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Special
21.00	Šport: košarkarsko prvenstvo A 2 lige
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO^
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 S četrtkovih srečanj; 8.40 Glasbeni almanah; 9.00 V znamenju Rdečega križa; 9.20 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Ponedeljkov zbornik; 13.20 Revija Corovivo; 13.35 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Glasbene skice; 15.00 Roman: Pod svobodnim soncem; 15.10-17.00 Ponedeljkov zbornik (2. del); 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Obalni komorni orkester iz Izole; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo...; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi na glasbenih revijah; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Štirje kovači; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.10 Zborovske pesmi; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-Ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonije; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši želji; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Vseradio; 12.00 Glasba po željah; 12.06 Kuharski nasveti; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ciao ragazzi; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Koncert.
RADIO OPČINE
10.30 Tedenski horoskop; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
Sporazum večinskih strank o rešitvi krize na Občini
Župan in odbor bosta preklicala odstop
Nušiceva Sumljiva oseba za uvod v novo gledališko sezono v Gorici
Pričelo se je vpisovanje abonmajev
Pogajanja v zvezi z reševanjem politične krize na čelu Goriške občine so ubrala pot, ki bo po vsej verjetnosti že v kratkem pripeljala do rešitve. Do pomembnega zbližanja med stališči strank večinske koalicije je prišlo na seji mestnih tajništev strank, ki je bila predsinočnjim. Tajniki petih strank, KD, PSI, PSDI, PRI in SSk, so podpisali politični sporazum, v katerem soglasno izrekajo podporo županu in dosedanjemu odboru ter zahtevajo preklic ostavke.
V sporazumu večinske stranke obsojajo obnašanje svetovalcev, ki v občinskem svetu ob tajnem glasovanju glede imenovanja vodje del za avtoport niso podprli stališča, ki so ga enotno zavzeli vsi načelniki petih strank. Nadalje izrekajo solidarnost županu in občinskemu odboru ter ocenjujejo dosedanje delovanje uprave kot na splošno pozitivno. Politične motivacije, ki so pred dvema letoma privedle do oblikovanja sedanje večine so še veljavne, ugotavljajo, in zato zahtevajo formalni preklic ostavke župana in občinskega odbora.
Stranke so se v istem sporazumu tudi obvezale, da v čimkrajšem času zaključijo s političnim preverjanjem
glede konkretnih problemov mesta. Preverjanje naj bi se zaključilo pred sklicem prihodnje seje občinskega sveta.
Politična kriza na Občini je s tem v bistvu zaključena. Po polemikah, ki so sledile presenetljivemu izidu glasovanja v občinskem svetu tako med partnerji kot tudi znotraj nekaterih večinskih strank, so torej nesoglasja v bistvu uglajena. Do prvega razčiščenja v vrstah KD je prišlo že prejšnji teden, po vrsti stikov in sestankov med mestnimi tajništvi strank pa so sedaj sporazum dosegli vsi partnerji.
Kot je rečeno tudi v besedilo skupnega dokumenta, je sedaj potrebna še poglobitev kokretnih vprašanj in problemov, ki zadevajo upravo mesta. Gre za sporazumevanje o prednostnih izbirah in rešitvah glede odprtih problemov, ki jih ni malo. Med temi navajajo stranke vprašanje obnove proste cone, odprtje univerzitetnih tečajev v mestu, nove prometne povezave, reorganizacijo občinskih služb in drugo. Kot kaže obstaja volja strank, da bi se preverjanje glede teh vprašanj zaključilo že v teku prihodnjega tedna, nakar bo sklican občinski svet.
S komedijo Branislava Nušiča Sumljiva oseba, bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta pričelo novo sezono na Goriškem. S tem delom se bo naš teater predstavil 19. in 20. t. m. v Kulturnem domu v Gorici. S komedijo Ženitna posredovalka — v izvedbi SNG iz Maribora, se bo redna abonmajska sezona tudi sklenila. Vmes bo, v okviru abonmaja, še pet predstav, med temi tudi Cankarjev Kralj na Betajnovi in Brechtova Malomeščanska svatba.
Izven abonmaja bo SSG poskrbelo še za devet različnih predstav, od katerih je dobršen del namenjen mlajšim poslušalcem, za prihodnje poletje pa se pripravlja še velika predstava na prostem Sen kresne noči W. Shakes-pearja. Smelo zasnovan repertoar torej, ki po obsegu povsem odgovarja lanski sezoni in to kljub temu da so se sicer že kronične težave finančnega značaja v zadnjem času še zaostrile in da do zdaj zagotovljena sredstva zadostujejo le približno do polovico sezone.
"Se bomo že kako izvlekli in uspeli zaključiti sezono", pravijo v gledališču, kjer so na težave pravzaprav že
pripravljeni in kjer posvečajo te dni največ skrbi temu, kako v Talijin hram pritegniti več, ali vsaj nekaj več rednih gledalcev.
Začelo se je namreč vpisovanje abonmajev in v ta okvir sodijo tudi srečanja—pogovori med gledališčniki in publiko ter predstavniki raznih društev. Seveda poleg zvočne reklame (kombi je te dni obiskal skoraj vse kraje na Goriškem), radijskih oddaj itd.
V petek zvečer je bil pogovor o novi gledališki sezoni v Kulturnem domu v Gorici. Po udeležbi ni bil kdove kako odmeven, vendar je bila izmenjava mnenj o težavah in perspektivah našega edinega poklicnega gledališča v zamejstvu zelo koristna in z določenih vidikov celo vzpodbudna. O programu v novi sezoni je govoril Miroslav Košuta, ki je naglasil, da bodo letos v gledališču zelo veliko pozornosti namenjali šolski mladini. Adrijan Rustja je povedal, kako so si letos zamislili potek abonmajske sezone, medtem ko je Bogdana Bratuževa uvodoma, zato da j e bil pač led hitreje prebit, prebrala Čapkovo razmišljanje o gledališču.
Tisti, ki so na petkovem srečanju posegli v razpravo pa so skušali ugotavljati vzroke apatije do gledališča in kako iz takega stanja priti. Število abonentov na Goriškem v zadnjih letih postopoma narašča, vendar je, po splošnem mnenju, še zelo daleč od optimalnega števila. Kako takemu stanju odpomoči? Točnega recepta nima nihče, vendar velja poskusiti prav vse možnosti. Pozitiven premik bi bil namreč že ob primerni zavzetosti vseh kulturnih in družbenih komponent narodnostne skupnosti. Tudi naše šole. In prav glede približanja gledališča šoli, je bila na petkovem pogovoru ponovno izrečena najširša pripravljenost na sodelovanje in angažiranje članov ansambla.
Letošnji program gledališča je bil zasnovan zelo optimistično, "kot da bi imeli pred nami še sto sezon", je prejšnji večer poudaril Miroslav Košuta. Bomo ta optimizem pravilno razumeli in vrednotili ter temu odgovarjajoče ravnali?
Zdaj je za razmislek in odločitev pravi čas.
Potrebno je enotno nastopanje za obnovo Goriške proste cone
/ Ni materialnega časa, da bi v parlamentu do konca leta izglasovali zakon o goriški prosti coni. Najbolj verjetna se zato zdi možnost, da bi vlada predstavila zakonski dekret za obnovitev zakona in to na podlagi lani izdelanega osnutka. V parlamentarnem postopku za spremembo dekreta v zakon, bi bilo mogoče vnesti v besedilo določene popravke, oziroma izboljša-
SL0VENSK0 STALNO. GLEDALIŠČE
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja STANE STAREŠINIČ Danes, 4. oktobra, ob 16. uri v KLODIČU
ve. Trenutno najbolj nujno pa je zagotoviti v finančnem zakonu kritje, čeprav samo simbolično, za poslovanje proste cone.
Že v prihodnjem tednu je predviden obisk ožje delegacije predstavnikov Občine, Pokrajine in Trgovinske zbornice v Rimu, pri podpredsedniku vlade ter pri finančnem ministru in ministru za industrijo ter po možnosti tudi pri ministrskem predsedniku. Časa namreč ne gre izgubljati, kajti dekret s katerim je bil zakon o goriški prosti coni podaljšan, zapade 31. decembra.
Taka je na kratko odločitev, ki so jo sprejeli včeraj zjutraj na sestanku predstavnikov gospodarskih združenj, predstavnikov sindikalnih zvez in krajevnih ustanov. Pobudo za sestanek je dala Trgovinska zbornica, udeležila pa sta se ga tudi senator Nereo Battello in poslanec Luciano Rebulla.
Uvodoma je predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua posredoval vrsto podatkov o splošnem gospodarskem položaju v pokrajini, s poseb-
nim ozirom na stanje na področju zaposlovanja. Stanje se v zadnjem času siceri zboljšuje, vendar še zmeraj občutno zaostajamo za državnim poprečjem. Prekinitev olajšav in ugodnosti goriške proste cone bi nedvomno pomenila izničenje dosedanjih prvih znakov izboljšanja splošnega položaja.
Razpravljavci so v glavnem soglašali s predlogom predsednika zbornice, to je, da bi kot osnovo na pogovorih s predstavniki vlade in v nadaljnjem postopku predložitve in odobritve zakona, upoštevali osnutek, ki ga je lani izdelal minister Zanone. Ta osnutek sicer ni upošteval štirih od osmih točk predloga, ki je bil izdelan na krajevni ravni.
Med razpravo je bilo ponovno opredeljeno tudi stališče glede možnosti razširitve (o tem je v zadnjem času že spet veliko govora) nekaterih kontingentov, zlasti goriva, tudi na Tržaško. Na sestanku so poudarili, da ni nobenega nasprotovanja morebitnemu priznanju ugodnosti tudi za prebivalstvo na Tržaškem in se glede tega izbira prepušča vladi.
Prof. Pocar z milanske univerze predaval v Kmečki banki
Že večkrat smo poročali, da je vodstvo kmečke banke priredilo predavanja in seminarje za svoje uslužbence. Pred dnevi je na Kmečki banki bil prof. Fausto Pocar, prorektor državne univerze v Milanu, profesor mednarodnega prava ter član odbora za človekove pravice pri Združenih narodih. V Gorici je predaval o evropskem
združevanju in sicer o rimski konvenciji iz leta 1980 ter o bančnih pogodbah. Ob zaključku seminarja mu je predsednik upravnega sveta Kmečke banke Ksaverij Leban podaril Waltrit-schevo knjigo o zgodovini slovenskega bančništva na Goriškem ter medaljo, ki so jo izdali ob 75-letnici poslovanja Kmečke banke.
Polkovnik De Menech odhaja
Giuseppe De Menech, dosedanji poveljnik prometne policije na Goriškem, se poslavlja. Po dvanajstih letih službovanja v našem mestu, odhaja na novo službeno dolžnost v Rim, vendar bo tudi v bodoče, tako ali drugače, povezan z našimi kraji. Opravljal bo namreč službo nadzornika za območje Furlanije-Julij-ske krajine.
Podpolkovnik De Menech, ki je v letih službovanja v Gorici znal vzpostaviti zelo dobre stike in sodelovanje z novinarji, nas je včeraj, tako kakor tudi novinarje drugih časopisov, povabil na krajši poslovilni pogovor ter se zahvalil za sodelovanje.
Začasno bo poveljstvo goriške prometne policije poverjeno inšpektorju Ser-giu Romoliju Venturiju.
KONČNO TUDI V TRSTU
UL. FLAVIA 53
NOVA VELEBLAGOVNICA
SEDEŽNIH GARNITUR
Sedežne garniture z odparajočo prevleko iz tkanine 990.000 lir
/ - . ~ ;
zastopnik fpatriarca) usnjene sedežne garniture
PO 1.950.000 LIR
V naši trgovini je vedno na razpolago 300 sedežnih garnitur
MOLLAFLEX
EDINA POSTELJNA VZMETNICA IZDELANA V TRSTU
Mladenič iz Gradišča v komi
Mladenič iz Gradišča, 23-letni Lorenze Toso, se je zelo hudo ponesrečil včeraj kmalu po polnoči pri Romansu. V bolnišnici v Gorici sp mu zdravniki ugotovili močan pretres možganov in zloma lobanjske kosti v čelu in ličnici ter druge poškodbe po telesu. Najprej so ga sprejeli v nevrološki oddelek, včeraj zjutraj pa ga prepeljali v nevrokirurški oddelek v Trst, kjer se zdravi s strogo pridržano prognozo.
Toso se je peljal po cesti med Ro-mansom in Gradiščem. Iz vzrokov, ki jih še pojasnjujejo orožniki, je prišlo do čelnega trčenja s fiatom pando, ki ga je upravljal 25-letni Claudio Neri iz videmske pokrajine.
V	Krminu se je včeraj dopoldne ponesrečila 74-letna Margherita Alt, doma iz Krmina. V bolnišnici so ji ugotovili zlom v gležnju, zdravila se bo 40 dni.
Trgatev miru
V	Krminu bodo danes priredili "trgatev miru". Gre za simbolično pobudo v vinogradu ob zadružni kleti kr-minskih vinogradnikov, kjer so nasadili kakih štiristo sort trst iz vsega sveta. V tem edinstvenem vinogradu pridelujejo vino miru, simbol združevanja med narodi sveta. Danes ob 8.30 se bodo v vinogradu zbrali gojenci Zavoda združenega sveta iz Devina, pa še godba in folklorna skupina za praznično trgatev. Srečanje z oblastmi bo ob 10.30 pred zadružno kletjo. ■
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 28. septembra do 3. oktobra.
RODILI SO SE: Jessica Codermaz, Irene Castiello, Stefano Mersecchi, Elena De Luisa, Valentina Cralli, Damiano Me-roi, Caterina Quinzi.
UMRLI SO: 68-letni upokojenec Mario Giovanni Romanut, 77-letni upokojenec Olivo Ottavio lerman, 73-letni upokojenec Onofrio Visintin, 64-letni upokojenec Vittorino Vidoni, 36-letni uradnik Claudio Zorzut, 74-letni upokojenec Au-gusto Alteo, 67-letni upokojenec Oreste Alteo, 75-letna upokojenka Giovanna
Cussigh vdova Vinci, 84-letna upokojenka lolanda Chiades vdova Feresin, 88-letna upokojenka Giuditta Buiatti, 67-letna upokojenka Belinda Pelizzo vdova Franceschini, 73-letna upokojenka Nata-lia Veliscig, 77-letna upokojenka Adele Giovanna Pian, 79-letna upokojenka Anna Balov vdova Pignato, 67-letni trgovec Giovani Minon.
POROKE: univerzitetni študent Carlo Prencis in Erika Annatelli, uradnik Livio Romanzin in uradnica Daniela Medeot, delavec Furio Alipo Tamborra in gospodinja Enza Sanfilippo, uslužbenec Marino Bulfoni in bolničarka Gianfranca Brandolin, farmacist Renato Favero in univezitetna študentka Mariaida Lante, trgovski zastopnik Stefano Slabile in trgovka Maria Rosa Progenia.
OKLICI: Jean Piere Scaringella in Cinzia Monticolo, uradnik Renzo Nocent in Rossana Criscitiello, delavec Massimo Bozzini in Raffaella Sellan.
SMReKK
Med večerom in nočjo
V torek, 6. oktobra, ob 20.30v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
razna obvestila
Gospodarska zadruga Dol—Poljane
sklicuje redni občni zbor članov, ki bo jutri ob 20. uri (ob prvem sklicu) in v torek, 6. 10., ob 20. uri (v drugem sklicu) v prostorih osnovne šole na Palkišču.
Pevski zbor KD Skala Gabrje obvešča pevce, da se bodo jutri ob 20.30 spet pričele vaje. K sodelovanju v zboru vabijo tudi pevce in ljubitelje petja iz drugih krajev. Zbor bo v novi sezoni vodila Rozina Konjedic.
KD Oton Župančič v Štandrežu javlja, da bo jutri ob 15. uri prva vaja otroškega zbora, v torek ob 20.30 pa prva vaja ženskega zbora.
Občinska knjižnica v Ronkah - dvojezična sekcija v Romjanu - obvešča, da je ponovno odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.30 do 18. ure.
razne prireditve
Amaterska dramska skupina Štan-drež bo danes ob 17. uri gostovala v Romjanu s komedijo B. Nušiča Narodni poslanec.
čestitke
Danes praznuje 81. rojstni dan Gize-la Ferletič iz Doberdoba. Obilo sreče in zdravja ji želijo otroci z družinami.
kino
Gorica
CORSO 15.15—22.00 »Who's that girl«. VERDI 15.15—22.00 »Scuola di ladri«. VITTORIA 15.15—22.00 »007 zona peri-colo«.
Tržič
EXCELSIOR 15.00—22.00 »Arma letale«.
Nova Gorica
SOČA 16.00 »Racman Jaka in njegova družina«. 18.00—20.00 »Osem milijonov načinov smrti«.
DESKLE 17.00-19.30 »Avtoštopar«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 11. uri Ida Zanutel iz bolnišnice sv. Justa v cerkev in na pokopališče v Lečniku.
t
Umrla je naša draga
Marija Cotič
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 5. oktobra,ob 14. uri iz tržiške bolnišnice v cerkevin na pokopališče na Vrhu.
Mož in otroci z družinami
Vrh, 4. oktobra 1987
Arheološki najdišči v Romansu in pri Fari
Pred kratkim se je začelo sistematsko odkopavanje grobišč
Obzidani poznoantični grobovi pri Fari
Arheologi na območju naše pokrajine in dežele imajo v zadnjem času polne roke dela. Srednjeveška nekropola pri Romansu, poznoantična nekropola pri Fari, rimska ladja na morskem dnu pri Gradežu. To so najpomembnejše najdbe na Goriškem v zadnjih dveh letih. Pred kratkim je bila objavljena vest o zanimivem najdišču pri Gradiški v osrednji Furlaniji, kjer naj bi začeli z odkopavanjem zemeljskih nasipov, ostankov nekdanje utrjene postojanke (gradišča), na kar spominja pravzaprav tudi ime kraja. Še bi
lahko naštevali pomembne arheološke najdbe v zadnjem obdobju na območju naše dežele: videmski grad, Pozzuo-lo, Osoppo, Buttrio itd. Skoraj povsod so na ostaline nekdanje človekove prisotnosti naleteli po naključju, med opravljanjem zemeljskih del, oziroma gradbenimi posegi.
Tudi grobišči v Romansu in pri Fari so odkrili naključno. Tisto v Romansu med kopanjem temeljev za vodni zbiralnik konzorcija Cafo, medtem ko so nekropolo pri Villanovi odkrili med
odstranjevanjem groblje sredi obsežnega vinograda in urejanjem zemljišča za nov nasad. V Romansu so1 prve skeletne grobove našli junija lani, v Fari pa letos pozimi.
Na obeh najdiščih so pred kratkim, potem ko so takoj ob odkritju opravili prvo zaščitno odkopavanje, obnovili dejavnost in se lotili sistematskega odkopavanja, ki bo predvidoma trajalo precej dolgo. Nekropola v Romansu zajema, po dosedanjih ugotovitvah, okrog šest tisoč kvadratnih metrov, nekoliko manjša je tista pri Villanovi.
V Romansu računamo na odkop okrog tristo do štiristo grobov, napoveduje dr. Franca Maselli Scotti, ki je pri Zavodu za spomeniško varstvo odgovorna za odkopavanje obeh nekropol. Doslej so v Romansu ugotovili in deloma odkopali kakih 80 grobov. Sondažni izkop, ki so ga opravili pred kratkim je šele pokazal pravo razsežnost grobišča. Po mnenju dr. Scottije-ve gre za v naši deželi največjo langobardsko nekropolo, poleg tiste v Čedadu. Seveda so to le hipoteze, kajti končno besedo bo mogoče izreči šele čez kakšno leto, ko se bodo izkopavanja zaključila, ko bo na podlagi odkopanih predmetov v grobovih z gotovostjo mogoče tudi določiti obdobje nekropole in ko bo tudi dovolj elementov za presojo, če so pri nekdanjem Sv. Juriju pokopani, poleg Langobardov tudi staroselci. Dr. Scotti je v pogovoru dejala, da računa, da bodo med izkopavanjem našli tudi temelje nekdanje cerkvice sv. Jurija.
Na tega svetnika, ki je bil posebej upoštevan in čaščen prav med Langobardi, danes spominja le še ledinsko ime.
Mogoče bo nekropola pomagala razkriti sivino v zgodovini naših krajev v začetku srednjega veka.
Nekaj je recimo že znanega. Iz analiz, ki so jih opravili na prvih najdbah iz lanskega leta so že znani nekateri podatki. Tako so antropologi ugotovili, da je bil langobardski vojščak, na katerega skelet so naleteli lani, star približno petdeset let.
Te dni je na arheološkem najdišču, ki je na robu Romansa, na delu dokaj živo. Delavcem podjetja, ki je z Zavodom za spomeniško varstvo sklenilo pogodbo, pomaga skupina mlajših domačinov, prostovoljcev. Nasploh je za arheološka izkopavanja v kraju zelo veliko zanimanje, bodisi med občani, kakor tudi občinske uprave.
Podobno zanimanje je opaziti tudi v Fari, kjer so pred kakšnim tednom, potem ko so bile urejene vse formalnosti in zagotovljena finančna sredstva, obnovili izkopavanje poznoantič-nega grobišča.
Prav te dni so s poskusnimi kopi ugotovili do kod sega nekropola in tudi ugotovili nekaj novih grobov.
Dr. Franca Maselli Scotti predvideva, da je na območju nekdanje groblje, kamor so kmetje dolga stoletja odlagali kamnje z bližnjih njiv, nekaj deset grobov in da bodo tudi tu izkopavanja trajala dalj časa.
Neodprt grob pri Fari
Doslej so naleteli na tri različne vrste grobov: na grobove obdane s kamnitimi (lapornatimi) ploščami. S ploščami so grobovi tudi pokriti. Nekaj grobov (doslej tri) je obzidanih z opeko. Nekaj grobov pa je navadnih, to je jama za pokop ni bila obzidana ali kako drugače obdelana. Ti grobovi so vrinjeni med dvema vrstama prejšnjih, iz česar bi se dalo sklepati, da so iz kasnejšega obdobja.
Nekaj novih grobov so ugotovili prav te dni, oziroma v ponedeljek, ko so nastali objavljeni fotografski posnetki.
Na osnovi predmetov, ki so jih doslej našli v grobovih, gre za nekropolo iz poznoantičnega obdobja. Tudi glede Fare bo mogoče zaključno besedo povedati šele čez čas, ko bodo izkopavanje končali in ko bodo strokovnjaki povedali svoje. Zaenkrat je pred arheologi še obilo dela na terenu, kajti izkopavanje se je pravzaprav šele pričelo.
Kar naključnega obiskovalca najbolj pritegne je ugotovitev, da ležijo grobovi zelo plitvo pod zemljo, vsega kakih petdeset do sedemdeset centimetrov. To seveda v odnosu na današnjo višino terena. Kako je izgledal svet pred poldrugim tisočletjem na tem mestu, si je danes težko predstavljati. Sicer so bili grobovi verjetno dolgo časa dobro zavarovani pod kupi kamenja. Tisti, ki so danes izven območja nekdanje groblje in torej na kultiviranem zemljišču, pa so bili kljub vsemu dovolj globoko, da ni ob nje udarilo drevo. Vse do konca prejšnje in začetkov tega stoletja je bil način oranja tak, da ni prodrl v zemljo globlje od 20 do 25 centimetrov.
Prisotnost utrjene postojanke pri Fari, oziroma na Majnicah, in prisotnost rimskega mosta je dokazana s številnimi najdbami, ki jih danes večidel hranijo v pokrajinskem muzeju v Gorici. Odkritje nekropole prinaša, tako trdi dr. Scottijeva, nekaj novih elementov, predvsem glede evidentiranja trase nekdanje rimske ceste med Akvilejo in Emono. Doslej je nekako veljalo, da naj bi ta cesta bila speljana med Faro in Sočo. Prisotnost nekropole potrjuje zdaj drugo možnost in sicer, da je šla cesta v drugi smeri, to je za gričem Fortinom. Rimske nekropole so bile namreč zmeraj ob cestah. To naj bi veljalo tudi za Faro, oziroma Villanovo. To naselje je namreč bliže nekropoli.
Za tako delo je potrebno potrpljenje
Dežela ne namerava vsiliti nove elektrarne v Tržiču
Biasutti tudi o drugih problemih mesta
Prostorsko načrtovanje pod drobnogledom urbanistov
Razstava in posvet bosta na gradu
Dežela nima namena vsiljevati novih termoelektrarn tam, kjer jih prebivalstvo ni pripravljeno sprejeti. Tako je predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti odgovoril tržiškim občinskim upraviteljem na srečanju, ki je bilo te dni. Kot znano že obstoječa elektrarna na premog in plinsko olje Povzroča nemalo težav in protestov zaradi onesnaževanja tako neposredne, kot tudi širše okolice. Že dalj časa je govor o novi elektrarni, ki je po energetskih načrtih ENEL predvidena v naši deželi, ali bolje v obalnem pasu naše dežele. Med možnimi lokacijami je bil že večkrat govor o Tržiču, kjer Pa prebivalstvo - tudi zaradi izkušenj z že obstoječo elektrarno - močno nasprotuje postavitvi nove, ki bi krepko povečala onesnaževanje.
Vprašanje lokacije predvidene elektrarne v naši deželi ostaja še vedno °dprto. Sam Biasutti je poudaril, da je obalni pas najprimernejši, da pa doslej še ni bilo točne izbire kraja. Ze v sredo naj bi prišlo na Deželi do srečanja o energetskih problemih in načrtovanju novih elektrarn v Furlaniji-Julijski krajini. Na tem srečanju bomo predla-ffali, je napovedal Biasutti, naj bi vprašanje energetskih potreb in novih naprav celovito poglobila nova sto-kovna študija. Vsekakor je še zagotovil, da bo morala biti nova elektrarna, kjerkoli naj se zgradi, tako zasnovana, da bo omogočala pogon na premog, Plinsko olje in metan. Glede na stanje okolja bi tako uporabljali zdaj eno zdaj drugo med temi prvinami: metan je gotovo najčistejša, medtem ko drugi dve na različna načina močno onesnažujeta okolje.
Na srečanju s tržiškimi upravitelji, ki se ga je udeležil tudi predsednik Pokrajine Cumpeta skupaj z deželnim odbornikom Brancatijem in drugimi krajevnimi političnimi predstavniki, je
bil govor še o številnih drugih problemih Tržiča. Prav tako pomembno iz vidika zaščite okolja je vprašanje grezničnega omrežja v Tržiču. Zanj bi potrebovali 15 milijard lir. Predsednik deželne uprave je dejal, da bodo potrebna sredstva po vsej verjetnosti zagotovili iz povečanega sklada zakona št. 68, s katerim naj bi finansirali tudi povečanje depuratorja v štarancanu, kamor bi priključili tržiške greznice. Rešitev vprašanja je po menju vseh nujna, da se omili problem hude onesnaženosti morja.
Na razgovoru so zajeli tudi druga vprašanja. Cestne povezave na Tržiš-kem se bodo izboljšale z že odločeno gradnjo hitre povezave med letališčem in avtocesto, glede liberalizacije avtocestnega odseka Moščenice-Redi-puglia pa bo Dežela posredovala pri družbi Autovie Venete, da bi preverila ekonomski učinek in torej izvedljivost posega.
Govor je bil še o gospodarskih vprašanjih, valorizaciji pristanišča in predvsem o ladjedelnici. Na zaskrbljena vprašanja glede bodočnosti celotnega sektorja podjetij z državno soudeležbo je Biasutti odgovoril, da bo treba na deželni konferenci o državnih soudeležbah, ki bo predvidoma 20. in 21. novembra, nastopiti s čimbolj enotnimi stališči do vodstva IRI.
Po seminarjih o prostorskem načrtovanju, ki so se v Gorici odvijali v prejšnjih letih, bo goriški grad kmalu gostil novo zanimivo pobudo na področju urbanistike in prostorskega načrtovanja. Gre za Prvi deželni urbanistični pregled, kot so ga poimenovali. Prireja ga deželna sekcija Vsedržavnega inštituta za urbanistiko s sodelovanjem Občine Gorica in pod pokroviteljstvom deželne uprave.
Pregled so razdelili na tri dele. Od 16. oktobra do 15. novembra bo v grajskih dvoranah na ogled razstava o prostorskem načrtovanju v naši deželi z grafičnimi prikazi izkušenj na raznih nivojih, od splošnega deželnega, do medobčinskega, občinskega in izvršilnega za partikularnejše stvarnosti.
Ob razstavi bo 22. in 23. t. m., prav tako na gradu, posvet na temo Teritorialne spremembe in deželni razvoj Furlanije-Julijske krajine. Na študijskem srečanju bodo poglobili vprašanja, ki bodo predmet obravnave že na razstavi. Predvsem bodo skušali dati splošno oceno stanja glede prostorskega načrtovanja v naši deželni stvarnosti, upoštevajoč, da bi moralo razmeroma v kratkem priti do reforme zadevne deželne zakonodaje.
Pred dvodnevnim posvetom se bodo odvijala predhodna pripravljalna seminarska srečanja, na katerih naj bi podrobneje izluščili osrednja vpraša-
OB 90-LETNICI SVOJEGA DELOVANJA NUDI URARNA - ZLATARNA
Šuligoj
(1897-1987)
POSEBNE POPUSTE Gorica - Ul. Carducci 49 - Tel.: 85-657
nja, ki bodo nato predmet dvodnevnega študijskega srečanja. Okvirne teme le-tega so slične štirim sekcijam razstave in zadevajo različne nivoje prostorskega načrtovanja v deželni stvarnosti.
Tretja pobuda v okviru pregleda bo izdaja publikacije, v kateri bodo zbrali dokumentarno in drugo gradivo, tako z razstave kot s posveta. Kot ugotavljajo organizatorji je tovrstna pobuda danes potrebna za obnovo metod in inštrumentov v zvezi s prostorskim ter urbanističnim načrtovanjem. Osnovni nameni goriškega srečanja, ki je seveda v prvi vrsti namenjeno tehnikom in upraviteljem, so v predstavitvi dosedanjih izkušenj v zvezi z načrtovanjem na teritoriju ter kritični analizi dosedanjih metod.
Prav iz poglobljene ocene dosedanjega dela naj bi s tega srečanja izšli konkretni predlogi za novo urbanistično politiko, ki naj upošteva smernice deželnega razvoja.
Danes blagoslov domačih živali
Na pobudo posoškega združenja za zaščito živali (AIPA) bo tudi letos ob prazniku zaščitnika živali svetega Frančiška, danes, 4. oktobra, tradicionalna blagoslovitev domačih živali. Slovesnost bo ob 12.30 na športnem igrišču pri kapucinski cerkvi (v primeru slabega vremena v župnišču). Pri tem opozarjajo lastnike živali, ki se nameravajo udeležiti obreda, da morajo biti psi, v skladu z zadevnimi živi-nozdravniškimi predpisi, cepljeni proti steklini vsaj že en mesec in ne več kot pred enim letom. Prav tako morajo biti živali primerno privezane, oz. imeti nagobčnike.
Mednarodni likovni natečaj
Številnim mednarodnim prireditvam v Gorici se bo letos pridružila še nova. Od 6. do 20. decembra bo namreč v Gorici mednarodni slikarski natečaj v priredbi italijanskega združenja za upodabljajočo umetnost (FIAF), oziroma deželnega odbora tega združenja. "Tavolozza di Natale", tako je naslov natečaja, ki ga bodo letos prvič izvedli prav v Gorici. Pobudo bo finančno podprla tudi goriška pokrajinska uprava. O tem je bil govor pred kratkim med predstavniki FIAF in predsednikom pokrajinske komisije za kulturne dejavnosti, Albertom Bergaminom.
Podporo za realizacijo nove pobude je pred časom obljubil tudi predsednik pokrajinske uprave prof. Cumpeta.
________prispevki___________
Za goriški Zeleni križ so darovali z različnimi nameni: lole Berchicci s sinovi 100 tisoč; Savina Mulitsch s Pal-menberga 500 tisoč; družine VValter Scorianz, Giorgio Valli, Giovanni Ve-zil, Fabio in Mauro 150 tisoč; Giuseppe Camauli 20 tisoč; družina Mario Miseri 60 tisoč; lastniki hotela "Alla Transalpina" 100 tisoč; Nucci in Maria 60 tisoč; Aldo Cella 50 tisoč; Irma Simoni 10 tisoč; Luigi Vianni 30 tisoč; Luigi Michelus 50 tisoč; Mariuccia Lo-uvier 30 tisoč; Družina Guidarelli 50 tisoč; sestra Lucia 50 tisoč; Maria Trenca 30 tisoč; Andreina Geotti 20 tisoč; skupina bivših kolegov z ravnateljem srednje šole "G. I. Ascoli" 220 tisoč; prijatelji sekcije CAI iz Gorice 305 tisoč; družina Colotti 50 tisoč; družina Badin 70 tisoč; Irma in Doride 40 tisoč; sostanovalci v Ul. Arcadi 30 tisoč; žena Rudija 30 tisoč; Graziella Zu-calli 30 tisoč; svaka Carmino in Laura 50 tisoč; odv. Eno Pascoli 50 tisoč; Pina Podbersig—Riccio 50 tisoč; družine Crassini, Duca, Andrea Viatori, An-dretti 40 tisoč; Vida Blažiča 20 tisoč; Franca Penko 20 tisoč; Jelmira Cosma-ro z družino 30 tisoč; prijatelji iz "tavo-lo rotondo" 170 tisoč; mama Silvana Leg-hisse 1 milijon; teta Graziana 200 tisoč.
stran
	kultura	PRIMORSKI DNEVNIK — 4. oktobra 1987
	Slovensko stalno gledališče stopa v novo sezono z bogatim repertoarjem in številnimi novostmi - Odprto pa ostaja finančno vprašanje, ki lahko pogojuje potek delovanja
Miroslav Košuta: Repertoar za različne okuse in potrebe
Ob predstavitvi letošnjega repertoarja Slovenskega stalnega gledališča smo se pogovorili z ravnateljem in umetniškim vodjo Miroslavom Košuto. Vprašali smo ga, naj kaj pove o perspektivah letošnje sezone.
Napovedovati celotno sezono našega gledališča v trenutku, ko je prišla iz Rima vest, da je vlada iz finančnega zakona črtala postavke za slovensko manjšino, torej tudi za Slovensko stalno gledališče, je seveda zelo tvegano. Vprašanje je sedaj, od kod naj gledališče, ki je računalo na poseben zakon, ali na zakon o obmejnih področjih, skratka, v taki ali drugačni obliki na del sredstev iz tistih 32 milijard, namenjenih slovenski skupnosti v Italiji in italijanski v Jugoslaviji, črpa sredstva za nemoteno dejavnost. Proračun predvideva dve milijardi 300 milijonov lir izdatkov, zagarantiranih pa je približno 500 milijonov manj. Ne vemo torej, od kod in kako bo upravni svet lahko kril ta primanjkljaj. Bodo krajevne ustanove pripravljene globlje seči v mošnjo ali pa bomo prisiljeni mi povzeti nekatere ukrepe; to pomeni predvsem, da bi šlo za določene redukcije. Vsekakor se mi zdi, da so to problemi, o katerih bi moral spregovoriti predsednik dr. Jože Pirjevec s člani upravnega sveta. Moj namen in moja naloga pa je, da spregovorim o abonmaju in o celotnem letošnjem repertoarju v okviru trenutno razpoložljivih sredstev.
Morda bi lahko začeli pri abonmajskem repertoarju.
Želim poudariti, da letošnja sezona predvideva vrsto novosti. Prva novost je delitev sezone na redno in poletno sezono. Zaradi osipanja občinstva v aprilu in maju, smo sklenili, da sezono nekoliko skrajšamo, ne da bi okrnili programa. Preostale delovne dni pa bomo izkoristili v poletnem času za velike predstave na prostem. Druga novost tega našega repertoarja je velik poudarek, ki ga dajemo šoli in mladini, tretja pa, da v rednem abonmajskem delu računamo na širši odziv publike. Zato smo izbrali predvsem bolj klasična dela. Za ljubitelje avant-gardnejšega teatra bomo poskrbali predvsem z gostovanji drugih gledališč.
Delež Slovenskega stalnega gledališča v tej abonmajski sezoni ostaja enak lanskemu, izvedli bomo torej tri igre v lastni produkciji. Začenjamo z Nušičevo komedijo Sumljiva oseba, ki naj bi naletela na kar najboljši odmev pri publiki. Predvidenega režiserja, to je beograjskega gosta Dejana Mijača, ki je zbolel, je zamenjal priznani režiser Dušan Jovanovič. Nadaljevali bomo Cankarjev ciklus s Kraljem na Betajnovi v režiji Marija Uršiča in za-
ključili z novostjo sodobnega italijanskega dramatika Franca Brusatija Ga-lantni pogovori, igro v dveh dejanjih, ki je doživela svoj krst komaj februarja letošnjega leta. Gostovanja v abonmaju zaobjemajo predvsem klasične komedije. Med avtorji teh naj omenimo Brechta, Moliera, Wilderja. Pri Wilderju gre za amerikaniziranega Nestorja in tudi Jesihova glasbena komedija Ptiči sloni na adaptaciji Aristo-fana.
Potrebno se nam zdi spregovoriti tudi o predstavah izven abonmaja, saj je v tem delu marsikaj zanimivega.
Tudi letos daje Slovensko stalno gledališče velik poudarek predstavam za otroke in mladino. Najprej naj omenim Gulliverjeva potovanja, ki bi morala zadovoljiti otroke in odrasle. Adaptacijo tekstaJn režijo smo zaupali Marku Sosiču. Šolam namenjamo še Zvezdico zaspanko, to je priljubljeno igrico Franeta Milčinskega.
Poleg tega pripravljamo dva recitala, od katerih bo prvi že konec decembra v okviru tržaškega tedna srbske kulture in bo posvečen Vuku Karadži-ču. Recital bo v treh jezikih, to je slovenščini, srbščini in italijanščini. Dvojezičen pa bo recital o Umbertu Sabi. Predstavili bomo poezije v originalu in v slovenskem prevodu Cirila Zlobca.
Novost predstavlja komorni oder, na katerem želimo predstaviti tista dela, ki sicer iz različnih razlogov ne bi mogla najti poti na naš veliki oder. Odločili smo se za zaokroženo celoto, ki jo namenjamo predvsem višjim srednjim šolam. Predstavili bomo sodobno slovensko dramatiko z deli Smoleta, Kozaka, Strniše in Zajca. Zamišljamo si jih kot branje tekstov, kjer bi naši igralci odigrali nekatere ključne prizore. V uvodih predstav pa bi slovenski teatrolog predstavil avtorja in njegovo delo.
V	izvenabonmajskem repertoarju pa ne smemo pozabiti monodrame Ray-monda Cousserja Strategija za dve gnjati. To je igra, kjer prašič gleda na svoj pomen v človeški družbi in tako podaja sarkastično oceno človeškega življenja in dejanja.
Kako pa ste si zamislili poletno sezono?
Za poletno predstavo na prostem smo izbrali Shakespearovo komedijo Sen kresne noči, ki jo nameravamo uprizoriti dejansko kot velik gledališki špektakel na treh prizoriščih, od katerih naj bi bilo eno v tržaški, drugo v goriški, tretje pa v videmski pokrajini. Te predstave si zamišljamo kot delo v naravnem okolju, morda v kraš-ki dolini ali v kakem parku. To naj bi bila velika prireditev, ki bi se navezovala na nekdanje mogočne prireditve na Stadionu 1. maj.
Imate morda v načrtu kake spremne prireditve?
V	okviru projekta Ivan Cankar, ki je s svojima predstavama v režiji Jožeta Babiča in Dušana Jovanoviča doživel že veliko priznanj, načrtujemo letos vrsto vzporednih nastopov, posvečenih Cankarju. Tako bomo pripravili okroglo mizo na temo: »Ivan Cankar danes«. Lani smo jo imeli samo v Trstu, letos bo v Trstu in Gorici seveda z drugimi sodelujočimi. Nastopali bomo po šolah s programom, ki ga bodo pomagali izbrati sami profesorji. Ti nastopi naj bi se usklajevali z učnim načrtom posameznih razredov.
Na žalost pa se jedro stalno angažiranih igralcev še naprej zmanjšuje, čeprav lahko računamo na nekatere mlajše redne sodelavce. V tej sezoni bomo morali poiskati še nekaj gostujočih igralcev, izmed katerih bo prvi na odru že v otvoritveni predstavi in sicer je to G oj mir Lešnjak.
IVANA VENIER
Abonma SSG za sezono 1987/88
Branislav Nušič: SUMLJIVA OSEBA, komedija v dveh dejanjih. Srbski komediograf se vrača na oder SSG po desetletni odsotnosti z duhovito in zabavno satiro na račun birokratske oblasti. Sočasen prejem zaupnega telegrama in prihod mladega človeka v zanikrno podeželsko gnezdo spravita v pogon mehanižem situacije in tipološke komike. Režija Dušan Jovanovič.
Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA, komedija ali burka iz lačnega leta 1919, ko je bilo avtorju komaj enaindvajset let. Skozi prispodobo svatbe govori o lakoti ne samo po hrani, ampak po vsem, kar si ljudje predstavljajo kot življenje. Izjemno zabavna predstava in velik uspeh Drame SNG Ljubljana, ki je z njo požela vrsto priznanj in nagrad. Režija Edvard Miler.
Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI, drama v treh dejanjih. Tretja uprizoritev iz cikla vsega Cankarja na odru SSG po Pohujšanju in Narodovem blagru. To socialno dramo z neprikritimi avtobiografskimi osnovami je pisatelj zasnoval na Dunaju na samem začetku stoletja, pripoveduje pa o spopadu mladega slovenskega kapitalizma z revolucionarnim izobražencem. Režija Mario Uršič.
Milan Jesih: PTIČI, glasbena komedija v dveh delih. Noviteta mladega slovenskega pesnika in dramatika je doživela svoj krst kot prvo delo na slovenskih odrih v tej sezoni. Je v današnjo slovensko družbeno realnost presajena Aristofanova komedija o mestu, ki si ga ptičja skupnost zgradi med nebom in zemljo. Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega, režija Barbara Hieng.
Moliere: ZGRABITE SGANARELA!, splet treh komedij slovitega francoskega komediografa. Zdravnik po sili, Sga-narel ali namišljeni rogonosec in Gospod pl. Prasetnik so prikazane kot samostojne, tudi stilno zaključene enote in vendar višja celota, ki je ne povezuje zgolj »špilmojster« ali morda celo sam Jean-Baptiste. Izjemen projekt Slovenskega ljudskega gledališča Čelje, režija Vinko Moderndor-fer.
Franco Brusati: GALANTNI POGOVORI, igra v dveh dejanjih. Najnovejše delo sodobnega italijanskega dramatika je doživelo krstno uprizoritev letos februarja in bilo deležno tudi vrste priznanj. Pripoveduje o življenjskem obračunu, ki ga sama pred sabo in drug pred drugim polagata starejša sestra in brat ob srečanju z mladim parom, ki prav tako izraža stisko svoje generacije. Izvedba SSG, režija Boris Kobal.
Thornton Wilder: ŽENITNA POSREDOVALKA, briljantna komedija, ki jo je ameriški pisatelj povzel po Nestroyu in preprosto presadil čez ocean. Ženitna posredovalka zakrknjenemu sitnemu samcu tako spretno posreduje neveste, da nazadnje sama postane njegova žena. Po tej igri je bil posnet film Hello, Dolly! Gostovanje Drame SNG Maribor, režija Branko Kraljevič.
Pogovor s predsednikom NSK Jožetom Pirjevcem
Ob 200-letnici Vuka Stefanoviča Karadžiča
Letos poteka 200-letnica rojstva Vuka Stefanoviča Karadžiča, jezikoslovca, tvorca sodobnega literarnega jezika, etnografa, književnega kritika, zgodovinarja, folklorista in prosveti-telja.
Vuk Karadžič je s svojim delovanjem postavil temelje moderni srbski kulturi, osnovani na ljudski tradiciji in živi, sodobni besedi. Do Vuka Karadžiča je bila namreč nosilec srbske kulture predvsem cerkvena inteligen-
ca, ki je rabila okrnel staroslovanski jezik, težko razumljiv srbskim množicam. Vuk Karadžič je leta 1813 na Dunaju srečal Jerneja Kopitarja, ki ga je vzpodbudil k zbiranju ljudskih pesmi in ljudskega blaga, hkrati pa ga je navduševal za prenovitev srbskega jezika in pravopisa.
Ob 200-letnici njegovega rojstva so priredili v Jugoslaviji velike kulturne manifestacije (v Beogradu in Novem Sadu je bilo v drugi polovici septembra mednarodno znanstveno srečanje z naslovom: Karadžič v svojem času in danes). V svetu pa skoraj ni slavističnega centra, ki bi prezrl ta kulturni dogodek.
Ob priložnosti proslavitve Karadži-čeve dvestoletnice v Trstu, smo se po-
govorili s prof. J. Pirjevcem, organizatorjem vrste manifestacij, posvečenih srbski kulturi: »Z našim mestom je imel Karadžič izredno bogate stike,« nam je povedal. »Preko Trsta je spoznal tudi italijansko kulturo. Zato smo se odločili, da bomo 200. obletnico rojstva Vuka Karadžiča proslavili s tednom manifestacij in prireditev, ki se bodo odvijale v treh jezikih: slovenščini, srbščini in italijanščini. Ob tej priložnosti bomo tiskali brošuro, v kateri bomo prikazali Karadžičevo delovanje.
26. in 27. oktobra bomo priredili simpozij na temo Vuk Stefanovič Karadžič, Srbija in Evropa. Na to manifestacijo smo povabili strokovnjake iz vseh poglavitnih jugoslovanskih kul-
turnih centrov ter docente s Tržaške univerze, ki bodo skušali osvetliti osebnost in delo Vuka Karadžiča v vsej njeni večplastnosti in evropski razsežnosti.
Poleg simpozija bomo organizirali tudi vrsto kulturnih prireditev. V SSG bo 26. oktobra zvečer nastopila pevska in folklorna skupina Ivo Lola Ribar, naslednjega dne ob 18.00 pa bomo imeli koncert srbskih religioznih pesmi v cerkvi sv. Spiridiona. 30. oktobra bomo v SSG priredili recital srbskih narodnih pesmi, ki jih bodo izvajalci predvajali v treh jezikih. V palači Nadzorništva za spomeniško varstvo na Trgu Libertd pa bo razstava o Karadžiču, ki.bo odprta od 27. do 31. oktobra.
Poudarim naj, da smo te manifestacije organizirali s pomočjo Ministrstva za šolstvo, Zunanjega ministrstva, s podporo srbskega Ministrstva za kulturo, Tržaške univerze ter srbske občine v Trstu. V okviru teh stikov smo podpisali tudi sporazum o sodelovanju med beograjsko in tržaško univerzo. Ta sporazum bo znatno izboljšal možnosti skupnega raziskovalnega dela med docenti. Njen paroh, Ilija Ivič, je bil dragocen posrednik med nami in Beogradom in se je posebno zavzel, da smo v projektu v prvi vrsti zastopani tudi tržaški Slovenci.«
IZREDNE CENE
PFAFF
AVTOMATSKI ŠIVALNI STROJI
z različnimi šivi in pregibno ročko
399.000 lir
(v ceno je vključen davek IVA in kovček)
MAIER
Ul. Foscolo 5 - Tel. 730332 (ob Trgu Garibaldi)
Kolesa ATALA in MOUNTAIN BIKE
(kolesa za gorske vožnje)
nadomestni In okrasni deli, oblačila najboljših proizvajalcev za na motor in za na kolo
mOiO* MCE
avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA Sesljan 54/A — Tel.: 291233 (prostorno parkirišče)
Jeti - je ali ni?
Mate Dolenc
Velika akcija na Snežniku
O tem, da na Snežniku živi jeti, sem slišal že v času, ko sem služil vojsko v Bistri Hirščici. O njem se je šušljalo po spalnicah kasarne, posebno po uzbunah in dolgih marših, vendar govoricam ni nihče verjel, celo jaz, ki verjamem v vse mogoče, ne.
Toda nedolgo tega sem srečal v bifeju kina Komune svojega starega znanca in predhodnika pri reviji M, novinarja F.Ž. od ITD. Zelo zaupno je stopil k meni in me vprašal, ali bi se mu pridružil v akciji, ki bi utegnila biti tvegana, vendar bi bil jaz zanjo primeren, ker imam rad tvegane novi-
narske akcije. Rekel sem mu, da sem sicer že utrujen od tveganih akcij in odgovarjanja na vprašanja o njihovi resničnosti, da pa bi vendarle kazalo še enkrat poskusiti, ali gre res za nekaj izjemnega.
»Mar veš, da na Snežniku živi jeti, prav tak kot na Himalaji?« je vprašal F.Z.
»Slišal sem, a nisem verjel. Menda ne boš trdil, da ti verjameš v tega jetija?«
»Če verjamem ali ne, sam ne vem, dejstvo pa je, da bo v petek, 32. tega meseca, velik pohod mladinskih komandosov na Snežnik in da je namen tega pohoda jetija ujeti ali ubiti.«
»Že razumem - midva bi naj šla z njimi?«
In tako je bilo. Sprejel sem predlog F.Ž. in v petek dvaintridesetega sva se odpeljala v Ilirščico, kjer je bilo zborno mesto mladinskih komandosov.
Aktivno vzdušje v Hirščici
V Hirščici je bilo tisti dan takšno vzdušje, kot da se mesto pripravlja na napad sovražnikov od koderkoli. Sirene tovarn so kar naprej zavijale, vse tovornjake in cisterne so odpeljali iz mesta in jih poskrili, delavci in delavke so neprestano tekali noter in ven in mali pionirčki so s kredo pisali spodbudne parole na hišne zidove. Tam je bilo dosti napisov, kot na primer: »Dol z jetijem«, »Smrt jetiju«, »Živeli mladinski komandosi«, »Nočemo jetija«, vmes pa so se pojavili popolnoma deplasirano, seveda, napisi kot »Jure ljubi Meto« ali »Janez je vosu« in »Peter ima hlače na veter«.
Vendar so mladinski komandosi organizirali posebno skupino, ki je z zidov brisala vse napise, ki niso bili v skladu z lovom na jetija. Videl sem celo prizor, kako je mladinski komandos, star komaj kakih trinajst let, sklofutal mulca, ki je pisal na zid tisto večno besedo, ki je vedno napisana na vseh zidovih sveta. Neorganizirano mularijo so
hitro iztrebili in okoli štedilnikov pridnih hišnih mater je bilo mnogo od joka mokrih nosov sklofutanih anarhistov od tretjega do šestega leta starosti.
Znanstveno utemeljen sklep
F.Ž. me je predstavil predsedniku, ali po novem, »sekretarju glavnega štaba za samozaščito pred jetijem-« tovarišu Miškinu Novaku. Postavil sem mu nekaj vprašanj.
»Kdaj se je jeti prvič pojavil na Snežniku?«
»Natančnega odgovora na to vprašanje vam ne bi mogel posredovati, vendar zaenkrat velja, da je bilo to leta 1964, avgusta, tedaj ga je neki gozdar prvi videl.«
»Toda kako je gozdar vedel, kaj je videl, ali je že kdaj prej slišal za jetija?«
»Gozdar je bitje, ki ga je videl, opisal mnogim drugim ljudem, in ker opis ni ustrezal niti človeku niti medvedu, smo takoj samoumevno sklepali, da gre za pravega jetija.«
»Ali je kdo tudi z znanstvenega stališča utemeljil ta sklep?«
»Poklicali smo strokovnjake, ki so natančno izprašali vse priče in po njihovih izpovedih potrdili, da bitje ne more biti nič drugega kot jeti.«
»Od kod pa naj bi jeti prišel na Snežnik?«
»To je skoraj najtežje vprašanje. Lahko se je priklatil sam, še bolj pa je verjetno, da ga je kdo podtaknil. Tuje, sovražne sile, na primer. Možno je, da so ga s padalom spustili iz letala.«
»Ali je ta jeti napravil že kakšno škodo, koga ubil ali poškodoval?«
»Doslej ne. Vendar se to lahko vsak hip zgodi, zato je bolje, da uporabimo preventivo.«
(se nadaljuje)
Horoskop
od nedelje 4. 10. do sobote 10. 10.
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO: ~ J * Teden bo precej nenavaden in razburljiv. Iz zapletene in nerodne situacije se boste dobro izvlekli, ker boste iznajdljivi. Res je, da boste imeli dela preko glave, vendar boste kljub nekaterim težavam dosegli kar dober končni rezultat. Kritičen dan bo torek. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo razočaral, pa naj vam ne gre to preveč do srca. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Imeli boste nekaj predhodnih težav v prvih dneh tedna, vendar dober končni rezultat ne bo pod vprašajem. Ugoden položaj Venere bo prispeval k temu, da se vam bo nasmehnila sreča v denarnih zadevah. Zaupajte v lastne moči in pozabite na skrbi, ki vas mučijo. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah vam bo vse šlo tako, kot ste si želeli. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Nikar naj vas ne spravijo v slabo voljo nekatere manjše težave, s katerimi se boste morali srečati zato, ker bo Merkur sovražen. Teden se bo nepričakovano obrnil v vašo korist in zadovoljstvo. Bodite pri delu bolj zbrani in natančni, da ne bo kaj narobe. Kritičen dan bo petek. VI IN DRUGI: Skrite srčne želje se vam bodo izpolnile. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN DELO: Obeta se vam zelo prijeten in uspešen teden, poln dobre volje in odličnega počutja. Venera, ki se nahaja v vašem ozvezdju, bo poskrbela zato, da boste uspešni in spretni pri delu in izven delovnega časa. Malo manj ugodna bosta le torek in sreda. VI IN DRUGI: Nikar preveč ne obljubljajte, ker boste težko vse obljube izpolnili. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
STRELEC (22.11.-<5^	21.12.) - VI IN
DELO: Zvezde so na vaši strani, zato bo teden za vas prav razveseljiv, primeren za uresničitev zastavljenih ciljev in želja. Zaradi nepredvidenih stroškov boste morali seči malo globlje v žep. Za spoznanje neugodnejša delovna dneva bosta le ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: O stvareh, ki ste jih mislili razkriti, je najbolje, da molčite. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN
DELO: Teden bo razgiban in nekajkrat prav nagajiv. Ob manjših nevšečnostih, s katerimi se boste srečali, se boste lahko tudi malo oddahnili. Rojenim od 11. do 18. 2. se bodo nekatere želje gotovo izpolnile. Posrečilo se vam bo nekaj, kar ste si obetali. Utrudljiva bo sobota. VI IN DRUGI: Neprijetno presenečenje domnevnega prijatelja. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Pred vami je naporen, a uspešen delovni teden. Zvezde so vam prijazne. Nikar ne zamudite ugodne priložnosti, ki vam jo bo teden ponudil. Razjedal vas bo neki notranji nemir. Čeprav ne boste imeli za to pravega razloga, bi vam sproščen sprehod v naravo dobro del. VI IN DRUGI: Bodite bolj strpni in razumevajoči do svojih bližnjih. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
RAK (21.6.-21.7.) -
/ T1 S VI IN DELO: Pred vami je prijeten, a zelo nemiren teden. Zvezdč vam ponujajo možnost, da brez te-.žav uspešno zaključite delo in si malo oddahnite. V torek in sredo bo prišlo do sprememb v razpoloženju, ki pa ne bodo bistveno vplivale na potek dela. Posebno srečen in vesel bo konec tedna. VI IN DRUGI: Nikar ne pozabite na to, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
DEVICA (23.8,-22.9.)	- VI IN
DELO: V začetku boste pri delu naleteli na manjše ovire. Z lahkoto jih boste premostili, če vas težave ne bodo spravile v malodušje. Okoliš-' čine zahtevajo od vas bolj poglobljen in resnejši odnos do dela. Prijetno presenečenje vas čaka konec tedna. VI IN DRUGI: Vaše probleme zaupajte ljubljeni osebi in naleteli boste na razumevanje. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Tokrat je napoved za vas precej ugodna. Teden vam bo minil v prijetnem vzdušju in dobrem razpoloženju. Znašli se boste sredi nadvse ugodnih okoliščin, ki vam bodo pomagale, da boste uspeli narediti več, kakor ste si upali misliti. VI IN DRUGI: Iskren pogovor z ljubljeno osebo bi vam marsikaj razjasnil. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Pretežno ugoden, vendar v sredini za marsikoga mučen in naporen teden. Srečali se boste z neprijetnimi težavami, ki naj vas nikar ne spravijo v slabo voljo. Na koncu tedna vam bo Luna zelo prijazna in to je priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč kritični do ljubljene osebe, ker niti vi niste brez napak. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Prije-ten in razgiban de-J lovni teden vas bo pomiril in ohrabril. Težki časi so za vami in spet boste lahko sproščeno zadihali. Delo vam bo prav lepo steklo in težav ne bo. Možnost, da pridete do dodatnega zaslužka, je prav velika. Uresničila se vam bo neka želja. Kritičen dan bo torek. VI IN DRUGI: V družbi vas čakajo prijetne novosti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
Šifra: JAGODA
V življenju je večkrat veliko križišč, pred katerimi se ustavimo in si postavimo vprašanje, Mm naj krenemo. Sami ste že večkrat bili v Podobnem položaju. Ko ste se ljudem približali, M ste mislili, da boste sprejeti, se vam je dogodilo ravno obratno. Mladost oziroma otroštvo nista bila z rožicami posuta. Veliko razmišljate o Marsičem. Domišljijo imate dobro, včasih kar Prezahtevno. Ker ste stvarni in kritični, znate odkloniti že v sebi vse, kar vam ne ugaja. Zelo čustven partner bi morda olepšal tudi tiste dneve, za katere mislite, da so tako zelo sivi.
koncentracije. V življenju potrebujete veliko opore, kajti zdi se vam, da nekaterih stvari kar ne morete sami rešiti. Toda vzrok verjetno ne tiči v šibkosti kot taki, temveč v pomanjkanju samozaupanja, ki ima svoje korenine v mladih letih. Želje in nagnjenja niste mogli v celoti uresničiti. Vendar to še ni razlog, da jih ne bi mogli nadomestiti z drugimi aktivnostmi ali konjičkom.
•'VuCK^iktA '\^ D
14 i i Uf\
Šifra: SVET
Človek težko verjame, da si stara komaj 15 let, saj kaže pisava precej zrelejšo osebnost. Sicer je razvoj vse hitrejši in to, kar je veljalo še pred kratkim za lastnost nekega starostnega obdobja, sedaj že velja za nižjo starostno skupino. Izjeme so seveda vedno bile in bodo.
Ugotavljam, da ni dobro, če opisujem kak poseben grafološki znak, ker potem že iščete take lastnosti pri sebi in si seveda razlagate pisavo le na osnovi takega znaka. Na srečo en sam znak ne dokazuje ničesar. Tisti »repki«, ki jih navajaš, so bili podani v povsem drugem kontekstu. In še nekaj: pri tebi so v obliki odprtih girland na koncu besed, kar priča o vljudnosti in ne govori o odrivanja od sebe. Kako malo je potrebno, da pride do popolnega nesporazuma! Glede izbire poklica se mi zdi, da se vseeno odločaš malce naglo. Počakaj, da končaš še kak razred. Dejal bi, da je zate primerno vse, karkoli bi se lotila na področju humanističnih usmeritev. Željna znanja in novih spoznanj se boš uspešno prebijala skozi življenje, ker vse sprejemaš tako odprtih rok.

Šifra: LONDON
Nezaupanje in previdnost v tekstu, ki ste ga napisali - tako pravite - popolnoma spontano, se Msneje umikata. Zdi se, da je res, kakor pišete, ua ste za drugi del teksta porabili več volje in
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla: .......................
Primorski dnevnik, 4 oktobra 1987
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. Medvedek vrečar; 5. Obmejna vas na Krasu; 10. Naša vas; 12. Ingemar Stenmark; 14. Slovenski mojster samospeva (Benjamin); 15. Palermo; 16. Kanon; 18. Azijska država; 19. Glavno mesto Italije; 20. Ribje jajčece; 22. Arabski žrebec; 23. Šolska potrebščina; 24. Upognjeni; 26. Jug. nogometni trener Osim; 28. Specializirana funkcija v diplomatskih predstavništvih; 30. Mesto v Lombardiji; 32. Del hišne opreme; 33. Miroslav Krleža; 35. Pisec pripovednih del; 36. Atletska zvrst; 37. Staro ime za Tajsko; 39. Tajska, Zahodna Nemčija in Kuba; 40. Središ-
če vrtenja; 41. Moško ime; 43. Albert Einstein; 44. Slovenski jadralec in surfist; 46. Oddelek; 47. Zapor.
NAVPIČNO: 1. Presojevalec, ocenjevalec; 2. Anatolij Karpov; 3. Tržaški boksar (Duilio); 4. Italijanska partizanska organizacija; 5. Delati... načrte; 6. Tretje znamenje zodiaka; 7. Bivši jug. nogometaš; 8. Izrael; 9. Belgijski pevec, it. porekla; 11. Teža ovojnine; 13. Grški filozof; 15. Grobnica starih egipčanskih kraljev; 17. Je Drina desni... Save; 19. Navodilo za pripravo jedi pri kuhanju; 21. Menično jamstvo; 23. Skozi sito pretlačeno ali zmečkano živilo; 25. Ivo Šorli; 27. Vercelli; 29. Arabsko področje; 31. Naglas izgovorjene bese-32. Visoka gradnja na razmeroma majhni osnovni ploskvi; 34. Abelov brat; 37. Ljubk. ime • za Aleksander; 38. Načrt, naris; 41. Mukati na pol; 42. Samo, le v Berlinu,- 44. Deziderij Erazem; 45. Madžarska in Španija.
(lako)
REŠITEV
'3H
'91 :'3'a hnu IX ^mn ■[{- :edmii ()!;	'£9 Mmi
TE !dlO}s ■££	Te
imiraia -6Z !oA 'n rcn 'SZ :8Jid 'CZ :p?AP 'iz bdsoar -gi
i5(0}Tid *£x iepTureiid -£1 isaj -BJ5(os -ei ierB} 'XX iourepv •g Tl '8 :33Z ‘L U3AO '9 TBA •£ JdNV T :!°T 'E !'RV
'Z	T :ON5IdAVN
'XS3IB -£17 :iB5(
-ard -9X7 :qn<i uesna H "3'V •et- kiBtrepM ti, ‘so •(T Dal •ge iuiBTS '£E Trn '9E :Tda "9£ :')m •££ !I°1S TE iBiuaro '0E :35B)B 'SZ :boiai *9Z :ia
-im TZ iorad -ez ;)E zz
•oz ^Rl '61 :UBJI 'BI :doj •91 !Vd ‘91 iaeAEdi ‘H !'S I TI !t3A01U0>l -01 !BUIZO>I '9
!BIE051 t :0NAV80a0A
Na evropskem odbojkarskem prvenstvu v Belgiji
Prvak je SZ, Italijanke šeste
Moški: Jugoslavija 8., Italija 9., danes finale SZ - Francija
Tenis: za Davisov pokal
Po igri dvojic še nič odločeno
SYDNEY, BARCELONA — V polfinalnih dvobojih za Davisov pokal se je zanimanje na mah preselilo v Avstralijo kjer je Indija po prvih igrah posameznikov vodila z 2:0. V skrajno kočljivem trenutku je vodstvo domače ekipe poslalo pravi SOS wimbledon-skemu zmagovalcu Cashu, ki se je odzval klicu domovine in odločilno prispeval, da je v igri dvojic z Doohanom zmagal (6:3, 6:4, 6:4) in zmanjšal zaostanek na 1:2. Verjetna prisotnost Casha tudi v današnjem zaključnem dnevu obeta izredno napeto končnico.
Do presenečenja je prišlo tudi na drugem polfinalu v Barcelloni, kjer je španski par Sanchez-Casal s precejšnjo lahkoto strl Wilanderja in Jarryda (6:0, 6:3, 2:6, 6:4).
Na Siciliji Jalte - Noraček
PALERMO — Argentinec Martin Jaite in predstavnik CSSR Karel Noraček sta se uvrstila v finale mednarodnega teniškega turnirja. Jaite je v polfinalu z veliko w lahkoto (6:2, 6:3) premagal Cihaka (ČSSR), Noraček pa ni imel težav (6:2, 6:3) proti Kereticu (ZRN).
BRUSELJ — Odbojkarice Vzhodne Nemčije so v finalu ženskega EP v odbojki presenetljivo, a zasluženo s 3:2 premagale SZ, ki je veljala za glavnega favorita. Znane so tudi končne uvrstitve Jugoslovanov in obeh italijanskih šesterk. Modri so po nepričakovanem porazu z Belgijo osmi, azzurri po zmagi nad Romunijo deveti, azzur-re pa so po porazu z Nizozemkami osvojile končno šesto mesto.
Italijanska moška vrsta poljskega trenerja Skibe je v svojem zadnjem srečanju vdrugič premagala Romunijo, tokrat z gladkim 3:0 (v kvalifikacijah so azzurri zmagali s 3:1). Za razliko od dosedanjih srečanj, so Italijani pokazali nekoliko več samozavesti, še posebej v tretjem nizu, ko so nadoknadili zaostanek 7:14! Čeprav ozračje v italijanskem taboru ni ravno najbolj prijateljsko, saj je neuspeh na tem EP pustil vidne posledice v odnosu med samimi igralci ter med igralci in trenerjem, so azzurri igrali še kar dobro. Tokrat je v vlogi tehničarja nastopil De Giorgi, v nadaljevanju igre pa je Galli
zamenjal Gardinija, Bernardi pa Zorzi-ja.
Italijankam tudi v finalu za peto mesto, kot že v kvalifikacijski skupini, ni uspelo premagati telesno višjih Nizozemk. Varovanke Kitajca Puja pa z igro niso razočarale, saj so se fizični premoči nasprotnic upirale z veliko mero požrtvovalnosti in niso nikdar predčasno popustile. Izkazala se je mlada Bertinijeva, ki je stopila na igrišče že od vsega začetka, razočarala pa je Bernardijeva. Končno šesto mesto vsekakor potrjuje splošni napredek italijanske ženske odbojke; ki je bila še pred nekaj leti čisto pri dnu.
Danes bo na sporedu še moški finale med Sovjetsko zvezo in Francijo. Ne glede na izidi srečanja, si je Francija že priborila pravico do nastopa na olimpijskih igrah v Seulu, ker je SZ na osnovi svoje uvrstitve na SP že kvalificirana. Grčija in Švedska, ki se bosta danes borili za bron, pa sta si že priborili nastop na kvalifikacijah za Seul.
Moški
IZIDI FINALOV: Belgija - Jugoslavija 3:0 (15:2, 15:13, 15:13); Nizozemska - CSSR 3:0 (17:15, 15:12, 15:10); Italija -Romunija 3:0 (15:5, 15:4, 16:14); Bolgarija - Španija 3:0 (16:14, 15:10, 15:9).
KONČNI VRSTNI RED: 5. Nizozemska, 6. ČSSR, 7. Belgija, 8. Jugoslavija, 9. Italija, 10. Romunija, 11. Bolgarija, 12. Španija.
DANAŠNJI SPORED: finale za 3. mesto: (14.00) Grčija - Švedska; finale za 1. mesto (16.30) SZ - Francija.
Ženske
IZIDI FINALOV: NDR - SZ 3:2 (8:15, 15:9, 18:20, 15:9, 15:11); ČSSR - Bolgarija 3:0 (15:10, 15:10, 15:12); Nizozemska -Italija 3:1 (15:5, 15:12, 12:15, 15:13); Francija - Romunija 3:2 (15:12, 15:17, 15:10, 11:15, 15:12); ZRN - Madžarska 3:1 (15:4, 15:9, 13:15, 15:10); Poljska -Belgija 3:0 (15:6, 15:9, 15:11).
KONČNI VRSTNI RED: 1. NDR, 2. SZ, 3. ČSSR, 4. Bolgarija, 5. Nizozemska, 6. Italija, 7. Francija, 8. Romunija, 9. ZRN, 10. Madžarska, 11. Poljska, 12. Belgija.
Boks: v superveltrski kategoriji
Italijan Rosi svetovni prvak
V	boksarskem srečanju za svetovni naslov WBA v Perugii je Italijan Gianfranco Rosi po točkah premagal Mehikanca Aguina in mu odvzel naziv prvaka v su-pervelter kategoriji. Šodniki so se za Rosija odločili enoglasno. V treh mesecih bo moral Rosi ponovno na ring. Naslov mu bosta skušala odvzeti Don Curry (ZDA) ali Mugbay (VB).
V	tiskovni konferenci po dvoboju je Aguino priznal premoč Italijana, izrazil pa je prepričanje, da bo ponovno prišel do svetovnega naslova.
V1, jugoslovanski košarkarski ligi
Poraz Smelt Olimpije
Smelt Olimpija - Partizan 87:92 (44:36)
SMELT OLIMPIJA: Petrovič 18, Zdovc 2, Besedic, Tovornik 29, Hauptman 8, Todorovč, Vilfan 15, Čurčič, Kotnik 10, Djurisič.
PARTIZAN: Djordjevič 16, Grbovič 17, Pečarski 7, Divac 18, Paspalj 23, Nakič 10.
LJUBLJANA — Malo je manjkalo, da bi Ljubljančani po zmagi nad Cibo-no poskrbeli za novo presenečenje. V 25. minuti so imeli namreč že 14 točk prednosti, predvsem po zaslugi Petroviča in Todoroviča, ki je dosegel kar sedem od 12 trojk svojega moštva. Čeprav so Beograjčani dosegli le pet trojk pa so v 34. minuti le povedli 78:76 in vodstva niso več izpustili iz rok. Divac, ki je v prvem polčasu dosegel le dve točki, je v nadaljevanju zagospodaril pod košema, junak tekme pa je bil Djordjevič. Ljubljančanom, ki so igrali večji del tekme z isto peterko, so na koncu pošle moči.
OSTALI IZIDI: Crvena zvezda - IMT 83:85 (46:52); Budučnost - Jugoplastika 67:97 (52:32); Bosna - Zadar 93:94 (44:41); Cibona - Borac 124:89 (58:39); MTZ - Šibenka 92:97 (84:84, 38:36).
Nogomet: v ospredju Partizan - Hajduk
BEOGRAD — Po 9. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige bo vodilni Dinamo bržkone še povečal naskok, saj doma s Prištino ne bi smel imeti težjega dela. Več težav se obeta zasledovalcema C. zvezdi in Rijeki. V ospredju pozornosti bo vsekakor derbi v Beogradu med Partizanom in Hajdukom.
V 2. ligi bo Integral Olimpija gostovala pri Kikindi. Vsa tri gostovanja so se za Ljubljančane doslej slabo končala, tokrat pa je nasprotnik še močnejši od dosedanjih.
DANAŠNJI SPORED 1. ZNL: Sarajevo - Rad; Budučnost - Crvena zvezda; Partizan - Hajudk; Dinamo - Priština; Rijeka - Sutjeska; Sloboda - Osijek; Vojvodina - Vardar; Radnički - Željez-ničar; Velež - Čelik.
Nogomet (A liga): V Kampaniji in Toskani
Deželna derbija
V četrtem kolu prvoligaškega nogometnega prvenstva jo Napoli danes igral v Avellinu deželni derbi, podobna ekma pa bo tudi v Toskani. Kolo sicer ne nudi bistvenih ;popadov, ker se še ni izluščila enajsterica, ki bi dajala ton srvenstvu. Vsekakor ima Roma priložnost, da ohrani in norda celo poveča prednost na lestvici.
Današnje kolo bo tudi priložnost za prve popravne izpile, v prvi vrsti za Avellino, ki je že v nedeljo doma izgubil Droti Romi. Torino bo doma meril moči s precej razpoloženimi napadalci Interja, Milan pa mora pridobiti polno zau-oanje tako občinstva kot svojega lastnika Berlusconija. Ze nekaj časa se v zvezi z Milanom govori, da naskakuje nje-jovo klop bivši nizozemski as Crujff. Priložnost rehabilitacije ima Verona, katero je brez dvoma opogumila kvalifikacija v pokalu UEFA.
Z zanimanjem se pričakuje odziv gledalcev, katerih število je letos nekoliko upadlo.
Medtem je Maradona dokazal, da so ga opazke španskega tiska na račun njegovih odvečnih kilogramov prizadele. Argentinec se je verjetno večkrat gledal v ogledalo in ponudil stavo ("za težak denar"), da je lažji kot pred letom na mundialu. Kdor je sprožil psihološko vojno proti Maradoni, je verjetno zabeležil uspeh in igralec Napolija se sedaj čuti še bolj pod drobnogledom, njegove obljube pa seveda večajo dolg.
Današnji spored (ob 15. uri): Avellino - Napoli; Como -Sampdoria; Empoli - Fiorentina; Milan - Ascoli; Pescara -Cesena; Roma - Piša; Torino - Inter; Verona - Juventus.
Drugoligaši zasledujejo vodilno Padovo
Priložnost za Triestino
Tradicionalno do skrajnosti izenačena druga liga ima v Padovi že vodilno enajsterico, ki jo od blizu zasleduje le Piacenza. Od nominalno boljših ekip sta dobro začela še Lecce in Cremonese, nekoliko manj pa Lazio in Atalanta. Genoa se je znašla celo v težavah.
Današnje osrednje srečanje bo v Cremoni med domačini in Piacenzo, Lecce pa bi utegnil izkoristiti tekmo v Tarantu za utrditev mesta pod vrhom.
Triestina bo na Grezarju igrala za zmago, glavni cilj pa bo v odpravi dveh negativnih točk. Start iz nevtralnega položaja bi dal Tržačanom novega elana v borbi, ki se letos obeta prej za obstanek kot za visoka mesta.
Ugodno bi morala na Triestino vplivati odločitev športnega sodišča, ki je pomilostilo trenerja Ferrarija (izmazal se je s skromno denarno kaznijo), v ekipi pa bo danes ponovno Causio, ki je glava ne preveč "turbinskega" motorja.
Glavna hiba Triestine ostaja sterilnost napada, ki je v treh tekmah dosegel samo gol. Današnji nasprotnik Barletta je novinec v ligi. Doma je iztržil neodločen izid, sicer pa dvakrat izgubil. Ob eni sami točki uživa Barletta olajševalno okoliščino, da je doslej dvakrat igrala na tujem.
Udinese bo igral v Messini z doprinosom Dossene, ki je v zelo kratem času iz državne reprezentance zdrsnil na seznam brezposlenih. Videmčani so se doslej izkazali po učinkovitosti napada.
Današnji spored (ob 15. uri): Bari - Arezzo; Brescia -Bologna; Cremonese - Piacenza; Genoa - Catanzaro; Messi-na - Udinese; Modena - Lazio; Parma - Atalanta; Sambene-dettese - Padova; Taranto - Lecce; Triestina - Barletta.
Košarka: danes v B-l in A-2 ligi
Goričani in Tržačani doma
Motociklizem: prvenstvo superbyke v Mugellu
Štoka se je izkazal
Mladinske igre v Rimu
Odbojkarji Trinka danes za naslov!
RIM — Šolski šport nam je postregel še z enim velikim uspehom. S finala mladinskih iger v Rimu za dijake nižjih srednji šol prihaja domala senzacionalna vest, da so se odbojkarji slovenske goriške šole Ivan Trinko prebili do današnjega velikega finala za naslov prvaka. Rimski uspehi za naše dijake niso novost, a tokrat je prvič, da so tako visoko uvrstitev dosegli v moški odbojki.
Varovanci profesorja Aleksandra Kodriča, ki so se do vsedržavnega finala prebili po zmagah na deželni in meddeželni ravni, so se v svoji kvalifikacijski skupini uvrstili ha končno drugo mesto in si priborili pravico do nastopa v polfinalu, v katerem so včeraj premagali še Ferraro, danes pa se bodo v sklepnem dnevu iger za naslov prvaka pomerili z zmagovalcem srečanja med Leccejem in Catan-zarom. Kot nam je povedal proi. Kodrič, je današnji nasprotnik gotovo v dometu naših fantov.
Manj sreče je v teku na 60 m z ovirami imela dijakinja šentjakobske šole Cankar Margaret Macchiut. V svoji kvalifikacijski skupini je z dobrim časom 9"82 dosegla drugo mesto in se bo danes udeležila teka za uvrstitve od 7. do 12. mesta. Macchiutova je imela precej smole s sestavo skupin, saj so se v finale za kolajne uvrstile le zmagovalke skupin, ne glede na časovni dosežek.
Danes se bo končalo tudi lokostrelsko tekmovanje, na katerem sodeluje član Našega prapora Simon Leopuschech.
Izidi odbojkarskega tekmovanja: Trinko - Varese 2:0 (15:10, 15:9); Trinko - Pescara 2:0 (15:6, 15:13); Lecce - Trinko 2:1 (15:9, 11:15, 15:11); Lecce - Pescara 2:0; Varese - Pescara 2:0; Lecce - Varese 2:0. POLFINALE: Trinko - Ferrara 2:0 (15:10, 15:12); Lecce - Catanzaro.
Goriški Segafredo se bo danes v letošnjem košarkarskem prvenstvu A-2 lige prvič predstavil svojemu občinstvu. Kot je znano, se bo danes goriško moštvo v srečanju proti Alnu iz Fabri-ana (začetek ob 17.30) predstavilo z novim Američanom, to je z Rdnom Charlesom, ki bo začasno zamenjal še poškodovanega Jugoslovana Pešiča.
Po nesrečnem gostovanju v Ragusi v 1. kolu košarkarskega prvenstva B-l lige se bo danes tržaški Stefanel prvič po dolgih letih predstavil svojemu občinstvu kot »drugoligaš«. Tanjevičevi varovanci,. ki'so na Siciliji na lastni koži spoznali, kako trda je pot v drugi ligi, bodo danes gostili moštvo Mister Day iz Siene, ki, kot Tržačani, cilja na napredovanje v A-2 ligo. Srečanje za Stefanel gotovo ne bo lahko. Upati pa je, da bodo tržaški košarkarji odločno reagirali na poraz iz prvega kola in da bodo igrali tako, kot želi trener Tanje-vič: odločno, poletavno, agresivno.
Tudi drugi dan ženskega odbojkarskega turnirja v Novi Gorici za pokal HITA se razmerje moči med tremi sodelujočimi ekipami ni spremenilo. Mariborske prvoligašice so bile za obe ostali ekipi, Novo Gorico in Farco Meblo, le premočne nasprotnice. Čeprav so večji del srečanj igrale z drugo postavo, so Novogoričanke v treh nizih zbrale skupaj le 12 točk, Tržačanke pa enajst. Razlika v kvaliteti je pač tu prevelika in očitna.
Veliko bolj zanimiv je bil seveda dvoboj novogoriške in tržaške ekipe, ki pa je nastopila brez prve tehničarke Mire Grgič (službene obveznosti), povrhu še brez njene logične menjave, mlade Marine Knez, ki jo je na začetku obšla slabost, kar se je v igri seveda še kako poznalo. Vlogo režiserja je tako prevzela Vesna Klemše, ki je prav solidno opravila svojo nalogo, a seveda so odpadle vse Meblove napa-
Današnji spored A-2 lige
Segafredo - Alno; Jollycolombani -Standa; Maltinti - Čuki; Rimini - Riu-nite; Sabelli - Yoga; Sharp - Annabel-la; Spondilatte - Fantoni; Sebastiani -Facar.
V A-l lige so včeraj odigrali dve an-ticipirani tekmi: Allibert - Bancoroma 95:96 (51:55); Neutroroberts - Wuber 99:81 (51:36).
Osrednje srečanje pa bo danes v Milanu, kjer bo Tracer igral s Scavoli-nijem.
Današnji spored A-l lige
Benetton - Ocean; Dietor - Enichem; Divarese - Arexons; Hitachi - Snaide-ro; S. Benedetto - Irge; Tracer - Scavo-lini.
Ženska A-l liga: Crup - Florence 80:75 (41:36).
dalne kombinacije. Zato tudi poraz Dolinškovih varovank proti domačinkam ni presenečenje.
Novogoričanke so v prvem nizu takoj povedle s 5:0 in kljub temu da je igralkam Farco Meblo uspelo izenačiti na 7:7, so ga domačinke potem rešile v svojo korist.
Tudi v drugem nizu so na začetku vodile domače odbojkarice, a je finiš le pripadal Dolinškovim varovankam, katere seveda niso mogle pokazati vsega v napadu, a so z boljšo igro v polju in v bloku to nekako le prikrile.
V odločilnem nizu se je zmaga že nasmihala zamejski ekipi, saj je povedla s 7:3. Mlade Novogoričanke pa so nato z nekaj lepimi akcijami izenačile in na koncu tudi zmagale.
Kljub temu pa je drugo mesto na turnirju za pokal HITA pripadlo ekipi Farco Meblo, saj je v seštevku točk v
MUGELLO — Po prvem dnevu predzadnje preizkušnje za italijansko motociklistično prvenstvo superbyke je član Primotork kluba Danilo Štoka na yamahi FZ na petem mestu v skupni razvrstitvi in tretjem v svoji kategoriji »šport«, njegov klubski tovariš Enzo Chiappella pa je na 18. mestu. Pred današnjo drugo dirko, po kateri bodo sestavili končno lestvico, vodi ■Američan Freddy Merkel na hondi, pred Italijanom Pirovanom na bimoti. Pred Štoko sta se Ricci na hondi in La Ferla na suzukiju, ki pa sodita v kategorijo »production«, zato je slovenski dirkač pravzaprav tretji. Štoka je včeraj vozil zelo zanesljivo, a zaradi preočitne premoči motorjev, so bili vodilni zanj nedosegljivi.
Začasni vrstni red: 1. Merkel (ZDA) na hondi 30’03"70, s povprečno hitrostjo 146,559 km/h; 2. Pirovano (It.) na yamahi po 7"90; 3. Ricci (It.) na hondi
posameznih nizih bilo boljše od Nove Gorice in to za vsega dve točki.
Čeprav prikazana odbojka zaradi velike oziroma prevelike kvalitetne razlike ni bila najboljša, pa lahko rečemo, da je turnir bil lep uvod v odbojkarsko sezono na Goriškem.
Srečanja so sodili Kolenc, Irončič in
' IZIDI DRUGEGA DNE
Paloma Branik - Nova Gorica 3:0 (15:3, 15:1, 15:8)
Paloma Branik - Farco Meblo 3:0 (15:2, 15:8, 15:1)
Nova Gorica - Farco Meblo	2:1
(15:7, 11:15, 15:10)
KONČNI VRSTNI RED 1. Paloma Branik, 2. Farco Meblo, 3. Nova Gorica.
_ FARCO MEBLO: Kralj, Nacinovi, Žerjal, Maver, Neva Grgič, Garbini, Knez, Slavec, Klemše.
(Ervin Čurlič)
po 8"91; 4. La Ferla (It.) na suzukiju po 29"56; 5. Štoka (It.) na yamahi po 53'T3.
RADIO OPČINE
V današnji »športni nedelji« radia Opčine bodo, s pričetkom ob 15. uri, oddajali amaterski tekmi med Primorjem in San Canzianom ter Zarjo in San Sergiom. V teku oddaje bo tudi pogovor z motociklistom Edmundom Hlabjanom, ob 19. uri pa se bodo iz studia povezali z dirkališčem Mugella za končne rezultate z italijanskega motociklističnega prvenstva superby-ke. Pripravili bodo tudi magnetofonski zapis pogovora z Jadranovim trenerjem Petrom Brumnom o sinočnjem gostovanju naših košarkarjev v Novel-lari. Glasbeni presledek bo namenjen intervjuju s kantavtorjem Edoardom Bennatom, ki ga je ob priliki njegovega koncerta v Kopru pripravila Beti Cesar.
• Jadran
NADALJEVANJE S 1. STRANI
novci podaljšek začeli v štirih, po treh minutah pa je peto osebno napako zagrešil še Ban in srečanje ni več imelo pravega smisla.
Jadranovci so tokrat bili v napadu bolj natančni kot pred tednom dni, še vedno pa so igrali slabše v obrambi, pomanjkljiv pa je bil tudi skok.
Novellara - Jadran 120:106 (99:99, 50:54)
NOVELLARA: Codelupi 14, Cervi 18, Moreschi, Giglioli 8, Ferrari & Davoli 8, Mariani 15, Portioli 20, Lu-suardi 28.
JADRAN: Starc 14 (3:4), Persi 2, Čuk 11 (7:8), Corsi, Sosič 2, Štoka 12 (2:4), Rauber 16 (1:2), Ban 40 (12:18). Daneu 9 (3:4).
PON JADRANOVCEV: Danevvu (31), Rauber (35), Starc (36), Štoka (37), Čuk (40), Ban (43).
TRI TOČKE: Starc in Rauber h Ban 4.
Na ženskem odbojkarskem turnirju v Novi Gorici
Brez režiserk Meblo vendarle drugi
Afa košarkarskem turnirju Stelle Azzurre
Poraz borovcev
^erroviario - Bor Radenska '9:64 (39:30)
BOR RADENSKA: Korošec 16, Kojanec . P:4), Kobas 2, Peretti 10, Pregare 6, Pie-2‘8^0:2), Kneipp 6, Terčon 9 (1:3), Semen
Tri TOČKE: Korošec 2; PROSTI
METI: 6:11
, " finalu za 5. mesto na košarkarskem 'jrnirju Stelle Azzurre je Borova peterka lonila pred Ferroviariom. Našim skozi fo tekmo ni šlo v napadu, pa tudi v “rambi niso uspeli zaustaviti hitrih na-Protnikovih protinapadov, Verjetno vse anko pripisujemo veliki utrujenosti, saj 0 naši vložili veliko truda že dan prej, 0 so premagali Scoglietto in že štiri-najst dni so brez počitka. (Luka Furlan)
Trofeja mesta Trst__________
JADRAN FARGO - LIBERTAS 64:68
(29:35)
JADRAN FARGO: Stanissa 20 (1:4), “aneu 10 (5:8), Gherli, Šuligoj 7 (1:4), Piz-r9a 2, Berdon 3, Sterni 7 (1:2), Bogateč 4, asizza, Pertot 6 (2:3), Aleks Bogateč, So-Slc 5 (1:2), Vremec.
PM: 11:23. TRI TOČKE: Stanissa 1, Berdon 1, Daneu 1.
Neroden in nezaslužen poraz naše združene kadetske vrste je sad predvsem apatične in vse preveč statične obrambe. Tudi v napadu domačinom ni šlo najbolje, saj so bili v velikih težavah z neorganiziranim napadom proti conski obrambi. Če temu pripišemo še nasprotnikov posrečen dan pri metu z razdalje in porazni odstotek naših pri metu izpod koša, je slika tekme precej jasna. Od posameznikov sta delno zadovoljila le Stanissa v napadu in Pertot pri skoku v obrambi. (Andrej P.)
Skirolke: ŠD Grmada danes v Tridentu
ŠD Grmada se bo danes v Tridentu udeležilo meddržavne tekme »II Gir al Sass«. Tekma se bo odvijala na krožni progi po zgodovinskem centru Tridenta. Naše društvo Grmada bo prisotno s šestimi tekmovalci, in sicer z Erikom lorijem, Andrejem Legišo, Andrejem Mervičem, Davidom Širco, Elizabeto Antonič in Valentino Legišo,. Grmačan Andrej Antonič pa bo nastopil z državno reprezentanco. Start bo ob 13.30. (E. I.)
Predstavili kadetsko vrsto Jadrana Farco
V petek je bila v dvorani gostilne Silvester v Nabrežini predstavitev kadetske košarkarske ekipe Jadran Farco, ki bo letos nastopala v državnem prvenstvu svoje kategorije. Po uvodnih besedah predsednika Jadrana Edija Krausa, ki je povedal, da sestavljajo ekipo igralci Poleta, Konto-vela in Spkola ter da bo ekipa nastopala v nabrežinski telovadnici, je spregovoril predsednik Sokola Antek Terčon, ki je izrazil zadovoljstvo, da bo njegovo društvo letos lahko skrbelo za združeno mladinsko ekipo. Nato je prevzel besedo trener Peter Brumen, ki je dejal, da bo ekipo vodil Andrej Pupis, sam pa ji bo sledil, kolikor mu bo to čas dopuščal. Izrazil je prepričanje, da bodo fantje z resnim delom lahko lepo dozoreli kot igralci in predvsem kot ljudje, saj se s športom utrjuje zdravje in karakter posameznika. Staršem, ki so bili skoraj v celoti prisotni, je priporočil, da najstojijo otrokom ob strani in jih nadzorujejo, da ne bi zaradi športnih obveznosti zanemarjali drugih dolžnosti. Saj, če je delo prav razporejeno, ostaja dovolj časa za vse dejavnosti. (NK)
Jadranov predsednik Edi Kraus (tretji od leve proti desni) med uvodnim pozdravom na uradni predstavitvi kadetske ekipe Jadran Farco v Nabrežini
^ Odbojka na Goriškem
Že jutri pričetek Prvenstva under 18
Odbojkarska sezona na Goriškem, 1 tudi tokrat beleži številno prisot-0st slovenskih ekip, se bo pričela z foškim in ženskim prvenstvom under V moški konkurenci bo OK Val Ponovno edini predstavljal goriško Tu . jin° v državni ligi, več pa je na-m šesterk, ki se bodo potegovale v ni4ih in še posebno v mladinskih ligah.
Kar zadeva prvenstvo under 18, ve-ia povedati, da bosta v moški konku-®nci igrali tudi postavi Našega pra-P°ra in 01ympie, med ženskami pa ne °mo imeli slovenskega predstavnika, faradi nerazpoložljivosti telovadnic Oodo posamezna kola v tem prvenstvu poigrali med tednom. Uvodna tekma Pfvega kola se bo pričela jutri, zadnje srečanje pa bo na vrsti v soboto.
Ekipa Našega prapora bo krstni na-stop opravila jutri, v ponedeljek, ko se 0 ob 18.10 v športni palači v Gradiš-cu srečala s Torriano. Igralci 01ympie bodo stopili na igrišče v soboto; v . °nkah se bodo ob 16.15 srečali z isto-'fttenskim moštvom.
Pogovor s predsednikom SK Devin Edijem Bernhartom
»Sedež smo uredili s prostovoljnim delom«
O odprtju novega sedeža smučarskega kluba Devin smo že pisali. Zdaj pa smo se obrnili naravnost do predsednika društva Edija Bernharta in se z njim pogovorili o tem.
»Na začetku smo imeli sedež v najemu v neki zasebni hiši. Po nekaj letih delovanja so nam sporočili, da moramo v roku 48 ur zapustiti te prostore in smo bili zato prisiljeni prepeljati vso društveno imovino na dom podpredsednika Bruna Škrka, kjer je vse doslej deloval zasilni sedež. Škrk je v ta namen veliko žrtvoval, saj je moral vsa ta leta skrbeti denimo za ogrevanje, v društvene namene pa smo uporabljali tudi njegovo telefonsko številko.«
Kako pa ste do sedanjega sedeža pravzaprav prišli?
»Ceroveljsko osnovno šolo so bili zaradi premajhnega števila vpisanih otrok prisiljeni zapreti, tako da nam je ta po svoje žalosten dogodek odprl pot do novega sedeža. Že sedem let smo na občino pošiljali prošnje v ta namen, da smo bili ob zaprtju šole med prvimi na seznamu.
Tako smo od treh razpoložljivih prostorov enega dobili mi, druga dva pa imajo prostovoljni gasilci in hišnik. Pri tem je bilo pravzaprav prikrajšano kulturno društvo Grmada, ki je še vedno ostalo brez sedeža. Vendar velja omeniti, da gradijo v Nabrežini nov večnamenski
prostor, kamor bi se potem gasilci lahko preselili, da bi Grmada lahko prevzela sedež, s katerim sedej razpolagajo.«
Sedež, ki smo si ga lahko ogledali med predstavitvijo je zelo lepo urejen, za kar ste verjetno sami poskrbeli.
»Vse, kar si videl v sedežu, je sad prostovoljnega dela, ki smo ga sami opravili. Vendar bi pa izkoristil priložnost, da se zahvalim članu Renatu Rebuli, ki je po poklicu tapetnik in ki nam je ob tej priložnosti z vsem svojim strokovnim znanjem priskočil na pomoč. Prav tako bi se zahvalil tudi odborniku Justu Fabianu, ki je lastnoročno izdelal več polic. Omenil bi pa, da imamo tudi nekaj težav, saj nam npr. ogrevanje ne dela.«
Zdaj je na pragu nova sezona: bi nam kaj povedal o pobudah, ki jih načrtujete?
»Kmalu se bo začelo vpisovanje za tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Podrobnosti bomo sporočili naknadno. Dobrodošli so seveda vsi, posebno pa še mladi. Sredi novembra pa bo v Sokolovi dvorani sejem nove in rabljene smučarske opreme. Vsi so seveda vabljeni!«
Odličen Adriin kolesar Ivo Doljak
Naskok na rekorde
Jadranje: na regati v Tržaškem zalivu
Martelanc in Bensi odlična
Adriin kolesar Ivo Doljak bo konec Prihodnjega leta , poskušal naskok na fhaterski državni rekord v enourni vož-J1 na dirkališču, predhodno pa bo 29. in junija naskakoval rekorde na razdalji ,n®9a, 5 in 10 kilometrov. Poskus bo po-*edica res izvrstnih rezultatov, ki jih je uosegel v teku letošnjega leta. Zabeležil Je namreč kar 15 zmag in bo skoraj goto-.0 tudi dobitnik »Superprestige Cup«, ki f nekakšno amatersko kolesarsko pr-enstvo treh Benečij.
. " lepo zadoščenje mu je tudi 10. mes-ki ga je, kljub hudi konkurenci, ko-avgusta dosegel na svetovnem tek-(^°vanju za cikloamaterje v St. Johannu
Ivu pa vendarle najbolj ustrezajo dirke -pa kronometer. Letos je na dirki Jst-Barkovlje res premočno zmagal in “dal drugouvrščenemu več kot minuto , j°stanka, na dirki v Liguriji, ki so se je j deležih vsi najboljši cikloamaterji v Ita-j ll' Pa se je uvrstil na drugo meto. Nanj lini!'-0 Postal pozoren Giovanni Battag-A ki mu je omogočil testne vožnje na Dni- Ijah enega, 5 in 10 km, na katerih je
dosegel naj bolj še^se doslej1 med . '[■Banskimi cikloamaterji. Na podlagi eh rezultatov bo junija prihodnjega leta
poskušal popraviti državne rekorde na teh razdaljah, konec leta pa bo, kot že rečeno, na milanskem Vigorelliju naskakoval državni rekord v enourni vožnji na dirkališču. Ker pa ima državni rekorder Janes v lasti tudi svetovni rekord, lahko takoj dojamemo, kakšne ambicije ima Ivo Doljak.
Pred kratkim je bila v Tržaškem zalivu za Čupine jadralce zelo uspešna regata »I due castelli«, ki jo je priredilo jadralno društvo »Laguna« iz Ribiškega naselja pri Devinu. Ime regate že samo po sebi opisuje progo, morski trikot, dolg v celoti 15 morskih milj, ki se je pričel pred Devinom, oziroma pred Devinskim gradom, segal nato do izliva Soče in nadalje do Miramarske-ga gradu, kjer so jadrnice obkrožile tretji in zadnji privez ter se nato vrnile v Devin, na cilj. Močan jugovzhodnih, ki je napenjal jadra, je bil dobrodošel tekmovalcem ter predvsem dvema Čupinima jadralcema, Martelancu z jadrnico »Checky Cherry« ter Dariju Bensiju, lastniku »Teloha«, ki sta zasedla prvi mesti v 6., oziroma v 8. kategoriji. Več kot 50 udeležencev nedeljske regate so namreč razdelili na 8 tekmovalnih kategorij. Poleg obeh zmagovalcev so se regate udeležile še tri Čupine jadrnice, in sicer Miličeva »Mister Blu«, ki je zasedla 4. mesto v okviru 3. kategorije (prvi v tej katego-
riji je bil tekmovalec društva SVOC Ballico z jadrnico »Ali Baba«), Faggin z jadrnico »Nadia IIL«, ki se je odlično izkazal, kljub temu, da je podobno kot Milič zaradi težav z vetrom in s spina-kerjem, zasedel šele 5. mesto v okviru 4. kategorije, ter Ferfolja z jadrnico »Chiaro di Luna«, ki se je uvrstil na 7. mesto v 6. kategoriji. Naj omenimo, da je bila nedeljska jadralna preizkušnja precej težka.
SUZI PERTOT
Regata optimistov zopet odpadla
Regata optimistov, ki jo prirejata TPK Sirena in Športna šola Trst v okviru 10. osnovnošolske olimpiade, je ponovno odpadla. Prireditev, ki bi morala biti že v soboto, 26. septembra, je bila tokrat prenesena zaradi premočnega vetra. Regato bodo zato skušali opraviti v teku tedna, če bodo seveda vremenske razmere to omogočale.
domači šport DANES
NEDELJA, 4. OKTOBRA 1987
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - San Can-zian
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Križu: Vesna - Štock; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Kras; 15.00 v Bazovici: Zarja - San Sergio
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Padričah: Gaja - Romana; 15.00 na Opčinah, Villaggio del Fanciul-lo: S. Andrea - Mladost; 15.00 v Dolini: Breg - San Marco Sistiana; 15.00 v Gorici, na Rojcah: Juventina - Pro Farra; 15.00 v Manzanu: Manzano - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Vesna - San Sergio; 10.30 na Proseku: Primorje - Muggesana; 11.15 v Dolini: Breg - Zaule Rabuiese
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolini: Breg - Portuale
ZAČETNIKI
9.30	v Sovodnjah: Juventina - Lucini-co; 10.15 v Dolini: Breg - Muggesana; 12.45 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - Zarja Adriaimpez
ODBOJKA
MEDNARODNA MLADINSKA TURNIRJA
9.30	in 15.30 v Repnu: nastopajo mladinci Sloge, Fužinarja, Vala in Bovca; 9.30 in 15.30 v openski nižji srednji šoli: nastopajo mladinke Sloge Koimpex, Fužinarja, OMA Telesorveglianza in Villac-herja Beer iz Tržiča
KOLESARSTVO
KOLESARJENJE PRIJATELJSTVA
8.30	in 9.15 v novogoriškem športnem parku: start
KOŠARKA
Od 9.30 v Nabrežini: nastopajo tudi Bor Adriaimpex, Kontovel Electronic Shop in Sokol.
SKIROLKE
13.30	v Tridentu: nastopa tudi ŠD Grmada
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes oh 14.30
im
11
	
II
.
mm
mm
GIMNASTIČNI ODSEK s SZ BOR
^Poroča, da je vpisovanje za letošnjo žono v uradnih urah na društve-ne<n sedežu, tel. 51377.
ZSŠDI
®bvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, Pfičei plavalni tečaj v Lipici. Sode-Jejo lahko otroci zadnjega letnika moškega vrtca ter osnovne in nižje ednje šole. Informacije in vpisova-1® vsak dan od 9. do 13. ure na se-ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška u' tel. 767304.
ŠD KONTOVEL
bvešča, da so treningi minibasketa ^ torek in četrtek ob 16.30 na Med°Velu' Trenin9e V0,D prof- Igor
SK DEVIN
J\lredi 8-urne začetniške tečaje na r astični stezi v Nabrežini z začet-oni 20. t. m. vsak torek od 16. do 20. e- Informacije in vpisovanje do 15. • na tel. št. 200236 in 910327 ter 1 odbornikih društva.
ŠD BREG REKREACIJA k vešča svoje člane, da bo prva vad-eha ura in vpisovanje za rekreativ-
no telovadbo v petek, 9. t.m., ob 21. uri v občinskem športnem centru v Dolini
ATLETSKA ŠOLA PRI AD BOR INFORDATA vabi mlade do vključno 12. leta starosti, iz mesta in izven njega, da se vključijo v atletsko vadbo, ki je vsak torek in četrtek ob 17. uri na stadionu 1. maj v Trstu.
REKREACIJSKI ODSEK ŠZ BOR
sporoča, da bo v sredo zjutraj vadba za starejšo skupino ob 9.45, za mlajšo pa ob 10.45.
KOŠARKARSKI KLUB BOR
obvešča, da je spored treningov za igralce letnika 1975 (»propaganda«)
naslednji: ob ponedeljkih ob 17.15 do 18.45 na liceju France Prešeren, ob sredah od 17.00 do 18.00 na stadionu »Prvi maj« ter ob petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu »Prvi maj«. Vpisovanje poteka neposredno na treningih.
ŠD BREG -
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, vse fante (letniki 1977/79), ki bi radi gojili minibasket, da so treningi ob ponedeljkih ob 17.30 v šolski telovadnici pri Domju in ob petkih ob 16.30 v dolinski občinski telovadnici.
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C s n e
Nabrežina 35/c
ZASTOPSTVO
Danto

Ul. Carducci 15 TRST — Tel. 64610
ZADRUGA ZA ČIŠČENJE INDUSTRIJSKIH IN BIVALNIH PROSTOROV
San GIACOMO
ČIŠČENJE S PROFESIONALNIMI STROJI: mo-quette - stenske obloge - preproge - sedežne garniture z vbrizgavanjem in sesanjem
Posebna priprava tal: ploščice - marmor - linoleum - guma - les s trikratnim polaganjem zaščitnih sredstev
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
TRST - Ul. Giuliani 32 - Tel.: 731412/730457 TRŽIČ - Ul. Mazzini 23 - Tel.: (0481)481403
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm .višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
4. oktobra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
,zdai» k. ^
in tiska ■P’" ' 'V
ZTT
Trst
član italijanska zvaza časopisnih’ založnikov FIEG
Položaj v Tibetu je še vedno zelo napet
Oblasti zaprle svetišča v Lhasi Napovedane nove manifestacije
Sanirali bodo onesnažene reke v milanski pokrajini
LHASA — V Tibetu še vedno vre. Po četrtkovih hudih pouličnih spopadih med silami javnega reda in demonstranti, v katerih je umrlo šest oseb, so kitajske oblasti zaprle vsa svetišča v Lhasi, glavnemu mestu Tibeta. Kot znano Tibetanci kitajske invazije izpred 36 let niso nikoli sprejeli, upore pa so Kitajci vselej krvavo zadušili.
Dva dni je bil Tibet povsem ločen od sveta, včeraj pa so oblasti delno ponovno vzpostavile telefonske in teleprinterske zveze. Kitajska tiskovna agencija Nova Kitajska je nerede označila za hud politični incident, ki merijo k rušenju kitajske enotnosti. Očividci pričajo, da se je manifestacije udeležilo okrog tisoč ljudi, ki so se, zbrali pred najsvetejšim tibetanskih svetiščem Jokhang v osrčju Lhase. Med demonstranti je bilo opaziti tudi več oranžnih tunik, ki jih nosijo lame, budistični menihi, ki so že stoletja protagonisti tibetanskega političnega in kulturnega življenja. Menihi so vihteli tibetanske zastave — lev, v ozadju pa zasnežena gora — in vzklikali gesla v .prid samostojnosti Tibeta.
Vzdužje v Lhasi je bilo včeraj napeto, oblasti pa so »povabile« zahodne turiste, ki so fotografirali manifestacije iz prejšnjih dni, da čimprej zapustijo Tibet. Kljub strogi kontroli in represivnim ukrepom pa Tibetanci obljubljajo za naslednji teden novo manifestacijo, ki bi morala biti še večja od četrtkove.
250 tibetanskih političnih beguncev je včeraj v Indiji, kjer od leta 1959 živi Dalai Lama, duhovni in politični vodja Tibetancev, priredilo zborovanje pred indijskim parlamentom; povorko pred kitajskim veleposlaništvom so indijske oblasti prepovedale. Demonstranti so sestavili spomenico, ki so jo odposlali kitajskemu premieru Ziyangu.
Na sliki (Telefoto AP): prizor s četrtkovih hudih manifestacij v Lhasi, glavnem mestu Tibeta.
MILAN — Na zahtevo ministra za okolje Ruffola je vlada razglasila reke Lambro, Seveso in Olona v milanski pokrajini za ekološko hudo ogrožena območja. Njihova voda je močno onesnažena, ker pa se stekajo v Pad, utegne to zadati največji italijanski reki usoden udarec in s tem še bolj prizadeti tudi Jadran. Vladni sklep bo omogočil izvedbo sanacijskega načrta, pri katerem bo sodelovala deželna uprava. Namestili bodo nove naprave za razčiščevanje oziroma omejevanje onesnažitvenih pojavov in zboljšali že obstoječe, preučili možnost premestitve onesnaževalnih proizvodnih obratov v manj občutljive predele in uredili naravne rezervate ter zaščitena območja sploh. Na-
črt bi morali začeti izvajati najpozneje spomladi prihodnjega leta.
Ekološko ogrožena pa je poleg premnogih drugih krajev v državi tudi Pavona v Laciju, to pa zaradi strupenih hlapov in snovi iz tovarne Zincal. Pristojni odbornik na rimski Pokrajini De Luca, ki pripada stranki »zelenih«, bo s parlamentarno interpelacijo zahteval od ministrstev za industrijo, zdravstvo in okolje odstranitev tovarne, zlasti pa odpravo dvo-umij v zakonu o zdravstvu, ki po eni strani prepoveduje gradnjo okolju škodljivih obratov v naseljih, po drugi strani pa obstoječim obratom dovoljuje proizvodnjo pod pogojem, da se opremijo s prečiščevalnimi napravami...
Pizza velikanka
Newyorčana Louis Piancone (levo) in Lorenzo Amoto pripravljata rekordno veliko pizzo, s katero pravita, da bosta zmagala na floridskem tekmovanju: tehtala ho kar dobrih 13.000 kilogramov!	(AP)
V	Palermu se nadaljuje vojna mafijskih klanov
PALERMO — Palermski preiskovalci so dokončno prepričani, da je izbruhnila prava vojna med mafijskimi klani. Po uboju mafijskega morilca Prestifilippa so neznanci v Ciaculliju zažgali dve vili, ki sta bili last Gio-vanella Greca in Totoja Greca. Prvi se je v zadnji mafijski vojni odkrito postavil na stran starih klanov (Bonta-de-Buscetta-Marchese), ki so jih zdesetkale nove mafijske družine pod vodstvom Corleonskega klana. Grecove je doletela podobna usoda kot Buscettove, eden za drugim so padali pod streli svojih tekmecev. Če pa se je Don Mašino Buscetta s svojim sodelovanjem s sodniki postavil po robu strahovladju novih klanov, pa so Gre-covi nadaljevali s svojimi mafijskimi posli. Po vsem sodeč jih skušajo sedaj izriniti tudi iz preostalih »delovišč«.
V	Padovi o samomorih
PADOVA — V Padovi bo 10. in 11. oktobra prvi vsedržavni kongres o samomorih in njihovemu preprečevanju. Pri študiju in analizah tega pojava je bila namreč Italija do sedaj med zadnjimi v Evropi. Po mnenju izvedencev se samomore podcenjuje, da so celo statistični podatki nezanesljivi. Za leto 1985 je statistični urad ISTAT navedel 1.826 poskusov samomorov, isti urad navaja, da uspe po 5 samomorov na vsakih 100 ljudi. Raziskovalci padovske univerze pa so ugotovili, da so uradni podatki za lansko leto navajali v Padovi (240 tisoč prebivalcev) 30 mrtvih zaradi samomorov, po njihovih poizvedovanjih pa je število mrtvih dvakrat večje. Če je v Padovi tak razkorak med uradnimi in dejanskimi številkami, se bržkone nekaj podobnega dogaja tudi z vsedržavnimi podatki.
V Španiji živahna razprava o deželnih avtonomijah
Katalonci navdušeni nad jugoslovanskim federalnim sistemom
MADRID — Španski dnevniki, še zlasti tisti izhajajoči v Barceloni, so posvetili precej pozornosti obisku predsednika katalonske Generalitete, t. j. katalonske deželne vlade, Jordija Pujola v Sloveniji. Katalonski časnikarji, ki so šli v Ljubljano v Pujolom, so dali še zlasti poudarek tistim njegovim besedam na tiskovni konferenci, ki jo je imel ob zaključku obiska v Ljubljani, v katerih se je zelo pohvalno izrekel o jugoslovanskem federalizmu in povedal tudi, da bi bili Katalonci zelo zadovoljni, ko bi lahko dobili nekaj podobnega.
Omejil bi se le na komentarje v dveh najpomembnejših barcelonskih dnevnikih, pa čeprav v tem mestu, ki je v Španiji drugo po številu prebivalstva za Madridom, prvo pa po gospodarskem pomenu, izhaja veliko dnevnikov, ki so odraz razvejanega političnega življenja v tej deželi. Največ poudarka je Pujolovemu obisku v Ljubljani dal v katalonskem jeziku pisan dnevnik Avui. V sredo, 23. septembra, je list v naslovu na prvi strani napisal: Pujol volčina por a Es-panya un iederalisme a la iugoslava, zatem objavil tudi sliko obiska predsednika katalonske Generalitete v nekem znanstvenem inštitutu. Na 6. strani dnevnika (ta je imel tega dne 44 strani) je skoro čez celo stran naslov Pujol: »Signaria ara mateix un Iederalisme a la iugoslava«. V okviru članka je tudi velika fotografija katalonskega predsednika Pujola in predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja med ogledom Ljubljane. Podobne misli so izražene v naslovu najbolj razširjenega barcelonskega dnevnika La Vanguardia, ki je sicer pisan v vodilnem jeziku kastilijanščini (temu mi pravimo španščina). Pujol aceptaria un estado federal que primora el re-conocimiento de las nacionalidades historica je naslov na 20. strani tega dnevnika (dnevnik je tega dne imel kar 68 strani in je, po madridskem El Pais/ drug najbolj razširjen dnevnik v Španiji).
Iz obeh poročil je jasno, da je katalonskega predsednika Pujola precej presenetil jugoslovanski federalistični sistem. Prevzela ga je tudi živahna politična dejavnost v Jugoslaviji nasploh kot tudi gospodarska ter kulturna rast Slovenije v okviru jugoslovanske federacije.
Njegove izjave pa so bolj razumljive v španski realnosti. Tudi drugo špansko časopisje jih je objavilo, pa čeprav jim ni dalo takega poudarka, kot smo ga lahko zabeležili v katalonskih dnevnikih. To pa tudi zaradi pomembnega političnega dogodka, ki je bil v središču pozornosti španske javnosti prav v ten dneh. Tri so pomembne dežele s široko avtonomijo v današnji španski enotni kraljevini: Katalonija, Baskiia in Galicija. V slednji se je pred dnevi zaključila večdnevna razprava v deželnem parlamentu, kjer je prišlo do nove koalicije. Galicija je edina dežela v Španiji, kjer je na zadnjih deželnih volitvah zmagala desničarska Alianza Popular. Pred nekaj meseci pa je to stranko zapustilo nekaj deželnih poslancev. Razkolniki so s socialisti in nekaterimi drugimi levičarskimi skupinami sklenili sporazum, na podlagi katerega je Alianza popular morala pustiti predsedniško in vsa druga mesta v deželni vladi. Polemik v španskem časopisju je bilo okrog tega zelo veliko. Poleg nekaterih desničarskih listov v Galiciji se je v Felipa Gonzalesa in socialiste najbolj zaganjal desničarski madridski dnevnik ABC.
Deželna samostojnost pa je v nekaterih predelih Španije zelo občutena stvar. Najbolj pri Baskih in Kataloncih. Res je, da je sedanja madridska vlada dala tem in drugim deželam precej samostojnosti v njihovem delovanju. Vendar pa si del prebivalstva teh dežel želi veliko vec. Nekatere skupine med Baski si žele celo državno samostojnost. Prav zaradi tega so na zadnjih volitvah v baskovskih pokrajinah tisti, ki uživajo podporo te-
roristične organizacije ETA dobili več glasov kot prej. Prav zaradi tega prihaja v tem času do trenj med socialisti in baskovsko nacionalno stranko PNV, ki skupno vodita deželo.
Katalonci si ne žele državne osamosvojitve. Hočejo pa večjo deželno avtonomijo. Zanjo se zavzema še zlasti Jordi Pujol, vodja samostojne katalonske stranke. Pujol uživa zaupanje velikega katalonskega kapitala in bank, v vsedržavnem merilu je povezan s Suarezovo sredinsko stranko. Velik pomen pa imajo v Kataloniji tudi socialisti in komunisti, ki imajo tu samostojne, deželne strankarske organizacije.
Sicer pa si ljudje v Kataloniji in Baskiji želijo drugačno deželno avtonomijo od tiste, ki jo je Pujol videl v Sloveniji. Navdušil se je predvsem zaradi pomena in ugleda, ki ga uživa slovenski jezik v večnarodni in večjezični jugoslovanski družbi.
Jezikovna realnost v Kataloniji in Baskiji pa je precej različna. Ker sta obe deželi na španskem polotoku že dolgo gospodarsko najbolj razviti se tja ze več kot sto let selijo ljudje iz revnejših španskih pokrajin. Ti se niso odpovedali svojemu jeziku, tako da je danes v obeh deželah številčno več španskogovorečih ljudi kot pa prvotnih prebivalcev. Tudi s pomočjo te priseljene delovne sile so obogateli katalonski in baskovski industrijci.
Barcelona je vrh vsega, kar se tiče kastilijanskega jezika, pomembnejše kulturno središče od Madrida. V Barceloni se tiskajo knjige v kastilijanščini, ki gredo v vse prekomorske države, kjer se govori ta jezik. Takih držav pa je kar precej.
Res pa je sicer nekaj. Po Francovem padcu in uvedbi demokratične oblasti je bilo precej narejenega tudi na področju šolske ter druge izobrazbe v domačih jezikih. V šolah poučujejo razne jezike manjšin. Vendar pa večina ljudi še vedno občuje v kastilijanščini. Če se omejimo na Katalonijo bomo lahko omenili podatek, ki smo ga našli v nekem barcelonskem dnevniku prav v teh dneh. Več kot 90 odstotkov ljudi v Kataloniji razume katalonski jezik, vendar pa le 31 odstotkov zna tudi pisati v tem jeziku. To je sicer malo, vendar pa gre kar za deset odstotkov več kot leta 1981. To je znak, da so si katalonsko govoreči domačini v zadnjih letih precej opomogli. Tudi v že prej omenjenem dnevniku La Vanguardia (v času Francovega režima je imel naslov La Vanguardia Espanola) najdemo sedaj tu pa tam kak članek v katalonščini, kar se prej sploh ni dogajalo.
Deželna avtonomija torej. Zanjo se ne borijo samo Jordi Pujol in_njegovi, ki to že lahko vsilijo ostali Španiji z gospodarsko močjo velike industrije in bank. Zanjo se borijo komunisti in socialisti, ki niso pozabili na široko avtonomijo, ki jo je Catalunya imela v letih predfrancovske republike. Barcelona je bilo zadnje mesto, ki se je predalo Francu.
Kaj pa naj bi prinesla deželna avtonomija španski državi. Pred kakim tednom so se katalonski socialisti zavzeli za novo obliko deželne avtonomije, za ustanovitev samostojnih dežel v novo nastali španski federaciji. Očitno se Gonzalesovi socialisti boje, da ne bodo na prihodnjih volitvah dobili toliko glasov kot v preteklosti in si žele zagotoviti, če že ne v Madridu, oblast vsaj v deželnih parlamentih. »Federalistični predlog, socialistov pa bi pomenil konec kraljevine in enotne španske države«, piše desničarski list ABC, ki mu je veliko na tem, da se bi vrnili zanj zlati časi Ca-udilla Francisca Franca.
Obisk predsednika katalonske Generalitete v Sloveniji in njegovo navdušenje nad jugoslovansko federalno ureditev države bodo torej prinesli nove argumente v sedanjo javno razpravo o federalistični urednitvi Španije.
MARKO VVALTRITSCH