Stav. 43. (hftno lak. rrtsB. - L l ara la Posla).	V	Trstu,	petek	24.	oktobra	1924.
Leto II,
Izhaja vuk petek opoldne.
NmIov : Trst-Trie*te Caiellt Centro 37 »li pa: fia Geppa 17/111.
Izdaja: konzorcij Malega lista
MALI
9tu«i ena Številka 20 stotink.
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Eno leto 8 Ur
Pol Uta 5 Kr
!	3	Ur«
P Ul,
Nale novice
Hall koledar.
Petek, 24. oktobra: nadangel Rafael. — Sobota 25. : Hrizant in Darija. — Nedelja 26.: Evarist. — Pondeljek, 27.: Frumencij. — Torek, 28.: apostola Si-irion in Juda. — Sreda, 29.: Narcis. — Četrtek, 30.: Alfonz. — Petek, 31.: vi-Silija Vseh Svetih.
Goriška Straža in Jadranska banka.
Goriški list piše o tej za naše ljudstvo važni zadevi tole: «Mi se spominjamo na težavni in dolgotrajni boj, ki srn® ga vodili proti tržaškim slovenskim voditeljem, ki so zagovarjali Jadransko banko. Mi smo se vrgli v boj za domače zadruge proti Jadr. banki. Koliko gnjeva, napadov, obrekovanj se je vsulo takrat na naš list, kako težke obsodbe je v onih mesecih dvigala tržaška »Edinost« proti poslancu Vir-Siliju Ščeku ! Vse to nas ni ostrašilo, tudi prošnjam mehkih ljudi, ki so nas Prosili, naj radi ljube sloge ustavimo boj proti bankam, se nismo vdali. Zakaj mi smo bili prepričani, da branijo žulje solvenskih kmetov in delavcev. Polom Banke Adriatike, ki je hči Jadranske Banke, je živ dokaz, kako prav je imela uGoriška Straža.«
Društvo Edinost v Gorici
je zborovalo v Gorici. Razpravljali so
0	šolstvu v Gorici, po deželi, o dežel-nozborskih volitvah, o važnih orgarii-zucijskih vprašanjih, o ustanovitvi "Narodnega sveta.« Odborovi seji Je prisostvoval tudi urednik «Goriške Straže« g. Kemperle Polde, ki je odboru poročal o dveh kazenskih procesih proti njegovi osebi. Odbor je izrazil uredniku g. Kemperletu tople zahvalo za njegovo odločno delovanje
v	zavesti, da sočustvuje ž njim celotna politična organizacija Slovanov v Italiji.
DIJAŠKA MATICA.
Je te dni razposlala dijakom, ki sr Prosili za podporo, rešitev njihovih Prošenj. Tisti, ki so dobili dve pobotnici, naj čimprej izpolnijo in vrnejo o b e pobotnici uradu D. M. Neka-'■eri so bili pozvani, naj pošljejo potrdilo o vpisu (v šoloi); naj to čimprej sfere. Kdor je dobil v izpolnitev tri Pobotnice, naj čimprej podpiše in Vrno pobotnico za celokupno nakazano podporo in pobotnico za prvi obrok podpore. Opozarjamo, da je ča? Za vlaganje prošenj že pretekel in
da
se nadaljnje prošnje za tekoče
v	W I IUUU I j U JU pl VilllJV /ilV UV/ IIU\A
dolsko leto, žal, ne morejo več upošte-Vat>i. Tajništvo Dijaške Matice.
Nov podprefekt.
Postojenski podprefekt Stranieri jr Prestavljen proč. V Postojno je prišel a Podprefekta' Josip Ansaldo iz Al-opnge.
VAŽNE BESEDE!
Roditelj laikih invalidov, popolni ®P0c Del Croix (beri del kroft) Je dejal shoda v Firencah:	«Nobcn	narod
Kdo ie ubil orožnike v Črnem kalu
Uboj dveh orožnikov v Črnem kalu, o čemer smo zadnjič poročali, je vzbudil vznemirjenje in obsodbo med ljudstvom. Padlima je bil prirejen prav lep pogreb. Vse ljudstvo je tudi vneto sodelovalo pri iskanju zločinca. Zvedelo se je, da je tuj človek prišel takrat od Her-pelja, oblečen kakor hribolazec (turist), in se je ustavil v gostilni pri Šiškoviču. Ko so ga radovedno gledali in je zunaj en orožnik nekaj popraševal, je tujec hitro odšel. Kmalu nato se je zločin izvršil. Tudi po izvršenem zločinu so ga nekateri zdaleč videli bežati. Nekdo ga je srečal pri Podpeči; tega je vprašal če je videl orožnike, potem je urno bežal dalje.
Na Rakeku so ga prijeli.
Tukajšnje oblasti so takoj javile v Jugoslavijo, da utegne morilec bežati čez mejo. Oni tam so res pazili in vjeli petindvajsetletnega Slavkota Molka, ki je doma v Planini in že večkrat vpisan v črne bukve v Jugoslaviji.
Ravbar z Ravberkomande.
Izkazalo se je, da je ta nadebudni
Molk eden tistih dveh, ki sta oropala inženirja Hofmana na Ravberkomandi pri Postojni. Pa ima menda še druge grehe na registru. Ker se je skrival pred očesom pravice, ga je pot prinesla v Trst in iz Trsta na Herpelje in Čmikal. Ker je orožnik že pred Šiškovičevo gostilno vrgel eno oko nanj, jo je hitro odkuril. Pa je bilo že prepozno.
Kako se je zgodil uboj.
Domneva se, da sta oba orožnika sumljivega tujca na cesti ustavila, da bi ga vprašala, odkod in kam. Morda sta ga hotela kar prijeti in peljati seboj. Tedaj je Molk z bliskovito naglico potegnil revolver in pogodil oba nasprotnika s smrtnimi streli, predno sta mogla rabiti svoje orožje. Pač nista mislila, kako nevarnega zločinca imata pred seboj.
Kaj pa cigani?
O	ciganih, ki so bili sprva prijeti, se je koj dognalo, da riso k.'-i tega zločina, in so bili hitro zopet izpuščeni na presto.
se
koa,
sme odpovedati pravici do svo-
e».
Nemško posojilo.
n. ^ Njujorku so dali dne 15. oktobra i)<U •? obveznice novega nemškega Jr>s°j^a' ki znaša 800 miljonov zlatih ^>roc'aja'i so P° 94s/r za sto. V y C ^rah je bilo vse podpisano in še inf • k°r potrebno. To pomeni, da tu(|l|° Amer‘kanci veliko denarja in
1	veliko zaupanje v Nemce.
Nered v državni upravi.
Javili smo svoječasno, da je vlada oreklicala zakon o razlastitvi obmejnih zemljišč. Če je zakon res preklican, bi ■morala vladati prejšnja prostost v pro-lajanju zemljišč. V Bocnu na Tirolskem pa se dogaja to, da pri zemljiški knjigi nočejo delati vpisov, ker niso dobili uradnega sporočila, da zakon ne velja. Zato ljudem vloge vračajo in zahtevajo, da morajo priložiti dovoljenje od prefekture v smislu novega zakona. Ljudje gredo na prefekturo v Trent, tam pa jim nočejo izdati dovoljenja, češ da je zakon preklican in da ni treba nobenega dovoljenja. To se ;menuje nered v državni upravi.
Snoparstvo propada.
Za 28. oktobra so snoparji napovedali slovesno obletnico pohoda v Rim, ko =50 vlado prevzeli. Slavnosti bi imele biti izredno velike. Pa dve velikanski rganizaciji sta odpovedali udeležbo: zveza vojnih invalidov (mutilati) ter 7.veza bivših bojevnikov (combattenti) Tako je parada fuč.
V	deželi vlada mir in red.
V Pjačenci je umrl duhovnik Ivan Grandi, ki je bil do smrti pretepen od 'ašistov. Tepenih pa je bilo v ondotni orovinci vsega skup 36 duhovnikov. Ti >e bodo nikoli več blagoslavljali sno-tarskih bander.
Slovenska gola na Reki ?
V smislu laško-srbske pogodbe imajo Slovani na Reki isto narodno pravice kakor Italijani v Dalmaciji: to ve-! ja glede šol, glede uradov, glede sod-lije. Culi smo, da se ustanovi na Reki \' doglednem času slovensko-hrvatska ljudska šola ter gimnazija. Če je to res, bo to za nas velik napredek.
Ljudsko itetje.
V Trstu in Istri skupaj so našteli 558.000 prebivalcev, v Goriški in Gradiščanski deželi 262.400, v Kranjski in 'soroški, kar je spada pod Italijo, 67.600. v Zadru 18.000, v Južnih Ti--olih 669700. Skuipno število prebivalcev v novih deželah, ki jih je dobi-'a Italija po vojni, je torej 1 miljon. 575 tisoč in 700, ali okroglo povedano poldrug miljon.
Goriško mesto šteje 28.154 oseb, med temi je 6000 Slovencev. Tako so našteli uradno.
Zakon je za vse enak.
Tako je zapisano v vsaki sodni dvorani. Tudi znano je, da mora biti sodnik neodvisen, prost v sodbi. V Rimu je policija izvršila hišno preiskavo v mestnem delu S.-Lorenzo. V stanovanju nekega Chiapparelli-ja so našli veliko bodalo in zastran tega je bil ova-jen sodniji. Tudi obravnava je bila določena. Par dni pred obravnavo je prejel sodnik pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu takole: «Partito Nazio-nale Fascista, Sezione di Roma. Velecenjeni gospod sodnik Dediče Antonio! Dne 6. t. m. se bo vršila na sodniji obravnava proti nekemu Chiajp-parelli-ju, ker ni naznanil, da ima doma orožje. Sporočamo Vam, da je Chiapparelli izvrsten človek. Prosim, da prizanesete ter da poskrbite, da bo imenovanj oproščen. S spoštovanjem Alfredo Jodice, capitano, ispettore di iona.« Torej vladna stranka naj vpliva na pravosodje. Sodnik pa se ni dal prestrašiti ter je zašil obtoženca za tri mesece. Koliko je takih sodnikov?
Proti kletvini.
Napoletanska občina je izdelala pravilnik za policijsko preganjanje kletvine. Težko, da bi kaj pomagalo. Saj je znano, da imajo Napolitanci kletvico vedno na jeziku: če sije solnce, če dežuje, če pride plačilni nalog za davek, vedno hudirjajo. Pravijo celo, da bi se Napolitanci čudili človeku, ki bi ne klel. Nekega dne je napolitanski paglavec šel mimo hiše, kjer je neki duhovnik s težkim kladivom zabijal močan žebelj v zid. Paglavec se usta-
vi	ter gleda in gleda. Duhovnik se obrne ter vpraša: «Kaj pa gledaš?« Paglavec: «Rad bi slišal, kaj reče duhovnik, če se s kladivom po prstih udari!«
Pedesetletnica.
Prijatelj Pr. Ksaver Meško praznuje letos pedesetletnico rojstva.
Mesarji.
Moderni brezverci so izgubili vsak čut pristojnosti in spoštovanja. Pred kratkim je umrl eden njihovih, francoski pesnik in pisatelj Anatole France. Zmislili so si potem, da bi njegove možgane pregledali. To so vedno tisti butci, ki iščejo dušo z nožem in vago v roki. Pa so, namesto da bi moža spoštljivo pokopali, razrezali njegovo glavo in vzeli možgane ven. Packe !
MIHEC
JAKEC
MIHPP' Banka P°nuJ& dvajset od sto, mlilLUi vse drugo je menda k vragu šlo.
lAlfFP* ^ez Pedeset miljonov je požrla JHIVLUi Jn se uazadnje vendarle podrla.
Ptuj slovenski.
Štajersko mesto Ptuj, gnezdo hudih nemčurjev, je pri občinskih volitvah prišlo v slovenske roke. Slovenska lista je dobila 408 glasov, nemška 264, socialistična 102.
Kaj je grdo ?
Sotrudnik nam piše:	Zadnjič ste
vprašali, g. urednik, kaj je grdo. Res, da je marsikaj grdega na svetu, a navsezadnje le Vam prav dam. Povem Vam, da sem letos srečal deklico, ki je šla v šolo. Obrazek tako znan, glasek, ki je tržaščino (ne laščino) lomil, tudi znan — pa jo ustavim. Čujte in strmite: Deklica hči očeta Brkina in matere Brkinke, ki sta pred par leti prišla v Trst za kruhom. Deklico sem p ra šal, zakaj po slovensko ne govori. In ona mi je rekla po tržaško: «Zato, ker je po «ščavo» govoriti grclo!» Ali vas ni nič sram, očetje in matere?
JADRANSKA DANKA je iskala pomoč v Rimu, pa je ni dobila. Zato je Trgovinskemu sodišču predložila prisilno poravnavo. To jo falimont. Od Trg. sodišča je imenovan advokat Nikola Benedetti za upravitelja. Kdor ima kaj od banke terjati, so mora priglasiti z dokazili do 7. decembra. Sestanek upnikov je določen na dan 16. decembra. Komisar poravnalnega postopanja bo sodnik Fiorentu. — Slovenskim vložnikom sporočamo, da se snuje poseben odbor za varstvo pravic malih vlagateljev. Ta odbor bo potem dal potrebna pojasnila. Zato se ne obračajte posamezni do advokatov, da vam ne narastejo preveliki stroški.
Z gledališkega odra v zapor.
Di-užba potujočih igralcev, kakršnih se po Italiji mnogo dobi, je prišla v toskansko mesto Empoli in tam priredila zanimivo predstavo. Kar naenkrat pa ste prišla sredi igre dva orožnika na oder in zgrabila tri umetnike, da jih odpeljeta v zapor. Umetniki so protestirali in zabavljali, občinstvo je preplašeno gledalo ta nepričakovani obrat v igri, a moža postave sta storila svojo dolžnost, vklenila igralce in jih odgnala. Igre je bilo konec. Če je zagrinjalo padlo, ali ne, tega zgodba ne pove. Razlog te čudne katastrofe je bil ta, da je numetniška« družba nekemu kmetu pokradla kokoši.
Zdravnik dr. Franc Jakončič
v Gorici, predava vsak torek zvečer od 8 do 9 ure v slovenskem jeziku v prostorih «Zelenega Križa« (ulica Mazzini 7) o zdravniških rečeh. Bravci, porabite lepo priliko za izobrazbo.
Iz nacionalizma v komunizem.
Ruski nacionalist Savinkov je po dolgem kolebanju zavrgel nauke nacionalizma ter se je vpisal v komunistično stranko.
Kako	je	s
Katoličani v Italiji.
Ob koncu svetovne vojno so se vsi italijanski katoličani združili za politično delovanje v Ljudski stranki. U-stanovitelj in duševni voditelj te stranke je bil in je še Don Luigi Sturzo. Zasluga Ljudske stranke je bila, da niso prišli na vrh socialisti in komunisti. Liberalizem je bil popolnoma brez moči. Ljudske stranke (Partito Popolare) so se oprijeli tudi mnogi visoki gospodje, grofi in veleposestniki, ker so v njej videli rešitev pred grozotami revolucije. Ti velikaši so mislili, da je stranka zaradi njih, toda Don Sturzo je ostal zvest vodilnim načelom stranke in se ni hotel vdinjati grofom. Stranka hoče doseči koristi miljonov siromašnega in zatiranega ljudstva po Italiji, ne pa čuvati le bogastvo nekaterih.
Razdor.
Kakor hitro je bila premagana prva nevarnost boljševiške revolucije, hoteli so veleposestniki, naj se Ljudska Stranka povrne k njihovi starokopitni politiki. Tedaj se je začel razdor med napredno socialno in starokopitno strujo. Napredna struja je govorila: «Mi smo obvarovali narod pred revolucijo, toda potrebne spremembe se *norajo vseeno zgoditi, ne s preliva njem krvi, kakor so hoteli komunisti, ampak s pravičnimi postavami. Predvsem je treba take postave, da se bo zemlja veleposestnikov odkupila in delila kmetom. To so mecl vojno tudi ministri in generali obetali, pa so po vojski besedo snedli.«
Ko so bogatini in velikaši začutili to svežo sapo, so hitro staknili glave in dognali, da Ljudska Stranka ni več dobra in poštena. Začeli so tajno rovariti, nergati in namigavati, da ne gre vse po katoliško, javno pa se niso še upali.
Bntara s sekiro.
Liberalni kapitalisti so med tem delali svojo politiko. Oborožili so fašiste in dali v svojem časopisju trobiti alarm: Domovine bo kraj, narod bo propadel, vsega bo konec, če se ne u-krote boljševiki. Preganjajte jih s silo, ubijajte, požigajte, samo da se reši ljuba domovina!
Ko je prišel Mussolini na vlado, so katoliški veleposestniki takoj pritegnili njegovi politiki. Z njegovo podporo so dobili v roke mnogo katoliških listov in začeli javno gonjo proti Stur-zo-tu in Ljudski Stranki. Tako je razdor postal očiten in je privedel do tega, da so velikaši ustanovili svojo posebno stranko «Narodni Centrum.« Pa ta nova stranka nima pristašev med ljudstvom. Zavedno katoliško ljudstvo in skoro vsa duhovščina po deželi je v taboru Ljudske Stranke. Njeno glasilo «11 Popolo« (ljudstvo) se je hitro razši-
rilo in priljubilo, kapitalistične liste pa so ljudje opustili.
Razlika.
Bistvena razlika med Ljudsko Stranko in Narodnim Centrom je v tem, da Narodni Centrum poudarja nacionalizem, stara in gnjila gesla, Ljudska Stranka pa se bori za napredno socialno zakonodajo v korist ljudstva. Centrum nima nobene prihodnjosti; kadar preneha fašistovska vlada, ga bo konec. Tedaj bo zopet Ljudska Stranka poklicana, da sodeluje pri ureditvi notranjih razmer v Italiji.
»
• •• IH.
Proti sporazuma.
Vlada Ljube Davidoviča je odstopila. Imela je sicer na svoji strani večino državnega zbora, toda intrige kapitalistov in generalov so kralja nagnile, da je Davidoviča odslovil. S tem je delo za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci prekinjeno in obstoja nevarnost, da sploh še ne bo sporazuma. Kriza ni tedaj navadna parlamentarna, ampak državna kriza. Ako se ne reši pravilno, je v nevarnosti obstoj in ugled države. Med državnim zborom in kraljem je očitno nasprotje, kar dela vtis, da je državni zbor le igrača kakor je v Italiji.
Dve stranki.
Sedaj sta v Jugoslaviji dve stranki, med katerima je položaj silno napet. Na eni strani sta Pasic in Pribičevič-z njima vsa radikalska stranka, vsi zbesneli nacionalisti, ki ne priznavajo drugega naroda nego srbskega, potem na vsi velesleparji, ki so ropali državni denar in se boje pravične kazni. Na drugi strani so vsi Hrvatje in Slovenci z izjemo par prodanih duš, od Srbov pa cela demokratska stranka in sploh naprednejši del srbskega razumništva. Položaj je torej nekoliko podoben italijanskemu, kjer se tudi vse zbira okoli dveh zastav.
Zavezniki.
Zelo značilno je, da so italijanski fašisti in Pašičeva garda kakor zavezniki. Oboji so v borbi proti večini naroda, oboji so v službi kapitalizma, oboji hočejo vladati z orožjem proti volji ljudstva, oboji hočejo raznaroditi Slovence in Hrvate. Zato je tudi diplomatski zastopnik Italije v Belgradu izrazil svoje simpatije za Pašičevo stranko.
Kral] posreduje.
Kralj, ki je sam odslovil vlado večine, bi rad spravil tudi radikalsko stranko k vladnim jaslim. Zato se vrše neprestana pogajanja, toda zaman. Radikalci hočejo spodit; Hrvate iz vlade, da bi Hrvatje zopet zapustili Belgrad. Na ta način bi zopet radikalci delali
kar bi hoteli. Pod takimi pogoji seveda ni mogoč sporazum med strankami.
Kako se bo končalo ?
V sedanji napetosti je mogoča samo dvojna rešitev: ali ostane v veljavi volja državnega zbora in vlada Ljube
Davidoviča, ali pa se izroči država v roke Pašiča in Pribičeviča, ki bosta naredila nove volitve po italijanskem načinu'. Potem seveda ne bo za državo druge rešitve, kakor velik balkanski potres, iz katerega bo vstala zveza enakopravnih narodov celega Balkana.
Polom Jadranske banke
Banka s tem donečim naslovom je bila ustanovljena v predvojni dobi s hrvaškim in slovenskim kapitalom. Imela je podružnice v Opatiji, v Zadru, v Ljubljani, na Dunaju. Kazalo je skraja, da bo razvijala dobre kupčije. Dobila je n. pr. v roke sladkorno kupčijo in pomagala navijati cene. Med bančnimi ljudmi in onimi okrog slovenskega dnevnika «Edinosti» so se pletle tesni vezi prijateljstva in zaupanja. Banka je imela tudi v svoji posesti večji šop delnic tiskarne «Edinosti».
Smetana in' sirotka.
Pri kapitalističnih zavodih je že utrjena navada, da razni ravnatelji in podravnatelji pbogate na ta način, da z bančnim denarjem delajo kupčije za svoj zasebni račun. Ce je dobiček, ga spravi on, če je pa izguba, se vpiše v bančne knjige. Smetano poližejo gospodje, zavodu ostaja kisla sirotka. Kadar kak tak nabere miljone, se zvito predrsa kam drugam in začne na svojo roko. Podobno se je godilo Jadranski banki.
Velike zgube.
V letih 1917. ii) 18. je imela Jadranska banka velikanske kupčije, veliko denarja razupanega pri veletrgovcih, ki so zalagali avstrijsko armado. Ko je Avstrija propadla, so razni taki fali-rali. Tako je naenkrat banka izgubila velikanske svote. Od tistega časa je šepala. Če bi bili seveda razni gospodje delali bolj za banko kakor zase, bi se ,b.ila stvar popravila. Toda smetane ji niso privoščili, s sirotko se pa ni mogla več ohraniti pri življenju.
Banka in narod.
Edinjaši so Jadransko banko smatrali za nekako narodno trdnjavo. Pa je bila na močvirju zgrajena ta trdnjava, na močvirju breznarodnega kapitalizma, ki vedno potegne z močnejšim.. Dr. Wilfan je zapisal, da je bilo «z banko zvezano naše narodno ime.« Zvezano pa je bilo le ime ozke tržaške klike, ki nosi narod na jeziku, v srcu pa svoje brezverske namene. Od pravega naroda, od kmeta in delavca, od trpeče kmečke in delavske žene je bila ta banka prokleto daleč.
Banca Adriatica.
Ko so bankirji spoznali, da je treba banki nekaj smetane, da se pozdravi, so izročili banko fašistom, češ naj bo vaša, samo da ne bo sramotno falirala. Tako je banka čez noč postala italijanska in si nadela samo laško tvrdko «Banca Adriatica.« Kapital 15 miljo-
nov lir pa je ostal samo na papirju. ((Jadranska Banka v Belgradu« je namreč po dogovoru podpisala 5 nii-Ijonov, toda pod pogojem, da ji tržaška vrne isto svoto starih dolgov. Od onih 10 miljonov, ki bi jih morali podpisati laški kapitalisti, je pa doma-lega vse ostalo nepodpisano. Te smetane tedaj ni bilo in usoda banke je bila s tem zapečatena.
Banke so sovražnice zadrug.
Malim kmečkim ppsojilnicam, ki ne iščejo dobičkarije, so bile banke vedno srdite nasprotnice. Banke hočejo ves ljudski prihranek potegniti nase, da dobe tem večjo moč nad vsem narodnim gospodarstvom. Kmečke (in tudi delavske) posojilnice gredo namenoma tem načrtom v opreko, ker hočejo po svojih skromnih močeh varovati gospodarsko neodvisnost malega človeka. Zato večna vojska med bankami in zadrugami. Kmečki človek, ki nosi svoje prihranke v gosposke kapitalistične zavode, pljuje v svojo skledo. Ali ga bo vsaj nesreča izučila?
Na ktcrl strani so Edinjaši ?
Edinjaška klika je imela svoje, srce pri banki. Kdorkoli je imel kaj opraviti ž njimi, ve, kako so znali ovirati vsako zadružno delo, v zadnjih letih posebno ustanovitev tržaške ((Zadružne Zveze.« Kadar pa vidijo, da bodo drugi brez njih prešli k dejanjem, potem hitro spremene obraz, hlinijo veliko zadovoljnost in se dajo voliti v odbore, da ne bi kaka reč v Trstu šla brez njih naprej.
Pazite dobro!
Sedaj s; bodo vloge razdelili. ((Edinost« bo od banke molčala, kolikor sc bo dalo. Pisala bo le malo, ker nekaj je pač treba zaradi lepšega. Novice pa bodo pisale proti banki in bankarstvu, hvalile zadružništvo in bodo hotele prepričati svoje čitatelje, da so bili gospodarji Novic vedno in od vsega po-četka pravi zadrugarji in prijatelji malega človeka. Postavili se bodo v položaj modrijana, ki pri vsakem dogodku pristavi svoj nezmotljivi: saj sem naprej vedel; zdaj pa imaš; kaj nisem dejal?
No verjemite jim! Novice in Edinost sta otroka ene in iste klike, s katero je zvezano ime nesrečne Jadranske banke.
Plaiaite
naročnino!
PODLISTEK
Popotna torba
strica laka.
III. Milano.
(Nadaljevanje).
Obiskati sva hotela še staro, staro cerkev sv. Lavrencija. Imel sem na karti zaznamovano, kje je. Toda bolj težko jo je dobiti, ker pred njo stoje stebri starega poganskega templja. V cerkev se gre skozi nizka vrata. Najprej prideš na prostorno dvorišče, šele nato se pred teboj razgrne prelepa cerkev.
«Moj Bog, ali vidiš, toliko cerkva imajo Italijani, Jaka! In kako lepih! Pri nas pa sama beračija, v cerkvi kot doma!« Tako je zabavljal Jože, ko sva ogledavala cerkev. Tudi ta cerkev hrani polno starinskih, znamenitih stvari; ▼sak tujec si ogleda sarkofag (grob)
gotskega kralja Ataulfa iz leta 416.
Jožu je bila jako všeč tudi slika sv. Lovrenca. Dolgo je stal pred njo. «Vidiš, Jaka, to je lepa slika. To bi morali videti Škedenjci, ki pravijo, da je njihov sv. Lovrenc najlepši! Še lepši je ta tu naslikan kot je oni na Pregarjih, čeprav nima tiste lepe plavo pentlje pod vratom kot pregarski,« je modroval Jože.
V	tem pa sta se pripodila v cerkev dva fantalina, se lovila okoli stebrov in- so skrivala okoli oltarjev. Jože — v sveti jezi — je zakričal nad njima, naj dasta mir in gresta ven, pa mu je večji dečko za plačilo pokazal jezik, manjši mu je pa zavpil: «Tedesco!» Iz cerkve sta pa vseeno izginila.
«No, kaj pomaga lepa cerkev, če so pa otroci tako razposajeni.«
Za slovo sva še enkrat obiskala stolno cerkev. Pri vhodu na desni sva zapazila tablo z imeni vseh milanskih nadškofov. Prvi nadškof je bil st. Ana-
tolone (51-64). Vseh je bilo dozdaj 138. Med njimi je posebno češčen sv. Karol, predzadnji nadškof je bil kardinal A-chilie Ratti, sedanji papež Pij XI. Milančani so silno ponosni na sedanjoga papeža, svojega rojaka in so mu za kronanje kupili predragoceno tiaro (pa-pežko krono). Bila sva priča genljive-mu prizoru. Na desni strani v cerkvi je pokopan tudi kardinal Ferrari, nadškof milanski pred Rattijem. Velika plošča na tleh kaže kraj njegovega groba. V cerkev je prišla imenitna gospa v črnem. Za roko je vodila lepo šestletno deklico, ki je nesla krasen šopek belih nageljčkov. Ko sta prišli do groba kardinalovega, sta obe pokleknili in poljubili kamen, ki krije njegov grob in deklica je položila lepe nagoljčke na grob. — Cerkvenik jo povedal, da so to sorodnice pokojnega kardinala in da vsak dan okrase njegov grob z bolim cvetjem.
«Vei, Jaka, ti Milančani so mi pa
všeč. Radi so veseli, pa so tudi pametni in dobri.«
Prav imaš, Jože! Glej, ravno zdaj delajo Milančani lep spomenik sv. Frančišku Serafinskemu. F,n col miljon Ur bo stal. Pa je prišel k nadškofu boga! trgovec in so je ponudil, da plača cel miljon sam. Pa ni smel nadškof tega pustiti, ker so tudi manj premožni, celo ubogi vsak po svoji moči, prispevali z**-spomenik.«
«Pa zakaj ravno sv. Frančiška hočejo po&astiti7 Ali jo bil tu doma?«
«Ne, ni bil tu doma, iz Assisi je bil-Toda poglej, Milan je sama trgovina in tovarna in .kupčija. Pa sv. Frančišek jih opominja, da je le eno potrebno za človeka. Tudi on je bil bogatega trgovca sin, pa je vse pustil, dni revežem, celo obleko vrnil očetu in za Boga in za bližnjega živel. Zato, vidiš Jože, hočejo imeti Milančani sv. Frančiška sredi trga.«
«To je pa ros lepo!«
Zbor istrskih pilje leicev.
Dne 28. septembra	so	se	zbrali	na
Pobudo deželnega odbora zastopniki poljedelcev iz raznih občin po Istri. Zbor je bil sicer italijanski, a govor je Ml o gospodarskih stvareh, zato bo tudi nas zanimalo, kar so tam obravnavi.
Kmetu manjka denarja.
Prva pritožba, ki	so	jo	glasila	na
onem zborovanju, je	bila	ta,	dia »Zavod
2,1 zemljiški kredit«	nima	dovolj	de-
narnih sredstev na razpolago, da bi mogel v izdatni meri kmetu pomagati. Kongres je zahteval od vlade izvenredno Pomoč v kreditnih stvareh, ker je tudi Položaj istrskega kmeta, izvenredno težaven. Vlada naj bi vsaj 10 let zapo redoma dala na razpolago zgoraj omejenemu zavodu 1 miljon lir. Za nanovo Speljani zavod kratkoročnih posojil naj bi dala vlada 4 miljono na leto. De-lo-v*-nje tega novega zavoda naj se vrši Potom domačih posojilnic. Menice tega bredita naj bodo proste koleka. Posojilnice naj se oproste 20 odstotnega davka na obresti, kakor so oproščene deželno banke v Južni Italiji in na Sardiniji. Kajti posojilnice niso kakor ban-ke. da. bi. lovile velike dobičke, ampak Itnajo namen kmetu pomagati. Sedaj vP«ljajni 20 odstotni davek pa otežuje Posojilnicam delovanje in obstoj. Ta davek naj so zopet zniža na tisto moro, fefkor je bil pod Astrijo.
Olajšajte davčno breme.
Kongres zahteva znižanje posojilni-Skega davka, kakor že rečeno, potem Nižanje davka ria zemljiške dohodke (ricchezzal mobilo). Bolj pravično se mo-T«i urediti davek od osebnih dohodkov. Hišni davek naj se ne pobira od kmetov.
Drage zahteve.
Vlada na.j bolj vneto podpira nasad 8oadov. Pogozditve je potrebnih v Istri *80 tisoč hektarjev tal. V načrtu za Prvih 10 let je le 15 tisoč hektarjev.
Se večja potreba v Istri je dobra voda. Povsod' bi se morali napravljati vodovodi in javni vodnjaki. V ta namen naj bi vlada dala letno pol miljona lir dva stroja zai vrtanje studencev.
Vinogradnikom v spomin. Ko je vlada postavila vinski davek in je "Kmetsko-delavska zveza.« priredila Precej shodov proti davku, iso mnogi Vinogradniki dvomili, češ nič ne bomo °Pravili. Ako bi vsi vinogradniki dom.i kotom ostali, bi bil davek že danes ' Veljavi. «Kmetskai zveza« pa je bila 'drugega mnenja. Drezati je treba in *Hova drezati; vpiti je treba in ne Prenehati. Kmetsko-delavska zveza je pobudo goriški, tržaški ter istrski ^govBki zbornici, da so tudi one pro-^^irale, poslancem je dajala tudi nabila. Tako je šla naša »Kmetsko-delavska zveza» vštric vsem vinogradniškim zvezam v državi. In zmaga-
1	snio. To naj bo v bodrilo, da se vsak Pleten vinogradnik vpiše v zvezo.
■^Banjekuha do 11. novembra. V ne-
^sidanih kotlih, je dovoljeno kuhati ^&nje le do 11. novembra 1924. Kdor uha žganje iz lastnih tropin, plača ^olovijsno takso, t. j. 7 lir 50 stotink, rošnjo je treba vložiti na finančno last,. — Po ii. novembru stopi v ve-italijanski zakon, ki določa, da J>mJ0 biti vsi kotli vzidani. Taksa za ^njijekutio bo znašala 15 lir za liter.
olajšanje draginje. Ministrski et je odobril popolno odpravo uvozne ^ rme na moko, otrobe in testenine. _ 'Poročamo našim zadrugam, da se za bavo otrobov obrnejo v Jugoslavijo.
Jemenj v Sežani 12. 10. Prignanih je g ® g°vod 500 glav; cena žive teže 4.50— j! ■ Konj 400; cena 1000—3000 glava. raiitev 800; cena 50—120 glava.
Davek na sladkor znižan. Ministrski svet je sklenil v seji 21. t. m., da se zniža proizvajalni tavek na sladkor in sicer od 400 L na 100 L pri 100 kg. Domo videli če se bo to poznalo v naši botegi.
Krušne cene je tržaška občina določila tako-le: slabši kruh 1.70 L kg; boljši kruh 1.90 L kg; boljši • kruh v štrucah po 1 kg 2.10 L; isti v štrucah po J4 kg 2.20 L za kg; droben kruh (rožički itd.) 3 L za kg.
DELAVSKI VESTNIK.
Delavci v Vicenzi. Delavci so imeli volitve v strokovno zvezo. Volili so tajno po listkih. Snoparji so dobili 5 glasov, nesnoparji pa 279. — V istem mestu so sklicali snoparji brivce na sestanek. Odzval se ni niti eden !
Izkoriščanje žensk v službi. Vlada hoče oddati državni telefon v roke neke zasebne družbe. Nevladni poslanci so skočili ter dokazali, da je telefon vrgel lani vladi 40 miljonov lir čistega dobička. Zato so očitali, da je že kdo bogato podkupljen od družbe, da ji vlada odstopi telefon. Telefonistke u-radnice pa so v strahu, če res pride telefon v zasebne roke. Telefonistke imajo strahovito službo. Sedem ur zaporedoma imajo na ušesih privezan aparat, ki venomer šumi, da bi človek kur oglušil. Uradnice poročila oddajajo ter prejemajo. Stopile pa so v tako službo radi vsakdanjega kruha, ter da si za starost zagotovijo pokojnino. Vlaja. pa namerava odstopiti telefon zasebnikom kar tako. Privatna družba ne prevzame nobene obveznosti glede plač in pokojnin prizadetih uradnic Znano je, da v nekaterih mestih, kjei je telefon v zasebnih rokah, plačujejo telefonske uradnice' z 200 do 300 lirami na mesec!
Delavci v mestu Jr.si. Ko so snoparji zmagali v državi, so obetali, da bodo dvignili delavski stan. In res so besede držali, to se že mora priznati. Najprej =:o zavzeli v mestu papirnico-tovarno. Takoj so znižali delavcem plače; dravinjska. doklada je padla od 4.50 lir na 2.50 lir na dan. Tako je lastnik-ka-pitalist prihranil dnevno 400 lir ali na mesec 10 tisoč lir. Ni čuda, da je klical: živio nova vlada, ki je rešila narod : Lastnik pa je danes poglavar fašja ter mestni podžupan.
Delavstvo v Trstu. Odkar so zvezali snop v Trstu, so delavske pravice zamrle. Res je sicer, da so snoparji ustanovili nekake delavske zbornice, pa kaj, ko vemo, da so imeli v teh zbornicah glavno besedo industrijalci ter narodni advokatje. In posledico tega so danes očitne. Štiri leta rastejo cene živeža, štiri leta padajo zaslužki delavcev. Naše «notranje komisije« (pri kovinarjih), ki bi morale vzdrževati pravice delavcev napram gospodarjem, so le še na papirju. Tako so lastniki paroplovnih družb in tehničnega zavoda gospodarji položaja. Oni delajo z delavci, kar hočejo. Veliko pravic so dclavcem vzeli; ne dajo več niti delovne obleke, ne držijo se nobene pogodbe. Z namenom, da se iznebijo delavcev ter višjih izdatkov, odpuščajo stare delavce in jemljejo začasne fantke, tako da debelijo blagajne gospodarjev.
Boj za delovno pogodbo v Trstu. Štiriletno trpljenje je vzbudilo delavce, ki zapuščajo snoparske reči ter se zopet zbirajo v Delavski zvezi. In res se je vršil sestanek kovinarskih delavcev v Delavski zbornici. Glavna zahteva delavcev je, da sc mora skloniti delovna pogodba, za učence, vajence in delavce. In to je tudi pravi Delavec naj vestno dela, zalo pa naj ima tudi svojo pošteno plačo.
Tehniški zavod jrri sv. Andreju. V našem «Stabil. tecn.n imamo sitno
Cene vina po Istri. Kaštelir: črno 120, belo 100; Koper: črno 150—180, belo 150; Buje: črno 120—130, belo 100, moškat 180; Buzet: črno 130, belo 110.
Po čem je lira?
Dne 22. oktobra si dal ali dobil: bs 100 dinarjey — 33.— L.
»a 100 č. kron — 68.40 L.
*a 100 fr. franksv 120.— L. za 100 avstr, kron — 3'20 st. za 1 dolar — 22.85 L. za 1 fant — 103.40 L.
robo, ki je nam delavcem bolj siten kakor obad govedu. To je neki doktor Boradello. Ta preganja delavce ko živino. Te dni je za ničevno stvar odpustil delavca. Delavci so dali načelniku v znanje: Ali bo delavec zopet sprejet v službo ali pa delavci štrajkajo. In gospoda se je vdala! Delavca so spet v službo sprejeli.
Zanimive delavske volitve. Vršile so se volitve za ladjedelnico sv. Marka za komisijo, ki upravlja «Fondo spezza-ti.» Snoparsko listo je glasovalo 5 mož, proti 195, volitev se v protest ni vdele-žilo 1012 delavcev ! Zbogom, snopar-stvo |
Slovani na Reki enakopravni?
Po pogodbi med obema državama imajo Lahi v jugoslovanski Dalmaciji vse manjšinske pravice v šolah, v uradih, na sodnijah. To se tudi zares godi. V laško-srbski pogodbi glede Reke pa so sprejeli točko, da bodo uživali Slovani na Reki vse iste manjšinske pravice, to se pravi Slovani na Reki bi morali imeti vse šole, smeli bi občevati ustno in pismeno z vsemi uradi na Reki v slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku. Potemtakem se bosta držali obe vladi «reci-procitete«, to je: «Jaz dam tvojim ljudem na moji zemlji iste pravice, katere daš ti na svoji zemlji našim ljudem.« Ako se tedaj ena vlada ne bi držala pogodbe, tudi druga tega ne bi bila dolžna.
Nastane pa vprašanje:
Kaj pa z drugimi prebivalci reške dežele, tistimi prebivalci, ki so bili priključeni k reški deželi po laško-srbski pogodbi? To so bistriško ozemlje, vsi prebivalci, kar jih spada pod Novi grad, Jelšane itd? Ali ti ne bodo imeli istih pravic?	Ali	ti	ne	bodo
smeli zahajati na morebitno reško srednjo šolo? Ali ti ne bodo smeli občevati v svojem jeziku z reškimi oblastvi?
Nastane drugo vprašanje:
Kai pa z drugimi primorskimi slovanskimi prebivalci, kaj z Istrani, Tržačani in Goričani? Ti so podvrženi glede na srednje šole Gentilijevemu zakonu, ki pravi, da sme biti gimnazija samo laška. Mari	ti	ne	bodo
smeli pošiljati svojih otrok na reško slovensko gimnazijo? Zakaj ne? Kje se je še kdaj čulo,	da	bi	človek iz
Rima, iz Trsta, iz	Gorice	ne	smel
pohajati v šole na Reki?
Na vsak način je to vprašanje zanimivo; še bolj zaniimivo je, kako ga bodo skušali naši gospodarji rešiti. Ako bi se vprašanje rešilo po socialnih načelih, bi bilo rešeno nam v prid; ako pa se bo reševalo po načelu nesrečnega nacionalizma, bomo zopet prikrajšani. Učitelj.
Kako lahko podpiraš Mali list.
Kupuj svoje potrebščine pri tistih trgovcih, ki oglašajo v Malem listu.
Kadar kupuješ, sltlicuj se na oglas v Malem listu.
ADRIA-GEVLJI
izdelek Čevllarske zadruge v Miran
Prodajalna Čev!larshe-Zadruge v Mirno
Gorica, Corso Verdi 32 — Trst, Via di-» Rettori 1, ter komisijske zaloge po cc S JULIJSKI BENEČIJI so založene z
ADRIA-SANDALI
letošnjega izboljšanega izdelka.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih m na zolsl sprejema za vsa zobozdravnica in zoMniika opravite
i Gorici, ds Travsikii 20(MUnitt
od S-ia In od 34.
A. DELLA SAVIA & Ca.
Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina
OPOLLO
pristnega domačega pridelka z otok
LAST0V0, DALMACIJA
Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih in pletenkah.
Za preprodajalce znižane cena.
Dr. Ettore D’Osvaldu
GORICA
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4.
ZMraveiški ambulalorll
Zobotehnlk
H. Godina
Via Genova it. 13 prvo pMMt»
TRST
od 9-1, Od 3-7 — ob nedeliah od 10*12 —
TRGOVINA NA DEBELO. Cilindri (valjčki) za luči, št. 3, 5, 8 in 11, Iz najčistejšega kristaliziranega stekla, spravljeni v kartonastih škatljah namesto v slami. Cene brez konkurence. Izključna prodaja za Trst, Istro, Dalmacijo in Furlanijo
JOSIP KLUN Via Mazzini 40 (prej Via Nuova).
D= fl, Grusovin
v Gorici: Psazza Vlttorla (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne boleznt ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop«
4
.MALI LIST«
Tam za turškim gričem
(Pismo slovenskega mornarja).
Carigrad, 25. 9.
Koga smo vozili.
Prišli smo semkaj s narnikom »Dalmacija«, ki je last tržaškega Lojda. Na parniku smo imeli 70 potnikov 1. in 2. razreda ter 40 3. razreda. Med potniki 2. razreda je bil neki turški blagajničar, ki je neko carigrajsko banko okradel za 10 miljonov turških lir, kar znaša 120 miljonov naših lir. Dotična banka je falirala. Pa tudi on se ni dolgo veselil. Bežal je v Italijo, pa vsi turški konzulati so dali za njim tiralico in natančen popis osebe. V Milami je tudi njegovo razsipno življenje vzbudilo sum in kmalu je bil v kleščah. Našli so pa pri njem samo 80 lir. Za drugi denar noče povedati in pravi, da ga je izgubil. Njega smo tedaj vozili nazaj na Turško in to zgodbo so mi pripovedovali karabinijeri, ki so ga spremljali.
Moderna Turčija.
Dolg je no«, turški nos, bradavic je poln, krive coklje, turške coklje, kot na Savi čoln.
O Turkih imamo navado misliti, da so divji, surovi, grdi in smešno oblečeni. Pa v Carigradu se ne opazi taka razlika. Turki so postali zlasti sedaj po vojni zelo demokratični. Zapodili so svojega sultana in naredili republiko. Sedaj si prizadevajo spraviti svoj denar do večje veljave; zato so naložili nova davčna bremena. Znaistla je sicer draginja, a zato si je opomogla državna blagajna. Turčija je dokaj lahko prebolela svetovno vojno in se modernizira. Turki so tudi odpravili mnogoženstvo in dali ženskam večje pravi ce. Le malo žensk se vidi hoditi z zakritim obrazom, tiste, ki se bolj stanovitno drže starih navad, večina pa se nosi po evropejsko. Moški se tudi ne razpoznajo od Evropejcev razen po fesu.
Pa fes je lepo pokrivalo, saj pravi o njem Zupančič:
Ali fes, turski fes — kakor makov cvet !
Pa fes ni le turška navada; nosijo ga tudi Grki, Armenci, Bošnjaki, črnega! pa tudi naši preljubi snoparji. Poleg fesa se vidijo po Carigradu tudi slamniki, klobuk pa vzbuja pozornost, ker je redka prikazen.
Kako sem hotel menjavati.
Hodil sem po mestu in se izogibal številnim avtomobilom, ki švigajo po ulicah V oči mi je padlo, da je toliko menjalnic v Carigradu. Zdelo se mi je, kakor da pričakujejo, da bo ves svet prišel v Carigrad menjat svoj denar. Menjalci so sami Judje. Ko sem se ustavil med tistimi mizicami, me je takoj zgrabil Jud v slabi italijanščini : «Taljano, volere lire turke, volere kam-bjare.» Sam ne vem, kako me je tako kmalu spoznal, da sem iz Italije. Pa sem mu rekel: «0, kambjare, če daš nove hlače za stare!« Nekaj časa je bulil vame, potem pa začel kričati: «Via Taljaaio, andare via!» Pa sem šel in si mislil, čemu pa siliš vame.
Čegav bo Carigrad.
Po tem svetovnem mestu se govore vsi svetovni jeziki. Od slovanskih se sliši največ ruski. Veliko Rusov je pribežalo v Carigrad ob času boljševiškega strahovanja. Tajna želja Rusov je, da bi to mesto prišlo nekoč' v njihovo oblast. Tudi moje prepričanje je, da bo Carigrad v bodočnosti slovanski, tem preje, ako se balkanske države zdru žijo v skupno državno zvezo. Že leta 1912 so Bolgari stali ob vratih Carigrada pri Čataldži, a takrat so ,velevlasti prepovedale zasesti ga. Poleg drugih se je protdvila tui bivša Avstrija z Nemčijo. Še zdaj se pozna to prijateljstvo, ker Turki sprejemajo radi v javne in privatne službe Nemce ali Avstrijce, katerih se dobi povsod veliko število.
Kai nam % dežele pilijo
sprožila tako nesrečno, da je krogla zadela Šabca v glavo. Bil je takoj mrtev, še mrtev je držal koso... Oba ponesrečenca sta bila poštenjaka in priljubljena pri sovaščanih.
BELAPEC na Koroškem.
Pod Avstrijo so nas imenovali Weis-senfels, pod laško vlado pa Fusine di Val Romana. Naš kraj je znan po vsem svetu po verigah in drugih železnih izdelkih naših fužin. Vsak dan predelamo po en vagon železa. Del surovin '.tbimo iz Italije, drugi del iz Avstrije; tako ostane nekaj izdelkov v državi, nekaj jih gre v Avstrijo. V fužinah dola do 370 delavcev, od katerih so tri četrtine Nemci, ena čtrtina je slovenska.
VELIKI DOL.
Predragi «Mali list«! Pošiljam ti tu par vrstic, da bo že svet nekaj slišal o nas. Smo namreč v Velikem Dolu, pa gremo še vedno bolj dol, tako da smo prišli že večkrat pod samo ničlo. (Posebno v času vojne). Zato je dobro, da se zopet kaj vzdignemo. In to znamo. Posebno pri zadnji veselici smo se postavili. Ce pa so bili plakati pisani v več jezikih in so vabili v gostilno mesto k veselici, tega nismo krivi mi, ampak oni, ki so jih naročili. Posebno sijajen vtis je napravila narodna pesem «A1 Armi!». Ob volitvah pa smo se vendar za par stopinj dvignili. Žalibo-že da smo v času vojne prišli skoraj ob vse občinsko premoženje, šlo ga je
veliko na račun vojnega' posojila. Tako nekako bode tudi z zvonovi, ki si jih moramo sami kupiti, ako jih hočemo imeti. Pa kaj to! Da smo le poslanca imeli. Druge občine pa1 ga niso! Bil ja tudi župan celih sedemindvajset let. Čudno je pa to, da se po tolikih letih ni zdel Občinarjem več sposoben za to službo. Izvolili so si novega.
Naša pošta.
Išče se. S poštnim pečatom Sežana 6. 10. nam je neznan naročnik poslal 6.20 lir. Ni se pa nikjer podpisal. Naj se javi po dopisnici, da bomo vedeli, komu se vpiše v dobro.
Tiskarna Spazzal.
MALI OGLASI
SKOPO.
Resnica oči kolje, pravi pregovor. Kolje jih tudi našemu «šindaku». Dopisi v Malem listu so ga razgreli. Šel je takoj po snoparje v Sežano in poslal tudi po znanega obersnoparja Grofa v Hruševico. Kar cela gruča jih je prišla v Skopo, med temi da je bil tudi neki tenente iz Sežane. Stikali so in preiskovali, kdo da je del šjor Ferdinanda v «cajtenge». Preiskovali da so celo po Krajni vasi, Dutovljah in Koprivi. Sko-peljpem je pa všeč, da ga je Mali list opral. Takega perila je potreben tudi cerkveni starešina Gaser. Zdaj se govori, da je kar na svojo roko prodal cerkveni mošt nekemu krčmarju, ne da hi vprašal župnika v Tomaju. — V nedeljo dne 5. oktobra smo praznovali našega patrona sv. Mihaela. Ples je bil vsled slabega vremena preložen. Brez plesa pa seveda ne more biti; nekaj mora dobiti Bog, nekaj hudič-TOMAJ.
V eni zadnjih številk je Mali list omenil, dia je bil lani ob fašistovski obletnici zvonik utovske cerkve razsvetljen z bengalično lučjo. To je resnica. Kaki dve uri je bil zvonik ves v ognju, tako da so v daljavi ljudje mislili, da vas Utovlje gori. Seveda zvonika pri farni cerkvi ni mogel župan razsvetliti, zato je pa tem lepše naredil doma na podružnici. Vprašanje pa ostane, za čegav denar, ali svoj ali občinski. Brez stroškov ni parade. Smo radovedni, kako bo ob letošnji obletnici.
ROJAN.
Dopisnik Novic nima več miru, odkar »mo mu povedali, da slovensko ljudstvo ne zaupa več edinjašem. Tudi številke niso pomirile. Zato pa. trdi, da je
Mali list kriv, če so ljudje pokazali hrbet kapitalistični stranki. Že utegne biti nekaj tudi na tem, pa mož je v naglici pozabil, da se je poprej skliceval na volilno nasilje in je šele sedaj preskočil na Mali list. Samo tega ne more utajiti, kar je pravo jedro vprašanja, namreč da večina slovenskega ljudstva ne sledi več tržaških advokatov. Da bi se te resnice ognil, pa reče tako tjavendan, da «po vojni sploh ni bilo Slavikove liste.« Tak političar naj ne hodi «na večerne izprohode«, ampak spat.
GOLAC.
Golaška mladina pa ne dela časti svoji vasi. Vedno se zgodi kaka nerodnost. Eno noč kaj zažgo, dinj go kaj razbijejo, tretjo podero kakšen zid ali poškodujejo drevje. Pa ne samo večji fantje, ampak tudi otroci norijo po plesišču od začetka do konca, do desete in enajste ure zvečer. Zadnjič, ko je prišel g. dekan blagoslovit novi križev pot, je moral dobiti zelo slab vtis o naši mladini. Starši, napravite nekoliko reda pri svojih otrocih!
STIVAN.
Pri nas sta se v kratkem pripetili dve veliki nesreči. Pred 3 tedni je vlak na progi Rakek-Postojna povozil železničarja Matija Križaj iz Matenje vasi. Bil je na mestu mrtev. — Vlak je baje vozil po napačnem tiru in pravijo, da je že večkrat kako nesrečo naredil.
Prejšnji pondeljek pa se je do smrti ponesrečil Jožef šabec iz Grobišč. Kupec iz Postojne je nakupoval po vasi krompir. Na vozu je imel nabasano puško. Šabec je šel mimo s koso na rami. Deček, ki je varoval pri vozu, je ravno tedaj nekaj prekladal in puška se je
UMETNA GNOJILA: Tomasovo žlindro In kalijevo sol oddaja Kmetijsko' drugtvo v Vipavi.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vso kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5.
Rudolf OstrouSka
v Lokvi pri Divači ima na prodaj šest kleparskih strojev in drugo kleparsko orodje.
JSlovo pogrebno podjetje Trst
Corso V. E. III. St. 47.
Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogredi. Prodaja vsakovrstne lesena in konvinaste krste, svežo in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Cene zmerne, postrežba točna.
^jHiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiimniniuiib,
Andrej Puril	|
Izvršuje	w,a	Mod,a **■6 |
Vsakovrstne stavbena dela. - • Železne |
ograje In omrežja - Takojšnja izvršitev, g
= _	Štedilniki	vseh vrst. izdeluje tudi
= Poprave	_	.	...
s spopoinitve	železne	rolettes.
'sniiiiiiiimiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiii!iiiiii!!!!iiiiiii!iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiill
m-
s
Čevljarntca FoneEssm
Je najboljša zaloga z dobrim blagom.
Trst via Caprin S pri Sv. Jakobu Trst
m
d
td
o
5»
sT &
d
M Cfl Ul
> g
.« S
U O
d Ph
Ž 3
z ™
Ca
>N
■S £
a) "
> ■£,
s .2.
s
«
~ 0 «s
M
M
a S “ -5
o P<
M
m a
s!
M >
« m
* S
»r*t 12 > 5 g
3 n
0 « o 'O
jj
s
oj CU >
Čevljarntca FORCESSM
Zobotehnični ambulatorij
TRST,-Via Settefontane št. 6, I nad.
odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom.
Slovencem 20°/o popusta. - Delo zajamčeno
EGIOIJ SCHIFFLIN, koncesijoniranizobotehnik.
*
\
9
\
9
5
i